POŠTNINA plačana v gotovini HH ra H is Kil flF* M UP N rv>„ i B H§gg?~ mm mm HH Im mm ■ ■ 1 leto XIV. [ Štev. 281 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubliana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, torek, 10. decembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman » opravi ali oo ooStl 14 din. Dostavllen na dom 16 din. tnlina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN? 11.«» Cena | din 1*_ | Puščavska ofenziva v Egiptu Angleške vojne sile so prešle na zahodu Egipta v bliskovito ofenzivo proti italijanskim položajem južno od Sidi el Barranija — Italijansko poročilo poroča o odbitih napadih in angleških letalskih napadih na libijska mesta KAHIRA, 10. dec. Unp. Angleške čete v Egiptu so včeraj poizkusile »bliskovito« ofenzivo proti italijanskim četam, ki So utaborjene v okolici Sidi el Barranija. Mehanizirane čete so predrle 13 km »koli medfrontni prostor ter zajele do sinoči °koli 1000 ujetnikov. Misli se, da so angleške čete poizkusile napad navzlic veliko manjšemu številu, kakor jih imajo Italijani v Afriki, zaradi dogodkov na albanskem bojišču. Britanski vojaški krogi v Egiptu poudarjajo, da je angleška vojska v libijski ofenzivi prvič preizkusila nemško metodo »bliskovitega« bojevanja. Motorizirani pehoti so pomagala letala, bombniki pa so istočasno bombardirali italijanska oporišča Bardio, Sollum *n Sidi el Barrani. Govori Se, da je bila Puščavska ofenziva pripravljena v veliki tajnosti ter so angleške čete prekoračile Drv ih 10 km že v zaščiti noči. S seboj so pripeljale tudi bencinske zaloge, ki so Hh zakopale v pesek. ANGLEŠKO POROČILO KAHIRA, 10. dec. Reuter. Vrhovno po- veljstvo britskih letalskih sil Javlja: Operacije v Zahodni egiptski puščavi se nadaljujejo z uspehom. Samo na nekem sektorju je bilo ujetih več sto sovražnih vojakov. UbH je en italijanski general, njegov pomočnik je pa ujet. V sodelovanju s suhozemno vojsko so angleški bombniki napadli sovražne čete v puščavi. Ves dan ponavljajoči se letalski napadi so prizadejali nasprotniku hude izgube. Posebno močno so bile bombardirane sovražne motorizirane kolone pri letališču El Adema. Britske patrulje so izvedle več uspešnih napadov. KAHIRA, 10. dec. CBS. Včeraj je angleško poveljstvo čet na Bližnjem vzhodu javilo, da so angleške čete v Zahodni puščavi zajele okoli 1000 italijanskih vojakov ter ub*le poveljnika v bitki, ki je trajala ves dan. Boji se nadaljujejo v krajih, ki ležijo 20 do 30 km južno od Sidi el Barranija. ZADNJA POROČILA KAHIRA, 10. dec. Reuter. Britanske čete so sinoči v mesečini nadaljevale napad na italijanske položaje pri Sidi el Barraniju. Zadfije poročilo s fronte, ki je prišlo ponoči, pravi, da je položaj ugoden. KAHIRA, 10. dec. Reuter. Do danes ob 10. dopoldne ni bilo novih vesti o puščavski ofenzivi. Britanske čete so zasedle še neko italijansko taborišče ter na dveh krajih zajele po okoli 500 vojakov. CILJ ANGLEŠKE OFENZIVE LONDON, 10. dec. Reuter. Britanski napad v zahodni puščavi je naperjen proti italijanskemu desnemu krilu z namenom, potisniti italijanske čete proti morju, kjer naj bi potem nastopila angleška mornarica. Fronta je dolga približno 48 km. Včeraj je bilo ujetih okoli 1000 večinoma libijskih vojakov. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 10. dec. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je poročalo včeraj o Pred bitko za Valono Po zadnjih poročilih so se grijce čete približale Htmari, ki Vaione, od katere so Grki na vzhodu oddaljeni še 50 km leži že onstran polovice poti do Zasedena vsa albanska obala Ohridskega iezera — Italijansko poročilo poroča o umiku na sever od Argirokastra ATENE, 10. dec. Unp. Grške čete so °b obali predrle do 8 km pred albansko Dr'stanišče in utrdbo Palermo, potem ko s° se italijanske čete umaknile še dalje Droti severu. To izjavo je podal sinoči Pooblaščenec grškega vojnega ministrstva. Grški kralj Jurij je izdal proklama-°iJo, v kateri se zahvaljuje grškim četam Za nove uspehe, v Atenah pa še vedno stavijo padec Argirokastra. Škof iz Jajčne je Imel v stolnici v Argirokastru zahvalno mašo. Po nekaterih vesteh so grške čete v dosegu topovskega ognja pred fepelenijem, ki leži 24 km severno od gfgirokastra ter v topniški razdalji do Elbasana, ki leži 39 km južno od Tirane. Grški predor gre proti ValonS. Ob obali prišle grške čete na 8 km pred pri-tanišče Palermo ter na okoli 16 km pred *®esto Himaro. Če bi se grškim četam prečilo zavzeti Himaro, bi Imele v “lasti okoli 64 km albanske obale. Desno "rilo italijanske armade je zlomljeno ter ^ umika na sever. PRED BITKO ZA VALONO .. RIM, 10, dec. Unp. Italijanske čete kopajo nove jarke severno od Argirokastra. hli» b° ministrski predsed- ‘"k Benito Mussolini sam odšel v nekaj neh v Albanijo. Vesti iz Tirane pa pra-'j°. da so Grki poslali vse razpoložljive ete s severnega sektorja proti Valoni. Vrške čete napredujejo od juga in vzho-® proti Valoni ter se že kažejo prvi ti flSi bitke za Valono, ki bo pomenila bitko za Albanijo samo. SO km PRED VALONO ATENE, 10. deč. CBS. Grške čete na-. kujejo v dveio Grki najprej zavzeti Tepeleni, ki važno cestno križišče. GRŠKA POROČILA fronti z uspehom nadaljujejo. Grške čete so napredovale v nove dele Albanije. ATENE, 10. dec. Reuter. Grške čete na jugu napredujejo proti Himari, na severu pa jih ustavljata blato in dež. Italijani se na severu branijo v nekaterih močno utrjenih pozicijah. ATENE. 10. dec, CBS. Pooblaščenec vlade je v ponedeljek ponoči izjavil, da se je italijansko desno krilo po zavzetju Santi Ouaranta umaknilo proti severu ter da so grške čete zavzele večje število važnih višin na severnem sektorju. POTEK SEDANJE FRONTE ATENE, 10. dec. ZPV. Včeraj s0 se bili zelo hudi boji za prehod od Ohridskega jezera v dolino reke Škumbe. Po srditih napadih na nož So grške čete osvojile zadnji albanski kraj ob obali Ohridskega jezera, Lin, ter dalje na zahodu kraj Radokal ter si s tem izsilile tudi s te strani dostop v povirje Škumbe ter do ceste, ki vodi od vzhoda proti za- hodu v Elbasan. Ob Ohridskem jezeru ni sedaj nobene italijanske postojanke več. Vsa albanska obala jezera je zasedena po grški vojski. Istočasno so grške čete napredovale tudi dalje južnozahod-no v smeri proti Elbasanu. Na osrednjem bojišču so Grki dosegli kraj Brišnik na Tomori planini. Dalje na zahodu stoje pred Klisuro in severno od Subašev pred Tepelenijem. Ob morju se bližajo Hiraa-ri. Na tem odseku je baje nastal zadaj upor Albancev. ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 10. dec. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo vi Albanije: Na grški fronti v od eku devete armade, so naše čete izvedle mnogo uspešnih protinapadov in odbile povrsti sovražnikove napade. 11. .armada je brez izgube moštva in materiala izvedla zapovedani umik na črto severno od Argirokastra. Tudi v drugih predelih so bili spopadi brez večjega operacijah v Afriki: V Severni Afriki je naše topništvo odbilo kolono sovražnikovih mehaniziranih čet jugovzhodno od Alamrabija. Sovražnikove formacije so napadle letališče v Tripoliju in več drugih krajev. Ena oseba je mrtva, pet jih je pa ranjenih. Nekaj je tudi stvarne škode. Druga sovražnikova letala so napadla letališče v Benghaziju in poškodovala en hangar. Naši lovci so zbili tri sovražnikova letala, naše protiletalske mornariške baterije pa eno. V Vzhodni Afriki je sovražnik napadel z letali Ga-labat in Gerilo v Somaliji. Nekaj ljudi je mrtvih in ranjenih. Dva napada na Mo-jale in Mego nista zahtevala nobenih žrtev in povzročila nikakršne škode. EGIPTSKI PROTEST V RIMU KAHIRA, 10. dec. Reuter. List »El Abram« piše, da je egiptska vlada v Rimu energično protestirala proti bombardiranju Aleksandrije in zahtevala odškodnino za povzročeno škodo. pomena, čeprav so vladale neugodne vremenske razmere, je naše letalstvo bombardiralo vojaške cilje v Santi Mauri in Artijskem zalivu. Na našem ozemlju smo našli ostanke nekega sovražnega letala, o katerem pravi včerajšnje poročilo, da smo ga nevarno poškodovali. Angleškega pilota, ki je bil odskočil s padalom, smo našli nevarno ranjenega. RIM, 10. dec. CBS. Italijansko vrhovno poveljstvo potrjuje grške vesti, da so grške čete vkorakale v Argirokastra. Poročilo pravi, da se je 11. italijanska armada umaknila po načrtu in brez izgub ljudstva ali materiala na črte severno od Ar-giro_castra. MUSSOLINI BO SAM VODIL RIM, 10. dec. CBS. Predsednik italijanske vlade Mussolini se je sešel te dni z novim šefom vrhovnega generalnega štaba italijanske vojske generalom Ca-vallerom. Mussolini bo odslej osebno nadziral italijanske vojne operacije v Albaniji in dajal navodila za njihovo izvajanje. Italijanska vojska v Albaniji bo do Božiča popolnoma reorganizirana in bo potem pričela energično protiofenzivo proti Grkom. Hitlerjev govor ho atene, 10, dec. Reuter. Grško vrhov- Poveljstvo javlja, da se boji na vsej DUNAJ, 10. dec. ZPV. Danes dopoldne je kancelar Adolf Hitler v neki delavnici za oboroževanje govoril delavcem. wajprej je obudil spomin na začetke na-rcdnosocialističnega gibanja in na woti-vc, ki so bili odločilni, da je prišlo do narodnosocialfetične revolucije 1. 1933. Dejal je, da človek živi od dela, pa tudi od surovin. Doslej je bil svet krivično razdeljen, če ni mogoče s pametjo urediti notranjih in zunanjih odnošajev, jih je treba urediti s silo. Omenil ie, kakšen je bil položaj v Nemčiji pred I. 1933. Naloga je bila znižati preveliko bogastvo in preveliko siromaštvo. Boljše pa fo krvave žrtve, kakor počasno umiranje. Narodno-socialistični pokret si je zastavil 2 nalogi: 1. nacionalno edinstvo nemškega naroda in 2. odstranitev Versaillesa. Razume, da da je bila ločitev od starih zastav in običajev itd. težka, vendar je bila potrebna. Svet je ločen v posedujoče in uboge naro- de. »Jaz sem še vedno predstavnik ubogih narodov!« V nadaljevanju govora je kancelar Hitler našteval vse slabe strani demokratskega režima ter poudaril, da je v bogatih državah, kakor je Amerika ali Anglija, še danes polno nezaposlenih. Med drugim je deial, da je v teh državah še vedno na krmilu kapitalizem, narodni socialisti pa pravijo: »Kapital je zaradi gospodarstva, gospodarstvo pa zaradi naroda!« Z najostrejšimi besedami in primeri kritizira življenjski način v Anglij. Zarad tega si stojita danes nasproti dva iVetova. Nemčija je svoje probleme že rešila. Rešiti pa mora še vprašanje, ki se pojavlja iz velikosti britanskega imperija ter zapostavljania Nemčije. Nato je govoril o funtu sterlingu in nemški marki. Za marko ne stoji zlato, pač pa delo in zaradi tega je stabilna. Poudaril je, da v Nem-ni nezaposlenosti, pač pa pomanjka-Nadaljevanje na 2. strani! MARŠAL GRAZIANI poveljnik libijske vojske, Je kakor poročajo listi, tudi podal ostavko na svoje čiji mesto, toda Mussolini je ni hotel spreleti. Maršal Graziani je s svojimi četami pripravljen za napad na Egipt Po zadnjih vesteh so se pri Sidi el Baraniju že vneli hudi boji. Ofenzivo so začeli Angleži, Eno samo letalo nad Anglijo Po zadnjem silovitem nemškem letalskem napadu na London je bila noč od včeral na danes ena najbolj mirnih, odkar traja vojna — Vrsta angleških napadov na kraje v Nemčiji in zasedenem ozemlju NEMŠKO URADNO POROČILO BERLIN, 10. dec. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: V maščevanje za angleške letalske napade na zahodna nemška mesta je nemško letalstvo preteklo noč izvršilo velik napad na London z mnogoštevilnimi letali in z zaporednimi valovi, počenši z mrakom pa vse do jutra. Razsvetljava je bila ugodna in bombniki so metali bombe najtežjega kalibra na mesto, posebno na življenjsko važne naprave za oskrbo. Na mnogoštevilnih mestih so nastali požari, ki so se na nekaterih točkah spremenili v ognjeno morje. Eksplodirali so gazometri, vnela so se skladišča nafte in nastal jte gost dim. Več angleških letal je vrglo ponoči bombe na razne kraje v zahodni Nemčiji. V Diisseldorfu, Miinchen-Gladbachu in nekaterih drugih mestih so bombe zadele stanovanjske okraje. 