MUZEJSKO DRUŠTVO IN MUZEJ JESENICE + LETO VIII, Številka 3, 1.
MUZEJSKEGA DRUŠTVA
(JUHU IN JULIJ '1998)
KOSOVA GRAŠČINA
Titova 64, Jesenioe
Četrtek. 18. junij 1998 ob 19. h: LITERARNI VEČER
Knjigo bo s pomočjo diapozitivov predstavil avtor mag. DAMIR GLOBOČNIK
Večer bo ob 19. uri v dvorani Kosove graščine na Jesenicah
^ Sobota. 11. juhi 1998:
DRUŠTVENA EKSKURZIJA
Ob 8. un bo odhod izpred trgovine Murka pred železniško postajo. Odpeljali se bomo preko Korenskega sedla proti Podkloštru in Dobraču in se vrnili okrog 20. ure.
Prijave za avtobus bomo sprejemali do 20. junija. Ce bo pojavljenih manj kot 30 oseb, se bomo odpeljali z lastnimi avtomobili. Cena za avtobus bo 2000 tolarjev, s čimer bomo poknli stroške avtobusa. Za vse udeležence bomo popravili malico in nekaj pijače. Na Dobraču bo potrebno plačati vstopnino za botanični vrt, do vrha pa bomo odšli peš (1,5 h lahke hoje). Kdor pa se bo odpeljal na vrh z žičnico, bo seveda plačal še to karto.
Prijavite se lahko na telefon (064) 862-582 (Konobelj) do 15. ure. VABLJENI VSI ČLANI, SVOJCI IN LJUBITELJI NAŠE DEDIŠČINE!
V	Muzeju Jesenice smo tudi tokrat ob svetovnem dnevu muzejev,
18.	maju pripravili vrsto zanimivih
rireditev, ki niso potekale samo na tari Savi, ampak tudi v naših drugih muzejskih hišah.
V	petek, 15. maja smo v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori odprli razstavo Franceta Berčiča Berka, kamor sta v ponedeljek, 18. maja, prišla na obisk Kekec in Pehta. Penta nam je povedala recept za dolgo in zdravo življenje m izdala svojo visoko starost. Zaupala nam je tudi, da Mojca peče bel kruh v Rutah, Volk je menda z Rožletom v planini, kamor je svoje ovce pripeljal iz Trente že tudi Kekec in druge zanimivosti.
V nedeljo, 17. maja smo se najbolj zabavali in največ naučili v Ruardovi graščini na Stari Savi. Cirkus divjega zahoda, z Dedkom, balončki injpesmice, so nam popestrili nedeljsko dopoldne. Popoldan so si našo železarsko zbirko ogledali številni obiskovalci, z Lojzetom Nočem smo se sprehodili po ostalinah jeseniške železarne, Jože Bedič nas je poučeval in vodil po zbirki ‘okamnelega življenja’ , zvečer pa smo poslušali predavanje mg. Boruta Razmgeija Od rude do zeleza.
(nadaljevanje na 2. strani)
Živ žav na Ruardovem trgu (Foto Silvo Kokalj)
VSEBINA	
BOMO) POČASTILI	 MEDNARODNI DAN MUZEJEV NA JESENICAH - PROGRAM MUZEJSKEGA DRUŠTVA (junij in julij 1998)	II
-	Razstava Muzeja Jesenice GRAFIČNI LISTI ~ METALURG0A (2.7. do 29.8.1998) -	Damir Globočnik. 12 JEZNIH MOŽ (ob izidu nove knjige)	i
-	Nada Praprotnik ALPSKI BOTANIČNI VRT NA DOBRAČU -	Tone Konobe!] POTRES PRED 450 LETI (USAD Z DOBRAČA)	II
- Program MUZEJA JESENICE (junij m juhi 1098) :	II
KAKO SMO (IN ŠE BOMO) POČASTILI DAN MUZEJEV NA JESENICAH
(nadaljevanje s 1. strani)
V ponedeljek, 18.maja pa nas je presenetil dež, a smo kljub temu predstavili delovne liste za železarsko in rudarsko zbirko, ki jih je pripravil Aleš Rotar. Kaj je arhiv in kakšen vir informacij je muzej za mlade raziskovalce osnoviyh šol Prežihovega Voranca in Toneta Čufarja, smo razkrili s prezentacijo letošnjih raziskovalnih nalog o društvih. Poučna in zabavna je bila predstavitev „CD roma v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici in predstavitev delovnih listov Po poti kulutme dediščine, ki jih je pripravila Katja Praprotnik.
