^ —« ^^ in praznikov ^d daily except Saturday«, Sunday» and Holiday»^ PROSVETA L R T! * 1 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 0 Uredniški In upravni«tt\V«ftstQfi: SUT South Lawndals Ayo. Office of Publication: 2657 South Lawndala Ava. Telephones Rockwall 4004 Ä SSJTTSr CHICAGO I3. ILU PONDELJEK. 14. JULIJA (JULY 14). 1347 Subscription $3.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 133 provided lor te aaítion 1103, Act oí Oct 3, 1017, àuthortaad on Juno < 1910 intacije levičarjev v Grčiji majale prestiž Amerike na Balkanu Cez 15,000 političnih jetnikov v koncentracijah taboriščih na otokih. Zavezniške avtoritete odobrile čistko Dum). 12. jul.—Masne areta- pje levičarjev v Grčiji so po penju opazovalcev zadale te-\ udarec moralnemu prestižu lerike na Balkanu. Ameriški Ulični vpliv stalno pada, od-r je pokojni predsednik Roo-relt na konferenci v Tehera-I odobril dogovor, da se mora ilkan razdeliti med Rusijo in jiko Britanijo. gedanje masne aretacije levitev v Grčiji so omajale zad-stebre zaupanja v Ameriko kanskih državah. Preden ameriška vlada poslati na-.nje protestne note Rumuni-Bolgariji in Ogrski zaradi kr-Dja civilnih svoboščin, bo mola odgovarjati za terorizem v feji, ki divja pod zaščito Tru-¿ove doktrine. Jez 2.500 oseb je bilo aretira-i v Grčiji v enem dnevu. Vse bile poslane v koncentracij- 1 taborišča na grških otokih, katerih je že čez 15,000 poli-nih jetnikov. V primeri s-ci-» v Grčiji so aretacije vodi-jev opozicije na Ogrskem po-(vna zadeva. 5 financiranjem in podpirani grških desničarjev in fa-lov na podlagi Trumanove ktrine se dogodki odigravajo prilog sovjetom. Amerika ne ire pričakovati, da bo iztrga-Rumunijo, Bolgarijo in Ogr-) iz rok komunistov. Edino inje je v reviziji taktike, nerika bi morala pridobiti na )jo stran zmerne elemente in bmunistične levičarje, ki se injajo z njefim programom, teh državah. Opore ne bo do-i, dokler bo podpirala grško pnarhistično vlado in reak-k Griki desničarji in fašisti so monstrirali, kako se Trumama doktrina lahko zlorablja, Klen jo je kongres sankcioni-L Napoleon Zervas, minister javno varnost v grški monarhom vladi, je dal aretirati 8 takozvanih levičarjev in jih v koncentracijska tabori->v času, ko se je v ameriškem «Kresu vršila debata o finan-»»n vojaški pomoči Grčiji. Ko ameriški poslanik Lincoln »fVeigh v Atenah opozoril premierja Maximosa, ibodo aretacije lahko rezulti-k v zavrženju Trumanovega ■k. je premier odgovoril, da «*taeije odredil Zervas brez Novega dovoljenja. A^ika je dobila tudi druga P* da se bo njeno zaupanje Jjrtko monarhistično vlado Na dan, ko je kon- • »Prejel Trumanov načrt, je * 1,0 Ivanih grških radiji' odvedenih iz jetnišnice v rclop/meziji, postavljenih »« m ustreljenih. V zadnjih 2 »etlh je bilo čez 200 tako- «rtkih komunistov ustre- mi. J*!« bilo veliko število Gr-r^ojen.h na smrt zaradi je / Nemci in Italija- L vojne in izdajitva, ni -------u GrtiJt Máximos je imenoval odbor petih članov, ki odločujejo o a-retacijah. On je celo s ponosom naglasil, da aretacije odobravajo ameriške in britske avtoritete. Člana odbora sta Zfer-vas in general Spiliotopoulos, šef generalnega štaba. Slednji je bil poveljnik vojaške posadke v Atenah, ko je bila Grčija pod nemško okupacijo. On je izdal odredbo za prosekucijo vsakega Grka, ki bi skrival ameriškega ali britskega letalca, ki se je moral spustiti na tla v Grčiji. Zervas, protikomunistični ge-rilec, je dobival poklone in pohvale od Nemcev, ker se ni boril proti njim. Danes grška policija lovi voditelje grške osvobodilne fronte, ki so se borili proti Nemcem in Italijanom, z odobravanjem ameriških in britskih avtoritet. Amerika ob-orožuje grško monarhistično armado, v kateri so izdajalci in kolaboratorji, ki so se borili na strani Nemcev in Italijanov proti zavezniškim silam. Grški justični minister Alex-andris je priznal, da je bilo več tisoč levičarjev aretiranih v zadnjih dneh. Istočasno je vojni minister Venizelos javno izjavil, da so čistko odobrile a-meriške in britske avtoritete. Ameriška vojaška pomoč Grčiji % Griowold naznanil ojačanj'e armade Waahlngion, D. C« 12. jul.— Amerika bo potrošila $35,000,000 za ojačanje grške monarhisti-čne armade, preden bo grško ljudstvo, ki strada, dobilo pomoč v Živilih in drugih potrebščinah. Obnova grške ekonomije bo morala čakati. Dwight Griswold, načelnik a-meriške ekonomske misije, je pred odhodom v Gtčijo naznanil, da bo Amerika pošiljala topove, bojna letala in drugo orožje grški monarhistični armadi, da se bo lahko borila proti grškim gerilcem. Naglasil je, da je notranja varnost Grčije, katero ogražajo levičarske oborožene sile, glavni problem. Naznanilo pomeni, da se bo Domače vesti Nor grob v Chlcagu Chicago.—Dne 5. jul. je naglo ipnrla vsled kapi Agnes Fabian, stara 63 let, članica KSKJ. Zapušča moža, osem sinov in poročeno hčer v Coloradu.—V bolnišnici Walter Memorial se nahaja John Rabetz st., ki se je moral podvreči operaciji. V bolnišnici se nahaja tudi Anna Zidarich. Smrtna koea v Jolletu Joliet, 111.—Dne 25. jun. je u-mrl Nikolaj Russ, star 79 let, doma iz Giršice pri Podzemlju v Beli Krajini, v Ameriki, ves čaa v Jolietu, okrog 60 let, član KSKJ. Zapušča dve hčeri, tri sinove in dva vnuka.—Dalje je umrl Joseph Russ, star 57 let, doma od Radovice, Bela Krajina, v Ameriki 43 let, član DSD. Zapušča ženo, dva sinova, poročeno hčer, brata Johna in tri vnuke.—Dne 28. jun. je po kratki bolezni umrl Joseph Papesh, rojen tukaj, star 41 let. Zapušča ženo, šest nedoraslih otrok, starše, poročeno sestro, tri brate in več drugih sorodnikov.— Poročila sta se Martin Uremo-vic in Mary Frankovich, kakor tudi Frank Sheid in Mary Popek, Anton Petek in MAry Dampsy. Is Clevelanda Cleveland.—Umrla je vdova Mary. Žužek, rojena Roje, stara 54 let, doma iz Loškega potoka, v Ameriki 39 let, članica društva 126 SNPJ, ABZ, Carniola Hive in S2Z. Bila je ves čas v Clevelandu in zadnjih osem let vodila gostilno in restavracijo. Tukaj zapušča dva sinova, poročeno hčer, dva vnuka in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa sestro.—V avtni nesreči je dobila težke poškodbe 19-letna Dolores Fink iz Collin-wooda. Vozila se je z 18-let-nim vojakom Frankom Swee-neyem, ki je bil na mestu ubit. večji del vsote $300,000,000, katero bo Grčija dobila od Amerike, potrošil za ojačanje monarhistično armade. Ameriški par-niki, naloženi z orožjem in mu-nicijo, so na poti v Grčijo. "Bila bi zabloda s strani Amerike, če bi zanemarila problem ojačanja grške armade," jo rekel Griswold. "Svet bi v taki zablodi videl popuščanje Amerike v borbi proti komunizmu." Odpoklic britskih čet iz Egipta 1 Organizacij* Združenih narodov naj stori korake t Lake Succeaa. N. Y* 12. jul — Egiptska vlada je obdolžila Veliko Britanijo aovraine politike napram Egiptu in zahtevala, naj organizacija Združenih narodov odredi takojšnjo 'evakuacijo britskih čet iz Egipta. Zahteva je uključena v noti,' katero je egiptaki premier NokraŠi naslovil varnostnemu svetu. V tej je naglasil, da navzočnost britskih Čet v Egiptu ogroža svetovni mir. Premier je d^jal, da Velika Britanija vzdržuje vojaške sile v Egiptu na podlagi zastarelo pogodbe in proti volji egiptske-ga ljudstva. Zahteval je tudi odpravo britakega režima v Sudanu in konec agitacije za odrezan je Sudana od Egipta. Zahteva je odmev dolgega trenja med Egiptom in Veliko Britanijo. Nokraši je dejal, da trenje ograža svetovni foir, kakor tudi neodvisnost in svobodo e-giptskega ljudstva. Zahteva je bila predložena varnostnemu svetu potem, ko je Bolgarija obdolžila Ameriko u-strahovanja balkanskih držav. Ameriška delegacija je prej predlagala ustanovitev posebne komisije Združenih narodov, ki naj bi pazila no Bolgarijo, Jugoslavijo in Albanijo. Te države je obdolžila podpiranja grških gerilcev. Obdolžitev je Izrekel dr. N. Mevorah, reprezentont Bolgarije. On jo okrcol Worreno R. Austina, načelnika ameriške delegacije, ki se JO IzreKll za uporabljanje oborožene sile proti državam, ki podpirajo grške ge-rilce, če bodo druga sredstva odpovedala. Mevorah je dejal, da je Austinova sugestija v bistvu ustrahovanje balkanskih držav. rudarska unija naznanila nov dogovori Rudarji na polju trdega premoga bodo dobili zviianje Lake Succeaa. N. Y„ 12. jul.