17 oseb je nevarno ranjenih, 24 manj nevarno, nekaj je pa ubitih. Mrtvi in ranjeni so se v trenutku napada nahajali zunaj zavetišč. Na nobenem mestu ni prizadejana vojaška, ne vojaško-gospodarska škoda. Protiletalski ogenj je zbil dve angleški letali. Eno nemško letalo se ni vrnilo. PO NAPADU NA LONDON NEW YORK, 10. dcc. DNB. Dopisnik »International Servisea« javlja, da je bil zadnji napad na London eden največjih, odkar traja zračna ofenziva Nemcev. Po ulicah je prepredena mreža gasilskih cevi. Tisk piše, da je vodja' Nemčije v možnosti, zadajati Angliji udarce in da bo to svojo sposobnost znal izkoristiti za ponovne napade. Tisk zahteva pospešeni dvig dela in čimbolj aktivno poljedelsko politiko. Konservativci zahtevajo industrijsko mobilizacijo Anglije. Vladi očitajo pomanjkanje energije v. mobiliziramo ljudskih in gospodarskih sil. RIM, 10. dec. Steiani. Tisk komentira strahovito bombardiranje Londona po nemškem letalstvu v noči od nedelje na ponedeljek. Naglasa, da je povzročena velika škoda in da je omajana morala prebivalstva. Angleži so zdaj prepričani, ;da imajo sile osi letalskih sredstev dovoli. - ^ . ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 10. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da sovražna letala niso izvedla nobene akcije v noči od ponedeljka na torek nad južno Anglijo. LONDON, 10. dec. Reuter. Nocoj je bila nad Anglijo popolnoma mirna noč. Edino letalo, ki se je pojavilo nad Anglijo, je bilo neko izvidniško letalo, ki je prišlo kmalu po mraku nad južno obalo. Od tedaj pa do zore ni bilo nad Anglijo niti enega letala. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 10. dec. CBS.- Angleški bombniki so ponoči napadli Bordeaux ter nemško podmorniško oporišče v bordojskih dokih. Nastala je velika detonacija, ki je razsvetlila notranjost angleškega bombnika, ki je letel v višino 4000 m. Verjetno je bila zadeta kakšna podmornica. Diisseldorf je bil tretjič napaden prav tako pa Lorient, Brest, Vlissingen Dunkerpue in Gravelines. LONDON, 10. dec. Reuter. Angleška letala so ponovno napadla v noči od po nedeljka na torek podmorniško bazo Lorientu. letalski napadi v Indokini HANOI, 10. dec. CBS. Neko siamsko letalo je vrglo 7 bomb na važno indo-klnsko mesto Savankhet včeraj dopoldne. Še prej pa so francoska letala vrgla 22 bomb na siamsko mesto Lakhon kot represalije zaradi siamskega bombardiranja indokinskega mesta Vientane. TOKIO, 10. dec. DNB. Na meji francoske Indokine in Siama je položaj še dalje zaostren. Siamsko topništvo je pri Vientiniju v pokrajini Laos močno obstreljevalo neko indokinsko ladjo na reki Mekongu. Približalo se je več drugih francoskih ladij, vnel se je hud artilerijski dvoboj. Siamska letala so ponovno bombardirala glavno mesto Laosa, vien-tinie. TOKIO, 10. dec. DNB. Zaradi poostre- Vofni ujetniki na angleški ladfi MONTEVIDEO, 10. dec. DNB. Zunanji minister Urugvaja, Guani, je izjavil, da so na neki angleški ladji v pristanišču Montevidea zaprti nemški ujetniki. Na vprašanje, ali je dovoljeno prevažati ujet nosti na meji Siama in Indokine je fran- nike v notranji coni 300 milj od ameriške coska letalska družba »Air France«, uki-' obale, je Guani dejal, da ne more vlada nila letalske zveze med Hanojem in Sai- proti iemu storiti nikakih ukrepov, ker pri gonom preko glavnega mesta Laosa. Pro- tem ne gre za vojno dejanje, met gre zdaj ob vzhodni obali Indokine in' preko Udanga v Saigorr, V Abesiniji ni pomanUfcania RIM, 10. dec. ZPV. Na uradnem mestu demantirajo poročila egiptskih listov o težavnem prehranjevalnem položaju v Abesiniji in brezobzirnih rekvizicijah s strani italijanskih oblastev. Na uradnem mestu izjavljajo, da je bila letošnja žetev v Abesiniji dobra in da je bil zlasti velik pridelek sadja in povrtnine, prav tako pa tudi kave in sladkornega trsa. Ker so Italijani zgradili dobre ceste, se preskr-bovanje z živili vrši brez motenj in je celo prav izvrstno. Težaven položaj Portugalske LISBONA, 10. dec. Stefani. List »Dia-j minister Mahado. V Lisboni leži kolonialne de Notizias« piše, da postaja problem nega blaga v vrednosti 150 milijonov, v prehrane Portugalske vedno bolj vzne-J portugalskih kolonijah leže prav tako rnirijiv. Blokada ovira trgovino s kolo nijami. Nastaja položaj, ki ga bo težko vzdržati, je dejal portugalski kolonialni ogromne zaloge blaga, ki ga ni mogoče spraviti v pokvarilo. promet in se boje, da se bo Japonska in vstop USA; V Italiji red in mir V vojno j RJM. 10. dec. DNB. Na italijanskem TOKIO 10 dec ZPV lanonski zima I ur*t,.neni meStu zanikujejo vse v tujini nji minister T**! morala napovedati vojno Zedinjenim dr žavam Severne Amerike, ako bi stopile v vojno na strani Anglije. Vendar bi bilo potrebno prej posvetovanje med državami trojnega sporazuma. Matsuoka upa, da to ne bo potrebno. RIM, 10. dec. Stefani. Rimski tisk prinaša na vidnem mestu izjavo japonskega zunanjega ministra o zunanji politiki Japonske. kjer naglaša, da hoče uvesti novi red na vzhodu Azije s pomočjo trojnega pakta in brez tujega vmešavanja. ROOSEVELT NA ANTIGUI MIAMI. 10 dec. CBS. Roosevelt je včeraj ogledoval na Antigui prostor za letalsko oporišče. \VASHINGTON, 10. decembra. DNIL Na svojem inšpekcijskem potovanju je dospel Roosevelt na olok Anliguo, kjer je imel daljši razgovor z angleškimi visokimi uradniki o letalskih ba-"‘ah, \a križarki ..Tuscaloni" jo odplul poleni v Saint Jolrns. kjer se je sestal z angleškim guvernerjem in z upravitelji otokov. Posvetoval se je z njimi glede vprašanja poslovitve obalnih 1- - 'eri j in grmih je novih ameriških loucLc. ‘ t vlada povsod mir in red in prebivalstvo opravlja v redu svoje posle. ARETACIJE V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 10. decembra. DNB. V teku noči ie policija izvršila več preiskav po stanovanjih. Aretiranih je bilo nad 200 žensk ter nad 40 drugih sumljivih oseb. Tisk piše, naj vse sumljivce v Romuniji pošljejo na prisilno delo. KONFERENCA TURŠKIH GUVERNERJEV CARIGRAD, 10. decembra. Steiani. V Carigradu je bila konferenca guvernerjev vilajetev.v katerih je razglašeno obsedno stanje. Razpravljali so o nadaljnjih ukrepih v zvezi s položajem ob meji. TORPEDIRAN KANADSKI RUŠILEC OTTAWA, 10. decembra. Reuter Ka-* nadski rušilec »Seganay« je bil v vzhodnem Atlantiku torpediran, vendar je še dospel v neko kanadsko pristanišče. 22 mornarjev pogrešajo, 18 jih je v bolnišnici. POŽAR V AKRONU A KRON. Ohio. 10. dec. CBS. Devet eashiuh društev gasi požar v skladišču gumija pri Akronu ; SESTANEK CAVALLERO-KEITEL LONDON, 10. dec. ZPV. Zatrjuje se, da se bosta v kratkem sešla novi šef italijanskega generalnega štaba general Ca vallero in šef nemškega generalnega štaba maršal Keitel. EKSPLOZIJA V PLOESTIJU BUKAREŠTA, 1Q. ded Unp. Velik petrolejski tank z letalskim bencinom je zlete! v zrak ter povzročil velik požar v Ploestiju. Uradno javljajo, da je neki delavec neprevidno odvrgel cigaretni Dgorek, ki je povzročil eksplozijo. RIM, 10. dec. Unp. Velik požar je izbruhnil v romunski petrolejski coni v dolini Prahove. Misli se, da je požar nastal zaradi neprevidnosti. Nemška vojaška oblastva pomagajo gasiti. ANGLEŠKE TANKOVSKE ČETE LONDON, 10. decembra. Reuter. Za prvega poveljnika RAC (Royal Armed Corp), tankovskih čet, je bil imenovan general Martell, ki ,jc svoječasno izumil enosedežni tank. JUSTIFIKACIJA DVEH ŠPIJONOV LONDON, 10,^dec, Reuter Dva agenta, ki sta delovala v korist neke sovražne države, sta bila usmrčena v Pentonvilleu. Bila sta to 25-letni Josef VValdberg iz Mainzh in Kar) Meier, holandski državljan iz Koblenza. RACIONIRANJE PETROLEJA V SSSR MOSKVA, 10. dec. Reuter. Izšla je uredba o racioniranju petroleja v Sovjetski zvezi. Vladni avtomobili in vozila oblastev dobijo po 100 do 400 litrov bencina na mesec, privatni avtomobili pa 60 do 150 litrov na meseč, v sorazmerju s konjskimi silami vozil. Avtobusov in tovornih vozil uredba ne prizadene. PRVI KONZUL USA V VLADIVOSTOKU WASIIINGTON, 10. decembra. DNB. Dosedanji Tajnik pri poslaništvu v.Moskvi, M ard, jo imenovan za ameriškega konzula v Vladivostoku. Je to prvo mcslo. ki ima mimo Moskve ameriški konzulat. POGAJANJA V KABULU MOSKVA, 10. decembra. DNB. Iz Kabula javljajo, da je Ija dospela delegacija Iraka, ki bo vodila pogajanja z afganistansko vlado. CARLSOVO IMENOVANJE VICI1V, 10 dec. Havas. General Carls ;e imenovan za novega načelnika generalnega štaba francoskih kolonij. Nada.evanie Hitler evega govora nje delavcev. Nemčija gradi svet skup^ nega dela in tudi skupnih skrbi ter dolžnosti. Nemčija je že prvi dan racionirala živila, drugi pa šele sedaj prihajajo do tega. živil imajo v Nemčiji vsi enako! V Nemčiji imamo mlade generale in odstranili smo vse držabne spore: delavčev in kmetov sin lahko prideta v najvišje poklice. V Nemčiji rojstvo ne pomeni ničesar, vse pa delo in znanje. Dobro vemo: če podležemo v tem boju, potem je konec, ne samo narodno-soctali-stične stranke, pač pa tudi nemškega naroda. Poglejte Anglijo, ki jo vlada tenka plast sinov iz Eton collegea, pa nemške, šole! če mi propademo, bo propadel nemški narod, če pa zmagamo, bo svet osvobojen! Angleži bi radi Nemčijo spet spravili v čase Versaillesa, vendar se motijo! ' vojni kapitala proti narodu in delu, bomo mi zmagali. Tudi židovska pomoč jim ne bo pomagala! V začetku svoje vlade sem bil proti oboroževanju, ker sem imel druge načrte za povzdigo Nemčije. Dajal sem predloge, vendar so vse odklanjali. Sam sem bil vojak v svetovni vojni m preživel vse grozote. Nikoli nisem imel manjvrednostnega občutka, kakor govorijo Angleži! Vse sem storil, da bi vojno odstranil, že sedem let govori Churchill: »Hočem vojno! — sedaj jo pa ima!« V 18 dneh sem odstranil dežavo, ki je hotela razbiti Berlin. Potem je prišel angleški poizkus zasedbe Noveške. V nekpj dnevih smo zasedli Noveško: kjer stoji nemški vojak, ne pride nihče drugi! Pozneje smo zasedli Holandsko in Belgijo-V šestih dnevih smo opravili z Belgijo. Holandsko in Francijo. Nobena moč svetu nas ne more več pregnati s Kanala! število padlih pa je veliko manjše, kakor smo v začetku mislili, da bo. Moji vojni tovariši! Vaša zasluga je, da je nemško orožje danes najboljše. Nismo samo najboljši vojaki na svetu, pač Pa imamo tudi najboljše orožje. To je razlika med sedanjo m svetovno vojno: sedaj imamo muiilcijo. Delal sem zaloge mufli-cije! Anglija naj dela, kar hoče: čutila vedno večje naše udarce. KJER KOLI NA KONTINENTU BO ANGLIJA STOPILA NA ZEMLJO, JO BOMO ODSTRANILI. Ob zaključku lista govor še traja! NADOMESTNA GONILNA SREDSTVA V ITALIJI RIM, 10. decembra. Stefani. Sistem avtarkije je dosegel ogromne uspehe na polju avtomobilskega prometa. Od 7291 avtomobilov, ki vozijo po ItaBjb jih uporablja 6080 domače gorivo. 111 c< njimi jc 870 avtov, ki vozijo z gaZ0' linom. NESREČA BRAZILSKEGA LETALA RIO DE JANEIRO, 10. dec. DNB. Vojaško letalo brazilske vojne mornarico se je zrušilo blizu prestolnice. Posadka utonila. KARAMBOL DVEH PARNIKOV MADRID, 10. dec. DNB. Pri otoku »i-brgasu sta trčila v nedeljo dva špansk' ribiška čolna »Dolores« in »Castilio«. Pf vi se je potopil. Od posadke, ki je šte.