SSJUX -T.'M —
?he Oiliest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of, 'America.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmage!
glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv, mohorja v chicagij
zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah
(Official Organ of four Slovene Organizations),
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 204
CHICAGO, ILL., PETEK, 21. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 21, 1932
letnik (vol.) xli
Pristaši Roosevelta se m«
PROGRESIVNI ODSEK REPUBLIKANSKE STRANKE SE Z VODITELJEM, LA FOLLETTEJEM NA ČELU ZAVZEL W ZA IZVOLITEV ROOSEVELTA. — NEVARNOST, DA 1 HOOVERJEVI KAPITALISTI PODJARMIJO DEŽELO.
Chicago, 111. — Dan za dnem Se na novo čuje o kaki vodilni osebnosti, ki izi-azi svojo pripravljenost, pomagati demokratskemu predsedniškemu kandidatu Rooseveltu do izvolitve in ki priporoča svojim pristašem, da store isto. Med zadnjimi takimi dogodki, ki so Vzbudili posebno pozornost, je ponovno prijateljstvo, ki ga je Sklenil Al Smith s svojim nasprotnikom, dalje resignacija Fathra Coxa od predsedniške kandidature v prid Rooseveltu, in končno prestop mnogih republikanskih politikarjev na demokratsko stran. Med slednje Se je zdaj uvrstil še senator države Wisconsin, La Follette, kakor tudi njegov progresivni odsek republikanske stranke.
V sredo je La Follette podal izjavo, s katero je, dasi sam 1'epublikanec, priporočal izvolitev demokratskega kandidata. Dan preje pa je v strankinem liS-ty, Capital Times, ki se izdaja v Madison, Wis., izšel članek, brez dvoma inspiriran, ako že ne naravnost spisan od La Follettea. V tem članku pisec Pravi, da mnogi člani progre-sivcev trdijo, da bi se morali to leto pridružiti socijalistom. Clankar se s tem strinja in izjavlja, da je list pri volji, ločiti se od obeh vodilnih strank in se Priključiti kaki tretji stranki. "Vendar pa smo zdaj sredi težke krize," nadaljuje člankar. "Na križpotju smo. Na levi nam leži zdrav, konstruktiven liberalizem F. D. Roosevelta, moža, katerega rekordi kot gover-fiorja največje države v Uniji kažejo, da ima dosti korajže, da postavii javne interese nad ^terese privatnih predpravic."
"Na desni pa vidimo," pravi Cankar dalje, "sile posebnih Wvilegirancev in organiziranega kapitala, ki podprira Hoo-Vei\ja, republikanskega kandi-^&ta za predsednika; in te sile Ze domnevajo, da bodo deželo javile pod posebno formo fa-
'2nia, za katerim bo stala dik-tatura kapitala. — Vsakomur ^ora biti jasno, ako se bo sečnji režim povrnil do vlade in ®e vgnezdiil za nadaljnja štiri e*a, bodo kapitalisti in privi-e£iranci postali še bolj brezobzirni in razdirajoči kakor do in sadovi 301etne borbe za j^tanovitev vlade, ki bi varova-
a Javne interese, bodo uničeni."
K temu članku je La Follette p svoji izjavi, ko je indorsiral J°oseveltovo izvolitev, še pri-^vll: "Zavzemam se Za Roo-Mta, ker sem prepričan, da on nudi neposredno upa-
J®. ha takojšnjo pomoč deset 8W°n°m brezP°selnih in še"
"o v
rirri milijonom farmarjev, ki jjr v nevarnosti, da vse svoje 0n°>ženje. izgubijo. Ako bo Voljen, pa se ne bom obo-V{ij Jal> da bi mu ne nasproto-Mov	njegovih na-
jini ' ^ ^i se ne skladal z m°-prepričunjem."
jj .--o——
Kt\ ^J*fcn',n>vejie vcati to * ' S,ovencu; čitajt« go f
PREKLIC TR GOVSKEJVEZE
Angleška vlada izjavila, da je ukinila trgovsko pogodbo, ki jo je sklenila s sovjetsko Rusijo leta 1930.
London, Anglija. — Z velikim navdušenjem je angleška nižja zbornica sprejela v torek objavo tajnika za dominijone, v kateri ji je sporočil, da je Anglija ukinila svoje trgovske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Povedal je dalje, da je Anglija obvestila sovjetskega zastopnika, da se njena vlada poslužuje dogovorjene pravice šestmesečne odpovedi; kljub temu pa da vlada ne bo nasprotno, nadaljnji trgovini s sovjetsko Rusijo.
Trgovska pogodba med glijo in Rusijo se je sklenila in podpisala meseca aprila 1930 in ta pogodba je dajala Rusiji pri uvozni in izvozni trgovini z Anglijo večje prednosti kaLor katerikoli drugi deželi. Na zadnji imperijalni konferenci pa se je Anglija obvezala, da bo preprečila uvoz iz katerekoli tujezemske dežele, v kateri vladna kontrola nad industrijo in cenami življenjskih potreb ščin povzroča dirmpanje nje blaga. Angleška vlada je ravnala zdaj na podlagi tega sporazuma, ko je ukirila trgovsko zvezo z Rusijo.
Dasi je dana ruski vladi odprta pot, da sklene z Anglijo novo trgovsko pogodbo, ki bii ne nasprotovala določbam im-perijalne konference, vendar se iz sovjetskih krogov čuje, da sovjeti tega ne bodo storili. Iz nekaterih krogov se pa čuje, da bo sedanjo priliko pograbila Francija in si bo za seb-i za sigurala ?.vjetsko trgovino.
-o-
DOBRA DUŠA
Columbus, O. — Tukajšnji nigrovski metodistovski pastor, J. H. Payne, je pred svojo smrtjo v oporoki določil, da postanejo vse njegove hiše, ki jih je zapustil, takorekoč last najemnikov do njih smrti. Brezplačno bodo lahko živeli v njih celo življenje. Kadar pa kateri umre, bodo šli dohodki iz stanovanja cerkvi, kateri je pastor pripadal.
-o-
PODATKI Z OLIMPIJSKIH IGER
New York, N. Y. — Zaradi omejenih sredstev, ki jih je povzročila depresija, je skoraj pretežna veČina atletov, ki so se udeležili letošnjih olimpijskih iger, potovala v turističnem razredu parnikov. Izbrali so si v ta namen brze parnike North German Lloyd linije, namreč Bremen, Europa in Columbus. Tekom njih vožnje po morju je bilo na teh parnikih vse potrebno pripravljeno, da so se atleti med vožnjo lahko vežbali in se ohranili gibčne za svoje nastope.
japonke se uče streljati

Kakor videti, se Japonska pripravlja na resno vojno, ker meni, da ne bo imela za njo dovolj mož. Pričel se je zato dajati pouk v vojaški tehniki tuid šolskim dekletom, katerih je na ta način mobiliziranih do zdaj okrog 3000. Na gornji sliki se vidi, ko vojaški častniki poučujejo dekleta, kako ravnati s puško in streljati.
Iz Jugoslavife*
HUD UDAREC USODNO PREGANJANE DRUŽINE — STARO MATER V GROB, VNUKA NA MRTVAŠKI ODER. — POŽARI BREZ KONCA IN KRAJA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NEZGODE IN NESREČE IZ STAREGA KRAJA.
GRČIJA PROTI jKRIŽEM SVETA INSULLUl
Pred ratifikacijo skih dokumentov.
— Budapesta, Ogrska. — Še j pravočasno je neki policist pre-ekstradkij-1 prečil napad na grofa Bethle-na v sodni dvorani, kjer je bil grof zaradi svoje pravde s soei-
Atene, Grčija. — Kakor ka- j jalisti. Neki bivši tajnik polje-
že, bo končno kljub vsemu upi-. delskega ministra je skušal iz-
ranju Samuela Insulla prišlo do j vršiti napad z bodalom.
tega, da ga bo grška vlada iz-' _ T „ , „ v/ „ • ui i T71 — San Juan, Porto Rico. — rodila ameriškim oblastem. VI „	_ ,	...
Governor Beverley je sporočil
teku so namreč koraki, da se • med grško in ameriško vlado
zakonodajni zbornici, da je
ratificira ekstradicijska pogod-zadnji orkavn; ki -ie .^l tu-
kaj, povzročil materijalne škode za 30 milijonov dolarjev. U-
ba, katera je bila že prej odo-j brena od parlamenta. Tozadevni dokumenti so bili poslani od; tukaj v Washington pred ted- j nom dni, in sicer diplomatic-;
bitih je bilo 245 oseb.
— Mexico City, Mehika. — V državi Jalisco je dala vlada
nim potom. Grškemu konzulu aretirati deset duhovnikov, in v Washingtonu se je naročilo, sicer pod pretvezo, da so sno-naj brzojavno sporoči svoji via- val<i zaroto proti vladi. Imeno-
di, kdaj se bodo izmenjali tozadevni dokumenti z ameriško 1 vlado.