Prebivalci Gornjesavske doline so si v osnovni šoli Mojstrana ogledali film M. Krišlja in prisostvovali predstavitvi knjige arheologa Andreja Valiča, Tnglav.
Ker nam jo je vreme zagodlo smo bili prisiljeni lutkovno igrico in spuščanje balonov skozi dimnik ter delavnice s prikazom ročnega kovanja, prestaviti, do vremensko ugodnejšega termina.
Torej, v petek 19. junija 1988 vas ponovno vabimo na Staro Savo.
Program: ob 9.30 delavnica za vrtce s kovačem in kovaškimi izdelki (otroške risbice so že na ogled v muzeju), uro za tem se bo predstavila lutkovna skupina Ringoraja (Planet izgubljenih balonov), ob 11. uri bodo iz tovarniškega dimnika poleteli v zrak baloni, če pa nas bodo za tem obiskali še otroci, bomo igrico o balonih tudi ponovili. Ob vsem tem pripravljamo za naše obiskovalce malo prometno presenečenje. Zahvala vsem nastopajočim in posebej vsem našim letošnjim sponzorjem.
Nasvidenje na Stari Savi!
Irena Lačen Benedičič
Razstava v Kosovi graščini
GRAFIČNI LISTI »METALURGIJA«
od 2.7. do 29. 8. 1998
Muzej Jesenice hrani pomembno zbirko grafičnih listov, ki prikazujejo rudarstvo in metalurgijo v 17. stoletju.
Naj večjo zbirko grafičnih listov je zdravilišču v Rogaški Slatini pred leti poklonil dolgoletni švicarski >ost Kurt Mueller, ki je grafične iste zbiral petdeset let in se s to donacijo tudi zahvalil Rogaški Slatini za gostoljubje. Teh zbirk (vsaka šteje od 80 do 130 listov) je naraslo na 200.
V letih 1670 - 1680 so bile grafike objavljene v leksikonu o železarstvu in predelavi rud.
Damir Globočnik
12 JEZNIH MOŽ
12 ZGODB O SLOVENSKI KARIKATURI
Knjiga “12 JEZNIH MOŽ” je razdeljena v 12 poglavij, v katerim lahko sledimo življenjskim, ustvarjalnim in političnim potem dvanajstih znamenitih Slovencev iz naše polpretekle zgodovine.
Hinko Smrelcar:
»Na kolena svet, jaz sem Ivan Cankar!«
Listi so nastajali v posebnih grafičnih delavnicah, kjer je bilo zaposlenih več mojstrov, ki so danes bolj ali 'manj neznani. Vsi listi so opremljeni z podnapisi (v francoščini) in dokumentirani v posebni razlagi.
Vsebina grafičnih listov se nanaša na rudarjenje in pridobivanje ter predelavo kovin. Celoten cikel je pomemben tudi za proučevanje zgodovine železarstva na Kranjskem, ki je bilo v 17. stoletju že močno razvito, o čemer ne nazadnje piše tudi znameniti J. V. Valvasor.
Razstava v Kosovi graščini na Titovi 64 bo na ogled julija in avgusta 1998.	T.K.
JEGLIČ
predvojiie
KOROŠCI
Poglavja so posvečena pripovedniku in satiričnemu pisatelju JAKOBU ALPSOVCU, pesniku ANTONU AŠKERCU, politiku, živinozdravniku in uredniku Novic dr. JANEZU BLEIWEISU, pisatelju IVANU CANKARJU, politiku in muzealcu DRAGOTINU (KARLU) DEŽMANU, ljubljanskemu knezo-škofu ANTONU BONAVENTURI CU. politiku, načelniku SLS dr. ANTONU . OROSCU, politiku FRANU ŠUKLJETU, politiku in zadnjemu kranjskemu deželrjcpm glavarju dr. IVANU ŠUŠTERŠIČU, pisatelju dr IVANU TAVČARJU, politiku m pesniku dr. LOVRU TOMANU ter politiku in satiričnemu pisatelju dr. VALENTINU ZARNIKU.