^ 52 mož, se jih je rešilo le šest. Trupel n1 so mogli najti. VRAČANJE JAPONCEV IZ ANGLIJE TOKIO, 10. dec. Domej. Japonski nik »Fušima Maru«, ki vozi Japonce Anglije, je plul skozi Panamski kanal. Jokohamo bo prispel 1. januarja. V C‘ stobalu so priredili potnikom manifesta cije, kar je - Japonce prijetno preseneti SELITEV MADŽAROV IZ ROMUNIJE BUDIMPEŠTA, 10. dec. MTI. Iz stare Ma- ned Romunije se je doslej priselilo na džarsko 11.000 Madžarov. Največ je t njimi industrijskih in rudarskih dela cev. . BORZA. .Curih, 10. dec. DevU* • 9.00, London 15iyu’ Beograd 10, Pariz „.w, ------------------ ^ Newyork 4.31, Milan 21.70, Berlin Sofija 4.37'/i, Budimpešta 85, Bukares 2-15' Mariborska napoved: Spremenli'^ oblačno vreme. Toplota se ne bo izpreinenita. Včeraj je bila najvišja te peratura +6.8, danes najnižja " opoldne pa +1.2. Ostra reakcija Nemčije proti švicarskemu tisku «,Takšno pisanje samo zadene reputacijo objektivnosti, ki jo jo doslej užival švicarski tisk" Nemški tisk ostro obsoja pisanje švicarskih listov, posebno pa poročila njih dopisnikov iz Londona glede nemškega bombardiranja angleških mest. Glavni afront velja »Neue Ziircher Zeitung«, katerega dopisnik je med drugim poročal: >,-Po obisku Coventrya lahko naglasim, da kakor v Londonu, nemške bombe tudi tu niso zadele toliko vojaških ali industrijskih objektov, kolikor civilne zgradbe. To pomeni, da hočejo Nemci predvsem vplivati na moralo prebivalstva. Središče Coventrya, ki je največ trpelo, praktično nima nobene tovarne večjega značaja. Tu je porušen večji del trgovin in drugih zgradb. Kapaciteta proizvodnje v Coventrvu po bombardiranju ni zmanjšana, čeprav je došlo do zastoja zaradi poškodb na vodovodih ali zaradi zaostanka električnega toka, kar ni trajalo dolgo. Kar se tiče Birming hama je zadet le majhen del objektov vojaškega značaja. V Bristolu je škoda še manjša. Nerazumljivo je, zakaj nemško letalstvo po neuspelem bombardiranju Londona ponovno podvzema isto taktiko vplivanja na moralo prebivalstva. V razgovorih z meščani Coven-trya, Birminghama in Bristola sem dobil prepričanje, da so ta bombardiranja samo poja-čala odločnost Angležev, da se bore do kraja«. Tako dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« iz Londona. Nemški tisk je na to ostro reagiral. Pod naslovi »Plačanci Anglije« ali »Švica v službi Churchilla« obsoja takšno poročanje. »Berliner Borsenzeitung« piše v nekem član- ku: .»Kvakanje teh žab postaja neznosno. »Volkischer Beobachter« dostavlja: »Takšno klepetanje dopisnika švicarskega lista predstavlja zločin, izvršen po neumnosti«. V nekem komentarju piše »Frankfurter Zeitung«: »Nemški narod ne bo nikoli pozabil švicarskega stališča v tej vojni. Narod 80 milijonov duš, ki se bori za obstanek, je stalno predmet napadov, zasramovanja v listih male države, katere vlada trdi, da je nevtralna. Vsebina teh člankov predstavlja infamijo ne le za dopisnika, ki jih je napisal, nego tudi za list, ki jih je objavil in za čitatelje, ki tolerirajo takšne stvari. Takšno pisanje samo zadene reputacijo objektivnosti in verodostojnosti, ki jo je doslej užival švicarski tisk«. emanti prezrli ali ga pa prinesli nekje na zadnto strani. V Berlinu so odločeni, da nadaljujejo z radikalnimi akcijami uničevanja Anglije, preden se utegnejo realizirati načrti za sistematično ameriško pomoč.« Blizu siamske meje je bil ranjen holandski novinar Hubert Hermans. Zadel ga je strel iz siamske puške. Na poti v bolnišnico je 32-letni poročevalec podlegel rani. V španski državljanski vojni je bil poročevalec holandskih listov. Dober odgovor, ki velja tudi našim nergačem V USA je došlo 1929 do hude gospodarske krize. Vsi posli so lezli v izgubo. Vznemirjeni narod je izbral 1932 Franklina Roosevelta za predsednika republike. Kriza se je ustavila, stanje se je Popravilo. Narod je zato izbral Roosevelta še drugič za prezidenta. Kapitalisti so pa vseeno napadli Roosevelta in njegovo delo še tik pred tretjo izvolitvijo, češ, da nru ni uspelo vrniti ono stanje, ki je bilo pred krizo. Roosevelt jim je odgovoril: »Padel je neki človek pred osmimi leti v vodo. Ni znal plavati, rešil sem mu življenje. Danes me isti človek vprašuje, kaj sem napravil s cilindrom, ki ga je imel na glavi onega dne, ko se je potapljal...« Točno tako je v življenju. Podobno bi lahko odgovorili vsem onim gosposkim »levičarjem«, ki napadajo vlado sporazuma, ker ni v letu dni rešila vseh vprašanj, čeprav je na vseli poljih našega življenja že v temi letu potegnjena globoka brazda, ki se bo širila in poglobila, Pišejo »Varaždinske Novosti«. Ne Trianon ne Dunaj jih ne zadovolji Madžar Stefan Zsedenyi in tovariši imajo v Aradu veliko kavarno. Pred dne- vi je bila v lokalu racija in romunski stražniki so našli pri nekaterih gostih tujo valuto. Policija je kavarno zaprla. Vodja tamkajšnjih legionarjev, dr. Preda je poklical lastnika predse in ga vprašal, koliko zahteva za odkup kavarne. Ta je navedel vsoto štirih milijonov lejev, dr. Preda je ponudil le en milijon- Zsedenyi ie odklonil. Nekaj dni na to so lastnika kavarne in družabnika odgnali legionarji v okolico mesta. Tam so jih zaprli v nezakurjeno kočo brez poda. Šest dni so prezebali tam, odklanjali pa vsak dan ponudbe dr. Prede. Nekega dne so vrgli k njim več Pijanih romunskih kmetov. Ti so jih prisilili, da so se vdali. Podpisati so morali Pogodbo, da prostovoljno odstopajo od Pravic do kavarne, ki je bila pod novim lastništvom spet odprta. Tako poroča »Pester Lloyd«, ki se pritožuje nad metodami legionarske sosede. Nemčija na čelu Evrope Na zasedanju predstavnikov delavskih zbornic v Draždanih Je dejal vodja nem ške fronte dela dr. Ley med drugim: »Usoda, ki je zaslepila Veliko Britanijo ie poučila Nemce, da morajo biti močni da bodo lahko sami vladali svojo bodočnost. Po zmagi bo naloga Nemčije, izve sti nov red v Evropi. Ta bo slonel na hmelju dela, rase in discipline. Narodno socialistična stranka stalno vodi računa 0 novj Evropi. Nemčija bo izvedla veliko Socialno delo. ki ne bo slonelo na milosti ali podobnem, nego na polni zavesti po *feb socialnega življenja. Tato bo za v'adala na svetu pravica. Miloščin ne bo, treba bo delati. Po delu bo odmerjena Judi nagrada. Zmaga .ie naša, ker razpolagamo s silo in redom. Nemčija bo prva socialistična država sveta. Vodja hoče bo delavec nosilec nove Nemčije, ki *H> stopala na čelu nove Evrope, prec nio pa Adolf Hitler.« Italifani o taktiki premakljive voine Ko so italijanske čete prodirale v Grčijo v istem stilu, kakor zdaj Grki v Albanijo, so prinašali italijanski listi zanimive komentarje o uspehih »premakljive vojne, ki jo na goratem terenu terjajo prilike.« Pohvaljeni So bi1! napori alpin-cev, ki so tja k izvirom gornje Vojuše morali premagati težak teren In so mu bili kos. Po padcu Korice, Podgradca, Santi Kvarante in Argyrokastra prinaša »Po-polo d’ Italia« komentar k »premakljivi vojni taktiki na grškem bojišču«. Med drugim pravi: »Na grškem bojišču se razvija premakljiva vojna. Zato se med- Zakaj hite z napadi na Veliko Britanijo V dopisu iz Berlina poročajo zagrebške »Novosti«, da pripisujejo berlinski crogi velik pomen sedanjim zračnim napadom onstran Kanala. Tako hočejo onesposobiti Anglijo na gospodarskem po-ju. Prve akcije so bile namenjene južni Angliji in bi. naj pripomogle k izkrcanju nemških čet. Hitler ni želel uničevanja ondona in drugih angleških mest. Čakal je tri mesece, dokler ni dal Goringu povelja za začetek zračne ofenzive. Nemški tisk prinaša istočasno s poro- narodni vojni kritiki drže zelo rezervi rano do teh operacij. Premakljiva vojna se ne sme ocenjevati po lokalnih in delnih uspehih, nego po končnem rezultatu manevrov.« List citira nekatere mednarodne vojaške kritike, ki pravijo, da »Je Metaxasov manever obkroževanja itali jansklh čet propadeL Italijanski manevri se izvajajo v dovršenem redu. Grški ofenzivi se ni posrečilo oslabiti italijanskih čet, še manj jih desorganizirati. V tej vojni manevrov in premikanj čaka zmaga onega, ki bo znal o pravem času izvesti odločilne manevre, katerih posledice bo sovražnik neprijetno občutil.« Riccardijeva eskadra je osvojila Albanijo Novi šef italijanskega glavnega mornariškega štaba, admrial Arturo R i c-c a r d i je star 62 let. Lani v septembru je bil imenovan za senatorja. Ob lanski zasedbi Albanije je bil odlikovan z viteškim križcem »Savoie« kot glavni poveljnik prve pomorske eskadre, ki je izkrcala italijanske čete v Albaniji in jim pomagala, zasesti jo. Riccardiu se je tedaj posrečilo v nekaj urah premagati vse težkoče izkrcanja in zlomiti odpor Albancev. Zdaj prevzema vrhovno vodstvo italijanske vojne mornarice, ki stoji pred težkimi nalogami zaradi dogodkov v Al-janiji. Kakšni bodo njegovi uspehi in na-oge, bo pokazala bodočnost. Čilom o učinkih bombardiranja na Angleškem vesti o ugodnem stanju nemških čet ob Kanalu in na Norveškem. V Nemčiji računajo s tem, da Anglija želi čim večjo pomoč Amerike. Službeni krogi dvomijo, da bi Amerika prevzela nase vojno breme Velike Britanije. »Ameriški krogi, naklonjeni angleški politiki, se sicer trudijo za pomoč in manifestirajo za anglosaško zvezo. V Berlinu demantirajo ameriške vesti, da hoče Nemčija uničiti tudi Ameriko. Toda ameriški listi so ta Kultura Celjski prvodecembrski koncert Tri celjska pevska društva z G. M. so priredila na večer 1. decembra slavnosten koncert v gledališču. Prireditev je bila v dostojnem skladu s pomenom dneva, izpričala pa je tudi višino naporov, volje in sile sodelujočih. Mešani zbor »Celjskega zvona« izkazuje pod vodstvom prof. g. Antona Knapa novo vnemo in napredek, ki so ga naglasili zlasti Tomčevi »Vlahi«. Prav tako se je z elanom prodorno uveljavil moški zbor »Oljke«, ki ga šele od nedavna vodi spet skladatelj g. Ciril P r e g e 1 j. Mešani zbor Celjskega pevskega društva kot najštevilnejši je pod dirigentstvom gosp. Peca Šegule dokazal, da je po enotnosti, ustaljenosti in delovni smotrnosti krepko dosegel višino, ki je njemu in Ce- lju v čast. Godahii kvartet Glasbene Matice je po harmoniji in eksaktnosti ustvaril tople efekte, zlasti tudi s sočnim »Kmečkim plesom« Mirce Sancinov e* kakor tudi z močnima skladbama Karla Sancina. Tako so dela obeh teh celjskih avtorjev utrdila njun že priznani sloves. Vokalna suita rojaka Rista S a vina, izvedena z vso tenkovestnostjo in ubrano sik), je v vseh delih tudi tu dala besedo velikim vrlinam svojega mojstra, Vse simpatije sta kot pevca solista upravičeno dosegla g. Lipušček in gdč. Miillerjeva, pa tudi gdč. R o č n i k o-v a je tu odnesla svoj del. Pianista gg. Sanclnova in Cvetko sta brezhib no sodelovala. N. Š, Razstava Karla liraka v Ljubljani V razstavnih prostorih salona Kos v Ljubljani je razstavljal nedavno svoja dela mariborski slikar Karel Jirak. Skrbno je izbral svoja najboljša olja, dela zadnjih dveh, treh let. Nekaj jih poznamo že z rednih mariborskih razstav, večina je pa novih, ki so nam odkrila popolnoma novega Jiraka, veliko bolj sproščenega in neposrednega. Jirak je danes izgrajena slikarska osebnost z močno poudarjeno individualno noto. Jirakova pot v slikarstvu je bila zelo zanimiva. Od ekspresionizma, ki je zajel vse naše povojno slikarstvo in ki je dajal prednost vsebini pred obliko, je prešel sčasoma v reševanje čistih slikarskih problemov, ki opuščajo vsebino formi v korist. Kajti slikarstvo naj ostane zgolj slikarstvo s svojimi mnogoštevilnimi barvami, optičnimi in drugimi problemi, predvsem čustvena zadeva, daleč od literature, ki premnogokrat vodi v ilustracijo. Jirak mnogo slika v Slovenskih goricah, ki so v slikarskem jeziku še neobdelano področje. Morda lahko trdimo, da je ta del naše zemlje našel svojega interpreta, svojega slikarja, ki je prvi občutil zdrav in vesel ritem te krajine in njenega človeka. Občutil je, da je človek del te krajine in ga je v svojih slikarskih realizacijah spretno povezal z zemljo in njegovo okolico. Storil je to brez vsake tendence, zgolj zaradi slikarskih vrednot, ki jih je občutil in spontano prenesel na svoja platna. Njegove Slovenske gorice so vesele, zdrave in kljub težkemu življenju v njih jih Rekordni tedenski izdatek za vojno je dosegla Anglija v minilih dneh, ko je porabila 90.13 milijona funtov šterlingov. V prejšnjem tednu je šlo za iste namene 72.3 milijona funtov šterlingov. Od 1. aprila dalje je izdala Velika Britanija že 2.15 milijarde funtov šterlingov za vojno. Fond varčevanja v vojni je dosegel v Angliji vsoto nad lu5 milijard din. Velika turška livarna jekla v Karabuku dela neprenehoma noč in dan v treh zmenah. An gleški inženirji vodijo dela. Tudi ostala vojna industrija Turčije dela s polno paro. ni prekril z velom mračnega pesimizma. Izkoristil je bogastvo oblik, ki jih nudijo in vso barvno skalo jesenskih dni. Svoj izraz je Jirak dosegel najpopolneje »Jeseni v Slovenskih goricah«. 