— Rusija je ugovarjala ila seji članov varnostnega sveta proti u-poštevonju prošnje Avstrije za PORAST CEN NAPCM^V,t0P V ^K™1*110110 Združenih Rusija nastopila proti Avstriji Gromiko zahteval zavrženje prošnje cehoslovakua se premislila; ni zastopana na konferenci > ehr,* Kfetila 'avezn iti Parla, 12. jtfl.—Čehoslovakija se je zaradi pritiaka s strani Rusije premislila in naznanila, da ne bo poslala reprezentatov na konferenco, ki se je danes pričela v Parizu. Na tej bo razprava o načrtu ameriškega državnega tajnika Marshalla glede pomoči evropskim državam. Čehoslovaški krogi so odprto priznali, da bi Ruaija smatrala udeležitev konference za nepri jateljaki čin. Čehoalovakija Je bila edina država v sferi sovjetska" država ki vpliva, ki je sprejela po- tnega izdajalca. ¡J***« ustrelili m tomorcev ležitvi konference, ker bi se u-deležitev lahko tolmačila za ne-prijateljski čin proti Rusiji in drugim zaveznikom Čehoslova- kije. S tem je Čehoslovakija obrni la hrbet zapadnim silam in se naslonila na vzhod. Evropa se je razklala na dva nasprotna si bloka. DrŽave v sovjetskem bloku ne bodo deležne ameriške pomoči v smislu Marshaliovega načrta, ki je še nejasen in meglen, ker pomoč zavisi od akcije kongresa. Waahl»gton D. C„ 12. Jul — Ameriški diplomatični krogi so izjavili, da Je odločitev Čehoslova kije proti udeležitvi pariške Pakt med Rusijo in Čehoslovakijo Zakl jučenje razgovorov v Moskvi VEDANA Washington. D. Cm 12. jun.— Rudarska unija UMWA, katero predsednik je John L. Lewis, jo naznanila sklenitev mezdnega dogovore z industrijo trdega premoga. Rudarji, uposleni v premogovnikih trdega premoga, bodo dobili isto zvišanje plačo kot rudarji na polju mehkega premoga. Operatorji so se z dogovorom obvezali, da bodo pri» spevali deaet centov od vsa^o tone producironega premoga v blaglnjski sklad unije. Lewis jo dejol, da je bil dogovor dosežen brez formalnega pogajanja. Obstoječa pogodba je bila revidirana in zdaj uklju-čuje provizijo glede zvišanja plače. Okrog 75,000 rudarjev na polju trdega promogo je dobilo late konceaije kot 400,000 rudarjev na polju mehkega premoga. Novi dogovor bo stopil v veljavo 1. ovgusta in potekel bo 1. avgusta 1948. Dogovor so podpisali Lewis in drugi uradniki unije ter predsedniki sedmih kompanij na antracitu. Industrija trdega premoga je koncentrirana v vzhodni Pennsylvoniji. Operotorji in uredniki rudarske unije so so izognili protldelavskemu zako nu, čigar avtorja sta senator Ta ft in kongresnik Hartley, republikanca. Taft je dejal, da ae ne strinja z izjavo Hartleyjo, da so operatorji kršili provizije protidolov-skega zakona s podplsoiA pogodbe z rudarsko unijo. Hartley je dejal, da so le operotorji izpo-sto vili prosekucijl in zoporni ter denarni kazni s podpisom pogodbe, Taft pa je zovzel no-sprotno stališče. Čeprav sta avtorja zakona, ga tolmačita • vsa k na svoj način, kar pomeni, da nista na jasnem. Premogovne kompanije in trgovci s premogom so napovedali porast cen premogu, ker so bile plače rudarjem zvjšane. Porast Moekva, 12. jul.—Pričakuje se naznanilo o sklenitvi novega e-konomakega pakta med Rusijo^ m0rda znašala do $1.50 na in Čehoslovakijo. Razgovori] tono. med člani čehoslovaške delegacije in sovjetskimi voditelji bo- do kmalu zaključeni.! V Moskvi so predsednik čehoslovaške vlade Klement Gottwald, zunanji minister Jan Ma Griki gerilci zavoje va ni v bitki Atene, Grčija, 12. jul.- -Vojno saryk in justični minister Pro-I^^rttvo Jt naznanite JJuto kop Drtina. Namen pakta jo povečanje kooperacije med državama. Sovjetski krogi so napovedali polom pariške konferenco, ki se je danes pričela. Vse držove v ruski sferi vplive bojkotlrejo konferenco. Samo zapadne evropske držove so poslale repre zentante na konferenco. Čehoolovakijo je zadnji teden sklenila ekonomski pskt s Poljsko. Pakt je v soglasju o trl- bitko med vladnimi četomi ln gerilci, ki je v teku no 35 milj dolgi fronti v bližini albansko meje. Vladne čete so odbile ge rllske napade na svoje pozicije. KONFERENCA ZAPADNIH EVROPSKIH DR2AV Diakuzij€ o načrtu ame-riikega državnega tajnika Marthalla SVEDSKA IN ŠVICA VZNEMIRJENI Parla, 13. Jul.—Brltski zunanji minister Ernest Bevin je bil izvoljen za načelnika konference zapadnlh evropskih držav, ki se e pričelo v dvorani francoskega zunanjena urada. Prva seja je bila kratka. Samo voditelji treh delegocij so govorili—Bevin, francoski zunanji minister Georges Bldoult in italijanski zunanji minister Corlo Sforza. Bldault jo govoril somo osem minut. Zavrnil jo rusko obdolžitev, da je noČrt ameriškega državnega tajnika Marshalla le poteza velesil, ki hočejo domlnlratl male ovropske države. Bevin Je v svojem govoru tudi obsojal Rusijo ln vzhodno evrop* ake držove, ki so se odločile za bojkotlronje konference. Nogla» sil jo, do so vrata še vedno odprta Vem državam za sodelovo-nje v prizadevanjih za ekonomsko rehabilitacijo Evrope. Parla, 12. jul.—Aestnajat zapadnlh evropskih držov jo poslalo reprozentante na konferenco, ki se je doneo pričelo v Po-rizu. Konferenco je odprl francoski zunonji minister Georges Bldault. Brltski zunanji minister Er-in člani njegove do ie^oetje so sinoči dospeli v Parit. Bevin kot vodjo konference bo skrbel, da bodo diskuzije omejene na načrt ameriškego državnega tajnika Marshalla glede pomoči Evropi, da se bo postavila na nbge. Povabilo, naj se udeleže konference, so zavrnile Rusijo in vzhodne držove v sovjetski sferi vpliva. Dve državi, ki sta oe odzvali povabilu, sta demonstrirali vznemirjenje. To sto švedsko ln Švico. Švedska vlada, ki Jo sprejelo povabilo, je v noti naglaslla, da konferenca ne sme podvsetl nobenega koraka v smeri, ki bi vodila v razcepitev. Evrope v dva tabora. Švicarska nota izraža nervoznost ln željo, naj bo konferenca nepolitična in tehnična, da ne bo prizadeta nevtrolnoot fivlce. Glasilo francoske komunisti-Kederalni kontrolor lLiildooy I >tr«nke je omenilo odloči-VVarren je ra*krll sleparijo pri | Cehofloveklje proti udeležl-oddajanju kontraktov ln plače- t vi konference, ne po prejšnje vanju računov. Izvršene so bi- «* naznanila, da Je vlada v Pra- norodov. Kljub temu je bila prošnja Izročena posebnemu odboru sveta, ki je dobil aplika cijl tudi od Italije in Ogrske. Andrej A. Gromiko, ruski de-legot in zunanji podmlnlster, je dejal, da mirovna pogodba z Avstrijo še ni podpisana in vsled tega se sedaj ne more razpravljati o kvalifikacijah Avstrijo. Predlagal je zavrženje prošnje. Ameriški delegot Herschel V. Johnson je odgovarja! Gromi-ku. Rekel je, do je obžolovanje vredno, ker ni bilo pogodba, ki bi uredila odnošaje med Avstrijo ln drugimi državami, podpi-aana. Odgovornost ne nosi A-meriko, temveč Rusija, ker je zavlekla podpis pogodbe. , Sestovljenjo mirovne pogodbe za Avstrijo je povzročilo kom-pllkoclje na konferenci zunonjlh ministrov štirih velesil v Moskvi. No tej so • bilo tudi dis kuzlje o mirovni pogodbi za Nemčijo. Johnson Je opozoril ruskego delegota na zaključek, ki Je bil sprejet v Moskvi 1. 