-o--
IZPREMEMBE V JAPONSKIH SLUŽBAH
Tokio, Japonska. — Tukajšnje zunanje ministerstvo namerava temeljito prerešetati vse svoje višje uslužbenstvo. Pet poslanikov iz različnih dežel je poklicalo domov in na njih mesta bodo poslani drugi možje. Tudi drugače se pričakujejo velike izpremembe.
-o-
"SLAMNATA VOLITEV" UGODNA ZA ROOSEVELTA
New York, N. Y. — Po poročilu revije Literary Digest, ki vodi slamnato volitev za predsednika, so tudi izidi tega tedna ugodni,za kandidata Roosevelt^. Glasovi so prišli iz deseterih novih držav in vse te države so se odločile za demokrata. Točasno stoji Roosevelt pred Hooverjem v razmerju 3:2. Roosevelt ima okrog 1,473,500 glasov, Hoover pa 974,000. Ako se vzamejo v po-štev glasovi elektorjev, ima do zdaj Roosevelt na svojii strani 474 elektorjev, za Hooverja jih ostane 57. Edini dve državi, v katerih ima Hoover ta teden zaznamovati neznatno pridobitev, ste Kalifornija in Rhode Island. — Socijalistični kandidat, Thomas, je ta teden nekoliko nazadoval. Prvi teden glasovanja je imel 6.28 odstotkov, zdaj jih ima samo še 4.86 odst.
valo se je tudi več lajičnih o-seb, da so sodelovale.
— Pariz, Francija. — Tukajšnji nemški poslanik je v imenu predsednika Hindenbur-ga pripel na prsi francoskemu predsedniku Herriotu odlikovanje v spomin stoletne proslave pesnika Goetheja, katerega velik občudovalec je Herriot. -o-
KITAJSKA NOČE^PŠENICE
Letošnji pridelek riža bo zadoščal za potrebe.
—o—
Šangaj, Kitajska. — Zastopniki kitajskih trgovcev z rižem so v sredo s posebno resolucijo apelirali na nankingško vlado, naj ukine svoja pogajanja z A-meriko glede uvoza ameriške pšenice. Navaja se namreč, da je letošnji pridelek riža na Kitajskem tako obilen, da bo zadoščal za domače potrebe namesto uvožene pšenice in bi torej ta uvoz znatno škodoval domačemu poljedelstvu. Enako so se tudi poljedelci samii obrnili na vlado v tem oziru.
-o-
KAPITALISTI ZA HOOVERJA
PROTI TUJEZEMCEM NA DOBRODELJU
Chicago, 111. — Drug za drugim se oglašajo kapitalistični magnati in javno izpovedujejo, da je Hoover "njih mož". Kakor je bilo včeraj po-ročano, je Ford napravil apel na svoje uslužbenstvo, naj odda glas za republikanca. Zdaj pa prihaja iz Londona vest, da se je tamkaj izrazil ameriški jeklarski magnat Ch. M. Schwab,
Federalne ida tudi 0n vidi rešitev samo v ponovni izvolitvi Hooverja. —•
Nova žrtev Ljubljanice
V Spodnjem Kašlju je posestniku Tomšiču umrla mati Frančiška, stara 80 let. Radi svoje častitljive starosti, šega-vosti in zgovornosti je bila pri domačih iin sosedih zelo priljubljena. Zlasti so se radi zbirali okoli nje mladi ljudje, ki jim je pripovedovala svoje spomine in zanimive dogodi j a je. V soboto, 1. oktobra, ko bi se ravno moral vršiti pogreb in so bili pogrebci že zbrani v hiši, se je od zunaj nenadoma zaslišal krik in jok. Utonil je namreč domači 281etni sin Janez. Vsi prestrašeni so domači hiteli k Ljubljanici, ki je komaj sto korakov oddaljena od hiše, in ravno so prešli tja, ko so Janeza potegnili mrtvega iz vode. Utopljenec je bil dobro izučen ključavničar, a ga je pred letom doletela nesreča, da ga je udaril konj v glavo in mu prebil lobanjo. Posledica tega je bila, da je bil od tedaj božjasten in je radi tega izgubil službo na železnici in tudi druge dobre službe. Kakor vsak dan se je šel kopat v Ljubljanico tudi na dan pogreba stare matere. V vodi ga je napadla bož-jast in predno so mogli s čolnom do njega, je že utonil. Pogreb stare matere se je seveda za par ur zakasnil in ko so jo odnesli na pokopališče, so na njeno mesto na mrtvaški oder položili Janeza. Materin grob so za par dni pustili odprt, nakar so k njej položili utopljenega Janeza, da bo počival smrtno spanje poleg nje, ki ga je imela najraje. Z družino, katero je že pred leti zadela huda nesreča, ko je na potu iz bolnice sredi samotne ceste u-mrla odrastla hči, sočustvuje cela vas.
-o-
Ogenj na Jesenicah
Po daljšem presledku je na Jesenicah dne 1. oktobra zopet
tistimi, ki dobivajo dobrodelno podporo od okraja, in se tisti inozemci, kateri so prišli nezakonitim potom v deželo po 1. jul. 1924, deportirajo. Istočasno, da se da tudi dr,u'giim, ki še niso v Ameriki čez 3 leta, prilika, da se vrnejo domov na vladne stroške.
Chicago, 111. -
imigracijske oblasti zahtevajo, -	— i
da se napravi preiskava med Slabo priporočilo za Hooverja; gorelo in sicer je že pozno zve-
kjer se namreč zbirajo kapita- j čer začela goreti lesena lopa na listi, tam ni prostora za delavca koncu Tršanove tovarne, skozi in je najboljše zanj, da se obr- katero je bil vhod v skladišče ne drugam.	materijala deželne elektrarne.
-o--Gasilci so bili hitro na mestu in
PREVIDNA ŽENSKA 'so leseno lopo kmalu razkopali
URH PIŠ 10-32 Antioch, I. D.
To kaže, da je g. Urhu Pi-šu ta mesec naročnina potekla. Prosimo, poglejte tudi vi drugi, kake številke stojijo poleg vašega imena na tem listu. Ako zapazite številko 10-32, tedaj ne čakajte, da vam pošiljamo opomin, marveč sami obnovite avojo naročnino. Ako pa ne morete, tedaj javite Upravi, da vas Uprava počaka. Prosimo, obnavljajte naročnino točno, kajti le od vaše točnosti za« visi obstanek lista.
Chicago, 111. — Pred tremi in ogenj skoro pogasili, ko so leti je neki slepar "olajšal" zapazili, da se je že užgala Mrs. Anno Sommers za 12,000 streha tovarne. Nevarnost je dolarjev. Preteklo soboto je pa bila velika, da bo uničil ogenj j ženska dobila telefonski klic tudi to in da se bo preselil na od nekoga, ki se ji je predsta- glavno zalogo tobaka, ki je v , vil za detektiva in je obljubil, neposredni bližini, in dalje na ^a bo dobil sleparja. Ženska se druga poslopja. Kljub pomanj-je domenila, da pride detektiv kanj,ir vode radi suše, katero so k njej v hišo s sliko sleparja, morali črpati iz Save, se je po-obenem pa je obvestila polici- srečilo ogenj udušiti. — Pri ga-jo. V torek sta v resnici prišla šenju sta se ponesrečila dva ga-dva detektiva in sta izjavila, silca in sicer podnačelnik jese-da bo morala ženska plačati iniških gasilcev Franc Baloh, ki $150, ako želi, da se dobi war- 'je padel s strehe, in pa tovar-rant za sleparjevo aretacijo, niški delavec Alojzij Gašperin, Sumljivo se je zdelo ženski in .ki je pri nagli vožnji k požaru pozvala je policijo, ki pa je ir- Upadel z voza. gotovila, da sta bila to v resni-	-o
ci detektiva.
Širite amer. slovencai
Velika škoda po požaru
V Stražgonjcih pri Ptuju se je posvetilo iz kolanu.ee posest-
nika Jožeta Pavka. Hipoma se je ogenj razširil tudi na stanovanjsko poslopje. Ker so bila vsa poslopja lesena, je kmalu vse zgorelo do tal.
-o-
Nesreča
Na Igu pri Ljubljani je 26-letni posetnikov sin Josip Bolha s svojim bratom premetaval seno. Pri tem ga je brat po nesreči zabodel z vilami precej globoko v prsa.