2ivo in skladni, intonaciji, široko in z velikim zna' njem je verno podal kos te krajine. »Stolnica« in »Zimska krajina« spadata med najbpl,' uspele Jirakove slike. Hladna atmosfera je \ sivini zimskega dne izredno dobro podana, medtem ko je v prvi žareče v soncu poda' izredni kontrast rdeče-rumenega zidovja na mariborski stolnici z zasneženo okolico. Najbolj neposreden je Jirak tam, kjer ga prevzame čustvo in lirično občuti objekt. Takrat postanejo njegove slike intimne realizacije slikarjevega navdušenja nad detajlom, polnim slikarskih lepot, ki ga je mimngredc kjerkoli opazil. Poplavljeno polje z vrbami v Slov. goricah, cvetoči vrt ali pa žitno polje z orumenelim drevjem so primeri, kjer je Jirak v svojih slikah pokazal, da ga razveseli tudi najbolj neznaten in neefekten detajl, katerega zna izkoristiti in prijetno podati v sliki. Jirakova prednost je v tem, da zna z minimalnimi slikarskimi sredstvi doseči mnogo, da je njegova paleta mala, barvno bogastvo pa s tem v primeri izredno veliko. Mnogo rutine je pokazal v figuralnih kompozicijah. »Lukarice« kažejo veliko znanje V risbi in kompoziciji. Jirakova kolektivna razstava je vzbudila v Ljubljani veliko zanimanje in splošno pozornost. Zoran Maiič. Slovenski radikali Dr. M. Korun V zadnjih dnevih piše časopisje precej o slovenskih radikalih. Povod je dalo dejstvo, da se je del slovenskih radikalov oficielno priključil ministru dr. L. Markoviču in njegovi akciji za zedinjenje radikalov. Ker je tudi pisec tega članka udeležen pri tem pokretu, porabljam to priliko, zahvaljujoč se gostoljubnosti uredn. »Večernika«, da napišem nekaj stvarnih pojasnil o zadevi. Slovenski radikali so se v zadnjih letih v glavnem zbirali okrog tednika, pozneje mesečnika, »Sl. Beseda«. Svoje stališče do raznih aktualnih vprašanj — posebno notranje politike — so ponovno javno manifestirali. Iskreno ter konsekventno so leta in leta poudarjali potrebo po sporazumni notranji preureditvi naše države ter predvsem po sporazumu med Srbi in Hrvati. Dne 26. VIII. 1939 je do sporazuma — čeprav nepopolnega — prišlo. Začrtale so se konture nove ureditve države, sestavila se je vlada sporazuma. V njo je vstopil iz vrst narodno radikalne stranke eden najvidnejših po-bornikov sporazuma dr. Lazar Markovič. Toda — na žalost — en del radikalov, pred vsem takozvani glavni odbor je zavzel do sporazuma odklonilno-stališče. Pri tem ostaja še danes. Skupina slovenskih radikalov okrog »Sl. Besede« je zato prišla v delikaten položaj, posebno, ker je s svojo resolucijo z dne 7. septembra 1939, sklenjeno na seji glavnih zaupnikov iz vse Slovenije, pozdravila sklenjeni sporazum in vstop dr. L. Markoviča v vlado. Iz pisanja »Sl. Besede« zadnjega leta je kolebanje med dr. Markovičevo smerjo in smerjo takozvanega glavnega odbora jasno razvidno. ■ Nujno je zato, da je prišlo do delitve radi-kalske skupine okrog »Sl. Besede«. En del se je zavestno izločil, ustanovil svoje organizacije ter se javno deklariral za sporazumaško politiko dr. L. Markoviča in njegovo zedinje-valno akcijo. Ta svoj korak je tudi obrazložil v obširni resoluciji. Razlogi za ta korak so v kratkem naslednji: 1. Politika sporazuma je v interesu Srbov, Hrvatov in Slovencev in vse države, naravnost rešilna je v teh težkih časih; zato se inora nadaljevati. 2. Sposobnost in agilnost dr. Markoviča in njegovo dosedanje delo v vladi in v organizaciji stranke dajejo garancijo, da je pot, po kateri želi on konsolidirati razmere v narodno radikalni stranki in s tem pomagati k ozdravljenju naših strankarskih razmer, pravilna ter že do sedaj uspešna. 3. Vlada sporazuma mora v vsej džavi, torej tudi v Sloveniji voditi politiko sporazuma in strpnosti, kar zahteva sodelovanje vseh političnih strank, ki priznavajo politiko sporazuma; monopol ene same politične stranke mora prenehati, kakor je to »Delo« že jasno napisalo. To so torej razlogi za korak, ki smo ga naredili in ki je — umevno — na eni in na drugi politični strani naletel na kritiko, od do včerai nam bližnje strani celo na očitek felo-nije, ki pa nas ne zadene. Tudi z nestvarno in hudomušno reportažo so nas naši stari in novi nasprotniki pozdravili. Brani nam gostoljubna streha »Večernika«, da nočemo in ne moremo plačati računa z istim drobižem. Toda to gostoljubje nam ne brani, da ne bi ugotovili, da smo hiti po lepi stari slovenski politični tradiciji deležni tudi osebnih insinuacij. Gospooarfike^veslj Pravične enotne Take draginje pri nas ni treba Draginja hudo pritiska. Najbolj jo čuti človek s takoimenovanim stalnim zaslužkom, ki se ne ravna po draginji. Kako težko jo prenašajo šele tisti ljudje, ki nimajo stalnega zaslužka ne drugega stal nega dohodka! Mnogi nimajo niti naj-skromnejše strehe nad svojo glavo. Med njimi so miloščinarji in ljudje s ceste. Pa bi jih ne bilo treba toliko. Saj je dovolj koristnega dela za vse zdrave ljudi. Vlada sporazuma si mnogo prizadeva, da bi čim lepše uredila življenjske pogoje za vse državljane. Mnoge koristne odredbe to dokazujejo. Njih uspeh pa je odvisen od izvršitve zadevnih predpisov. Neki listi so že pisali in je sicer tudi splošno znano, da je premalo sposobnih hudi za pravilno izvrševanje zakonitih določb. Da, sposoben človek na pravem mestu obrne celo pomanjkljiv paragraf na dobro, nesposobnež pa tudi z najboljšim paragrafom ne pride nikamor in lahko vse pokvari. Če dobre stvari povrh ne izigrava ... Ponekod — tudi na zelo vplivnih mestih— se je preveč nakopičilo nekakšnih političnih prijateljev, ki so morda dobri strankarji in strankarski priganjači, stvar nega, ustvarjajočega dela za obče dobro pa slej ko prej ne poznajo ali ga vsaj zanemarjajo. Začetki in vzroki marsikaterega neuspeha so v desetletnem strastnem zbiranju političnih somišljenikov okoli pozvanih in nepozvanih političnih mogotcev tiste nesrečne dobe. Politični slepci so si jemali pravico, da brezvestno žrtvujejo javne koristi osebnemu in plehkemu političnemu prijateljstvu. Posebno po pristrahovanem prijateljstvu rada glava boli. Večanje draginje gre svojo pot prav po divjaško navzgor. S povečavanjem mezd in plač, s povečavanjem vsakršnega zaslužka na sploh ne bomo zatrli draginje, ki je za občestvo tako škodljiva in nevarna. Z njim ni trajno pomagano tistim, ki jim je bilo namejeno. Ne zlato, marveč zemlja z dobrim delom človeka redi. Od vseh življenjskih potrebščin je hrana na prvem mestu. — Razborjti kmet veli, da mu je ljubše, če dobi za par volov samo tisočak, ki mu kaj zaleže, kakor deset tisočakov, ki vča-si ne zadostujejo, da bi svojo delovno •družino za zimo pošteno oblekel in obul. Take draginje pri nas ni treba. Treba je zakonito določiti enotne >n stalne, pa tudi pravične cene vsem življenjskim in- gospodarskim potrebščinam po dveh glavnih skupinah: 1. potrebščinam, ki jih daje naša zemlja, in 2. potrebščinam, ki jih moramo nabavljati iz tujine. Pravične enotne in stalne cene živ- RUBY M. A V RES: in stalne cene življenjskim in gospodarskim potrebščinami ljenjskim in gospodarskim potrebščinam bodo zlasti dandanes upravičevale čim bolj enotne in stalne mezde in zaslužke vobče, To je eden izmed glavnih pogojev za večje splošno zadovoljstvo kakor za uspešno in veselo sodelovanje vseh za vse, za občo blaginjo, za srečo domo- vine. Izvažamo naj čim več mogoče, vendar samo toliko, kolikor določenega blaga resnično sami ne potrebujemo! Pri uvozu blaga se je treba čim bolj omejiti, da uvažamo samo stvari, ki so nam resnično brezpogojno potrebne Sotlski. Cene uvoženega italijanskega riža Najvišja cena za italijanski riž z do 9% lomljenih zrn je po določbi urada za kontrolo cen din 12. v tej ceni je že obsežen davek na poslovni promet, banovinska trošarina in prevoz do železniške ali parobrodske postaje ali kupca brez vreč. Vreče morajo kupci vrniti franko postaja luščilnice v dobrem stanju najkasneje tri dni po prejemu blaga. Veletrgovci smejo dodati stroške prevoza od razkladalne postaje, občinske in druge trošarine, če jim obrat ni v istem kraju ter k vsemu temu še največ 5% bruto-zaslužka. Mali trgovci pa smejo dodati stroške prevoza od razkladalne postaje veletrgovca do svojega obrata, občinsko trošarino in druge dajatve, če jim obrat ni v istem kraju kot. obrat prodajalca, ter k vsemu še 20% svojega brutozaslužka. Izsekavanje gozdov na Hrvatskem Hrvatsko glasilo »Gospodarska Sloga« zelo ostro napada različne pojave v zvezi z vprašanji gozdnega gospodarstva. Omenja posebno slučaje, ko so cele vasi vršile divje izsekavanje gozdov ter povzročile na sto tisoče din škode. List trdi, da je bila v največ slučajih to posledica hujskarij vaških gostilničarjev, prekupo-valcev in trgovcev, ki so les potem poceni kupovali. V nekem okraju je polovica upravičencev gospodarske občine, druga polovica pa so revni naseljenci iz drugih hrvatskih krajev, ki takih pravic nimajo. In ne da bi člani gospodarske občine priskočili ostalim na pomoč s prodajo drv za kurjavo, moledujejo pri Gospodarski slogi in na banovini, da bi lahko les izvozili v Srbijo ter prodali nekoliko dražje. Prav tako mnogi siromaki ne bodo imeli kurjave, ker prevozniki zahtevajo za prevoz klaftre drv 400 din in še več. To so večinoma najbogatejši kmetje, ki imajo dve do tri vprege, najemajo si voznike, katere mizemo plačujejo, dočim sede sami po krčmah in pijejo. List je mnenja, da je Dolnji Lapac namenjen tudi špekulantom na vasi. Da bi preprečila škodljivo izsekavanje gozdov, je izdala banovina odredbo o izvoznikih. Toda kaj se dogaja? Posamezniki ponarejajo izvozna dovoljenja: od 6 m3 naredijo 16 ali 26 ali k številkam enostavno pripišejo 100. Drugi imajo po žepih 5 do 6 izvoznic, do katerih so prišli po neznani, toda sigurno nepošteni poti. Neka industrija, ki ni zadovoljna s količino, ki jo ji je določila za izsekavanje banovina, je najela kmete, da v njenih lastnih gozdovih sekajo ilegalno in nato njej prodajajo. Seja centralnega tajništva del. zbornic Včeraj je pričela v Ljubljani seja centralnega tajništva delavskih zbornic v Ljubljani, kateri prisostvujejo delegati zbornic iz Beograda, Skoplja, Sarajeva,' Novega Sada in Ljubljane. Podana so bila poročila o vprašanju različnih mezdnih razredov v delavskem zavarovanju, o reorganizaciji SUZORja, o izprememfoi zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, o načrtu uredbe o ustrojstvu g Elektrifikacija Dobrovcev fn Skok bo kmalu končana z oficiclno otvoritvijo. Prvič so zažarele luči že 1. dec. vendar pa bodo zadnje instalacije izvedene šele le dni. Kredit je. dala podružnica Banovinske hranilnice v Mariboru, mnogo pa jc pomagalo prostovoljno delo in vožnje. Ustanovljena pa jc bila tudi zadružna elektrarna ,ki bo vodila vse nadaljnje delo. sveta za gospodarsko politiko, o načrtu uredbe o akademiji dela in o poljskih delavcih. Električni tok bo dražji Odsek elcklrurn je ponovno razpravljal o položaju, ki je nastal za clektrar-ništvo v dravski banovini kot posledica splošnega naraščanja ccn. Material, ki ga rabijo elektrarne za vzdrževanje naprav in obratovanje, se je po podatkih odseka' podražil za 50 do 100 % itd. Zato priporoča odsek vsem elektrarnam, da dvignejo cene električnemu toku, vendar šele po 1. jan. 1941 in to v mejah 25 do 35%. g Znižana je cena apnenemu dušiku od 184 na 140'80 din za 100 kg, Iranko vsaka železniška postaja, brez davka na poslovni proniel .pakovanje v papirnatih vrečah ter plačljivo v 30 dneh direktno tovarni v Rušah brez vsakih odbitkov. Cene veljajo samo za vagonska naročila do 31. t. m. Naročili je treba preko ministrstva za kmelijstvo-Diporis ter sporočili naročilo tudi naravnost tvorniei dušika v. Rušah. g V Nemčijo so izvozili te dni preko Maribora 150 volov iz Slovenskih goric in nekaj vagonov ovac iz Južne Srbije, več vagonov zaklane kureline ter srnjakov in zajcev. Prvovrstni voli so bili plačani našim kmetom 1 kg žive teže 8'50, ovce na jugu pa po 12 do 13 din 1 kgf. g Zbiranje kovinskih odpadkov v Turčiji ha obvezno po predpisih posebnega zakona, za katerega je izdelala vlada že predlog. g. Bolgarska Narodna banka je znižala eskontno mero od 5.5 na 59o. To je že drago znižanje v zadnjih dveh mescih. Namen znižanja je, da bi se povečala proizvodnja v državi. Temu vzgledu bodo morale slediti tudi banke. g. 100 krat več oblek kot potrebuje zase, bi mogla izdelati japonska tekstilna industrija, če bi imela na razpolago dovolj volne in bombaža. Toda oboje mora uvažati. Po načrtih vojnega gospodarstva mora zato industrija vse izdelke iz bombaža in volne izvažati. Doma uporabljajo le izdelke iz stanične volne in svile. Sedaj pa nameravajo zvišati proizvodnjo tkanin iz konoplje, ki raste kot nekultivirana rastlina tudi na Japonskem in katere bi izdelovali zlasti otroške obleke. g Racionalizacija v sovjetski industriji bo spet mnogo pridobila s pred kratkim konstruiranim strojem, ki bo avtomatski proizvajat kozarce. Stroj je precej kompliciran in izdela dnevno 40.000 kozarcev. Poizkusi z novo napravo so dali dobre rezultate. Uvedli jo bodo tudi v druga podjetja. g Obvezno mešanje koruzne moke s pšenično v razmerju 1:2 bodo uvedli sredi decembra v Bolgariji. g Odprta je rečna zveza med Odeso in Donavo do Renija preko Valona na Donavskem kanalu in Šilpa. Parniki bodo imeli zvezo tudj z Galcem. Prvi parnik na tej novi liniji je bu »Krasnij profintern«, ki je vozil 120 vagonm konoplje za Nemčijo. Ali bo nacionalizacija podjetij v Sloveniji