1944 pred zaključepjom druge svetovne vojne, da se bo Avstrijo smotrola za bivšo sovražno državo, ker Jo bilo ono prvo žrtev agresijo nocljake Nemčijo. ' Predlog, do varnostni svet u- posteva prošnjo Avstrije, je bil sprejot. Rusija in Avstralija sta vzdržali glasovanja. Delavci §e uprli plačitvi kazni Chicago, 12. Jul.—Delavci, k so bili uposleni v tovorni Block son Chemlcol Co., so se uprli plačitvi kazni $25 vsak, ki jim je bila naložena zaradi žaljenjo sodišča, ker se niso pokorili ln junkclji proti plketlronju. Iz javili so, da gredo roje v Ječo kot pa da bi plačali kazen. Delavci so člani unije Ameriške delavske federacije. Sleparije pri oddajanju kontraktov razkrite Washington, D. C., 12. jul. le v vojnem času. Najmanj 19 kompanij Je zapletenih v škandal. Warren nI objavil Imen kompanij. jinnah IMENOVAN za GOVERNERJA MUSLIMANSKE DR2AVE V INDIJI gi sprejela povabilo. Čehoslo-vaško pokl%nlštvo v Parizu Je zanikalo poročilo ameriške čas-niške agenture United Press, da je vlada v Pragi dobila ultimat Iz Moskve z grožnjo, da bo Rusija razveljavila vojaški pakt s Čehoslovakijo, če bo slednja poslala reprezentante na pariško konferenco. 9hu F m , h 11 ir Ii K Pr ■wit 'ki v tolk- li. n 12. Jul. —! vabilo. Mnenje prevladuje, da Je revidirala svoje stališče na nasvet premierja Stalina. V Moskvi so sedaj predsednik čehoslovaške vlade Klement konference najbolj neotesana Gottwald. zunanji minister Jan demonstrscija sovjetske kimtro. Masaryk in justični minister le vlad v vzhodni Evropi. Kljub Mili pet zamor- i Prokop Drtina Imeli so razgo- odločitvi bo Amerika šla naprej baje skušali vor o Stalinom v Kremllnu in uveljavila Marshallov načrt, tukaj&nje jetnišni-' člani čehoalovaškega kabineta Predsednik Truma n je na ae- 'uKih 'jetnikov Je to se sestali na izredni seji po stanku s časnikarji dejal, da bo W. G. Worthv. sprejetju poslanice od ministrov sklical i/redno zasedanje kon- ^*mce, Je deja/,I v Moskvi P»^"*0 '"J? lkl **čeli streljati pQ seli je bil objavljen uradni trebno Ne tem zasedanju tvx!o ko «o ti skušali komunike z naznanilom, da Je razpfeve o Marshallovem na jelrušnic«. bil sprejet zaključek proti ude črtu. Pričakuje se, da bo maršal I Sokolovskv, načelnik ruske vo-London, 12. jul. — Premier popolne neodvisnosti Indije v j^ke vlade v Nemčiji, odklonil letnim poljskim načrtom. Jugo- Attj(.e jff r-zkril, da ae jo Veli- juliju prihodnjega leta. povabilo načelnikov ostalih za- stavlja ln Bolgarija sta prej o- ^ Britanija uklonila, pristals Attlee Je dejal, da so bile veznltkih vojaških vlad v Nem-svojtll sllčen načrt, ki bo pospe na ^tevo Muslimanske lige In province pod sdmlnistracljami ¿tj, u sestanek v Parizu, na ka-šil induatriallzacljo vzhodne in ^„ovala Mahomeda Jlnnaha.1 princev pozvane, naj se prldru terem bodo dlakuzlje o udelež centralne Evrope. predsednika lige. za governerja žijo enemu ali drugemu dom!» bi Nemčije v prizadevanjih za Naznanilo pravi, da bodo Ola- munjinunake države PakloUn v nlonu. Ponovno je izrazil upa- okrevanje Evropo, ni čehoslovaške delegacije zapu- |n države od htndutske. daj je devet centov Mesto bo V parlamentu se Je pričela de Izdalo bonde v vsoti $10*000,-000 za nakup cestne In nadultfoe ¿elesnice. Lord Mountbatten, podkralj Poročilo Iz Indije pravi, da se nth »jj, |j,,ji g«, da bo tekrfta Indije, bo postal generalni go voditelji Muslimanske lige stri m*d vzhodom In zapedom ime- verner domlniona Indije. To I njajo z napori podkralja Mount- j i^rne |x»slen, I) t , 13, Jul.— ključen Jem tega leta. *>va fctrela sta bila oddana na se- Jawaharlal Nehru, podpred- natorja BrUkerja, republikanca sodnik sedanje medčasne Indij- Iz Ot.ia, v podzemskem hodniku sk« vlade In vodja vseindl)ske p«id kongresno jmIočo, Noben ni bata o načrtu glede ustanovitve ; kongresne stranke, bo najbrže zodel senstorfe. Strrljslje bivši dveh domini*»nov v Indiji To l/bran za governerja hlndutake poH"J William U Kaiaor. ki Je bo prvi korak pred razglasitvijo države. 7 Hi aretiran. f'r PROS VET A THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE oí ud p»Mlahad by m l«io. »iM u pol uu. ttN u ¿^fl tet« M Cook Co« M-*0 m calo tote. »4.71 m pol tote} m I—fUJS Subscription rate«: lor tha United Stete« (««copt Cteicofo) and Canada UM par ymt. Chic«®» and Cook Coualy MM pot v*er, foreign countries »H M por foar C«n« oftosor po doflOfon^Mwpiä doptooe to člankov m na rraéajo. Rokopisi literarno »nbUi (¿rtten. dram«. p~mi ltd) m nnojo pošiljatelju to « nuéaju. ¿o to pritoMI Advertising rates on I and unaaltoited arttoto« wlU not b* Mick as stevte«. plays, poma, rtc~ wUl be r«turn«d to whan acconspanted by -lfsddrw«d and only NssIot na rwm. knr Una «lik s ltotenu PROSVETA • 2657 . 59 So. Lawndale Aia. CkIcago 23. Illinois noAolbut Podružnica 20 SANSa izraza zahvalo vsem Clevelaad. Waat Park. a — Pregovor pravi, da je boljie pozno kol nikoli. S tem želim iz-razi t i zahvalo v imenu podtu/-mce it 20 SANS. Elsie Zadnik in njeni sestri, ki sta prišli dne 7. jenijs aem v v West Park v tukajšnji Jugoslovanski narodni dom kazat slike iz domovine, katere sta posneli ko sta bili tam na obisku lansko jesen. Slike so bile zelo zanimive, posebno pa za ljudi iz ondotnih krajev, namreč iz okolice Reke na Primor- Vprašanje "razseljencev" V amsriiki javnosti je že dalj časa v teku precej močna kampanja s ciljem, da kongres sprejme zakon, ki bi dovoljeval večjemu itevilu tako zvanih "razseljencev (displaced persons" stalno naselitev iz Evrope v Ameriko izven kvote. Tak zakon je zadnje dni priporočal tudi predsednik Trumsn. V tej kampanji so aktivni razni prominentni humanitarci, med njimi na primer tudi mrs Eleanor Roosevelt, kakor tudi asortirsne politične skupine, libe ralne in reakcionarne, ki se potegujejo za "razseljence" predvsem zato, ker so proti—"komunizmu" . . . Razen Zidov so namreč vsi rszseljenci politični begunci iz detel, ki so v sovjetski sferi in precejšnje itevilo tudi iz Rusije »me. V ta namen je republikanski kongresnik Stratton iz Illinoisa predložil zakonski osnutek, ki bi odprl vrata 400,000 razseljencem v prihodnjih itirih letih—100,000 na leto. "Razseljence" definira kot osebe, "ki ob času sprejetja tega zakona žive v Avstriji, Italiji ali Nemčiji iz razloga (1), ker so zapustili svojo domovino kot posledice rezultatov po izbruhu druge svetovne vojne in (2), ker se v sled bojazni pred persekucijo vsled rase, verskih, sli političnih nazorov ne morejo ali nočejo vrniti v svojo domovino." Ta definicija pokriva vse razseljence, tudi fašiste, izdajalce in kolabora torje. Zdaj so v teku zasliianja o tem predlogu prsd naturalizacijskim in imigracijskim odsekom nižje zbornice. Ko piiemo te vrstice, Se ni znano, kakšno staliiče bo ta odsek zavzel. A ko pride pred kongres, je možnost za sprejetje tega predloga nekako "90-50". Na delu za sprejetje je posebno ves rimokatoliiki aparat, ki bi s temi priseljenci največ pridobil, kajti razMljenci so v pretežni večini kstoličani. * Po zadnjih poročilih UNRRA