-o-
Med obiskom je umrl
Čevljarski mojster Alojzij Celar z Viča, star okoli 68 let, se je odpravil v Kranj na obisk sorodnikov in prijateljev. Na potu od svoje tete je v Rožni ulici proti čevljarskemu mojstru Špenku, s katerim sta bila velika prijatelja, mu je postalo nenadoma slabo. Prišel je še do Špenka, kjer je z zadnjimi močmi potrkal. Prišli so mu odpreti in ko so onemoglega nesli skozi vežo v sobo, je z globokim zdihom umrl. Zadela ga je srčna kap.
-o-
Nenavadna nezgoda
Brezposelni livar, 171etni Anton Jerli iz Most pri Ljubljani, se je odpravil po svetu za kruhom. Mati mu je naložila nekaj živil in fant se je odpravil skozi Dol in Dolsko in se v bližini Hotiča podal čez Savo, potem ko se je slekel, razun srajce: V eni roki je držal cekar z jedrni, olbeko, zvito v klopčič, pa si je dal na glavo. Na nesrečo je zašel v globoko vodo, ki mu je odnesla obleko, le hrano se mu je posrečilo rešiti. Ko je gledal za obleko, če se ni kje ustavila ob bregu, so ga dobili orožniki, ki so ga zaprli, in ko so se prepričali, kako in kaj, so ga tudi izpustili.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Ludvik Puh, zasebnik. — V Tepanju, v Konjiškem okraju, je umrla Marija Fijavž, občinska reva, stara 75 let. — Pri Sv. Emi pri Šmarju pri Jelšah je umrla Terezija Ogrizek, žena mizarja, stara 31 let. — V Ljubljani je umrla Frančiška Jernejčič, soproga železniškega upokojenca.
-o-
Po maline čez mejo
Mnogi Cerkničani so hodili letošnje poletje nabirat maline v Javornik, kjer so, kakor pravijo, prav dobro obrodile. Da so pa smeli čez mejo, so morali imeti takoimenovano obmejno karto, ki je stala od 1.50 do 3 Din (3 do 6c amer. denarja).
--o-
Nesreča pri delu
Delavcu Ivanu Borišku iz Šklendrovca je pri montiranju strojev v novo separacijsko poslopje v Zagorju padel na glavo težak železen prag, mu prebil lobanjo in pretresel možgane.

|AM£RIKAN SKI SUOVENEC
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerigo Established 1891,
■»»mean««
Petek, 21. oktobra 1932 *
iCC-fi in najstarejši slovenski k.. list v Ameriki.
Ustanovljen lete lifl>

f Maja vsak dan razun nedelj, pons-Isljkov in dnevov po praznikili,
Izdala in tiska i
jEDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprava: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: CANAL 5544
Naročninah
Za celo leto _ Za pol leta _ Za četrt leta
_______$5.00
_____2.50
_____1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto---$6.00
Za pol leta _ 3.00
Za četrt leta_____1.75
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays*
Published Byi
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
Subscription!
For one year_____
For half a year________
For three months____
_$5.00
2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____., $6.00
For half _a year___„__3.00
For three month« ________ 1.75
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopo slani na nredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je, čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Meksiki že malo manj ko eno celo stoletje. Neprestano se kujejo nove verige in novi nagobčniki, zraven pa kiličijo prav tisti kovači, da je Cerkev nedelavna.
In če je Cerkev popustila, ker je pač popustiti morala, če je Cerkev prenehala biti vzgojiteljica naroda, ker ni smela več biti — zakaj pa njeni preganjavci niso sami vzeli v roke stvari in se lotili vzgoje in kultiviranja ljudstva? Recimo, da so imeli čas za to samo zadnjega pol stoletja — kaj, ali bi se ne dalo v tem času nekaj narediti? Sedaj pa mečejo kamenje na Cerkev, da je kriva, če je mekslikansko ljudstvo še zabito in daleč za sodobno kulturo.
Pred 50 leti tudi naše ameriško ljudstvo ni bilo tako kulturno kot je danes. Tudi razni evropski narodi ne. Če so napredovali, se imajo zahvaliti dejstvu, da niso imeli nad seboj raznih surovih nasilnikov, ki bi s silo zavirali njihov svobodni kulturni razvoj.
Taki in podobni očitki lete v obraz meksikanski Cerkvi'. Pa je jasno kot beli dan, da so to samo umetne pretveze in poizkus, nasuti peska v oči nepoučenim.
Tako je vedno bilo in tako bo ostalo, ker zloba sveta ostane sama sebi enaka v vsakem času. Hvala Bogu, da tudi objektivna resnica ostane v vsakem času sama sebi enaka!
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
P. Nikodem, O.F.M.:
To si je meksikanska Cerkev zaslužila...
Kdor dela krivico, se skuša opravičevati. Ako se ne more na pravičen način opravičiti, se rad zateče k pretiravanjim, da, naravnost k lažem.
Tako dela današnji brezverski režim v Meksiki. Tako do dna vendar še ni pokvarjen današnji svet, da bi kar v naprej odobraval odkrite krivičnost. Meksikanski tirani imajo sicer prequdno debelo kožo in se ne menijo mnogo, kaj bo rekel svet, malo se pa le skušajo lepe narediti pred očmi sveta.
Zato skušajo opravfičiti svojo gonjo zoper Cerkev in jo naslikati pred javnostjo kot veliko škodljivko državi in narodu. Očitajo ji marsikaj nelepega, obrekujejo, lažejo.
Poglejmo nekatere teh očitkov!
Preveliko število duhovnikov! — Dovolj dobro nam je znano, kako so nove meksikanske postave omejile število duhovnikov. Na mnogo tisočev vernikov naj bi imel samo eden duhovnik pravico, izvrševati svojo pastirsko službo. Ne povsod enako. V eni državi en duhovnik na 33,000 vernikov, v drugi na 60,000,v državi Vera Cruz celo samo eden na 100,000.
Saj bi bilo naravnost smešno, dokazovati, da je to popolnoma nemogoče. Sicer pa to iprav dobro vedo oni sami, ki so tak zakon spravili na papir. Ne gre jim z<x to, kaj je mogoče in kaj ni, gre jim za to, da napravijo nemogočo stvar, ki je sami ne marajo.
Najbolje bomo razumeli neumestnost te postave, če naredimo primero. V Ameriki, to se pravi, v Združenih državah, imamo dejstvo, da ima neka protestantovska sekta za svojih šest milijonov pripadnikov celih 50,000 ministrov.
V Meksiki pa je bilo pred preganjanjem kakih 14 milijonov katoličanov. Za vso to množico je skrbelo okoli 4000 duhovnikov. — Primera kaže dovolj očitno, da ta obtožba Cerkve ne drži.
Preveliko bogastvo Cerkve! — To je vedno očitek, ki najprej zagrabi. Pohlep po. imetju Cerkve je bil od nekdaj eden največjih nagibov za preganjanje. Ne pravičnost, ne svobodo-ljubje — nevoščljivost in pohlep!
Res je, da je tudi meksikanska Cerkev imela nekaj svojega posvetnega bogastva. Po pravici rečeno, ne bogastva, temveč samo nekaj imetja. Koliko? Številke dokazujejo, da ni bila niti tako bogata kot tri ameriške univerze skupaj vzete: Columbia, Harvard in Chicago. Še več. Lansko leto ni imela niti toliko dohodkov za vse svoje bogoslužno, vzgojno in karitativno delovanje kot Columbia uniiverza sama zase.
Tako govore številke, ki poznajo resnico in ne lažejo. Kdor govori in kriči o bogastvu meksikanske Cerkve, prezira namenoma resnico, torej je podel lažnik.
Nazadnjaška je Cerkev. — Pravijo, da je meksikanska kultura silno zaostala. Ljudstvo da je neizobraženo, zabito, nepoučeno. Cerkev je imela stoletja vodstvo pri tej ljudski vzgoji, naredila pa ni takorekoč ničesar, zato je skrajni čas, cla se ta vzgojiteljica iztrebi iz meksikanske javnosti.
Tako pravijo in očdtajo tisti, ki že najmanj 75 let ovirajo delovanje Cerkve, kjer le količkaj morejo. Kako boš delal in učil ljudstvo, ako imaš neprestano verige na rokah in nagobčnik na ustih? In prav to je usoda katoliške Cerkve v
CHiCAŠKI SLOVENCI VAB-LJENI NA POLIT. SESTANEK
Chicago, 111.
V dobi volilnih bojev in volilnega vrvenja smo. Vsi narodi brez razlike sodelujejo v tem vrvenju, eni na tej, drugi na drugi strani. Zanimanje kipi med vsemi in prav je, da kipi. To vrvenje in sodelovanje kaže, da se Amo 'ikanci zanimamo za svojo deželo, da se zanimamo, kdo bo vodil našo deželo v prihodnosti.