Podnaslov knjige je “12 zgodb o slovenski karikaturi”, saj izhodišče vsakega poglavja predstavljajo upodobitve glavnega junaka na karikaturah, ki so pogosto nastale v odločilnih trenutkih karikirančevega živ’
ljenja. Ca
časovni okvir, ki ga zajema knjiga, je omejen s pojavom prvih slovenskih časopisnih karikatur v drugi polovici 19. stoletja m sega do prvih desetletij 20. stoletja.
Poleg	številnih	podatkov o
kulturnih in političnih razmerah v Sloveniji v tem času in podatkov o delu in	življenju	znamenitih
slovenskih literarnih ustvarjalcev in politikov bo bralec v knjigi lahko našel tudi odgovor na vprašanje, zakaj so	nastale	predstavljene
karikature, kaj so sporočale sodobnikom oziroma, kako so le-ti nanje reagirali. Med odzivi na karikature,	ki so	delo Hinka
Smrekarja, Maksima Gasparija, Gvidona Birolle, Frana Tratnika, Frana Podrekarja, Milka Bambiča in drugih karikaturistov in ilustratoijev, pogosto lahko zasledimo odpor, jezo, zgražanje in maščevalnost, zato je bil za knjigo izbran naslov “12 JEZNIH MOZ*
Knjiga je pisana v berljivem slogu m je naletela na pozitiven sprejem pri strokovni kritiki. Po mnenju dosedanjih recenzentov (dr. Cene Avguštin, Slavko Gaberc, dr. Milček Komelj, Bernard Nežmah, Alenka Puhar idr.) predstavlja nov, kvaliteten pristop k. obravnavanju kulturnozgodovinskega in političnega dogajanja na Slovenskem
Obsega 208 strani, format knjige je 24^x 16 cm, opremljena je s 70 črno-belimi reprodukcijami karikatur in vezana v trd ovitek. Cena v knjigami je 6.750 SIT. Na literarnem večeru jo bo moč kupiti za 5.000 tolarjev.
Mag. Damir Globočnik
Ideja za muzejsko ekskurzijo
ALPSKI BOTANIČNI VRT NA DOBRAČU
Zahodno od Beljaka se med dolino Drave in Zilje dviguje 21 67 m visoki Dobrač. Nekoč so ga imenovali »Dobra gora« zaradi bogastva, ki ga je hranil v obliki svinčeve rude, ki so jo kopali še pred nedavnim.
Dobrač pa do prebivalcev ni bil vedno dober.
Leta 1348 se je gora ob potresu	dobesedno
razcepila in njen južni del se je pogreznil v dolino Zilje, kjer je pod seboj pokopal menda 1 7 vasi, 3 radove in 9 cerkva.
vrt posebej prinašati. Ostale vrste pa imajo tam podobne pogoje kot na naravnih rastiščih, tako da z uspevaniem in presajanjem vrst ni tako velikih problemov kot na primer v našem alpskem botaničnem vrtu
S'
usna
m
v
anes je Dobrač gora Beljačanov.
Dobrač je zvezni člen med Ziljskimi Alpami na zahodu in Karavankami na vzhodu. Gradijo ga triasni apnenci, dolomiti „in lapornate kamnine. Živalstvo rastlinstvo pa je podobno kot bližnjih Karavankah.
16,5 km dolga Beljaška alpska cesta nas pripelje 1760 m visoko. Od tod do vrha je uro in pol prijetne hoje, ki si jo lahko skrajšamo z vožnjo s sedežnico, ki se vzpenja do višine 1957 m. Na vrhu sta blizu skupaj dve cerkvici iz 17. stoletja: nemška (1690) in slovenska (1694), kar je vsekakor edinstveno na jezikovno mešanem območju. Hkrati sta to najvišji gorski cerkvici v Evropi. V jasnih dneh se z Dobrača odpira pogled na 'panoramo Julijskih Alp.