je teh razseljencev še okrog 800,000, ki žive po raznih taboriščih v Nemčiji, Avstriji In Italiji. Med nji-ml )• okrog 200,000 Zidov, približno toliko BalUjcev—Estoncev, Litvincev In Latvljcev—in Poljakov, ostali so pa iz Jugoslavije (73,000), Ogrske, Čehoslovakije in Rusije. Razen Zidov, ki so ostanki in žrtve nacijskega barbarizma (od iest milijonov evropskih Židov jih je ostalo pri življenju le pičel milijon, vsi drugi so bili poklani ali do smrti sestradani po raznih nacijskih ječah in ¿aboriščlh>—razen preostalih Zidov se ti razseljene! lahko razdele v dve skupini: v čistokrvne fašiste, ki so na vsej črti sodelovali s Hitlerjem in Mussolinijem ln bili njih kvlz-lingi, pravi izdajalci svojega naroda, mnogi z okrvaveliml rokami, drugi so pa žrtve deloma teh lopov in izrodkov človeštva ln deloma klerikalne propagande, ki jih je toliko zastrašila s komunističnim bavbavom, da so zbežali pred rdečo armado in v primeru Jugoslavije pred partizani. Med njimi je tudi mnogo otrok in žena-* nekateri viri pravijo, da je slednjih več kot polovica izmed vseh taueljencev. Koliko so ti podatki resnični, nam nI znano. Metati vse te ljudi v en koš torej ne gre, kajti med nj|mi imate nedolžne otroke, zapeljane ljudi, kakor tudi intelektualne fašiste in vojne kriminalce. Ampak prav to delajo oni krogi, ki yodijo agitacijo, da Amerika odpre vrata tem ljudem brez ozira, kakšen tekord imajo iz zadnje vojne. Do danes nismo čltall ali slišali (na primer po rsdlu, kjer je bilo že več debat, govorov ali anket) iz teh krogov, ds bi bil med rszseljenci kak fašist, kvlzllng ali vojni zločinec. Vse skupaj slikajo kot—"žrtve komunizma", ki se nečejo vrniti v svoje domovine vsled svojega "demokratičnega" ali ver-ikega pieprlčanja! To delajo tudi ljudje, med njimi Norman Thomaa, ki so se od 'sega začetka borili proti fašizmu, toda komunizem toliko mrze, ds zdaj tudi dejstev ne vidijo! V svoji rusofobiji in mrinji so pripravljeni odpreti vrata tudi največjim izrodkom fašizma ln človeštva. To namreč s prej omenjenim Strattonovlm predlogom (ts I ongresnlk je med največjimi reakcionarjl), ki po svoji prej navedeni definiciji odpira pot tudi tem karakterjem. * Kar se nas tiče, smo za to, da Amerika odpre vrata onim Izmed teh razseljencev, ki nimajo na vesti drugega greha kot bojazen pred komunizmom, ne pa takim, ki so prežeti s fašistično ideologijo, ki so izdajalci svojega nar«»da ali ki Imajo krvave roke. S tem bi se Amerika držala svoje lepe tradicije političnega in verskega azila. Toda kolikor so nam znane razmere v begunskih taboriščih, kjer so do zadnjega časa fašisti nemoteno vodili svojo propagando, tiskali svoje liste in imeli svoje lole in predavanja, bi razen Zidov po naii definiciji kvalificiralo zelo malo "raj I jen cev" za prihod v Ameriko Morda bi bilo teh ljudi še največ med Balti, toda tudi o tem nismo gotovo, kajti naciji so imeli mnogo pristašev tudi med njimi. Toda možnost je tukaj največja. Morda bi kvalificirali tudi oni Rusi in Ukrajinci, ki ao bili v Nemčijo pritirani na prisilno delo ali kot ujetniki, zdaj pa se Iz enega ali drugega razloga nečejo vrniti—z Balti vred se boje^Sibi-. Ije Toda kar m> tiče Poljakov. Cehoslovakov, Jugoalovanov ln Ogrov— tem ljudem se nI treba ničesar bati, ako Imajo Čiste roke: «ko niso vojni zločinci tn navadni »dajalci. Jugoslovanska vlada je že zdavnaj pomilostlla vse manjie grešnike ln jim zagotavlja, da ae jim po povratku v domovino ne bo ničesar zgodilo, ako bodo pripravljeni prijeti za delo ln pomagali graditi nov dom novo ljudsko državo. Velike grešnike pa zahteva nazaj, da jih postavi na zatožno klop, da prejmejo /aaluženo kazen Sllčno stališče zastopajo tudi Poljska, Cehoslovaika ln Ogrska O teh razaaljencih je treba reči tudi to, da so na podlagi raznih avtentičnih pmiočiI mnogi popolnoma demoralizlrani moralno ln llzično valed brezdelja, klerofašistične propagande ln domotožja. 'To je zidhjič omenil v svAjem poročilu tudi general Rooks. ni celnik sedaj že pokojne UNRRA. kateremu ao razmere v begun tkih taboriičih dobro |>oznane. Marsikateri je videl svoje sorodnike, znance in prejšnje sosede. Videla so se porušena po slopja in razvaline, ki jih je povzročila vojAa vihra, in v takih razmerah morajo sedaj živeti ubogi ljudje. Na slikah se je videlo, da ljudje nosijo obleke, ki so bile poslane Iz Amerike. Poslali so jih seveda sorodniki in prijatelji. Mladina izgleda vesela kot povsod, na obrazih starejših se pa vidijo posledice trpljenja in grozot, ki so jih prestali. Iskrena hvala tudi direktoriju Narodnega doma, ki je dal dvorano brezplačno za kazanje slik, dalje Jacku Gustinčiču, ki jc preskrbel vse potrebno. Na tej prireditvi je bilo nabranih prostovoljnih prispevkov v znesku $40. To vsoto sem odposlala v glavni urad SANSa. Naša podružnica bi morala po stati bolj aktivna, da bi malo več storili za ta dober namen. Letos smo poslali poleg gornje vsote samo $10, kar je darovalo društvo Delavec št. 257 SNPJ, torej skupaj $50. Upam, da bomo v bodoče storili malo boljše. Še enkrat: Iskrena hvala sestram Zadnik, ki sta poleg kazanja slik tudi zapeli prav ljubko nekaj slovenskih pesmi, med tepli tudi eno partizansko, ki se nam jie posebno dopadla. Iskrena hvala tudi občinstvu za ude-ežbo in prispevke. Kadar bo spet prilika, se vam priporočamo za zopetni obisk. Cecilia Brodnik. Pomoč nekaterim je i• vedno potrebna Johnaiown. Pa^S prošnjo za ponoieno obleko se je name o-»rflUa Francka Gregorlč, vas Ratje it. 34, poita Katje, Žužemberk. Piie ml, da je dobila ameriSki dnevnik Prosveto in v nji je dobila moj naslov. Tako se je obrnila name za pomoč. Gregoričeva piie, da nima nobenih sorodnikov v Ameriki ln da je Suha krajina bila zelo prizadeta v vojnem času. Dalje pile. da ima ona petero otrok. Najstarejši je star 14 let, ki jo prosi, naj meni piie, ker pa, da bo gotovo uslišan. Ima tudi hčerke ln vsi skupaj prosijo za en paket ln da naj nikar ne odklonim njihove proi-Al*- Ker imam svoje in moževe sorodnike, katerim pomagamo po naii moči, saj naa je 81 paketov stalo že precej in v de narju že več kot $1500, mi ni mogoče, da bi kaj kupila ie za to družino. Če pa ima kdo čl- tateljev tega dopisa kaj takega in je pripravljen darovati, bi za poito jaz plačala in naj me obvesti, da pridem iskat ali pa naj me osebno obišče, ako je v bližini. Omenjeni rojakinji sem odpisala in ji poslala mal denarni dar za znamke in malo za otro ke. Pisala mi je, da bi pismo rada poslala po zračni pošti, a nima denar ja za znamke. Iz tega se pač razvidi, da je v stari domovini se vedno potreba velika. Tisti, ki nimajo svojcev v Ameriki, ne prejmejo nobene take pomoči. Čitala sem dva dopisa, ki jih je napisala Mary Bernik glede sodbe da ne obsojajmo nedolžnih ljudi. Piie tudi, da lahko pridejo samo k bregu in se nemo gledajo čez mejo z jugoslovanskimi državljani. To verjamem u&anka pa je, katera vlada ne dovoli govora, namreč, da se bi medsebojno razgovarjali. Kot vidite, prejemam pisma od znanih in nepoznanih ljudi. Iz Liubljane, Police, Višnje gore, Št. Vida pri Stični, Stične, Žužemberka, Dobrniča in iz drugih krajev Slovenije, pa ni nobeno pismo cenzurirano. Torej mi svobodno pišejo, kar pač hočejo. Med temi so tudi taki, katerih oeetje ali bratje so v prostovoljnem pregnanstvu na Koroikem ali v Italiji ter Avstriji. Medtem pa mi piše s Ko roškega nečak mojega moža. Sedaj sem tfd njega prejela že tretje pismo, pa