Slovenci bivamo v Chlcagi že pol stoletja in več. Večina je naturalizirana, to je, ima državljanstvo te dežele. Lepo število pa že tudi naših mladih tu rojenih Slovencev voli obojega spola. Ce se spoji to skupno število, je v Chicagi in okraju Cook, kakor tud?i v celem Illi-noisu lepo število slovenskih glasov. Ko bi se Slovenci zedi-nili in pokazali svojo skupno volilno moč, bi brezdvomno dosegli od političnih voditeljev priznanje, ki nam gre. Ker pa ^nastopamo pocepljeno, se nas ne opazi, niti ne upošteva, kakor bi se moglo.
Velikokrat se rojaki tu in tam pritožujejo, da se jih ne pozna od strani mesta, okraja. Pritožujejo se, da ko prosijo za kako delo mestne predstavnike ali uradnike, se jih ne upošteva, dočirn druge narodnosti'; delajo za mesto, okraj itd. Vse to je res. Toda ne smemo pozabiti se vprašati, kaj smo Slovenci dosedaj storili v tem ozi-ru, da bi nas bolje poznali. To je glavno vprašanje.
Slovenec je žc od nekdaj take narave, da se ne rine preveč raji v ospredje. To je pa vzrok, da ga politični voditelji tudi ne poznajo. N. pr. vzemite Poljake, Italijane, Nemce i. dr., na vsako svojo prireditev kot bankete ali kaj podobnega vabijo tudi mestne predstavnike itd., da se tam z njimi spoznajo. In ko jih enkrat poznajo, jih tudi kajpada temu primerno upoštevajo. •
Pripravljalni odbor, ki se je g&vgel, da skliče skupaj slovenske volilce in volilke, ima ta namen v mislih, da seznani naše ljudi z raznimi mestnimi pred stavniki ter da se pripravimo za volitve, ki so pred durmii.
Ta političen sestanek se bo vršil v četrtek večer, dne 27. oktobra, točno ob 7:30 zvečer. Ta sestanek ne bo kak navaden shod, na katerih se posluša suhoparne govore. Ne, ta sestanek bo pravi družabni sestanek. Udeležencem se bo serviral brezplačno prigrizek, svirala bo brezplačno izvrstna orkestra, tudi malo dobre kapljice bomo /imeli in se bomo tako kot pravi Slovenci prijateljsko pogovorili. Apeliramo na vse Slovence, tako na Slovence to-stran Mure, kakor na Slovence onkraj Mure, ki jim pravimo Prekmurci. Kar je slovenskega, naj ta večer pride v dvorano. Tudi ženske vabimo prav vse. Nihče naj ne pozabi tega večera. Vstopnina popolnoma prosta, kakor tudi prigrizek, ples, itd. Pridimo skupaj, da se na tem sestanku spoznamo vsi!
Vstop bo dovoljen samo Slovencem, ker ta večer je prirejen za same Slovence. Zato vsi na plan, da napolnimo šolsko dvorano do zadnjega kotička. Zapomnite si datum tega sestanka: v četrtek, dne 27. oktobra ob pol 8. uri ?večer. Slovenci, za nas gre, zato pridimo skupaj!
Pripravljalni odbor.
———o-
PODRUŽNICA ŠT. 1 S,Ž.Z.
VABI NA VESELICO
Sheboygan, Wis.
Ker je nastalo hladno vreme in so prenehali razni pikniki in izleti, zato so se pričele zabave po dvoranah.
Podružnica SŽZ. bo priredila plesno veselico v soboto večer, dne 22. oktobra, v Standard dvorani. Ta podružnica plačuje nekoliko bolniške podpore svojim članicam, in je letos izplačala marsikateri petak v
'tem oziru. Nobena članica pa [prav nič ne plača v bolniški 'sklad, ampak se ta sklad vzdr-| žuje edino le iz prireditev, katere podružnica od časa do ča-Isa ima. Ker nikdar ne vemo, kdaj nas bolezen doleti, zato je pač dolžnost vsake članice, da vzame vsaj en tiket in da pride na veselico. — Dobile smo poročilo iz West Allisa, da se bo naše prireditve udeležil tudi pevski klub podružnice št. 17, ki obstoji iz 14 mladih deklet. Poleg teh pride tudi več članic iz West Allis in Milwaukee. — Ako nas bodo iposetile članice od drugod, bi pač ne bilo lepo, da bi naše lastne članice izostale ter da bi katere manjkalo. — Veselico ima v oskrbi odbor, ki bo skušal urediti vse v vašo zadovoljnost. Požrtvovalne članice so obljubile darovati nekaj dobrega za prigrizek, ki se bo zastonj serviral. Poleg tega bo srečna oseba odnesla še poseben dobitek, ki je namenjen za vstopnice.
Članstvo, kot vse naše prijatelje in prijateljice, prav prijazno na zabavo vabi Odbor.
V WAUX.EGANU BO NEKAJ POSEBNEGA
Waukegan, 111.
Ker se nihče ne oglasi iz naše naselbine Waukegan in No. Chicago, se bom pa jaz, da ne bodo čitatelji lista A. S. mislili, da nas je vse skupaj pobrala nesrečna depresija. No, do sedaj se nam kaj takega še ni primerilo. Res pa je, da depresijo čedalje bolj občutimo. Vse je že zapletla v svoje mreže, delavca 'in delodajalca, obrtnika in trgovca, če ne bo kmalu odnehala, se bomo vsi znašli v enakem položaju. Čudnega sicer to ne bo, saj smo obhajali že triletnico, odkar se je začel mogočni ameriški kapital podirat in je danes nekaj tisoč milijonarjev manj, kakor jih je bilo pred to krizo. Tako se je število milijonarjev zmanjšalo, število revežev pa povečalo, denar so pa ta veliki magnatje pobrali in sedaj na njem čepijo kakor sam škrat in gledajo, kako dežela propada.
Da pa bodo čitatelji našega priljubljenega lista vedeli, da se pri nas še gibljemo, bom povedal, da se bo v naši dvorani vršil letni, shod društev Najsv. Imena celega Lake County o-kraja. Ta shod se bo vršil v nedeljo, 23. oktobra. Začetek shoda bo ob 2:30 popoldne. Najprej bo v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim, po blagoslovu se nadaljuje shod v šolski .dvorani. Na shodu bo več dobrih govornikov iz Chicage in gl. uradniki društev Najsv. Imena te škofije. Kot govornik pride na shod tudi chicaški pom. škof Rt. Rev. Bernard J. Sheil, D.D. Nekaj govornikov bo tudi iz Lake County okraja.
Pričakuje se, da se bodo zbrali vsi naši člani dr. Najsv. Imena skupaj in se tega shoda polnoštevilno udeležili, ker je ta shod velikega pomena za naše lokalno društvo Najsv. Imena v naši naselbini. Veliko je
še mož lin fantov pri nas, ki še niso člani tega lepega društva. Mogoče, da bo ravno ta shod povod, da se jih kaj več oglasi in ^pristopi k našemu društvu. — Dobro organizirano dr. Najsv. Imena v župniji je desna roka župnika.
Upam, da mi nihče ne bo zameril, če še to povem, da priredijo v nedeljo, 30. oktobra, "Joyce Kilmer Players" igro "Driftwood", katero je spisal William Koeder, glavni igralec te igre. Vsi oni, ki so to igro že videli, pravijo, da je jako zanimiva in poučna. Zato se pa pričakuje, da bo na igri velika udeležba. Ves čisti dobiček te igre je namenjen za potrebe naše cerkve.	A. K.
DELO, DELO, DELO!
Joliet, III.
V Jolietu rabimo delavce za grozdje trgat. Katerega to delo veseli, naj vsak pride, pa bo imel dela dovolj, da ne boste rekli, da se v Jolietu ne dobi dela. Le poglejte: E. J. je poklical okoli 300 delavcev nazaj in to v ponedeljek, 10. okt. — Koliko delavcev pa rabi društvo sv. Družine št. 1 DSD., tega bi pa ne uganili, ker jih rabimo toliko, kolikor jih pride, pa četudi jih pride pet tisoč, vsak bo dobil delo. Delavce se bo začelo sprejemati v soboto, 22. oktobra, ob 7. uri zvečer in se bodo sprejemali do polnoči. Pri tem pa ne smete pozabiti, da bo igrala tudi najboljša godba, ki bo veselje, da se je toliko dela odprlo, v Slovenia dvorani še povečala. Tudi Tone s hriba bo prišel in se tam zavrtel kar po eni noga, ali kakor mu bo bolj prijalo. — Pridite torej vsi in boste videli, da kaj takega še ni bilo, zlasti ne v teh težkih časih. Niti misliti si ne morete, da se da v takih časih kakor so sedanji, kaj takega napraviti. — Torej vsi v Slove, nia dvorano 22. oktobra ob 7. uri zvečer, kamor vas vabi in vse pozdravlja župan.