Beljak v srednjem veku
(po Grudnovi Zgodovini slovenskega naroda)
4ad Rdečo steno na višini približno 1500 m leži alpski botanični vrt Dobrač. V letu 1966 so se ljubitelski Dotaniki iz Beljaka odločili, da bodo na robu prepadne stene naredili alpinum. V letu 1973 so ga odprli zaobiskovalce. Vrt je velik okrog 2 la, v njem raste okrog 500 različnih vrst rastlin. Polovica od njih uspeva že avtohtono v samem vrtu ali njegovi okolici, tako da jih ni treba v
Juliana virenti. Koroška leži na meji različnih flomih	območij.
Prevladujejo alpske in srednjeevropske vrste. Poleg njih pa uspeva še cela vrsta ilirskih, sub-mediteranskih in panonskih elementov, tako da je koroška flora izredno pestra mešanica. Tudi v vrtu odseva to rastlinsko bogastvo, predstavljena so različna rastišča: skalne razpoke, melišče, visokogorske trate, mlaka, stajsko rastje, snežne kotanjice, ruševje, smrekovi in bukovi gozdovi...
Vrt je odprt od srede junija do konca avgusta od 9. do 18. ure.
Med številnimi endemičnimi in redkimi vrstami najdemo ^ tudi koroško narodno cveticó vulfenovko (Wulfenia carinthiaca), ki jo je leta Jpah na Krnišk >krir
naravoslovec Franc Ksaver Wulfen, koroški Linné. V vrtu so mu postavili tudi spominsko obeležje. Wulfen je svojo botanično pot začel v Gorici, v letih 1762 in 1763 pa je bil v Ljubljani, kjer |e na jezuitskem liceju poučeval matematiko in fiziko. Z njim je sodeloval tudi Karel Zois in kasneje botanik Fràine Hladnik.
V vrtu lahko vidimo mnoge rastline, ki jih srečujemo tudi v slovenskih Alpah, mnogo pa je takih, ki jih pri nas ni.
dr. Nada PRAPROTNIK
, ) Jt
779 v Karnijskih Alpah na Krniških skalah nad Mokrinami našel
POTRES PRED 450. LETI
(USAD Z DOBRAČA)
Potres 25. januarja 1348 na področju Beljaka (Villacha), Dobrača in doline Zilje je obsegal celotno
področje južne Koroške, severne Slovenije in dela Furlanije.
Gruden je v svoji Zgodovini... zapisal.
»Bilo jer na praznik izpreobmenja sv. Pavla dne 25. januarja, okoli 3.ure popoldne, ko je vse dežele od Adrije do Donave pretrese/ močan sunek, kakršnega še ni bilo čutiti od stvarjenja sveta. Koroško in Kranjsko je njegova sila najhujše prizadela. Lepo je sijalo sonce ob treh popoldne. Kar se strese zemlja z grozno silo. Zvonovi so sami zapeli. Razdejanih je bilo 26 mest, mnogo cerkva in nad 40 gradov... Nihče ne more presoditi, koliko ljudi je pod njimi izgubilo življenje. Največ jih je obležalo pod razvalinami mesta Beljaka..« (štr.237) Skoraj vsi zidani objekti, gradiči in utrdbe vzdolž Zilje, zgornjega toka Drave do Vrbskega Jeszera in do severnega Posočja in Gorenjske so bili huao poškodovani. Dodatno škodo so povzročili zemeljski plazovi. Trbiž je bil v celoti zravnan z zemljo, mesto Beljak, pomebno mestno središče, pa je bilo v celoti uničeno. Mestno obzidje in večina zidanih poslopij je bilo porušenih,
kljubovale so lesene zgradbe, ki pa so po potresu pogorele. Samo v belj katedrali je izgubilo življenje 500 ljudi.
S pobočja Dobrača (2166 m) je v dolino Zilje pridrsel ogromen zemeljski plaz v dolžini 5 km. Ena miljarda m3 materiala je zasula dolino reke Zilje in številne vasiv Nastala je zemeljska pregrada od Cajne (Notscha) do Pod tu q a (Neuhausa) v višini do 30 m, ki je pod seboj pokopala kar 17 vasic, nekaj gradov, cerkva in posestev. Največja zajezitev je nastala severo-vzhodno od Podkloštra (Amoldsteina), jez pa se je počasi začel polniti in poplavljati vasi. Ko je bilo po nekaj mesecih poplavljenih že deset vasi, nai bi se pregrada predrla in Zilja naj bi poplavila vse do Beljaka. Čeprav je pregrada ostala še nekaj stoletij, je jezero počasi presahnilo in danes je na tem delu le še močvirje.