so bila vsa tri njegova pisma cenzurirana. V pismu pravi, da bi več pisal, pa ne ime. Lani, ko nam je prvič pisal, sem mu odgovorila, naj gre domov k svoji družini, kajti kot sem izvedela, ni on drugega zakrivil kot to, da je bil v Ljubljani, orožja pa da ni nikdar nosil. Tako mi drugi pišejo. Naj omenim tudi to, da ga njegova žena vedno v pismih vabi,, naj se vrne k svojim šestim otrakom, pa vse zaman. Piie ml, "da ta in oni se j« vrnil domov v Ljubljano, pa dA ga ni nikjer, tako da bo tudi z njim, če se vrne domov. Jaz pa vem za tri, ki so mi pisali da so doma. eden od teh je sedaj partizanski vojak, drugi je v bolnišnici, tretji, sin sestre mojega mk (¿eme* 0u6oÍt>M? lc«r#*«£t#r #VI«t«mc«% Kdk«nj «irr l««nč«(« Vs^slfca» Vj Slika prikazuj* zemljevid projektirane proge Šsmac-Sarajovo. Srednja Bosna ima vae pogoje ta razvoj težke industrije. Tu Je na raipolago premog in železna ruda in druge važne kovinske ruda» N« samo po svoji dolžini temveč tudi po obsege gradbenik dal. uhteva gradnja proge mnogo večje napore, kakor Jih Je saktevala gradnja "mladinske proge 1946" Brčko-Banovičl. Načrt Industrl-jalizacije zahtovs prometno sveso rudarsko-industrijskoga bazena Zenica-Varoš proti severu. Dosedanja ozkotirna pnoga Brod-Sera-jivo že danes ns zmore premeta, kaj šele» te se rasvlje težka Industrija v predvidenem obsegu. Po velikih uspehih, ki so jih dosegli jugoslovanski mladinci z izgradnjo železniške proge Brč-ko-Banoviči v letu 1946 in ki so zbudili občudovanje po vsem svetu, je bila za leto 1947 postavljena jugoslovanski mladini nova, še večja naloga, izgraditev nove "mladinske proge" Šamac-Sarajevo. Graditev te proge je bila najvišja in najodgovornejša naloga, ki je bila zaupana mladini v tem letu. j "Mladinska proga 1JM7" Ša-mac-Sarajevo je v letošnjem letu največji objekt našega petletnega gospodarskega načrta. Delovne mladinske brigade že od zgodnje letošnje pomladi udarjajo tertfclje velikemu metalurškemu kombinatu v Bosni, kar bo velikega pomena v razvoju nase industrializacije ter elektrifikacije države. Gradnja proge Šamac-Saraje-vo je doslej največja ofenziva mladega rodu Jugoslavije. Jugoslovanska mladina se je obvezala, da bo v letošnjem letu pre- segla uspehe lanskega leta In ne samo dosegla. Na tej novi mladinski progi je posvečena vsa pozornost strokovni vzgoji naše mladine. Proga bo dala na desettisoče mladih strokovnajkov, ki bodo prešli v bodočo industrijo. Po petletnem gospodarskem načrtu je predvidenih 278 milijard in 300 milijonov investicij v jugoslovansko gospodarstva Samo v industrijo bo šlo preko 120 milijard, v elektrifikacijo preko 30 milijard, v kmetijstvo približno 20 milijard, za promet 72 milijard dinarjev in za kulturni dvig ljudstva skoro 56 milijard dinarjev. "Mladinska proga 1947" je tudi kovačnica bratstva in enotnosti naših jugoslovanskih narodov, ki jih je združila težka stiska v narodno-osvrbodilni vojni. Na progi bo gradilo preko 250,-000 mladincev iz vseh ljudskih republik Jugoslavije, prijavljenih je tisoče mladincev tudi iz drugih evropskih držav. Proga je normalnotlrna in dolga 237 kilometrov, vM 5S mladinske brigad* odhajajo na progo Šamac-Sarajevo, Od vsepovsod se zbirajo, la industrijskih središč kakor tudi lz kmečkih naselij. Slovsns^a ljudska mladina Je bila selo aktivna pri obnovi tudi lanskega loia. Na "mladlnaki progi Brčko-BanovlčJ" Je sodelovalo 5.00« mladincev in mladink poleg 1400 mladincov Is JulUske Krajine ln Trsta. Prt oatallh akcijah Je sodelovalo nad štiri tisoč mladincev, pri regulaciji Pesnice nad 1.500. Uspehe 10,000 hektarjev plodne zemlja. Letoa se ablralo, da bodo še v večjem številu sodelovali n- progi fcamec-Sarajevo. — Slik« prikazuj« mladinsko delovno brigado "Triglav" la UukUane. , UHO let Moskve Moskva, prestolnica Sovjetske zveze, je letos v aprilu *l*vila osemstoto obletnico svojega nastanka. T ^ Naselbina na obali reke'Moskve na kraju, kjer se Negllnka izliva vanjo, se omenja prVt* v zgodovini 4. aprila 1147, Takrat je bila Moskva središče velikega posestva kneza Dolgorukega ki je zaradi zaščite svojih pofce-stev obdal Moskvo z lesenim zidom in tako napravil is naselja trdnjavo. V 13. stoletju je nastala tam samostojna kneževina, kateri je postala Moakva v 14. stoletju stolno mesto« *' Zaradi ugodnega zemljepiiof-ga položaja se je Moskvi bolj in bolj razvijala in krepila. Pod njenimi zidovi So omagali mnogi zunanji sovražniki Rusije: Tatari, Poljaki, Litvanci, Francozi in Nemci. L. 1713 je Peter Veliki prepe lil prestolnico lz Moskve v Pe-trograd, dknaSnjl Leningrad, to-da Moskva je ostala Rusofn sveto mesto, "matuška Moskva". Pod Moskvo sta se borila Mi-njln ln Požarskl, pod Moskvo se je 1. 1812 zlomila moč Napoleo nove vojske ln s tem se je začel njegov padec. Nekaj podobnega so doživeli v drugI svetovni vojni tudi Nemci, ki so že "skozi daljnoglede" opazovali silhuete stolpov v K remiju . . . Moskva je bila vedno središče naprednih Idej v Rusiji. Ons je dala ruskemu narodu prve književnike tvorbe iz peresa Grlbojedova, Belinskega in Her-cena. Moskva pa je tudi mesto prve ruske univerze, naprednih krožkov, časopisov, središče borbe proti carlzmu, ki je zaviral napredek Rusije. Moskva je bila središče ruske revolucije od 1. 1905 naprej. Borbo iz leta 1905 je zmagovito nadaljevala in zaključilu Oktobrska revolucija 1. 1817, ko je na Kremlju za-Vlhralu rdeča Zastava socialistične države. V marcu 1918 sta prispela iz Petrograda v Moskvo Lenin in Stalin. Tedaj je Moskva po 206 ¡etih zopet postalu prestolnica države, to pot Sovjetske zveze. Moskva je srce Rusije, na nje nih ulicah je padlo na tisoče borcev za napredno stvar. Pod zidovi Kremlja leži v steklenem sarkofagu balzamirano truplo Vladimirja lliča Lenina, v kre-meljskih zidovih počivajo žare s pepelom odličnih sinov ruskega ljudstva. Med njimi stu žar' s pepelom Muksima Gor koga in bivšega predsednika Kalinina. Na Rdečem trgu v Moskvi je 1. 1941 Stnlin sporočil junakom Rdeče armade: "Naj vas ovenča zmagovita zastava velikega Lenina!" Sovjetska zveza ne premore kraja, ki bi bil ljudstvu ljubši od Moskve. Prav zato so osemstoto obletnico nastanka Mo skve z veseljem pozdravili vsi svobodoljubni narodi sveta. (Ljudski tednik.) Sftnatortj v prive-linem balonu Zdravnik James Crewe v Los Angelesu v Kaliforniji si je do mislil nekaj zelo izvirnega ln dobičkonosnega. Svojim bolnikom, posebno takim, ki si naravnost žele takega zdravljenja predpisuje višinski zrak, ne da bi jim bilo treba potovati v gore. Zdravnik dajo namreč svojim kllentom v najem prostoren ln udobno urejen koš pod veli? klm privezanim balonom. V košu je prostora za štiri bolnike. Balon spuste zjutraj 800 do 1000 m visoko v zrak, bolniki uživajo ves dan višinski zrak v udobnih ležalnikih, imajo kra- Drag prepih Leta 1878 se je mudil francoski entomolog (žužkoslovec) Trouvelot v mestu Medfordu v ameriški državi Massachusette. Dal si je poslati iz Evrope po prijatelju jajčeca metulja go-bovca, ki je bil v Ameriki še neznan. Srečno je dospela pošiljka. skrbno spravljena' v va-t to, v Ameriko. Učenjak Trouvelot je zarod izložll, a ga je moral pustiti na mizi, ker ja bil nujno odpoklicaij in se je vrnil šele proti večeru. Kaj je opa-zil? Jajčeca so izginila, dale drugi dan je dobil profesor vato v svojem vrtu. Prepih je bil zagnal vato z jajčeci skozi okno. Leto nato, učenjak že davno nI več mislil na jajčeca, je zasledil v svojem vrtu gosenice gd-bovca na sadnem drevju. Opozoril je oblasti, toda vsi so se smejali njegovi bojazni, ker niso poznali škodljivosti gobovCa. Trouvelot se jo vrnil v Evropo. Gobovcu je zelo prijala nova domovina, kajti leta 1§88 se je bil že tako razmnožil, da je bil že ves pridelek v nevarnosti. Z dreves ln s streh so padale gosenice na glave prebivalcev, V Juniju so morali zapreti vso trgovine v Medfordu. Ceste so bile vse spolzke od po-hojenlh gosenic. Boj se je začel proti škodljivcu s vodo, smrdljlvcem, strupenimi plini in ognjem. Brez vidnega uspeha. Boj se je poostril, dele ■ petrolejsklm plinom, ln sleer leta 1901 so zajezili nevarnost, uničili mrčes, ki je stal državo več milijonov dolarjev. Lahko se torej govori o usodnem ln s» lo dragem prepihu. sen razgled na mesto ln okolico in se vračajo zvečer odpočitl ln okrepčani zopet na zemljo. Naval na ta izvirni zračni sanato-rlj je silno velik ln skoraj gotovo si bo moral dr. Crewe o-misliti zračno flllalko. When o company brings iti •ÜIcttoyMe.