Pri mojem glavnem čuvaju John Russ s'Summit St., se je oglasila štorklja in mu prinesla čvrstega fantka. Pravi, da bo lahko laterno za njim nosil; bomo videli. — Častitamo.
John Župan. < -O-
ZVEZDA VABI NA VESELICO
Chicago, II].
Kakor vsako leto, priredi tudi letos naše žensko društvo "Zvezda" št. 170 JSKJ. svojo domačo zabavo v soboto, dne 22. oktobra zvečer v spodnji šolski dvorani na Lincoln in 22. cestii. Začetek veselice bo ob 8. uri zvečer. — Vsa bratska društva in vsi prijatelji in prijateljice Zvezde, kakor tudi vsi tukajšnji Slovenci in Slovenke ste vabljeni, da se udeležite naše prireditve. Zabaval se bo lahko vsak, ker bo vsakovrstne zabave dovolj, da ne bo nobenemu dolgočasno. Dobre postrežbe bo tudi dovolj v vseh ozirih glede jedi in pijač, za to jamči odbor. Za zabavo iplesal-cev bo pa skrbel vsem znani
Af/itf
Prevaral se je — Neki gospod iz mesta je prinesel prijateljski družini lepo papigo v dar, Ko mu pozneje družina nič ni poročala, kako je s ptico, ji je o tem pisal. Prejel je naslednji odgovor: Žal nam je, da Vam moramo povedati,a vendar so Vas prav prostaško ogoljufali. Eksotična kokoš je tako čudno vreščala, da je bilo včasi slišati, kakor da izgovarja besede. Potem smo jo zaklali in skuhali. A meso je bilo tako trdo in Žilavo, da ga nismo mogli jesti. Da, da, ljubi prijatelj, tako je, če gre moški na trg, da bi kupoval perutnino.
Sitno — V nekem kraju je bil te dni sejmski dan. Zastopstvo neke tovarne za bencin in motorno olje je za to priliko razpelo čez ceste slavoloke z-reklamnimi zastavicami. Ker je pa pozabilo izposlovati si policijsko dovoljenje, je zahtevala policija, naj te zastavice odr strani. Zastopnik se je podal nato sam k policijskemu upravniku in ga milo prosil za naknadno dovoljeje. Upravnik mu ga je končno dal z besedami: Izjemoma vam dam naknadno dovoljenje, morate pa napraviti stvar tako, da se ne bo videla.
* * *
Umazana ruta — Kmet Urban je prodal svoj les. Izkupiček $500 je zavil površno v prav umazano ruto in se podal proti domu. Medpotoma je is^ kal po žepu star čik,pa je vrgel ruto z denarjem iz žepa. Nekaj za njim je šla dekla Mica in na^ šla denar zraven umazane rute. Pospešila je korak in kmalu do* hitela Urbana, češ, tu imate izgubljeni denar. Urban hi dejal ne tako ne tako, pa tudi odrinil ni dekli ničesar, samo vprašal je Mico, kam je dala ruto. Na cesti sem jo pustila, ker je bila preumazana, da bi jo v roke prijela, je dejala užaljena Mica in šla svojo pot. Lokalni časopis je pristavil: Ljudje božji, pazite na rute, denar najdejo
poštenjaki in ga vrnejo!
* * *
Reklama — V lekarni je V izložbenem oknu plakat priporočal sredstvo za utrditev živcev. Pred kratkim je imela lekarna nočno službo in je to naznanila kakor običajno s posebno tablo v istem oknu. Tabla je prišla nad lepak tako nerodno, da si bral: Nocoj nočna služba. In takoj spodaj: Se dobro obnaša kot sredstvo za utrjevanje živcev.
Puceljnov orkester. — Vstopnina je samo 25c, kar je malenkost za toliko zabave, kakor-šno vam nudi naše društvo Zvezda. — Torej, da se gotovo vidimo na zabavi v spodnji šolski dvorani sv. Štefana v soboto, 22. oktobra zvečer. — Za društvo Zvezda št. 170 JSKJ.
Mary Kovačič.

TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.
(57)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS o<-<><>o<>ooooooooooo<>o<KK3oooooooocK>o<KK>ooooj
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številko "10-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslujte spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
Tarzan se jo nato nekaj časa pogovarjal z gorilami o t; rn in ent n. Ko so te razgovorili so gorile hotele na lov. Tarzan pa je mislil le na eno, kako naj čimpreje achiti Arabe, ki so IPV odnesli njo, zanj najdražje bitje, Ivano. OpU cam pa je čas zadeva, ki jih nikoli ne sili nikamor, razun, kadar pritisne glad. Tarzan ie na-to uvidel, da je najbolje, da nekaj dni počaka med opicami, da se mu pozdravijo rane in es mu vrne moč.
Arabi so med tem privedli Ivano kot ujetnico nazaj v Ahmed Zekovo naselje. Zvezana je bila na rokah in nogah in Zek jo je nastanil v posebnem šotori;. Tarzaij pa je isto časno potoval po džungli z veUkitpiVgorilami, iskajofc ži- ' vež to in ono. Večkrat se je spomnil svojih
. . . med bogato razsipno gospodo, pozneje na afriški farmi, kjer je l ilo življenje tako prijetno v družbi njegove žene, katero je ljubil v neskaljeni ljubezni. V duhu jo ,je gledal vsako minuto in sree ga je vleklo in opo ninjevalo, da mora za njo pinjprejg, da jo rosi iz rok' krutih Arabov. Kadar sf j*> spomnil na Robnega Wer-perja, ki mu jg odnesel, in ukradel ijr^gocenc dragulje, je bil jezen in sklenil, da se maSčuje nad njim.
Zdaj je Tarzan zafel pregovarjati velik« gorile, n«j bi mw slcdjig vi 7j,'.rfpdovanjn t\rpbov, da bi jih ujeli. Rad bi rcail njo in na to ;:e Uodo vrnili vsi skupaj v džunglo in bodo živeli veselo Življenje. Toda vse gorile so u iV.opilc njegovo povabilo, raZMO dveh »jpvivv Taglat in Chulk, ta dva sta se za Tarzana'zanimala in sta kazala tudi izredno nadarjenost izmed vseh dru-gil^ goril. Zlasti Chylk, je bil velik in močaji in sg ga pustolovščin? zanimale. , ,
AMERIKANSKi SLQV1SNEC. 1049 W. 22nd St., Chicago. 111.
Priloženo vam pošiljam svoto $....................ca obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca".
I«jo ----------------------------------------------------—•
Naslov ------------------------------------------------------
Mesto .............................................................................—'
' ooooooocoooooooooooooooo ooooooooooo°oC/i
Petek, 21. oktobra 1982
AMERIKAKSKI SLOVENEC
r
wmmmmmmmmmmmmumnm
nHW!HK!!tB!l!l«limtltl«!Ull»
ta« in
■l.j.j------jujl
Družba
WKKXXMJOOOCWOO
KXXHX>0 'XKKKKKKX
u a sv. Družine

i
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914
zt"Š™h Sedež: Met, 111.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narotf; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glayni tajnik: Frank J- Wedic, 501 Lime St., Joiiet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111. . Duhovni vodja: Re<.. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. LNec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBC-R: Andrew Glavach, 2210 So. Damen Ave., Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, III. Joseph L. Drasler Jr., 66 — 10th St., No, Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh. Pa. Mary Krerccsec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
"Amenkanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
TI DVE STA ZA HOOVERJA
Dve "leteči stari materi", kakor ju navadno imenujejo, namreč Mrs. S. H. Doibear in Mrs. H. F. Bain, ko ste pred kratkim odleteli iz New Yorka, da po svoji državi prirejate kampanjo za ponovno izvolitev Hooverja.

Do dne 1. januarja 1932 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičim raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $89,512.41.
Zavaruje se lahko za $250.00. $500.00 ali $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki (in je). Pristopite k Družbi sv. Družini,
CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA D. S. D.
Joliet, III.
Cenjeno članstvo:—Tri mesece je že minilo, kar se nisem oglasil v našem cenjenem glasilu. Mirno sem zasledoval gibanje našega članstva pri delovanju za blagor naše slavne bratske organizacije D.S.D. v teh kritičnih časih. — Reči pa moram, da kljub slabim časom in kljub -pomanjkanju, ki strašno zadeva naše članstvo, pronajdemo iz trimesečnega računa finančnega poročila, priobčenega iz urada gl. tajnika DSD., so-brata Franka J. Wedica, da naša dična Družba še vedno napreduje, čeprav počasi;, a sigurno. — Vsak ve, da se v sedanjih časih ne more pričakovati velikega napredka, vsaj tako dolgo ne, dokler se sedanje delavske razmere ne izboljšajo.