izvajana iz Beograda? DRUGI MEDENI TEDEN 56 —- Pojdem k tebi na dom, če mi odgovoriš na eno samo vprašanje. # Jiminy se je zdrznil. Vsa kri mu je planila v obraz. — Na vse, kar me .boš vprašala, ti odkritosrčno odgovorim. — Ali je prihajala gospodična Farro-wa k tebi na stanovanje? — ga je vznemirjeno vprašala. — Da, — je rekel, — prihajala je. — Pogledal je Kristino in videl njen trdi obraz. — Kristina, nikar me ne obsojaj, — je planilo iz njega. — Živela je drugačno življenje kot si ga običajni ljudje predstavljate. No, saj je živela v čisto drugem svetu. Umetniki so svobodnih nazorov. In s tem ne menijo nič slabega. S seboj je navadno pri peljala tudi nekaj svojih gledaliških to varišev... Prosil tem te, da bi prišla k meni, radi tega, da bi pregnala vse težke in moreče spomine. Povej mi, ali bi mogla pozabiti, ali bi mogla odpustiti? Kako strašna je misel, da bova morala vse življenje skupaj preživeti* ne da ROMAN bi me kdaj jasno in ljubeznivo pogledala, ne da bi mi kdaj rekla dobro besedo... — Skrušeno je končal Jimrny svojo izpoved. Kristina pa je od bolečine stisnila dlani. — Tudi /amie je bilo nekoč težko, — je mračno dejala. — Kako grozno je bilo, ko sem spoznala, da me ne ljubiš, ko pa sem bila tako trdno prepričana o tem. Toda prebolela sem. Prepričana sem, da tudi ti vse, preboliš. Znabitl bova nekoč popolnoma srečna, ihi sicer srečna na svoj način. Ko sta prišla do hotela, se je poslovila. Odšla je v svojo sobo iti grenko jokala. Prav za prav sama ni vedela, zakaj joče. Ves svet bi dala. če bi ta hip prišel nekdo k njej in jo objel z ljubeznivimi rokami, če bi ta hip vedela, da je nekdo na svetu, ki jo ljubi in mu je draga. Jimmy hrepeni znabiti po njej^ samo zato, ker ga ne mara več. Poročni prstan, na katerega je bila nekoč tako ponosna, ji je bil zdaj v veliko breme. Ni- že večkrat smo opozorili na prizadevanja, ki imajo za svoj cilj prevzem nekaterih podjetij, posebno takih, ki so v rokah židovskih podjetnikov, in to s pomočjo posebnih pooblaščenih družb. Na področju banovine Hrvatske taka holding družba že deluje in smo o njej že obširneje poročali. To je »Pohit«. V Beogradu pa so po poročilu agencije »Jugoslovanski kurir« mnenja, da bi bilo po- koli se ga ne bo odkrižala. Zvečer sta šla v gledališče. Jimmy si je -močno prizadeval, da bi bil kar najbolj zabaven in vesel. Pripovedoval ji je, da je poslal Sangsterju povabilo, naj b> šel z njima po predstavi na večerjo. In kar nerodno mu je bilo, ko je videl Kristino, kako je vsa zažarela ob tern sporočilu. Zdelo se mu je, da ga je zaskelel občutek ljubosumja. — Prav si storil, — mu je rekla. — Rada imam tega odkritosrčnega in vljudnega Sangsterja. — In kar nekam prijaznejša je postala; Jimmyju je celo uspelo, da je dvakrat ali celo trikrat privabil na njen obraz rahel smehljaj. Jimmy se je ponašal kot bi bila zgolj dobra prijatelja. K° sta zapuščala gledališče je bila videti Kristina lepša kot pred nekaj tedni. In Jimmy .ie bil vesel, ker jo bo tako videl Sangster. — Zdaj ni videti nesrečna, — si je rekel. Ko sta prišla v restavracijo, ju je Sangster že pričakoval. Prisrčno je pozdravil Kristino. Šaljivo ji je pripovedoval, kako je njej na čast rešil iz zastavljalnice svojo črno obleko. Bil je prav dobre volje. Večerja je kaj kmalu minila. Ko pa so se nato vračali k hotelu, kjer je stanovala Kristina, je Sangster storil napako. Ko je podal roko Kristini in ji želel lahko noč. je dal roko tudi Jim-myju. — In na svidenje, prijatelj! tretono ustanoviti posebno pooblaščeno družbo za prevzem podjetij tudi za področje države izven ozemlja banovine Hr* vatske. Družba bi imela iste privilegij® kot hrvatski »Pohit« in bi bila tudi usta* novljena po istem vzorcu. Po teh načrtih bi torej tako zvana nacionalizacija bila tudi na področju Slovenije izvajana >* Beograda. Ne stanujem tu. Počakaj me prijatelj, skupaj bova šla. Kakšen nespametnež si, — ntu •' očital Jimmy, ko sta odšla, — kaj z' vraga si hotel s tem reči? , Prijatelj, domneval sem, da je nje vama že vse urejeno. — Ne, nisva se pobotala. In podoba J « da se nikoli ne bova. — je ogorčeno dejal Jimmy. — Zaboga, prosim te, govo riva o čem drugem! ,, Sangster je zaskrbljeno pogledal temnemu nebu. In tako prepričan je da je vse urejeno. Jimmy mu torej vsega povedal. Videl je, da je^ Kris zadovoljna in dobro razpoložena, jc.. • ' + — Podoba je, da bo še močno deže'^ lo, — je nekam tesnobno deja'. -7" ^ slabo vreme je bilo ta teden, kajne- . — Strahotno! — je pritrdil Jun* • Challoner. 23 NEPRIČAKOVANO Minili so štirje dnevi. Horacija kega ni bilo od nikoder. Iz Marset brzojavil, da ga je zadržalo nettg Vf^T1 Stari lisiak!, — je brundal JitnniJ’ — domišlja si, da mora vprav zanj dati vsepovsod prekrasno vreme. Sangster se je zasmejal. ,u„ega< — Marseille pa res ni kaj poseb i Znabiti je bolan. Novice O ukinitvi razredov na ljudskih šolah Naše časopisje je objavilo več člankov o ukinitvi nekaterih razredov na ljudskih šolah. Vsi so istega mnenja, da so taki ukrepi nepravilni. Ne samo v mestih, tudi na deželi je prosvetna oblast ukinila na raznih šolah več oddelkov in vzporednic. Še večja škoda je s tem povzročena na deželi. V mestih ima otrok možnost obiskovanja srednjih šol. Na deželi so ljudske šole one ustanove, ki dajajo mladini vse potrebno za poznejše življenje bodisi doma na kmetiji, bodisi v obrti ali trgovini. Vsi ti argumenti dokazujejo, da je ljudska šola na podeželju prav velike važnosti in zasluži, da se zanjo žrtvuje vse. Znana je pedagoška izkušnja, da je v razredu z manjšim številom učencev vsa vzgoja temeljitejša, je vsestranska in zajeta iz vseh globin. Učenci lahko popolnoma aktivno sodelujejo in s tem se jim širi obzorje. Od tega smo pa na podeželju še daleč, ker so vsi razredi prenatrpani. Redko kje najdeš razred s 40 učenci, pač pa so pogosti taki z 80 in še več učenci. Učitelj niti vseh učencev ne more pregledati v razredu, kaj pa še, tla bi se peča! z vsakim poedincem. To Je nemogoče. Sedaj pa pride še ukinitev razredov. Itak so bile vzporednice ustanovljene iz gole potrebe, saj so imeli zakonsko osnovo, zato takih oddelkov sedaj ni treba ukiniti, ker so res potrebni. Vemo, da so do teh ukrepov vodili ' opolnonia drugi razlogi, in sicer občut- no pomanjkanje učnih moči in hoče prosvetna oblast to sedaj izenačiti. Seveda gre ta ukrep samo na škodo šole in pouku ter na škodo onih učiteljev, katerim bodo dodeljeni otroci iz ukinjenih oddelkov. Da pa je pomanjkanje učiteljstva v Sloveniji tako veliko, so pa krivi razni ukrepi, s katerimi so hoteli v prejšnjih letih preprečiti tako zvano »hiperproduk-cijo« učiteljskega naraščaja. Ali sploh lahko govorimo o hiperprodukciji? Po mnenju onih, ki so zasledovali vse ukrepe po 1. 1929. naprej do danes, ta problem sploh ne obstaja, ker bi sicer danes na naših slovenskih osnovnih šolali ne primanjkovalo toliko učnih moči. Sedaj morajo s skrajšanim študijem na učiteljiščih in z abiturientskimi tečaji dobiti nove učitelje, da napolnijo vrzeli. Zavedajmo se dejstva, da, kakršna bo vzgoja v ljudski šoli, takšen bo naš narod. V—ar. Za ureditev kolesarskega prometa V društvu inženirjev v Ljubljani je imel inž. Janez Gričar zelo poučno predavanje, v katerem je na podlagi skrbno zbranega gradiva dokazoval nujno potrebo po napravi kolesarskih cest oziroma stez na glavnih prometnih cestah. Zanimiva je statistika o našem prometu in o prometnih nesrečah, ki jo je navedel predavatelj: V Ljubljani je zdaj v prometu okrog 25.000 vozil, med njimi je 23.279 koles, torej- 93.3% vseh vozil. V Sloveniji je vsega Skupaj 4500 potniških in 1500 tovornih avtomobilov, 5000 motociklov in okoli 200.000 koles. Koles je torej v Sloveniji skoraj 95% vseh vozil. Pregled prometnih nesreč v Ljubljani, prijavljenih v prvih treh mesecih tega leta upravi policije, pa nam pokaže, da se je pripetila skupaj 201 nesreča (lani 266). V 108 primerih (ali 53.7% vseh nesreč) je bil pri karambolu udeležen kolesar, in sicer je brlo 44 karambolov med kolesom in avtomobilom, 21 med samimi kolesi, 19 med kolesi in pešci, 14 med kolesi in motocikli, 6 med kolesi in tramvajem in 4 med kolesi in vprežnimi vozili. V drugih državah, kjer je kolesarstvo močno razvito, posvečajo ureditvi kolesarskega prometa vso skrb. V Nemčiji so imeli že predlanskim 5706 km kolesarskih cest, povsem ločenih od skupnih vozišč,, in 1046 kolesarskih robnih pasov na skupnih cestiščih. Poprej je šlo tudi tam 50% prometnih nezgod na rovaš kolesarjev, ko pa so dobili kolesarji svoje ceste, so bili udeleženi pri prometnih nesrečah v vsej Nemčiji samo še s 16.3%. Na Nizozemskem, kjer je kolesarstvo najbolj razvito, pa je samo 10% kolesarskih nezgod. To dovolj govori za potrebo kolesarskih cest tudi pri na«, kajti nesreče bi se zmanjšale za dve tretjini. Od Sv. Trojice v Slovenskih goricah H kratki beležki o prisrčni dopoldanski proslavi državnega praznika bi bilo še nekaj dodati. Še nobeno leto ni bila ta proslava v tako velikem, obsegu izvedena kot letos. Ves spored je bil skrbno podan. Šolska soba je bila mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti vse posetnike. Zato so se mnogi odločili za obisk večerne prireditve. Večerno prireditev je najvestneje pripravila tukajšnja Sokolska četa. Obenem je četa odprla vrata v drugo desetletje vztrajnega delovanja na narodnostnem in kulturnem področju. Ta prireditev je bila nov dokaz plemenitih in koristnih prizadevanj zgledne domače sokolske organizacije. Spored prireditve je obsegal: narodno igrico, govor, telovadne točke in deklamacije. Vse točke sporeda so odlično uspele. Naraščajnik F. Neuvirt je pokazal odlično deklamatorsko sposobnost s podajanjem »Na dan Zedinjenja«. Trojiške sokolske prireditve so že dobro znane daleč naokrog. Vedno v večjem številu se jih udeležujejo domačini in okoličani. 5. decembra pa je priredila Sokolska četa za vse pripadnike in prijatelje »Miklavžev večer«. Po primerni igrici je bila splošna obdaritev. četa je obdarila nad 80 telovadečih članov. Živimo v težkih časih. Kljub temu pa je sv. Miklavž obdaril vse kot še nikoli. Po obdaritvi so bili še pogoščeni v splošno zadovoljstvo. Neutrudljivi diletanti Sokolske čete so ime- li takoj po tej prireditvi še svoje vaje. Zvedeli smo, da pripravljajo veselo burko »Nedolžni lahkoživec« za nedeljo, 15. t. m. zvečer, ki jo bodo ponovili v nedeljo, 22 t. m. Ob 15. uri. -a'ze- Predlog glede avtobusa Maribor-Murska Sobota Mariborska mestna avtobusna podjetja naj bi spremenila vozni red tako, da bi avtobus, ki prihaja zdaj ob 9. v Soboto, prispel tja eno uro prej. Tako bi se 'ahko vozili tudi študenti, ki morajo hoditi v slabem vremenu peš. Ustreženo oa bi bilo tudi ostalim potnikom, kajti '^kateri morajo biti že ob 8. na sodišču ali kje drugje. Res je, da bi morali mariborski potniki vstati bolj zgodaj, pa nič zato, če gredo z vlakom, morajo tudi zKodaj vstati. Isti avtobus pa naj bi odhajal iz Sobote ob pol enih. In nedeljski avtobus pa iz Maribora okrog 18. po končani gledališki predstavi. S tem bi bil omogočen mnogim Prekmurcem obisk gledališča, katerega zelo pogrešajo v Soboti. REORGANIZACIJO ZAGREBŠKEGA GASILSTVA K' odobrila mestna občina 10 milijo* nov din. Število poklicnih gasilcev bo- povečali, prav tako pa bodo zgradili tudi nova gasilska skladišča. Socialno delo pri Sv. Lovrencu vSIov. gor Kakor vsako leto, tako je tudi letos sklenilo učiteljstvo pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah vsaj nekoliko odpomoči siromašnim šolarjem, ki prihajajo še zdaj bosi in lahko oblečeni v šolo. Šola bo priredila božičnico v večjem obsegu..— Učiteljstvo je potrkalo na vsa socialno čuteča srca v kraju samem in izven njega s prošnjami ■ in nabiralnimi polami; Učiteljstvo pri Sv. Lovrencu v Slov. g. prosi v imenu malih ukaželjniii siromašnih otrok -■vse tiste, ki so že dobili ali še bodo dobili prošnje za podporo k božičnici, naj ne gredo te prošnje mimo njih. Mali nebogljenčki se že vnaprej zahvaljujejo dobrosrčnim darovalcem. Naši šolarji hočejo tudi sami delati, da bo njihova božičnica bogatejša. Igrali bodo Kunčičevo igrico »Trden most«, kjer se bodo borili angelji in parklji za njihove dušice ter nekoliko ponagajali »Pehtri babi«, ki j#h precej prestraši. Z Ribičičevo »Uganko« pa bodo izrazili ljubezen do kralja in domovine. Ptui Semenski krompir in oves Banska uprava v Ljubljani je odredila, da občine za spomladansko akcijo dodelitve semenskega krompirja in ovsazbe. rejo čimpree prijjave, da bo mogoče na to, ko bo znana skupna [»treba, zbrati pravočasno ponudbe in povali v ta namen zadostno število dobaviteljev. Tu nq gre za socialno akcijo, ampak ima la preskrba le namen, da se razširi med kmetovalci dobro seme. Prijavljenci bodo plačali polno tržno ceno za dobavljeno seme, ki bo določeno pozneje. Transportne sto-ške in semenogojsko doklado bo plačala banska uprava. Interesenti imajo podati svoje prijave pri tukajšnjem uradu do najkasneje 32. 