* Za mladince na progi damac-SacaJero so postavljene leseno barake. iin® É. :m Delo n« progi Samac-Sarajevo. Mladinci čistijo teren. H * Si • "s t > ■ «á<| Delovna brigada is Celja "Bratov Dobrotinškov" odhaja grsdnjo proge ftamac-Sarajevo. A L M* k MgfAgMi 'fia. feÄWfö-ftÄ rTT 'm> J >«■ ■ Ti Delovna brigada "Jofteí Lacko" U Maribora odhaja na miadlnako rogo ftamac-Sarajevo. i. i COMMONWEALTH EDISON COMPANY 72 W. A4»mt Siros«— I SI ft. Ikiriiwn fttreet 4 tas N. Bmo4wsr saM W. Irnos Fork So*4 27>1 N. MaJosuW Avooms tila N. liocolo Areooe 942 W. Noftk Airsoos ssANCN ófricas 4211 V. MüIimmi Mrmn 424 I. 47ik «Mrsot 1104é ft. MukéS*« Averíos »447 W. 26ik Sirool 241 i W. Ltovoo A vso ws 4SS4 ft. A»Msa<1 Av. S« J W. 6Ud ferse« 'tOH ft. ( iHMIWftlai A 2016 1 7IM S«rsM 1261 N Milwssfcee A 5946 W. Nunk Aroooe 704» ft. ilaJoae«! su sea. QEVEDA. Edisonov s drušbs no oprsvljs svojege ursds po mestu na kole-sik. Ml imamo boljši način. Ml imamo lokslne urade v rsznth. delih Cklcaga. Tek Je sedemnsjst v mostu. Tukaj Ishlee plačate svoje rsčune. ssmenjste šarnlco. dobite Intermedie o računih Is ttrodfto vse potrebno ss napeljavo šiee, ss ustsvitev napeljave ali pa sa spvemonltev na drugI naslov. Moilk in Šonsko v tok uradih so Isbrani ne le sato, ker resúmelo svoje pošlo, temveč tudi ssto. ker so PltlJAZM Z LJUDMI. Torej Je gotovo, da ae vam bodo dopedlLá Čemu sa no uslsvlte v onem teh urs^nr kmalu, da se s njimi eposnalo? ,ipicno bosansko noselle. pod katerim ispeljnjejo še-„ P!*dor Progi ftamac So rs j ovo. Predor ime dolžino Wie J'V* toknični obiokt na progi. V predoru le do- ••tu,! a mJ*dlncov-mlnorjov. Vsaka "sn^na" Je delaU le that's SERVICE! KRIVDA FRANCK BEVK ► (Nadaljevanje) "Bog ve, kako ae bo to izteklo ..." ae je praskal Čufer za tilnikom. "Če bi bil na tvojem, bi ae ne vtikal v to zadevo." "Če bi bfl na mojem, bi te prsti drugače srbeli. Stric sem jim in da bi še z mezincem ne zganil.. Po stezi je prilla senca: hlapec a koiem aadja na hrbtu. Oiinil je moža s prodirnim pogledom, vrgel kol sadja na kup, hotel oditi, a ae je okrenil. "V peč je treba pogledati, sadje premešati na lesah." Odšel je. Čufer se je bojazljivo premaknil. "Danes res ne morem nič več ... No, da, slab gospodar bi ne bil. Sodim, da ie žlice iteje pri jedi. Tudi ona je malo na tisto stran nagnjena." "Sršen!" je gledal Brdar za odhajajočim hlapcem in potisnil pipo v žep. "Skopott ji ugaja na njem, če ne tudi kaj drugega ... Ne bo učakala obletnice, da bo legla k njemu ... Če ni že legla .. Čufer je iel pred peč, Brdar je odprl vrata pajitve, da sta mu dim in toplota udarila v obraz. V tistem hipu ao bile slišne z vrta glasne besede, joku podoben krik. Ankin glaa je vpil: MNe morem, ne morem! Ne bom!" Ta glaa je prevpil hlapec. Kričal je strupeno, da je bilo le težko razločiti posamezne besede. Slišati je bilo le: "Boš ubogala? Boš ubogala?" Vmešaval ae je Julkin glas, ki je zdaj utonil v kriku. "Ne, ne!" je vpila Anka. Glas se je približeval po stezi, k pajštvi je priletela Anka, hlapec je bU tik za njo. Ujel je dekle in zgrabil za roko: ' "Ali boš ubogala? Ali poneseš koš sadja, ki sem ti ga ukazal?" .Preden je Anka utegnila odgovoriti, je p ribi tel Jože. Planil je med oba. . "Ivan, ne dotikaj ae je!" Iz mladeniča je bil nenadoma planil ogenj. Ta odpor je čutil Ivan že davnaj poprej v njegovih očeh. Da ae bo že pokazal, ni pričakoval. "Kaj vem? Ničesar ne vem in vse vem . . ." Ozrl se je, nato se mu je približal na pol koraka. Za hip je bil neodločen, prepaden. 'Ti—Jože?" In se je v hpu zavedel. "Delat pojdi! Kaj postopaš!" Gledala sta se iz oči v oči, v globokem srdu so jima gorele zenice. Ivan bi bil planil in potolkel vse. Zavedel se je, da bi bilo neumno. Ozrl se je okrog: same sovražne sence. Mračno vzdušje je ležalo med njimi, kri je vrela, pesti so se krčile. Zdelo se je, da al bodo vsak hip planili v laae in se grizli z zobmi. Premagovali ao ae do bolečine. Jote je gorel najhuje. "Hlapec mi dela ne bo ukazoval. Če ne delal dovolj, podvizaj se! Anke pa tepel ne bol!" "Kadar me ne bo ubogala," je rasel hlapec. "Preveč si mi naložil," ae je Anka branila med solzami. 4 Julka je prišla zadnja In gledala nema prizor. Zdajci se je predramila. "Največji oprtnik hrulk ... Jaz sem ji dejala, naj ga nikari ne neae." •Ti al jo podpihovala!" Hlapec je buljil v Jul ko, ki je bila uprla roke v boke in ga gle- dala naravnost v obraz, Zaarbela ga je roka, da bi jo bil udari L "Vsak dninar bo ukazoval? Človek pa, ki je že leta pri hiii "Saj si plačan za to. Če ti ni prav, si preberi." "Tak' tako!" je gledal hlapec v čimdalje večjem začudenju v Jožeta. Zdaj bi bil rad odlel, ni se hotel oaramotiti. To je maslo tvoje dekline." m "Čigavo maslo r je stopila Julka preden j. "Tvoje. Saj tičiš v fanta ko obad. Če te kdo prod ali ne, prideš na delo." 'Tako?" je bliskala Julka z očmi. Nekaj težkega se ji je nabiralo v prsih in ji ni pustilo dihati. "Če je tako w če smeš tako reči . . . ne prestopim praga te hiše več ... dokler si ti v nji , . ." Brdar je poskočil in udaril a pestjo po zraku: "Dekle sem jaz naproeil za delo." Julka ni poslušala več; izginila je v mraku. Jože je zrl v njo. "Julka!" Ni se oglaaila, ni se vrnila. Stisnil je pesti in zobe, udaril je z nogama ob tla. "Julka!" Brez odmeva. Planil je k hlapcu: "To ti poplačam!" V naslednjem hipu je segel v žep in držal nožičko v rokah. Hlapec je dvignil pest. "Ne pobijta se, človeka!" je vpil Čufer. Brdar je planil k Jožetu in ga potegnil v stran. "Pusti ga, Jože! Ne maži si rok!" Anka s« je preplašila. Planila je med drevje in bežala proti hiši. Jože ae je boril s stricem. "Pustite me!" Silil je v hlapca, ki je stal pripravljen s pestmi, a v svoji jezi ni opazil, da ima Jože rezilo v rokah. Brdar se je razhudil: "Bosta dala mir!" Z nogama je bil ob tla: "Klala se ne bosta!" Brdarju se je posrečilo Jožetu izviti nož. Stopil je pred hlapca, ki je še vedno silil v Jožeta. •Tudi ti boš miroval!" Prihitela je Anka z materjo. Vsi so obstali ko osramočeni, le hlapec je spregovoril: "Pobiti me hočejo . . •Tiho, tiho!" je proaila Ana. "Ljudje poalu-šajo ... Kaj se je zgodilo?" je begala z očmi Ivan je povedal v dveh besedah. Ana se je okrenila proti hčeri: "Pojdi!" Anka je odšla. Brdar je pljunil in zarenčal: "Hlapcu se je uklonila." 