V glavnem uradu je veliko več dela in istotako imajo več dela tudi tajniki podrejenih društev in drugi društveni uradniki. Več je dela in več skrbi, kakor bi ga bilo v normalnih časih, ker bi ne bilo treba zaznamovati toliko sprememb prizadetega članstva. — Vse to mi nekako daje misliti, da lahko rečem, da so danes tisti resni časi, ki zahtevajo vse moči in vse potrpljenje od strani vseh, za obstanek človeške družbe. Pri vsem tem častitam vsem sodelavcem, sotrudnikom in sotrudni-cam, ki se trudijo in mučijo za večji napredek in ugled naše dične bratske organizacije DSD.
Umestno se mi vidi, da ob tej priliki spregovorim nekoliko o centralnem bolniškem oddelku. — O tem rečem to, kakor je razvidno iz finančnih poročil, da je letos eno najslabših let, kar jih pomnimo. V tem letu je največ bolnikov. Vsak bolnik ali bolnica, kti pošlje od društva pravilno izpolnjeno in podpisano in od zdravnika potrjeno bolniško nakaznico na glavni Urad, sobrat glavni tajnik takoj napiše bančne izkaznice, katere pošlje na tajnike in tajnice društev, ki jih potem razdelijo članom tn članicam, katerim pristojajo.
Poleg bolniške podpore izplačuje naša Družba tudi r.ako-imenovane porodne podpore- ali nagrade, ki se plačujejo iz ravno istega bolniškega sklada. Tudi teh podpor, ali če hočejo, nagrad, je precej, kar je vse časti in pohvale vredno. — ^se te podpore se pri centralnem bolniškem skladu jako podajo. Krivda temu je ta, ker ni pravilnv odbor na zadnji Wvenciji priporočal nobenega posebnega sklada v ta namen, Priporočal je samo porodno podporo, katero je konvencija °dobrila, in po tem se glavni odbor ravna. — Radi tega sve-'ujem in apeliram na društvene bolniške obiskovalce in obisko-vUlke, da pazno nadzorujejo bolne člane in članice, kakor to ^htevajo pravila, da vsi tisti dobe bolniško podporo, ki so je ^ resnici pravilno deležni in ki se strogo ravnajo po predpisih ln !pravilih centralizacije. Pravila tudi govore, da tisti, ki bi s'učajno zahteval neopravičena izplačila, in če se mu to dokaže, se lahko zgodi, da pride pred porotni odbor, ki bi mu Vložil neprijetno kazen izločitve iz DSD. — To omenjam ra-^ tega, da se centralni bolniški sklad ohrani in* da nam ne bo ^eba razpisovati tako neprijetne posebne bolniške naklade. Ker vem, da je članstvo radovedno, kako je kaj z začas-člani in članicami, bom tukaj podal sledeče pgročilo. — Nekateri, ki so tako srečni, da so prišli do kakega zaslužka, svoje ostale dolgove že poravnali in zopet postali aktivni 'laiii in članice; drugi zopet, ki so bili ob delo in pslužek, so postali začasni, in tako gre od dneva do dneva skozi to nepričakovano krizo..— Upamo pač, da bo polagoma vse minilo in *auPajmo na boljše čase.
Tako, predragi bratje in sestre. Pri vsem tem pa le ne tt^erno obupati in t,udi ne pozabiti, da za slabim je še vedno ' !slo dobro, kakor pride za dobrim slabo. Tudi nikar ne sme-0 Pozabiti, da ob vsaki, priliki agitiramo za nove člane v oba Uelka, ker le na ta način pokažemo svojo pravo ljubezen do ^ °Je bratske podporne organizacije DSD. in lN,ut,alje priporočam rojakom' in rojakinjam, ako je le kje llaJ ustanove svoje društvo. Naša DSD. vas vabi, da let'St°Pate pod nJeno okolje, pod njeno zastavo, katera že 17 tiUr, ra in kot prava mati kaže pot vsemu jugoslovanskemu Stan • -V Amoriki. — V nekaterih naselbinah nameravajo i-saj "Vantfleško poslujoča društva. Tudi to je dovoljeno, !dite> 1141 ima naše glasilo tudi angleški predalček za pri-IXg^Of raznih dopisov, katere priobča takozvani "Young • Vse to je jako priporočljivo za večji napredek naše Ostajam s spoštovanjem in bratskim po-Geo. Stonich, gl. predsednik D.S.D.
mmmmmmmmmmmmmmm
Dopisi lokalnih društev

'om.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.D.
Joliet, 111.
Komaj še nekaj dni je do naše maškeradne veselice in u-pam, da ste si že ysi preskrbeli svoje maske. Ako jih še niste, nikar čakati do zadnjega. Če pa nimaš maske, in če je ne moreš dobiti, nikar radi tega ne ostani doma, ker bo na veselici tudi takih, ki bodo brez mask. Seveda bi bilo najboljše, če bi bilo vse v maskah, ker bo eden ali drugi tako srečen, da bo za svojo masko dobil nagrado, in če maske nimaš, nikakor ne moreš pričakovati nobene nagrade. — Odbor trdi, da bo veselica v vsem dobro uspela in da se bodo udeleženci počutili kar najbolj zadovoljne.
Ako je še kateri, ki še nima vstopnice, naj se obrne na ve-selični odbor, v katerem so sledeče: Miss Frances Skul, Miss Betty Petrič, Miss Lucille U-mek, Miss Helen Skrinar, Miss Ann Nemanich in Miss Rose Petric. Vstopnice so za ženske 25c, za moške pa 40c. Vstopnice se bodo prodajale tudi pri vratih.
Članice naj se pa tudi potrudijo, da bodo prodale veliko vstopnic. Katera jih proda največ, bo dobila posebno darilo. Tako, sedaj pa le na noge, da vidimo, katera zna bolje prodajati. — Vsem pa kličemo, naj nikar ne pozabijo dneva 25. oktobra in naj vsi pridejo v Slovenia dvorano na maškeradno zabavo. Godba bo izvrstna. — Na svidenje.	Tajnica.
<	-o-
NAZNANILO IN VABILO DR,
SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D.
Joliet, III.
Tem potom naznanjam članom an članicam gori omenjenega društva, da bo ta mesec spremenjen čas naših društvenih sej. Prihodnja redna mesečna seja našega društva se bo vršila v nedeljo, 23. oktobra ob eni uri popoldan in sicer v stari šoli. Prihodnja seja bo zelo važna, ker bomo slišali poročilo društvenih nadzornikov, ki bodo poročali, kako naše društvo obstojii. Poleg tega pa bomo tudi slišali, kako bo izpadla naša veselica, ki se bo vršila ravno dan pred sejo, to je v soboto, 22. oktobra zvečer, v Slovenia dvorani, točno ob pol 8. uri. — Vinska trgatev je res nekaj lepega, zato pa vabimo vse cenj. člane in članice naše ga društva, kakor tudi člane in Članice drugih društev iz Jo lieta in okolice, da se te veselice udeleže v kar največ mogoče velikem številu. Vinograd našega očeta župana je dobro obrodil in zato je prav, da se v velikem številu udeležimo ve sele trgatve. Na tej veselici bo igrala 'izvrstna Rudy Diechma nova orkestra, katero vsi dobro poznamo. Naši igralci so nam obljubili, da bodo za dotični večer izbrali najboljše valčke in druge vesele poskočne komade. Veselični pripravljalni odbor
bo pa preskrbel vse drugo, da bo dovolj okusnega prigrizka in tudi moče ne 'do manjkalo. Kakor se še dalje #liši, imajo naši člani in članice še nekaj drugega posebnega na programu. — Kaj bo to, bomo videli v soboto večer, 22. oktobra v Slovenia dvorani. — Na svidenje torej v soboto na veselici in pa v nedeljo popoldne točno ob eni uri na seji v stari šoli. — Bratski pozdrav.
Louis Martincich, tajnik.
-o—-
IZ URADA DR. SV. TEREZIJE ŠT. 16 D.S.D.
Chicago, II), Uradno se opozarja vse članice, da se udeleže društvene seje v ponedeljek, 24. oktobra. Na sejo pridite vse brez izjeme, da se pogovorimo glede Bunco partyja, katerega misli naše društvo prirediti na november-ski seji in sicer po seji, za vse članice in tudi nečlanice. Bo torej odprta seja in po seji bo imenovani Bulico party. Pridite torej vse, da se pogovorimo o "raznih darilih. Kaj več bo o tem že še poročano, za sedaj le toliko, da boste vedele drage članice, za kaj se gre in da se boste udeležile seje v velikem številu. Drage sosestre, kateri je le količkaj za društvo, se bo seje gotovo udeležila in povedala na seji, kaj bi bilo bolj koristnega za društvo, Vse pač veste, če pride na sejo le par članic, ni mogoče, da bi se kaj posebnega ukrenilo, ker vedno velja pregovor, da več ljudi več ve. Pridite torej in prinesite vsaka svojo dobro idejo, da bomo kaj dobrega u-krenile in napravile za, naše društvo. Nobena naj ne reče:
Brez mene bodo lahko opravile in ukrenile. — Ne! Vse pridite na sejo, da bomo enkrat vse skupaj. — Seja se začne v ponedeljek ob 8. uri zvečer. — Sesterski pozdrav.