1. m. p. Drevi ob 20. bo v Mestnem gledališču premiera »Pokojnika«, sodobne komedije v treh dejanjih s predigro. p. Od 7 kandidatov so 4 potožili pomočnike izpite. V nedeljo je pri obrtnem združenju v Ptuju stopilo pred izpitno komisijo, — ki ji je predsedoval krojač Metličar Franc, 7 vajencev in vajenk. Uspešno so položili pomočniški izpit Zuran Stanko, krojaški vajenec, Miložič Ivan, pekovski vajenec, Slana Karel, čevljarski vajenec, in Vajda Franc, čevljarski vajenec. Dve šivijjski vajenki in en krojaški vajenec so padli pri praktičnem delu. PO MATERINI SMRTI SO SE ZAKLELI, DA NE BO 2ENSKA NOGA PRESTOPILA NJIHOVEGA PRAGA Pred štiridesetimi leti je umrla bratom Dukičem mati, ki so jo nadvse ljubili. Takrat so se zakleli, da ne bodo pustili v hišo, od koder so odnesli mrtvo mater, nobene ženske več. Že 40 let se drže sivolasi možje tega nenavadnega sklepa. Zato opravljajo vsa gospodinjska dela sami, nobena ženska se niti blizu ne upa, ker se puščavnikov boje. o Jlhotapec v Lučah. Orožniki so v Lučah v Savinjski dolini prijeli nekega tihotapca .pri katerem so našli 13 kg salianna. o Že več tednov ne obratuje tekstilna tvornica „SJavotex“ v Kočevju ter je delavstvo brez posla. Cmllm c. Nasilna gosta. 28letni brezposelni zidar Karol S. iz Rogaške Slatine je v nedeljo zvečer v družbi neznanega moškega popival v gostilni Jicha na Starem gradu. Zapitka nista hotela plačati. Gostilničar ju je zaklenil v sobo. Razbila sta vrata in dejansko napadla gostilničarja. S. ga je sunil v prsa, drugi pa ga je hotel s kamnom udariti po glavi. Gostilničar jih je izpustil iz gostilne. Karla S. so aretirali, drugi pa je pobegnil. * Opozarja se opažena oseba, ki je vzela rdečo torbico v soboto zvečer v Narodnem domu, da jo odpošlje takoj na naslov, kateri je v njej. c. Poceni je hotela nakupiti specerijsko blago. 261etna služkinja Ema J. je prišla v neko celjsko trgovino, kjer je pod pretvezo, da je uslužbena pri nekem celjskem podjetniku, nakupila mnogo špecerijskega blaga. Stražnik je sleparko izsledil. c. Poskušen vlom. V trafiko Marije Volov-šek v Gosposki ulici so sinoči hoteli vlomiti neznani storilci. Bili pa so pravočasno prepo-deni in se jim vlom ni posrečil. c. Klada je padla na roko 29letnemu Francu Guzeju iz Ljubnice pri Vitanju. c. Regulacijska deta na Savinji. Te dni so zopet pričeli z .nadaljevanjem regulacijskih del na Savinji v smeri proti bivšemu kopališču »Diani«. c. Miklavž je minil in sedaj celjski trgovci preurejajo svoje izložbe za božični čas. Nekatere izložbe so že prav lepo preurejene. OPEKARNA V BOREČIH Te dni bodo ukinili delo v opekarni v Borečih na Murskem polju, ki je last občine Gornja Radgona. S tem je zaključena poletna sezona, ker pozimi ni mogoče kopati gline. Opekarna zaposluje večje število delavcev, domačinov, ki so sorazmerno zelo dobro plačani. Delo se bo zopet začelo spomladi, čim bo vreme toliko ugodno, da bo možno kopati glino. o Razpisana zdravniška mesta. Bauska uprava razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Vuzenica, Sv. Peter pod Sv. gorami in Teharje Prošnje je treba vložili do 15. januarja 19-11. o Dekliški doni za dijake l>o zgradila občina v Murski Soboti. o Sobota se je prebudila in posamezne igralske skupine začenjajo delovati. Po igri .,Matiček se ženi" 'katero je uspešno igrala knjižnica literarne družine na trgovski šoli, bo soboški naraščaj v soboto nastopil z Nušičevim ,,Dr.‘ o MHn se je potopil. V Murskem Središču se je potopil plavajoči mlin lasi mlinarja Majcna. Mlin je bil preobložen, saj se. je v. njim potopilo tudi 30 metrskih stotov žila. Skoda znaša okoli 10.000 din. o Dva zaljubljenca Iz Kranja sta napravila samomor v nekem trogirskeni hotelu. V knjigo sla se vpisala kot mož in žena. in sicer Ivan Musič ter Maria Mušič, rojena Reclicr. Mož je najprej ustrelil svojo izvoljenko .nato pa šc sebe. Uvedena je preiskava, ki naj ugotovi identiteto samomorilcev, ker najdeno pismo dokazuje. da nisla bila poročena. o Požar v kočevskem rudniku, ki že več mesecev grozi glavnemu podzemnemu rovu, skušajo zidarji omejili z zazidavo. Delavci so v veliki nevarnosti, da se zemlja sesede. o Z ogljikovim oksidom se je zastrupil 12 let ni sin delavca Terčiea blizu Kočevja. Ker je bil hud mraz, so zažgali oglje. Plin je mladeniča zadušil, ostale pa omo-til. n Gripa razsaja v Sarajevu. Več slo oseb je zbolelo, k sreči pa doslej še ni bilo smrtnih žrtev. n Volkovi in medvedi ogražajo planinska naselja v Bosni. Med drobnico so napravili že mnogo škode, ljudje pa se zverin obvarujejo z ogromnimi kresovi. n Za 150 milijonov din novili zgradi* se 1)0 pričelo spomladi gradili v banovini Ilrvatski. n Pred poroko je pobegnila 18 letna nevesta Marica iz Šibenika, ki ni bila zadovoljna z bodočim možem. Odšla je z d rti. gim. s katerim se jc tajno sestajala. n. Cigani še vedno govorijo z vilami in sleparijo. Za več tisočakov je oskubil v Leskovcu neki cigan, ki se je izdajal za potomca slavnega čarovnega Paračinca, nekega kmeta, kateremu je zdravil ženo na ta način, da je prižigal v njegovi hiši sveče in >se pogovarjal z vilami«. Ker bolni ženi niso taki pogovori nič pomagali in ker je vidno hujšala, je kmet zadevo prijavil, na kar so oblasti sleparskega »pobratima« vil aretirale. Novi naročniki naj takoj po prejemu prve številke, ki ji prilagamo položnico s pogoji za naročbo, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja po več dni, zlasti ako je vmes kak praznik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, marveč samo pravočasno nakazilo. — Najcenejša naročba pa je z istočasnim nakazilom prve naročnine po položnici golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu in jo izpolniš s številko našega čekovnega računa in naslovom: 11—401», »Večernik« — uprava Maribor, Na srednjem delu zgoraj pripiši »Nov« ali »Naročam list«, zadaj pa morebitne posebne ž^Jje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane. Uprava »VECERN1KA«, Maribor, Kopališka ulica št. 6. Regulacija Trboveljščice postaja stvarnost. Posebna komisija si je ogledala na terenu Trboveljščico in njene pritoke. Bansko upravo, ki je na mnoge prošnje občine, društva hišnih posestnikov in drugih zain te resi ranče v poikrenila to akcijo, sta zastopala za odsek hudournikov inž. Kane, za hidrotehnični oddelek pa inž. Brici. Občina je bila zastopana po predsedniku Klenovšku in načelniku gradbenega odseka stavbeniku Ran-zingerju. Trboveljsko premogokopno družbo sta zastopala njen pravni referent cfr. Sporn in stavbenik češčut. Komisija je ugotovila, da so zlasti pritoki Trboveljščice v obupnem stanju in da je regulacija nujna. Na vsak način bo trebe pre- prečiti z gradnjo pregrad in raznih uravnav, da ne bodo pritoki prinašali v glavno strugo Trboveljščice zemlje, gramoza in drugega materiala. Tiboveljščica sama pa bi po mnenju komisije morala biti regulirana v daljavi' 6100 m, in sicer v glavnem že po starem občinskem regulacijskem načrtu, v kolikor ne bi spremembe zadnjih let narekovale gotovih manjših izprememb tudi v načrtu. Po ogledu komisije pričakujemo, da bo prišlo tudi do dokončnih načrtov, proračuna in seveda kritja vseli stroškov, ki se debelo preračunano cenijo na 3 in pol milijona din. Zanimivosti Bitka med prekooceansko ladjo in letalom Doživljaji žene, ki se je rešila s potopljenega parnika „Empress of Britain'' Pred nekaj tedni je neko nemško letalo napadlo 44.000 tonski prekooceanski angleški parnik »Empress of Britain«, ki je plul od irske obale v Kanado. Med letalom, ki se je nepričakovano pojavilo iz oblakov, in ladjo se je razvila ogorčena bitka. Ladja je bila zadeta in se je potopila, z njo vred pa je našlo smrt v valovih okoli 100 ljudi. Med potniki je bila tudi gospa Stvatter, ki sc je rešila. O svojih vtisih je pripovedovala novinarjem naslednje: »Bili smo že več ko 300 km od irske obale, ko je strmoglavila nad nas velika ptica s kljukastim križem. Dotlej je bila naša vožnja po morju mirna in nemotena. Moj mož, ki živi v Quebecu v Kanadi, mi je sicer pred odhodom brzojavil, naj se nikar ne vkrcam na »Empress of Britain«, češ da je parnik s 44.000 tonami preveč očiten cilj za nemške podmornice in letala. V Londonu pa so mi prijatelji svetovali nasprot-no. Ladja je velika in dragocena, zato bodo nanjo še posebno pazile angleške vojne ladje. Mimo tega je imela »Empress of Britain« aparat za odkrivanje podmornic s pomočjo zvoka. Oborožena je bila s torpednimi cevmi in nekaj topovi. Ladja je izredno hitra ter je odnesla 1923 hitrostni rekord na progi Quebec Cherbourg, ln čim hitrejša je ladja, tem manjša je nevarnost. Tako sem se slednjič odločila za ta parnik. Na parniku je bilo razmeroma malo ljudi: 96 mož posadke in 547 potnikov. A tudi tovor je bil prav majhen. »Empress of Britain« je bila na poti v Kanado, odkoder naj bi pripeljala vojni material, zlasti letala, in pa kanadske čete. Ladja je mirno plula. Vse luči so bile ugašene. Celo kajenje na palubi je bilo prepovedano. V baru so plesali. Prva dva dneva je šlo vse gladko. Parnik je bil v konvoju še z nekim prastarim in počasnim tovornikom. Slednjič so nas izpustili iz konvoja, in sicer v taki oddaljenosti od obale, kjer se že mesece in mese ce ni prikazala nobena sovražna podmornica ali letalo. Nad oceanom leži megla, ki nas varuje. V eni sami noči smo prevozili več ko prej v dveh dneh, ko smo še bili v konvoju. Tretji dan popo’dne pa se je iznenada pojavila nevarnost. Vsi smo jo pričakovali izpod gladine, pa se ie pojavila iz neba. Pribmel je en sam nemški bombnik. Bila sem pravkar v salonu, kjer sem igrala bridge. Nisem ga videla, niti slišala prve eksplozije, ki je strahovito udarila. Prvi hip sem mislila, da se je razletel ladijski kotel. Nemško letalo je, kot so mi pravili, naravnost strmoglavilo iz oblakov, in sicer prej, predno so pričeli streljati naši protiletalski topovi. Ko je vrglo letalo bombo, je spet švignilo v oblake. Čez nekaj minut se je spet pojavilo. Vsi potniki so vrdli na palubo. Pričelo je streljanje topov in mitraljezov na letalo, ki je krožilo okoli parnika. Potnike je moštvo nagnalo s palube, ker je pričelo letalo sipati mitraljeski ogenj na ladjo. Ubitih je bilo več članov posadke in nekaj potnikov, ki niso hoteli s palube. Kapitan parnika, Charles Howard Laft Worth, je hladnokrvno stal na poveljniškem mostu in dajal povelja. Prva bomba je padla na prednji del ladje, toda ladja je mirno rezala naprej valove, ker menda ni bil poškodovan noben važnejši del. Letalo je čedalje bolj zoževalo kroge okoli ladje. Streli iz letala so čedalje točneje udarjali blizu poveljniškega mostu. In nenadoma je udarila dvakratna strahovita eksplozija. Koj nato pa je švignil iz prednjega dela ladje visok plamen. »V rešilne čolne!« so vpili ladijski oficirji. 