'To ti zdajle povem," se je obrnil hlapec do gospodinje in pokazal na Brdarja, "ali ta človek ne stopi več v hišo, ali grem jaz iz hiše." Brdar je sprva onemel, nato se je zaamejal: "No, Ana, odloči—jas ali on?" "Moj Bog!" se je ženska borila.* Vedela je, kako se bo morala odločiti, vendar ji je bilo težko izreči. "Vsi ste se spravili nad mene . . ." Gledala je prodirno v hlapca, kot bi mu hotela s pogledom dopovedati, ta je ni razumel. "Lahko noč!" ' ' Hlapec je odlel a težkimi, odločnimi koraki, ki so odmevali skozi temo, proti hiši . .. 13. Jože in Brdar sta oftala sama na vrtu. Na nebu so bile vidne redke zvezde, črne gore so se medlo odražale od temnega ozadja. Le najbližja drevesa so bila vidna. Zdelo se je, da rastejo naravnost iz teme. Nad goro je viael rahel sij; oznanjal ae je mesec. (Dalj« prihodnjič.) Naša naloga li iponiini kofj^ertiiAAA i Ulčar Joie-Mlrko ' "Pojdimo," se je zdramil nekdo. Počaai smo vstali in brez besed odšli. "Pat! Pst! Pavel, ali si U?" je vprašal kurir Jelen jeseni 1043, ko je prišel na javko s koroškim kurirjem Pavlom. "Hudiča, kje pa tako dolgo hodil?!" se je razjezil Pavel, spravil pištolo in previdno zlezel izza grma "Saj nisem jaz kriv, vojako sem pripeljal," ga je tolažil Jelen. Stopil je neksj korakov nazaj in nas poklical. Utrujeno smo »e dvignili In sledili njegovemu pozivu. Bili smo težko obloieni z orožjem, munidjo in literaturo. preko Čmegs vrha pod Bo gatinom. preko Prtovča. Jelovice, Pokljuke. Mežaklje, čez Savo, preko Sv Križa nad Jeseni-cami. preko Črnega vrha končno do Pavla, ki je imel direktno zvezo b koroškimi partizani. Vso to pot smo z enodnevnim počitkom prehodili v ¿tirih dneh, Ko snf> prilezli do Pavla, nas Je nezaupljivo pogledal in na» vprašal po tobaku Ko ni je'zvil cigareto, je po*tal /govornejši in nam je povedal, da imamo do cilja še štiri ure. če bomo dobro stopili. Kar strah nas je postalo, ko smo slišali "štiri ure", kaj u če tš puv«J*l. jih je bilo got<2£o lesi ali pa le več Ker je P»veT Telia k Imel ramu-do, nas je priganjal, da smo ae takoj odpravili dalje. Z muko smo lezli za nJim, ker je zelo hitro hodil, ga zmerjali in^kleli. "Pavel, kdaj bomo počivali?" ae je zadri nekdo iz kolone. "Saj bomo kmalu na vrhu, bomo gori počili," se je zlagal Pavel in šel z istim tempom naprej. Čez nekaj časa smo bili že tako utrujeni, da se nam ni več zdelo vredno zmerjati Pavla. ki je hodil pred nami in smo mu vdano sledili. Ko smo se bližali Kočnl, sedlu med Stolom in Golico, smo zagledali na desni Stol, na levi pa Golico. Sedaj bomo kmalu na vrhu! To nam je dalo novih moči. Videli bomo KoroAko, videli bomo kraje, kjer so naii ljudje že skozi desetletja in desetletja vodili ogorčen boj za svoj Klovenaki Jezik, za svojo svobodo. Se sto metrov, le petdeset, še dvajset, še deset In končno meja. Stopili smo na ko-roika tla. Nihče več nI bil utrujen. Zamaknjeno amo opazovali dolino pod seboj. Bila je Koroška, po kateri smo hrepeneli. Sonce se je nagnilo proti zahodu. Dežela Miklove Zale pa nas je čaka-Is, čakala nas je že desetletja in desetletja Gozdovi so tajinatve-no iumell, Drava se Je vila po Kožu in ae srebrno lesketala ('.ure M) nas vabile s svojimi va sicsmi in veter nam Je prinesel pozdrav Zlije. Orrl sem se na levo in zagledal Golico... Tudi takrat ja bil tak dan; takrat, ko nam Je šolarjem na vrhu tioUcc govoril učitelj: "Rečem *am pa, prišel bo čas, ko bomo zgrabili za orožje in bo osvobojen Beljak, Celovec, Gofcpa Sveta. To bo vaša naloga" Živo sem se spomnil teh besed, ki so se začele uresničevati. 81ovenci smo zgrabili za oroftje. Nikdar več ne bomo sužnji. Svoboden bo Celovec, Beljak, Gospa Sveta. Obračunali bomo a krivično in sramotno saintgermansko črto in Mi postavili meje tam, kjer je tekla zibelka slovenstva, tam, kjer ao ustoliči prve svobodne sloven-afef «kneze, tam, kjer je zadnja sloiijanska domačija. "Naprej!" Rezko povelje me ja adramilo. Stisnil sem puško oprtal aahrbtnik in ae uvratil v kolono. Dne 22. oktobra 1943 je na^ pdred prestopil mejo odrejenega teritorija in se združil s prvimi koroškimi partizani. • fc maj IMS. Nemčija Je kapi tul brala. Enote amagovite J A in koroških odredov ao zaaedale KoreAfco Radost, veselje. Kako tudi ne?! Saj je vendar svoboda. ljudstvo nas povsod radost no posdravl)a. Vse se veseli tega velikega dogodka, Prvič zgodovini smejo Korošci govoriti svoj slovenaki jezik in koroški kmet bo letoa prvič zaae pošel lito, kl mu bo zraalo na polju Hlapcev nI več Narod, ki Je bil vseskozi hlspec, Je med vojnd častno dokazal, da je enakovreden drugim, kljub temu. da Je majhen V času največjega terorja se je uprl germanske- mu nasilju in se v okviru NOV in POS boril za svojo racionalno svobodo. Nešteti grobovi partizanskih borcev širom Koroške nam to potrjujejo. Stari očanci so nas s solzami v očeh pozdravljali. V deželi ao bili tudi zapadni zavezniki. Neprijazno so nas gledali. Prav tako jim ni bila všeč radost in veselje ljudstva. Tudi mi jih nismo bili veaeli Izdali so nas. V zaključni fazi borb, tik pred porazom hitlerjavcev, nam niso hoteli nuditi nobene pomoči. Desetine in desetine naših borcev je padlo, ko bi bilo treba zavez nikom samo nekaj litrov bencina in morda nekaj topovskih granat. Nobenega strela niso oddali na Nemce. Zločinec Kainer je ukazal Nemcem predajati se samo našim zapadnim zaveznikom, nikakor pa ne nam ali pa edini-cam RA. V Celovcu je bila postavljena pod okriljem zaveznikov tudi nekaka deželna vlada, v katero je imel dr. Rainer toliko zaupanja, da ji je lahko mirno predal oblast s skromno željo, "da naj ne preganjajo nacistov". Zavezniki so požigali naše zastave. 22. maja je prinesel kurir pismo. Naredba štaba za umik na staro jugoslovansko mejo. Samo začaano, potem pridemo nazaj. V Velikovcu so bili zbrani borci. Sami stari partizani, ki so bili v zimi 1044-1945 na Svilijški planini. Zvedeli so, da gremo, da se bomo umaknili, da zah*. vajo to zavezniki. "Kakšni zavezniki? Kdo so to zavezniki, ki hočejo, da gremo odtod?" je završalo med borci. Veseli obrazi so se zresnili. Harmonikar je »vrgel svoj inštrument na tla. Pripravljali smo se na odhod. Nihče ni jedel. Treba je bilo oditi. Kamioni so čakali. Borci ao se obotavljali. "Mimo, mimo," so jih mirili .oficirji. Tudi sami bi najraje ostali. Lezli smo na kamione. "Kam greste sedaj? Tu ostanite, ne hodite odtod!" so jadi-kovale ženske-kmetice, ki so nas poznale že od prej. Gledal sem borce. Solze so začele polzeti tudi njim. Jokali ao borci, ki ae y najtežjih dneh gledali smrti v obraz, ki so se pobratili z mrazom, lakoto. Jokali so borci, ki so bili navajeni dan za dnem kljubovati stotinam hitlerjevskih zločincev, ki so se v težki zimski ofenzivi žaganj ali «vanje. Jokali so ljudje, ki jim ni bila nobena stvar pretežka, nobena muka prevelika, če si pristavil na koncu—za Koroško. Vae bi dali zanjo. Mladost, zdravje in» če bi bilo treba, tudi življenje, i^oroška—ta beseda jih je vodila skozi vse napore, jim olajševala trpljenje ter jih vodila k cilju, k svobodi. Več kot sto tovarišev je ostalo v veliki zimiki ofenzivi na Svlnjški planini. Sedaj Jih moramo zapustiti. Sram naa je bi lo. Gledali smo v tla in molčali. Motorji so zabmeli in kolona se je pomaknila. Vozili smo iz mesta. Poslovili amo se od Svinj ške planine, kjer «mo pustili Boja, Poldeta, Vinkota, Jožeta, Februarja, komisarja Vršnika, Matijo in še desetine drugih tovari šev. Vsi smo se v duhu poslav ljali ?d njih, ki so dali za Koroško več kot ml> ki smo ostali