Mrs. Angela Anzelc, tajnica.
/-OCH>Q-0-f>CK> n<KKKKK>0-0<K>CH)<KK> ,
i Our Young DSD J
Vs____________°
T <KKKKKKH>CK>0<M>CH>CK>0<H^
OUR YOUNG D.S.D.
Joliet, II!.
One of the most unusual dances of the social season will be given Saturday night, Oct. 22, at the Slovenia Hall. It is being sponsored by the Holy Family Society No. 1 of the DSD. and is under the direct supervision of Mr. Louis Martincich.
The hall will be transformed into a grape arbor with bunches of these grapes tied onto the arbcr to make the effect more realistic. These grapes will not be sold but are to be stolen so that the offender will be punished by being arrested and then brought before the judge who will pass sentence which will be in the form of a fine.
Many other unique features are being planned so that revellers will not be disappointed.
Mrs. Anne Jenisho has charge of the ladies who are assisting. So under her able management you can rest assured of a hilarious and successful evening.
Publicity Manager.
dance is only four days away. I hope that by this time you have all made up your masks. If you haven't do it now, don't wait until the last day. If you haven't got a mask or can't get one, come anyway, there will be some without. But we would like to have everyone come with a mask. You might be the lucky one and get a prize and you all know, in these hard times it's mighty nice to have someone hand you a dollar or so for a prize.
The committee girls are: Miss Frances Skul, chairman; Miss Betty Petric, Treasurer; Miss Lucille Umek, Secretary, and M'"ss Helen Skrinar. Miss Ann Nemanich, Miss Rose Petric are in charge of all the rest that is necessary to make this dance a success.
If there are any of you who have not bought your tickets, you may do so by notifying the above named girls. They are 25c for ladies and 40c for men. As this is a public dance, tickets will be also sold at the door.
The tickets are going out fast, I suppose all the members of St. Cecilia's are trying then-best to get the prizes given to the ones that sell the largest amount of tickets. So get your tickets before the dance and help some one get a prize.
We are hoping that there will be a lot of out-of-town guests at our dance. I'm sure they won't regret it.
Now, I must not forget the date: October 25, at Slovenian Hall. A Prize Masquerade Dance. Everybody welcome.
I hope to see you all at the dance. Secretary. -o-
Čuvaj se tistih, ljudi, ki ti ponujajo kaj zastonj; od tebe bodo pričakovali, da jim boš povrnil dvojno.
& * Sl=
Ženske so z črevlji že dosti pretrpele; vendar jih doslej še ni izučilo, da bi si pri kupovanju kupovale dovolj velike.
"O-
ST. CECILIA SOCIETY NO. 12 H.F.S.
Joliet, 111.
The St. Cecilia's masquerade
Dva božična izleta
v domovino
Ako nameravate v domovino, pridružite se rojakom, ki potujejo z izletom na najnovejšem parniku francoske linije
"CHAMPLAIN" 26. novembra
ali
"PARIS" 9. decembra.
Naznanilo in zahvala.
S tužnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem, da je koščena roka smrti ugrabila mojega nepozabnega soproga,
Andreja Oblaka
ki je umrl dne 29. septembra, v najlepši moški dobi, star 48 let. Rojen je bil leta 1883 v Škofji Loki na Gorenjskem. Pogreb se je vršil 1. oktobra iz hiše žalosti, 1508 No. Broadway, s peto sv. mašo, ki se je brala v cerkvi sv: Jožefa ob 9. uri dopoldne, na pokopališče sv. Jožefa.
Najlepša hvala Rev. Hitiju, ki je ranjkega pripravil za zadnja pot v večnost. Enaka hvala Rev. Johnu Plevniku za obrede v cerkvi in na pokopališču. Iskrena hvala društvu sv. Družine, št. 1, DSD., za sv. mašp in venec in pa, ker so člani molili ob krsti pokojnika. Zahvalim se društvu sv. Petra in Pavla, št. 66, JSKJ., za vence. Obema društvoma hvala, ker sta svojega sobrata spremjla do groba.
Prav lepo se zahvalim obema sestrama pokojnika, Aeks. in Dora Goj-c, in njih soprogoma, ki so prišli iz So. Chicage, da so se udeležili pogreba in za darovani venec. Enaka zahvala gre Franku in Ceciliji Rifel iz Lockporta, ker sta spremila pokojnika in darovala za sv. mašo.
Zahvaljujem se mojemu bratu in njegovi ženi, Franku in Kristini Hren, za darovano sv. mašo in za udeležitev pri pogrebu, Iskreno hvalo sem dolžna Mrs. Mary Hočevar in njeni hčerki Mary, ki ste mi pomagale v času bolezni in me tolažile ob krsti pokojnika. Zahvalam se tudi Mihaelu Kolenc za darovano sv. mašo. Končno najlepša zahvala vs^m skupaj, ki ste pokojnika prišli kropit in molilj ob mrtvaškejn odra in ki ste se udeležili pogreba.
Tebi pa, ljubi in dragi mož, naj bo lahka ameriška gryda in naj ti bo dodeljen večni pokoj.
Žalujoči ostali:
TEREZIJA OBLAK, soproga;
JOHN in ANDY, sinova; DOLORES, hči.
Joliet, lil., 13. oktobra 1932.
Za pojasnila in navodila pišite takoj na:
Leo Zakrajšek
General Travel Service, Inc. 1359 Second Ave., New York, N.Y. ali pa na
®mek JIhb
Tel. v uradu Crawford 2893
Na domu Rockwell 2816
BR, ANDREW FURliN
Slovenski ZOBOZDRAVNIK ' 3959 Ogden Avenue CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 9-12 dop., 1-5 pop-in 0-5 zvečer, v četrtek in petek; v sredo samo dopoldne.
WAUKEGANSKI URAD JE na 424—lOtfe Street,
Tel. Ontario 7213 Ordinira v pondeljelc, torek in soboto.
Z hr
A. W.. KOMAREK Kandidat za sanitarnega okrožnega nadzornika
V teh dneh, ko tlačijo svet finančne težave, ko ne samo posamezni ljudje čutijo veliko gospodarsko krdzo, marveč tudi razne vlade, je administracija zemljiškega oddelka chicaške-ga sanitarnega okrožja v letih 1929, 1930 in 1931, ko je nače-loval oddelku kot poslovodja g. A. W. Komarek, tvorila izjemo kot edina institucija, ki je u^ spešno prešla te težave.
A. W. Komarek je postal član sanitarnega distrikta v januarju 1929 in je bil imenovan za načelnika zemljiškega oddelka tega departmenta, in je služboval v tem departmentu do 10. marca 1932, ko je postal kandidat za sanitarnega di-striktnega nadzornika na republikanskem tiketu pri primarnih volitvah meseca aprila. — Predno je to sprejel, je imel kot dolgoletni tozadevni veščak dolgoletne skušnje v zemljiškem poslovanju. Bil je najpr-vo kot prodajalec zemljišč, nato kot poslovodja in potem kot načelnik njegove lastne zemljiške družbe.
Mr. Komarek je vesten in e-konomičen človek. Pod njegovim vodstvom je department,' ki mu je načeloval, napravil čistega dohodka blizu $500,000, med tem ko je preje v letih 1927 in 1928 znašal okrog $310,000.00 zgube.
Vse to daje Mr. Ivomareku dobro podlago kot znanje poslovanja v tem uradu in radi tega je priporočljiv, da ga vo-lilci izvolijo v urad, v katerega kandidira.
Mr. A. W. Komarek je dalje rodom Čeh, in je na svojo narodnost vedno ponosen. Slovanski volilci se morajo ozirati tudi na to in ga izvoliti po svoji moči v urad, v katerega kandidira.
Ne pozabite torej na volilni dan Mr. Komareka!
DR. ALLAN j. HRUBY
Specialist za pljučne in bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč.. razen sredi ob sredah 9 do 11 dop.; ob, sobotah l do 4 oop.
Za Božič
ROJAK! SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se
priporočam!
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK
1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 1389-R
potovanje v domovino
25.	nov. — BERENGARIA — na
Cherbourg. — Potnike spremlja g. M. Ekerovich.
26.	nov,—CHAMPLAIN—na Hav/ re. — Potnike spremlja L. Goldberg,
6. dec. — SATURNJA — na Trst.
8.	dec. ^— EUROPA — na Bremen. — Potnike spremlja g. Broz.
9.	dec. — PARIS — na Havre. — Naše glavno skupno potovanje. — Potnike spremlja naš uradnik g. F. Dajčman.