2e nekaj ur, predno je ladja izplula na morje, smo se v pristanišču vadili za vsak slučaj nevarnosti. Vsi smo vedeli, v kateri čoln moramo. Kljub temu pa je nastala majhna zmešnjava, ker je namreč požar uničil dva čolna. Na nesrečo je zgorel tudi čoln, v katerem mi je bilo določeno mesto. Toda tudi za tak slučaj je bilo vse predvideno. Nemško letalo pa je neprestano sipalo na gorečo ladjo mitraljeski ogenj. Čudovito mirno so se obnašali vsi potniki, celo ženske, ki sicer ob takih prilikah izgubijo živce in zaženejo strašen vrišč. Vsakdo se je znašel na svojem mestu, bolj kot v romanih, ki opisujejo razne brodolome. Bombardiranja smo bili namreč vajeni že iz Londona. Kapitan Laft Worth je bil miren in jeklenih živcev. Ko je plamen objel poveljniški most, se je Francoski „Tiger" o nežnem spolu Slavni francoski državnik Clemenceau : knel o nežnem spolu kaj strogo mne- nje, zlasti glede ženske mode. Kljub temu pa ni mogoče trditi, da bi bil fanar tično sovražil vse, kar je bilo ženskega spola. Sam je neštetokrat poudarjal, da sta ljubezen in prijateljstvo značilni ženski lastnosti in čednosti, ki jih je treba v življenju ceniti in brez katerih tudi mož ne more doseči v življenju kaj pomembnega. Poročena žena ima svetle in vzvišene cilje. Kot mati pa zavzema žena najvišji položaj v človeški družbi. Zena mora biti glasnica ljubezni, nežnosti, skromnosti, varčnosti, preprostosti in potrpljenja. Clemenceau je bil odločen nasprotnik pretirane ženske mode, ki jo je dan za dnem srečaval na pariških ulicah. Ženam, ki so nosile čevlje z visoko peto, je pravil, da so cirkuški akrobati, kajti človek je ustvarjen zato. da hodi po zemlji pri-rodno. Rouge je smatral kot škodljivo in neokusno ba-harijo. Prav tako pa je bil hud nasprotnik kratkih las. Glede tega je nekoč dejal: — Kar se mene tiče, se mirne duše pridružujem Veneri z Miloša. Ona si je raje dala odsekati obe roki kot bi si dala odrezati lase! mirno umaknil za nekaj korakov in ostal, dokler ni segel po njem ognjen zubelj. V trenutku, ko je bil na gladino spuščen prvi rešilni čoln, je pritekel na palubo neki moški z otrokom v naročju. Bil je mornar, ki je odkril v kabini 11 mesečnega otroka, Nevilla Harta. Mali Nevill je pričel srdito tuliti, ko so ga spravljali v čoln. Moj čoln se je prevrnil in nenadoma so me zagrnili ledeno mrzli valovi. Kot dobra plavalka pa sem kaj naglo prišla na površje ter zaplavala k drugemu čolnu, kjer so me sprejeli. K sreči je bilo morje mirno, saj bi sicer skoraj vsi potniki našli smrt v valovih. Čez nekako pol ure je na kraju nesreče že pristalo vodno letalo, s katerega so nam sporočili, da nam hitita na pomoč dve angleški križarki s polno paro. Reči moram, da so bile najtežje ure čakanja in negotovosti. Kakih štiristo metrov od mesta tragedije sem vsa drhtela v premočeni obleki, dokler ni prišla rešitev. Odplulo nas je iz luke 693, rešilo se nas je 598. Ostali so našli smrt v globinah. Dogodek je bil skrajno razburljiv, toda- živcev mi ni ubil. Vrnila se bom kljub temu, kar sem doživela, v Kanado. Toda izbrala si bom pot na počasnem in zanesljivem tovorniku, ki pluje v konvoju.« Čudovita rastlina V ugaslem oz. navidezno ugaslem žrelu vulkana Halea Kala na havajskem otoku Maui rase rastlina, ki so ji domorodci dali ime »srebrni meč«. Rastlina zrase okoli dva metra visoko ter ima dolgo suličasto srebrnkasto listje ter pur-purno rdeče cvetove. Rastlina je izredno lepa, vendar pa se je izkazalo, da rase samo v žrelu havajskega vulkana in nikjer drugje na svetu. Mnogi turisti so jo že skušali presaditi kam drugam, toda nikjer ni uspevala. IZKUŠNJA Prijatelj, prosim te, razloži mi, kaj je izkušnja. — Izkušnja je ono, kar ostane človeku, ki je vse izgubil. Prvi dan po poroki v kuhinji. Nov dnevni red v Španiji Daniel Riche: londonska Prikupno vitko dekle se je zavihtelo na avtobus, ki je pravkar odpeljal v Piccadilly. V avtobusu si je poiskala prosto mesto in hotela sesti, a prav ta hip jo je močan sunek vrgel na soseda. — Oprostite mi, — se je v zadregi opravičevala. Mladenič, ki je bil zatopljen v »Times«, jo je presenečen pogledal: — Oh! — Ah! — Kakšen slučaj! — je vedro dejala. — Zdi se mi, da stanujete v Jurnam Qreenu? Kajne? — Da, prav tam stanujem. Pomočnik sem pri tvrdki »Johns and Sons«. Glejte, to je sreča, ko sem vas tako presenetljivo spoznal. Seveda kot našo odjemalko, toda ... Dekle se je prisrčno in vedro nasmejalo tem besedam, dočim je mladenič zardel ko kuhan rak. Pogledala je skozi zaroseno šipo: — Kakšno vreme! Zunaj ni mogoče ničesar razpoznati. Mislim, da se približujemo Higbu-riju. Ali se vam ne zdi? Ta kraj mi ni posebno znan. Povabljena sem k prijateljici na čaj. Pred nedavnim se je tjakaj preselila. — Dovolite mi, da vas do tja spremim. Slučajno sem tudi jaz tjakaj namenjen. Sicer pa bi bil srečen, če bi vam mogel pokazati ono ulico ... Gosta megla se je težko zgrnila nad London in ga objela kot neprodircn pokrov. Tu in tam je dremotna svetilka zamižala iz megle. — Izvolite mi dati roko, — je dejal mladenič, ko sta izstopila, — tako ho bolje. Tako! Zdaj pa pojdiva previdno... Ne, ne, nič se ne bojte, brez strahu greste lahko z mano. Kadar bo treba stopiti s pločnika, vam bom že povedal. Zdaj greva na desno, čez pet minut bova v Catherinesu. Kot dva slepca sta stopala skozi meglo, ki je čedalje gosteje pritiskala na pločnike in ulice. Z drobno roko se ga je čvrsto oprijemala. — Ali nisva znabiti na napak poti? — Zanesite se. Glejte, zdajle bova šla čez tale trg, potem pa na levo .. Ali je večkrat taka megla, kadar greste domov? — Seveda. Toda ne bila bi Angležinja, če bi je ne bila navajena. Uh!... — Kaj vam je? — Nič. Le zazdelo se mi je, da se bom zdaj zdni zaletela z nosom v steklo. Še bolj se 'n stisnil k njei in jo z roko obi-1 okoli pasti. Glej. ni se branila. kako — Nikar se ne bojte!... čudovito, všeč mi je nocoj ta londonska megla. — Ali ste že bili kdaj v Parizu? — ga jt nenadoma vprašala. — Samo enkrat. Pred petimi leti z očetom Kako lepo mesto. Ali ga poznate? — Ne. In kako si želim, da bi ga enkrat videla. V Franciji ni nikoli megle, kajne? — Nikoli!... če pa bi že bila, potem bi bila seveda poštena megla, — se je skušal nekoliko pošaliti. Molčala sta. Čedalje tesneje sta bila drug ob drugem. In tako sta hitela križem po pločnikih in skozi meglo. Iz ulice v ulico, zdaj na levo, zdaj na desno. — Kako daleč je? Najmanj pol ure bo že, kar hodiva. Ali ste prepričani, da nisva zašla? — Rekel sem vam že ... Zanesite se. Da bi ji vlil še nekaj poguma, je polglasno zabrundal neko znano londonsko pesmico. —- Zdi se mi, da drhtite od mraza. Ali vas zebe? Saj vendar kar šklepečete z zobmi. O, kako neumen sem ... Vzemite moj pliašč, meni je itak prevroče. Toda za vraga, kje neki je ta trg z vodometom? Ko jo je ogrnil s plaščem, ga je hvaležno pogledala. — Seveda, še prehladili naj bi se!... Toda, zares, kje neki je ta trg?... V ostalem pa lahko pozvoniva kjer koli in poprosiva, naj naju sprejmejo, dokler se ne bo razkadila megla. Prav gotovo nas ne bodo zavrnili. V tem oziru so Angleži silno gostoljubni. — Kaj? Angleži? To se pravi, da vi... — Da, res je gospodična. Jaz nisem Anglež. Čudim se, da tega niste opazili že po mojem naglasu. Francoz sem, iz Pariza. V Londonu sem že šest mesecev kot tolmač pri tvrdki »Jolins and Sons«. Saj ne veste, kako neizmerno sem si želel, da bi vas mogel spremiti ... Srebrn dekliški smeh je zazvenel v meglo. — Kako zanimivo, — je dejala, — tudi jaz nisem Angležinja. In pravkar sem bila tako j srečna, da me vsaj en Anglež smatra za Angležinjo. Sama sebi sem si na tihem rekla, da bržčas sijajno govorim angleški. No, recite mi, odkod sem. — Francozinja? Mar ni res? — Da; iz pariškega predmestja Batignoles. — No, potem pa greste lahko mirne duše z menoj v hotel. Evo ga, tu je. Tukaj namreč jaz stanujem ... — Molčite! — mu je položila v megli premrlo roko na usta in vedro odskakljala z njim. Doslej so imeli v Španiji dnevni red razdeljen povsem drugače kot v ostali Evropi. V Španiji so na priliko zajtrkovali, v ostali Evropi so ljudje že sedeli pri kosilu, ko pa so v Španiji šele večerjali, je ostala Evropa že spala. Radi tega je v Španiji često prihajalo do zastoja v dnevnem delu. Pred dnevi je bila objavljena uredba o novi razdelitvi dnevnega dela. Poslej bo dek) v pisarnah pričenjalo prej ter bo končalo ob 13.30, nakar se bo po daljšem odmoru spet nadaljevalo ter zaključilo ob 20. zvečer. Gledališča in kinematografi, čijih predstave so po stari razde- litvi pričenjale šele ob 22.30, morajo biti zaprti najkasneje ob 24, kavarne in bari pa najkasneje ob 1. uri. Pirav tako bo tudi izpremenjen dnevni red po hotelih ih gostiščih. Prej so vsepovsod servirali kosila okoli 17. ure, poslej bo mogoče dobiti kosilo v gostiščih že ob 13.30. Dve uri nato nihče ne bo mogel več dobiti v gostiščih kosila. Večerje pa bodo servirali že ob 20. uri. Uredba o novi razdelitvi dnevnega reda je globoko zarezala v dosedanje tradicionalno življenje Španije ter povzročila pravcato revolucijo. Kakšen je moderen klobuk »POPOLNOMA VSEENO JE, KAJ IMA ŽENA NA GLAVI!« minemu pokrivalu posebne pozornosti-In žena je morala priznati možu, da ie imel prav, ko ji je dejal, da je vseeno- Cerkev je ostala. Budimpeštanski listi poročajo- o zanimivem slučaju glede ženske mode klobukov. Pred dnevi sta se v Budimpešti hudo skregala dva zakonska druga. Mož | kaj si dene na glavo, je namreč izjavil, da ženi ne bo kupil klobuka, ker je vseeno, s čim si pokrije glavo. Žena je seveda užaljena planila nadenj, a ni ničesar dosegla. Mož je vztrajal pri svojem. Žena pa- se je ravnala po njegovem nasvetu. Ko sta šla naslednjega dne na izprehod si je žena nadela na glavo krušno košarico. Spotoma sta srečavala neštete znance in druge meščane, vendar pa ni nihče posvetil že- Umetni zobje iz aluminija Norveški zobozdravnik dr. A. Daniel-son je prav kar objavi! daljšo razpravo o svojih izsledkih glede umetnega zobovja. Več let je iskal primerno nadomestilo za zlato, iz katerega so običajno umetni zobje, zlasti mostički itd. Že pred leti so nekateri zobozdravniki skušali izdelati umetno zobovje iz aluminija, toda takrat poskusi niso uspeli. Nasprotno pa sedaj dokazujejo dr. Danieison, d^ mu je uspelo izdelati vprav iz aluminija popolnoma dobre in zanesljive umetne zobe, ki niso zdravju niti najmanj škodljivi. . » Še ena podoba Iz porušenega Cal® ' ob Kanalu. Cerkev je ostala nepošik vaaa, vse okoli nje pa je bilo porus Mar > tor Važna seja mariborskega mestnega sveta Predsednik' mestne občine mariborske ie sklicat za petek, 13. decembra, ob 18. važno sejo mestnega sveta v mestno posvetovalnico. Na dnevnem redu bodo nekatere točke, ki se tičejo najširših slojev mariborskih občanov in ki so zlasti sedaj na pragu zime tem aktualnejše. Tako bodo mestni očetje razpravljali o izpre-membi pravilnika o podpiranju brezposelnih v mariborski mestni občini, o predlogu za zvišanje prejemkov delavcem, ki so zaposleni pri javnih delih, o ustanovitvi občinskega urada za preskrbova-nje, o ureditvi Trga svobode. Končno imamo na dnevnem redu še dve zadevi, ki se tičeta mariborskega gostinstva in tujskega prometa. Gre namreč za maksimalni cenovnik za jedila in pijače v po-gostinskih podjetjih v mestu Mariboru ter za prošnjo za povišanje prispevka za kurjavo za tujske sobe v pogostinskih podjetjih. Razen tega bodo rešili več prošenj za napredovanja, za podpore, za podelitev obrti, za nakup parcel in zidavo hiš itd. Glavno zanimanje pa vlada za stališče mestnih očetov v prvo navedenih točkah, saj bi času primerna rešitev tega vprašanja razjasnila obraze v marsikateri delavski družini preko božičnih praznikov, ki so pred durmi. Za Cankarjev socialni in kulturni spomenik Drevi 'bomo imeli v gledališču Cankarjev spominski večer; na sporedu bo Predavanje prof. dr. Ivana Dornika in Cankarjeva prva najbolj žgoča komedija »Za narodov blagor«, ki je bila spočeta daleč od domovine na Dunaju in dovršena pred 40 leti, a je šele šest let kasneje doživela svojo krstno predstavo v Ljubljani. četudi bi bilo Narodno gledališče ob tej priliki do zadnjega kotička napolnjeno, kakor bi se to za nas spodobilo, bi vendarle on, kateremu je ta večer posvečen, še ne mogel biti z nami zadovoljen. Napačno bi bilo, če bi se spominjali zgolj dneva njegove smrti in nato zopet čakali eno leto do event. prihodnje Proslave. Cankarjev Ščuka tudi še danes živi med nami in nam danes še glasneje kot kdaj koli govori: »Spominjajte se name, četudi z otožnimi občutki, in kadar pride tisti veliki čas, pomislite, da je mo- ral priti...