Na Kranjskem so bili najbolj prizadeti kraji ob zgornjem toku Save in Tržiške Bistrice. Čeprav so učinki potresa skromno dokumentirani, je potres na
lih
Kranjskem uničil nekaj utrjenih gradov, redvsem pa zidanih objektov, ki jih je ilo v tem času še bolj malo.
Tone Konobelj
(Povzeto po naslednjih virih:
- Vladimir Ribarič:	VELIKI POTRESI V
PRETEKLOSTI; Potresni zbornik, Tolmin 1980 Arduino Cremonesi:	POTRESI V
ZGODOVINI FURLANIJE (Kronika 1978)
Dr. Josip Gruden: ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA (1910))
PROGRAM MUZEJA JESENICE
JUNIJ IN JULIJ 1993
SPOMINSKA SLOVESNOST
ob obletnici pisateljeve smrti. Slavnostni govornik prof. JOŽE ŠIFRER, bo govoril o
FINŽGARJU V ZBRANIH SPISIH. V kulturnem programu bo nastopila skupina SEDMINA ETHNICA
DRUŠTVENA OBVESTILA
Bralce in člane društva obveščamo, da bomo tako kot iam rudi letos posodi čstim, ki še niso plačali članarine, položnice za 1000 tolarjev. Veseli bomo, če boste še naprej ostali naši člani,'
Hvala za razumevanje.
♦
Tokrat smo morali zaradi obilice gradiva izpusti ti nadaljevanka OD FUŽIN DO ŽELEZARNE. Če Vas zanima, kako sc je iztekla, jo še vedno lahko nabavite za 2500 tolarjev.
Izdalo: MUZEJSKO DRUSTVOJESENICE m MUZEJ JESENICE Urednik: TONE KONOBELI Naslov: Prešernova 45, 4270 JESENICE Žiro račun MDJ: GB 51530-678-50064 Naklada: 300 izvodov Cena: za člane MDJ brezplačno_
Z razstave GRAFIČNI USTI
METALURGIJA
°®3 Petek 19, junija 1998: ob 9.30 h DNEVI ODPRTIH VRAT
Muzej Jesenice bo zaradi slabega vremena odpadle prireditve ponovil T9, junija 1998.
Program: ob 9.30h delavnica za vrtce s kovačem Brunom Kalčičem in kovaškimi izdelki (otroške risbice so že na ogled v muzeju).
Ob 10.30h se bo predstavila Lutkovna skupina Ringoraja z igrico Planet izgubljenih balonov.
Ob 11 h bodo iz tovarniškega dimnika poleteli v zrak baloni, če pa nas bodo za tem še obiskali otroci, bomo igrico o balonih tudi ponovili.
Ob vsem tem pripravljamo za naše obiskovalce malo prometno presenečenje.
Na dnevih odprtih vrat (foto Silvo Kokalj)
b®” Od 15. maja do 28, junija 1998 RAZSTAVA GRAFIK IN SLIK FRANCETA BERČIČA -BERKA iz Škofje Loke
b® V petek 3. julija 1998 ob 18. uri OTVORITEV RAZSTAVE miniaturnih kopij zibk STANETA ZUGWITZA
z Jesenic.
c® od 1.7. do 31.8.1998 je Liznjekova domačija odprta * od torka do petka od 9. do 21. ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 21. __________ure. Vabljeni !________
°®3 Petek 5. junija 1998: ob 1Z uri OTVORITEV RAZSTAVE
OB TEDNU OBRTI OD RATEČ DO RODIN
Razstava bo odprta vsakdan do 12.7.1998 od 10 do 18 h
o®3 Četrtek 2. julij 1998: ob 18. uri bo OTVORITEV RAZSTAVE
GRAFIČNI LISTI -METALURGIJA
Razstavo bo predstavila ERNA FERJANIČ - FR!C. Razstava bo odprta do 29.8.1998.