ži vi, in v tistem trenutku smo jim zavidali in si želeli, da bi bili tu di mi na njihovem mestu/ Zavezniki so nas opazovali Mirno so kadili pipe in prirejali bankete po "naporni borbi" za Koroško. Ko amo se vozili proti Rudi, sem se spomnil učitelja, ki nam ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE je otrokom na vrhu Golice de-i jal: to Je naša naloga I Da, to je naša naloga. To nalogo smo začeli in jo bomo izvršili. Koroški partizani tudi za las ne bomo odstopili od te naloge. Za to smo dali že veliko, toda vedno smo pripravljeni dati vse—življenje. Nikdar ne bomo mogli pozabiti stotin in stotin naših m/j boljših, katerih kosti so razmetane v Zilji, v Rožu, v Podjuni, na Obirskem, na Gu-rah, na Svinjški planini. Nikdar ne bomo pozabili na to, da je koroški kmet spet suženj na svoji zemlji in da je slovenski jezik spet zaničevan. Se se bomo vrnili na Koroško, ki bo svobodna in naša. ■ / Razni mali oglati POZOR SLOVENCI-ROJAKI Sedaj je čas, da si preskrbite bodočnost za vas in vašo družino s tem, da kupite farmo v Wiscon-sinu v slovanski naselbini. Bodite neodvisni ko pride prihodnja depresija. Imam večje število dobrih farm z vsemi poslopji, ki vam jih lahko prodam po zmerni ceni. Pišite z vso zaupnostjo na naslov: R. F. WRZOSEK. 410 N. Franklin S t., Stanlej, Wisconaln, Razni mali oglasi PONDELJEK, 14. JUT.tti i mali ofUsi WOMAN ELDERLY interested in having a good home in exchange for her services. Phone Palisada 04tt WOMAN GENERAL HOUSEWORK — $35 Experienced cook—No heavy housework—No laundry—Own room and bath—Adults Bittersweet 4*45 WE ARE RECRUITING YOUNG WOMEN for NURSES TRAINING AGES 1« to 30 YEARS Must be High School graduates or better. Classes start August 1 and October 1 Apply: DIRECTOR OF NURSES ST. MARY'S of Nazareth Hospital 1120 N. Leaviti Street HUMBOLDT 2800 | H1ŠINJE STALNO KRATKOURNo delq ČISTA. MODERNA POSLOPja a IZREDNO VISOKE PLAČ* 72*4c na uro za pričetek 77*c na uro po 3 mesecih 82V4 na uro po 6 mletih • 5 in 6 DNEVNI TEDEN • URE: 5:30 do polnoči a PLAČANE POČITNICE IN PRAZNIKI o • UNIFORMO PRESKRBIMO PROSTO PRANJE • VEČ DELAVSKIH UGOD- NOSTI Skušali vas bomo upo«liti blizu vašega doma PrUiie In govorila s Miss AlUn Uposlevalni urad za ženske Illinois Bell Telephone Co. 309 W. Washington St AGITUtAJTE ZA PROSVETOI Zahvala za presenečenje -Ñ3 Waukegan. III. — Saj večkrat beremo, kako spretni so naii ljudje, kadar hočejo koga presenetiti z domačo gostijo, ali da bi kdo znal vse tako prikriti in spretno napeljati, kakor ao to storili nama za 25 letnico poroke, pa ie nisem čitala. Saj so me celo tako daleč potegnili, da sem se pripravljala za nagovor in pekla krofe za svoje lastno presenečenje! Prišla je Mrs. Josephine Gr-ielj iz 1045 Park Ave., North Chicago, in nas povabila, naj pridemo vsi v soboto zvečer 31. maja v Slovenski narodni dom, kjer bosta s soprogom priredila presenečenje sorodniku Tomažu Grzelj, ki je prišel iz Uttle Falls, N. Y. Tako prepričevalno je povedala, koliko sorodnikov in drugih bo prišlo in da je njihova hiša za toliko množico premajhna. Prosila me je, naj bi jI malo pomagala, ker ima toliko dela, In ji nekaj krofov na pekla, pa ko bi hotela biti stoloravnateljioa na gostiji, pa Se ko bi hotela iti po meso v Locker Service. Tisto soboto sem res vse pripravila. kakor sem ji bila obljubila. Ko povečerjamo, naju vprašata sinova, če greva tudi midva kaj na tisti party nocoj. "Seveda bova šla," sva rekla, "saj sva tudi midva povabljena." Starejši sin Tonček se je med tem odpeljal s svojo ženo. In ker čez nekaj časa še vedno nisva bila pri pravi jena. se je za njima odpeljal tudi mlajši sin Joiek. Končno svs bila tudi midva pripravljena in sva zapregls naš Hudson Ks j čem podrobno razlagati, kako je bilo. ko sva dospela v Na rodni dom* Polna dvorana prijateljev in znancev in presenečenje pa namenjeno ravno nama! Najprej mi je kar nekako vzelo pogled. Videla nisem drugega, kakor nešteto pik v dvorani Pola goma pa začnem spoznavati eno osebno za drugo, ugledam prijateljico Mrs. Mary Hodnik in mo-j ¿a, naic sošede Bobničcve, Dodi-1 Srebrnoporočenca Anton In Jennie Keber. Waukegan. 111. čeve, Gregorinove. Nato pa za-kliče Nace Grželj izza mize: "Vidita, to je pa moj brat Tomaž!" in smeje se kaže na Mr. Joe Ne-maniča, ki je sedel za veliko mizo in njegova žena zraven. Na mizi je bil krasen poročni kejk, kolač, s srebrnim okraskom in številko 25. de lepši pa je bil šopek rdečih vrtnic, tudi 25, na katerem je bil obroč s srebrnim .okraskom, na tem pa je viselo 25 srebrnih dolarjev v spomin na srebrni jubilej najinega zakonskega življenja. Se posebej pa so nama podarili dobra' sinova prijatelji in prijateljice srebrno namizno opremo, to je dva svečnika z dvema rogljema in precej velik pladenj ali taso. Vse to bova hranila kot dragocen spdmin do smrti kakor tudi knjigo gostov, ki jih je nad 300 vpisanih notri. To mojstersko delo je uredila Miss Mary Gerzel. Kar nekako težko nama je, ker ite se nekateri preveč oškodovali, ko ste toliko žrtvovali. Vaše dobrote in naklonjenosti ne bova mogla nikdar popolnoma povrniti, ali kar bova mogla, bova storila, kadar bo prilika. Oba sva preprosta človeka in si nisva nikdar mislila, da imava toliko dobrih prijateljev in prijateljic. Iz srca rada bi vse imenovala, pa bi vzelo preveč prostora. Posebno naj bodo zahvaljeni Mrs. Mary Triller, sestra mojega moža, kakor tudi Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek in Mr. in Mrs. John Burgstaler iz Sartell, Minn., za poslana darila in Čestitke; dalje moja sestra Mrs. Frank Prosen in Clevelandčani Mr. in Mrs Mike Klemenčič, Mr in Mrs John Vrhovnik in Ovnovi in vsi drugi prijatelji za darila in voi čila. Najlepša zahvala pa gre najinima sinovoma in starejšega sina leni Berthi, ki so na tihem veliko pripomogli do tega. in ien-*Vam. ki ao vse to začele in or' ¿¿anulirale. To so Mrs. Josephine Grželj, Mrs. Josephine Prebil Mrs. Jennie Govekar, Mrs. Fun ces Musich, Mrs. Mary Milovaiič Toliko ste napekle in nakuhale da ni izgledalo kot domač« go stija, ampak kot banket. Mize k bile do zadnjega napolnjene i vsemi dobrotami. Prava kranj ska ohcet. Nadalje lepa zahvala Mr. ir Mrs. Nemanič—Joe je bil U ve čer stoloravnatelj—za vse delo darila in čestitke. To je nai slo venski pogrebnik in je zAo pri ljubljen v tukajšnji naselbini. Zahvaljujeva se vsem govorni kom in govornicam, posebne Mrs. Jennie Miller za lepo pesmico in čestitke; našim sosedon Bobničevim in Dodičevim za 1« pe čestitke in darove; vsem de kletom, ki so stregle ta večer m nosile na mizo; fantom natakarjem, ki so bili tako pridni in za-posleni tam za baro skoraj do ranega jutra; prijatelju Eddyju u posnete slike. Prisrčna zahval« pa tudi Stanley ju Gregorinu m njegovemu orkestru za tako izvrstno godbo. Z možem sva naredila obljubo da bova za zlati jubilej-«* K« bova doživela—vse kar *«ma povabila. Vsem ostalim pa. ki bi bili rad. prišli pa niso dobil» povabila, ** smo od večih slišali, vas vse stopaj prosimo, da nsma "P™*'^ ker osebe, ki so vse to vodile, » morale nehati z nadaljnimi vabili, ker drugače bi bila spodnja dvorana premajhna za vse. a lika dvorana pa je bila * I™ oddana. V malo dvorano pjjpc le okrog 170 oseb, • » smo jo nekako po ribn£»|£ tegnili, da se nss je stlačilo skoro 300 oseb Torej najW» hvala tudi vam vsem za p^ "t enkrat najlepša , skupaj. Ostaneva vam h* Anton m **"[ 1717—1 Ith SU+- Wsuketfsn. Ii-