« In ta veliki čas je za nas prišel, na pragu je kakor letošnji božič. Na tisoče bednih brezdomcev in raztrgancev med nami in okoli nas glasno opominja, da je prišel tudi veliki čas našega dela za Cankarjev socialni spomenik. In ti ljudje, pomnoženi z velikim številom onih, ki imajo vsaj za silo svojo streho in grižljaj trdega kruha, gladujejo po duhovni hrani, po duševnem razvedrilu, nas obenem opominja na potrebo Cankarjevega kulturnega spomenika. Naj bo današnji Cankarjev spominski večer začetek akcije za postavitev teh dveh spomenikov — se razume, ne spomenikov iz kanma za radovedneže, temveč spomenikov v dejanski pomoči vsem Cankarjevim »Hlapcem Jernejem« in »Golobom«. O izvršitvi te zamisli bomo še izpregovorili. Človekoljubno delo mariborskih rotarijcev Kakor prejšnja leta, pripravlja mariborski Rotary Club tudi za letošnji Božič veliko obdaritev siromašne šolske dece na naši severni meji. Naši rotarijci so v to svrho nabrali znesek 50.000 -dinarjev, ki ga bodo uporabili za nakup čevljev. Ta velika količina obutve se bo razdelila v osmih obmejnih šotah med siromašne otroke. Mariborski Rotary Club je na ta način tudi letos doprinesel najlepši dokaz za človekoljubno prizadevanje, ki je glavni smoter klubovega delovanja. Poleg te božične obdaritve so mariborski rotarijci tudi letos omogočili tako zvano mlečno akcijo na osnovnih šolah v Studencih. Sokolski Miklavž v Limbušu V Sokolskem domu se je zglasil sv. Miklavž za deco v soboto popoldne in jih lepo obdaril z blagom in drugimi darili. V prvi vrsti se moramo zahvaliti tekstilni. tovarni Jan Bruko, Pekre. Tudi na odrasle ni pozabil, ki so bili prav tako dobro obdarovani. Po odhodu sv. Miklavža ie bila veselica. Ob tej priliki se je br. starosta Turnšek spomni! tudi bitoljskih žrtev in nabral znesek 200 din, kar se je tudi takoj.odposlalo. Sokolsko društvo se zahvaljuje vsem darovalcem, zlasti pa S. kapetanu Aleksandru Nakaradi. prijave za odmero dopolnilne PRENOSNE TAKSE S 1. januarjem 1941 se bo začela nova taksna doba za odmero dopolnilne prenosne takse, ki bo trajala do 31. decembra 1945. Pod to takso spada cerkvena nePremična imovina cerkvenih in prosvetnih, volil, skladov, fondov, samostanov, posvetnih in duhovnih občin, zadrug, zavodov, ustanov, društev in pod. združenj, lastnina delniških družb in dru-Sjh pridobitnih družb in društev. Lastni--*<> oziroma zastopniki in. Uživalci, od-■ŠOsno njih zastopniki ali pooblaščenci so ?Mžni predložiti predpisano taksno prijavo v roku od 1.—15. januarja 1941 prisojni davčni upravi, na področju, kjer ^ nahaja dotično imetje, torej pri dav-upravi za mesto samo glede nepremičnin, ki se nahajajo v območju mestne Občine, Vse podrobnosti so razvidne iz Oglasa davčne uprave v Mariboru. m. Poročila sta sc v Mariboru inž, Ludvik šef iz Zagreba ter Hilda Schaubachova, hčerka senatorja in mariborskega odvetnika. m Opozarjamo na nocojšnji Cankarjev spominski večer na predvečer njegovega smrtnega dna. Pred predstavo ,,Za narodov blagor'* predava književnik profesor g. dr. Dornik. Danes 10. XII., ob 20. uri, otvoritev razstave slik mariborskih umetnikov v Narodnem domu. Brez posebnih vabil. Pridite vsi! m. V lastni režiji bo gradila Einspielerjevo ulico mestna občina mariborska, ker se pri licitaciji ni javil niti eden ponudnik. Sedaj cesto kanalizirajo, nato pa bodo uredili cestišče ter cesto tlakovati. Pri carinarnici bodo napravili podvoz, tlakovano pa bo tudi dvorišče carinarnice. Za ta dela je predviden znesek 1,400.000 din. m. Vinjen je nadlegoval goste v neki mariborski kavarni nezaposleni trgovski pomočnik Ivan Fric iz Sv. Marjete pri Ptuju ter se je branil plačati zapitek. Fric je sedaj brez stalnega bivališča ter se preživlja s prodajanjem razglednic ter zbiranjem milodarov. Pri preizkavi na stražnici so našli pri njem razglednice in nekaj denarja, ugotovili so pa tudi, da je on identičen z moškim, ki je osumljen, da je v splošni bolnišnici ukradel uro ptujskemu trgovcu Francu Nedogu, ki so ga reševalci prinesli na nosilih na hodnik bolnišnice. Fric, ki je pogosto prodajal pobožne slike bolnikom, je namreč pristopil k nosilom ter odvzel Nedogu vozni listek do Graza, češ da trgovca dobro pozna in da bo njegove sorodnike obvestil, česar pa pozneje ni napravil. Zapitek v kavami je naknadno plačal. ■!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ '0vidHii£ MkUfti i Vodnikove družbe pri »TISKOVNI*1 Cankarjeva 1. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ m Poparil se je z vrellin kislim zeljem po prsih, obrazu in rokah 1 letni sin mizarskega pomočnika v Pekrah Cmok Josip. m Moško kolo je nekdo odpeljal natakarici Marici Jaušnikovi izpral neke trgovino na Koroški cesti, dokler jc nakupovala .Kolo „Waffenrad“ s štev. 2-23569 in 31)2103 je last njenega delodajalca. * LEPA NOGAVICA - lepa noga — le iz modne trgovine MIRKO BREČKO, Maribor, Aleksandrova c. 23. m. V novem paviljonu bolnišnice so zidarji že ometali notranje zidove ter vzidali vrata. Sedaj instalirajo napeljavi za plin in centralno kurjavo, tekom spomladi pa bodo ometali poslopje tudi na zunanji strani, nakar bodo vsa deta kmalu zaključena. m. Hubertus plašč je nekdo ukradel mehaniku pri mestnem gradbenem uradu Vinku Grušovniku iz nezaklenjene predsobe v stanovanju v Kacijanarjevi ulici. m. Ponošeno zimsko suknjo je nekdo odnesel upokojencu Antonu Škrobarju iz veže njegovega stanovanja v Primorski ulici. BaiuM datda leča in cenena, za otroke ter odrasle dobite v knjlgarniln papirnici TISKOVNE Cankarleva ul. f Albumi, slikanice, knjige, pisarniške potrebščine, nalivna peresa, avtomatični svinčniki, mape Itd. * Jadranska noč. Cenj. občinstvu in svojemu članstvu sporočamo, da bo 4. januarja 1941 tradicionalna prireditev Jadranske noči“ s sodelovanjem narodnih noš v vseh prostorih Sokolskega doma. Odbor. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 7. do vključno 13. decembra lekarna pri sv. Antonu, Frankopauova 18, tel. 27-01, in lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova c. 1, tel. 21-79. Narodno gledališče Torek, 10. dec., ob 20.: „Za narodov blagor". Red A. Cankarjeva proslava. Sreda, 11. dec.: zaprlo. Četrtek, 321. dec., ob 20. „Plesni večer Moharjeve in Pilata11, člana ‘ljubljanskega baleta. Red C. Zanimiv teden v gledališču: v torek Cankarjev spominski večer (predavanje g. dr. Dornika in komedija ,,Za narodov blagor"); v četertek plesni večer Moharjeve-Pilata ;v soboto prva operna predstava v sezoni, Verdijev ,,1’Ies v maskah" z gostovanjem gdč. Vere Majcfičcve. Plesni večer Moharjeve in Pilata v mariborskem gledališču se vrši v četrtek, 12. L m., ob 20. uri. * Kino.......................... immmmmmmmmmm * Grajski kino. Danes prekrasen film ..Sončni vzhod“. Film katerega mora vsakdo videli. Kupite vstopnice v predprodaji. * Esplanade kino. Samo dva dni! Odlična drama „Usoda v planinah" v Magdo Schneider. Četrtek svetovna senzacija ..Deževje prihaja". * Union kino. Do vključno četrtka ,,Bar-nabc“ največja humoreska z znamenitim Fcrnandelom v glavni vlogi. Salve smeha. Radio Sreda, 11. decembra Ljubljana: 7.15 veseli zvoki, 12 simfonične slike, 13.02 Šramel »Ljubljana«, 18 predavanje dr. Kuharja, 18.20 pojte z nami, 19.40 Šramli igrajo, 20 ruska glasba, 21 komorni zvoki, 21.15 citraški dueti, 22.15 pisana šara. — Beograd: 18 zabavni koncert, 20 prenos iz opere. — Bratislava: 18.40 plesna glasba, 19.45 koncert komorne glasbe. — Praga: 5.30 lahka glasba, 11.30 koncert lahke glasbe, 15 vesele pesmi, 16.25 koncert Ro, 18.25 večerni koncert. Sofija: 19 lahka glasba, 20 klavirski kon cert, 20.30 Berlioz: »Faustovo pogubljenje«-, 22.05 narodna glasba. — Beromiinstcr: 19.40 violinski koncert, 20.25 švicarska glasba. — Budimpešta: 13.30 lahka glasba, 15.20 orkestralni koncert, 18.15 koncert Brahmsovih del. — Bukarešta: 22.10 koncert zabavne glasbe. — Horbjr: 20 Offenbach »Hofmanove pripovedke«. — Sottens: 21.20 simfonični koncert. — Tolouse: 15.45 operni orkester, 16.45 pisan koncert. — ‘ orskih likovnih umet-fukiiv, zbranih v klubu „Brazdi“, ki bo Wprfa drevi ob 20. uri v Narodnem do-•nu Na j i ji* j bodo tudi nekatere Mušičeve Jirakovc slike, ki so bile letos raz-(pvljene *v Zagrebu in Beogradu, odnos-v Ljubljani. Več bo tudi zanimivih l*wirojyv. ki naj dokažejo, da so naši 'iMrtniki dobri portretisti. Dolžnost naše ■l;lyuosli t]a počasti to našo kulturno '"Hnilestacijo v Narodnem domu s svojim °biskom. m. Moški podružnici CMD v Mariboru je daroval mesto venca na grob pok. g. černov-šj uvodnih formalnostih prebral turnirski pravilnik ter opozoril udeležence na še nekatere druge podrobnosti. Žrebanje je dalo na- slednji vrstni red igralcev: 1. Gerželj, 2. Knehil, 3 .Babič, 4. Marotti, 5. prof. Stu-pan, 6. Mišura, 7. Lobkov, 8. Marvin, 9. Kusler, 10. Kukovec, 11. Vidovič, 12. Certalič. 7 Ko j nato je pričelo v primerno urejeni gabile1 1. kolo, ki ni prineslo kdo ve kakih presenečenj. Igre so bite mirnejše. Začetek kajpada ne sme biti preburen, varovati je treba sile za odločilnejša kola, ki bodo brez dvoma prinesla dramatične in težke borbe. Prva sla končala v angleški partiji Knehil in Vidovi«. Klienti je igral otvoritev zelo lepo ter prišel v prav ugodno središnico. Ob nekoliko prepasivni igri pa mu je Vidovič vdrl v pozicijo, nakar je moral Knelitl kljub dobri obrambi predali. Marvin je proti prof. Stupanu sprl poskusil Holandsko obrambo, toda brez uspeha. Prof. Slupan je nadmočno zasedel vazno e-liui-jo ter potis.nil Marvina v brezupno obram- bo. Po razpletu srednje igre jc prof. Slu« pan z lahkoto odločil v končnici. — Precej^ živahna je bila Nimcovičeva obramba Mišura—Lobkov. Mišura je seveda po stari navadi zaigral na nož, kar bi ga tokrat, 6e bi Lobkov nekoliko podjetneje posegel vmes, lahko veljalo celo točko. Ker pa Lobkov tega ni storil, je Mišura pritisnit z močnim napadom na odprtega kralja ter z lahkoto efektno izsilil zmago. — V Caro-Kannu sla Marotti in Kusler kaj kmalu zavila v končnico, ki je bila za Marotlija prcccj ugodnejša. S prav dobro obrambo pa je Kustru le uspelo, da je izsilil remis. — Gerželj in Certalič sla v italijanski partiji zavila v dolgočasno simetrično varianto, ki ponavadi prinese obupen remis. Certalič pa očividno ne prenese dolgočasja, zato se je nekoliko prenaglil z nasilnim vdorom na f-liniji. Gerželj je temeljilo izrabil mikroskopič-no napako nasprotnika ter v zanimivi končnici zmagal. — Babič in Kukovec sta svojo angleško partijo prekinila. V otvoritvi je Babič prav lepo zaigral, toda v središnici je storil hudo napako ter izgubit dve lahki figuri za stolpa. V težki prekinjeni končnici ima Kukovec precej izgledov na zmago. - V 2. kolu, ki bo v sredo 11. t. m. igrajo: Certalič-Lobkov, Marvin—Mišura, Kuster-prof. Stupan, Kukovec—Marotti. Vidovič-liabič in Gerželj —Knehil- J 172. Nimcovičeva obramba Beli: Mišura Crni: Lobkov *• SM' <*« *• C4, LIH! 4. Sh& S “i J*- SbXd2’ d5 7- «3. , , A \el’ 9- Ld3, e5 10. d\e5, Sxc3 r J ,2‘ rv<15’ Svd» 13- h3> LI,5 H Či V?8, i- Si SM Ui- SxoS,’l>xc5 •In' Mii*-.« t8* 1)d2’ S®* ,9- Sl,« i KfS t»«is ’•>* £Lh7 22' hl' n- O-«-i,v - 4 ,^dl' c5 23- M, l>t> 28. bu-5, L Dd5’ S Sc2 29. Kh2, Tr7 « SxiU 3t- Trt" ;*2. I,pL ™ ™ JLI*: T.ni mesta se takoj' odda. Naslov v ogl. odd. »Ve-eernika«. 20900-5 Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike. predno nastopi zima Vsa p-ečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor-Orožnova 6 kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 izpopolnite svoje knjižnice s knjig še nimate, Kupim malo DECIMALNO TEHTNICO Naslov pustiti v ogl. odd »Večernika«. 20938-1.: sebi in svojcem nabavite knjige za osnutek nove knjižnice, IJAJPRIKLADN EJSE Bfe PARILO 7Ž'C’ ZA BOŽIČ /■ /vi/»/ Nv JLbffil"• »k. oaoceri.iA •mSSmrA hlf obdarite mladino za božič z lepo knjigo, Popolno izbiro najlepših knjig Vani nudi knjigama in papirnica TRGOVCI! Dokler je še zaloga, založite se s celimi orehi in medom-dobite v Medarnl, Ljubljana. Zidovska ulica 6. 2558-13 HALO! HALO! Naznanjam vsem cenjenim čitalcem, da sem dobil novo zalogo vseli vrst preprog, kakor tudi druga ročna dela. Zamudam tudi za stare obleko Cene nizke. Se priporoča Franjo Tomčešin trgovina preprog, Glavni trg 26. _____________________20849-18 PREMOG 100 kg din 32-—. Filipančič, Kopališka ul. 10. 20859-18 Lcifc sončno TRISOBNO STANOVANJE rarketirano. s kopalnico, se 1. januarja odda. Aljaževa »lica 4._____________ 20949-5 Oddam takoj DVOJE STANOVANJ po 2 veliki, 1 malo sobo, Predsobo, kuhinja, kopalnica, vse pritikline ter vrt v novi zgradbi. Ljubljanska ulica-16. 20945-5 Maribor, Cankarjeva 1, telelon 25-45 Upokojenci! MOŠKO KOLO Steyr VVarfenrad se takoj proda. Ogleda se Dri Babo-šek, klobučarstvo, Maribor. Vetrinjska 5. 20942-22 DELAVCA sc sprejmeta v vso oskrbo. Studenci, Krpanova 25 20946-7 SOBA S ŠTEDILNIKOM ali opremljena se takoj odda. Ruška cesta 29. 20937-8 Prodam ZIDANO HIŠO z lepim vrtom poleg trgovine Jurgcc, Sp. Hajdina 63. 20951-11 GRAJSKI KINO Od danes dal;e prinašamo velik roman v< velefilmu 'elikega nemškega pisatelja v sijajnem, prekrasnem