Tudi potujete tudi ob drugem času in na drugih parnikih. Mi zastopamo vse vozne linije.
DENARNE POŠILJKE
Brez vsake izgube za pošiljatelje mi pošiljamo denar v stari kraj že nad 13 let, točno in zanesljivo, v dinarjih, lirah, dolarjih itd.
250 din ........$ 4.60 100 lir........$ 5.75
500 din ........ 8.75 200 lir........ 11.40
1000 din ........ 17.00 500 lir........ 27.00
5000 din ........ 83.00 1000 lir........ 5?.?5
Pri večjih zneskih sorazmeren popust. Vse pošiljke naslovite na:
Leo Zakrajšek
General Travel Service
1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y.
W wrsH 9
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 21. oktobra 1932 fi


»m«*;
Kmečki punt
avgust šenoa: 't f % rj Poslovenil Joža Glonaz £ j J [
tmwmvirwwwwwwwwwwwwww^wwwwwwwmmwwwwwwwwfwi
"Primite ga!" je zaklical Luka, noseč vedri-fco vode.
"Primite ga! je klical Gabriel iz okna gornjega gradu, kamor ga je bilo zvabilo kričanje Loličke. Na te klice je prihitel Tahi in njegova družba.
"Šimen je utekel!" je zaklical Gabriel. "Puško zgrabi, Gabriel, puško!" je zaklical ,Tahi, "in ustreli za njim!"
"Žal mi je konja?' je odvrnil sin. "Streljaj k vragu že!" Gabrijel je izginil od okna, pa se je takoj vrnil s puško. Šimnov konj se je na štoru spotaknil, Gabriel je pomeril in ustrelil.
"Ha! Ha! Ha!" se je zakrohotal mali pisar, "slabo roko imaš, golobradec! Samo počakaj, te bom že še obiskal!" In kakor strela je izginil, ne da bi ostala sled za njim. —
Črez nekaj časa so pohiteli vsi prebivavci Susjeda pred vrata svojih koč in so gledali in se čudili.
Visoko mahajoč z brezovima metlama sta gnala dva oboroženca z grada skozi vas osla, na katerem se je zvijala mlada kastelanka, obrnjena proti oslovemu repu. Z odrezanimi lasmi in zvezanimi rokami, naga do srajce, krvavi iz sto ran. Toda šibe žvižgajo in žena stoka, da bi se lahko podrlo nebo. Tako so gnali grajski hlapci Loličko s susjedskega posestva, pregnali pa so tudi njenega moža, ki mu je Tahi vzel vse imetje. Kmetje pa so stali s sklonjenimi glavami in šepetali z žarečimi očmi: "Moj Bog! Moj Bog! Kakšno gospodo imamo!"
XXI.
- - - ,
Nekako v sredi maja 1. 1569. je neko popoldne ban in škof Juro Draškovič zlovoljno hodil po svoj sobi sem in tje, pred njim pa je stal Gašpar Alapič, pozorno motreč škofa, ki si je bil kapo pomaknil na svoje mračno čelo.
"Poklicali ste me, prečastiti," je začel grba-vec, "toda zdi se mi, da nisem o pravem času prišel, ker ste slabe volje."
"Sem," je odgovoril sicer mirni škof, "in kako bi tudi ne bil? Turek nam grozi, Uskoki plenijo, davki nas pritiskajo, kmetje se puntajo, plemiči se v saboru prerekajo, kjer sem se dovolj natrudil, predno sem jim vsaj za čas zamašil usta in se nekoliko oddahnil, pa mi je že pripeljal dragi podban Forčič iz Križevcev de-putacijo zgornjega mesta proti spodnjemu, češ da je davek med zgornje in spodnje mesto nepravično razdeljen. Celo uro po obedu, ki so ga menda Križevčani plačali, mi je podban molil pod nos in govoril strašno govoranco, s katero je hotel dokazati, da je prepir zaradi teh počenih križevških grošev nevarnejša stvar od turške sile. Lepega človeka ste izvolili! Ta Forčič je, slovesno povedano, osel!"
"Vem," se je nasmehnil Gašpar, "da plame-neči jezik duha ne plapola nad njegovo glavo."
"Toda pustiva to. K stvari! Sedite! Poklical sem Vas, ker ste pameten človek. Deželni stanovi, gospod Alapič, se pritožujejo nad krutostjo davkarjev."
"Popolnoma po pravici, prečastni, davek je strahoten in davkarji derejo ljudstvo in meščane na meh!"
"Res je. plemeniti moj prijatelj, davek je nepravičen, zemlja izmozgana, davkarji so pijavke, so tudi gospoda. Kmet nima že niti krvi več; ali je čudno, da vsepovsod po krajih dviga svoje glave?"	» Gašpar ni odvrnil nič. "Poglejte Taha," je nadaljeval škof. "Da bi
se prikupil kraljevemu dvoru in pokril svoje grehe, razsipava denar na saboru, daje za vojsko denar, žito, seno, gradivo, delavce — toda kakor razbojnik ropa kmete, da jim rebra pokajo. Kmetje so se zopet pritožili kralju. In vi, gospodje v saboru? Ste sklenili, da se naj povsod po kraljevini puntarji strogo kaznujejo ! To je predložil Tahi in vi gospoda ste vsi potegnili ž njim, on je gospodar in vladar v saboru; ali pa ste tudi za te gosposke krvnike sklenili kako kazen?"
"Vem, da je Tahi nasilnež," je odgovoril A-lapič, "mi smo se pred leti prenaglili, posebno pokojni ban Peter. Toda Tahi je zaveznik one mogočne stranke na dvoru, ki je nasprotna najvojvodi Karlu, ki bi rad "uničil svoboščine naše kraljevine." Zato smo za enkrat še na njegovi strani."
"Svobodščine?" se je skozi jezo zasmejal škof. "Svoboščine, da smete pleniti in ropati, kaj ne? In red, pravica, zakon? Jaz hočem red in mir, ali razumete, gospod Alapič? Zato sem Vas poklical."
"Na uslugo sem, prečastni," se je priklonil grbavec.
"Najprej pojdite k svoji sestri, vdovi banici. Cujem, da njeni ljudje v Cesargradu mučijo ljudstvo, kakor nekdaj Babilonci Žide. V Ja-strebarskem, kjer prebiva gospa Barbara, pa da je življenje kakor v peklu. Opomnite jo v mojem imenu, naj se za Božjo voljo spomni, da ima dušo. Saj je ženska. Recite ji, naj bode bolj krotka."
"Bom, prečastni," je rekel Gašpar.
"Druga stvar je važnejša. Obljubite mi, da ne boste izdali mojih namenov."
"Ne bom, pri Bogu, ne!"
"Jaz moram Taha spraviti s Susjeda. Kmetje so pred kraljem rekli, da mu ne marajo več služiti in da rajši umrejo. Pravda z Uršulo teče počasi, po stari navadi se lahko vleče še deset let. Razdor med plemstvom bo postal še večji, kmetje bodo zgrabili za orožje, prihru-mel bo tudi Turek. Ali hočete doživeti to strahoto?"
"Bog nas varuj!" je zaklical Alapič.
"Ta vozel je treba hitro, mirno in spretno razvozljati, in za Vašo spretno roko, gospod Gašpar, je pri tej stvari določena glavna naloga. Dediče pokojnega Zrinjskega sem do polovice že pripravil, da vrnejo Tahu za uživanje Božjakovino, ki mu jo je Nikola pred šestimi ■ leti vzel. Stari Tahi bi lahko šel tje stanovat. Tahov sin Gabriel bi poročil Zofko, hčer Uršule Heningovice, ki bi z mladim parom lajiko bivala na Susjedu in na Stubici, vdova pa bi Tahu vrnila 20.000 goldinarjev. Na ta način bi Taha spravili s Susjeda in pomirili dve družini, ki sta celo kraljevino zapletli v krvave prepire. Kaj mislite Vi o tem?"
"Prečastni," se je Gašpar priklonil in izbu-H1 oči, "čudim se Vaši državniški modrosti. Stvar je imenitno zasnovana. Ali kolikor poznam naglo naturo gospe Uršule —"
"Zaradi nje si ne delajte skrbi," se je škof nasmehnil. "Uršula je privolila!"
"Privolila?" se je čudeč se umaknil Gašpar.
'Da," je prikimal Draškovič, "Vaša naloga je, da pridobite Taha, s katerim ste dobro znani. Toda požurite se, predno se bo Ambrož Gregorijanec vrnil z bratislavskega zbora. Vem, da je tej moji osnovi nasproten. Posebno Vam priporočam, da se v tej stvari dogovorite z gospo Ano Konjsko, ki je svojo mater popolnoma pridobila za ta načrt. Ali ste volj-
ni?

TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernej»ih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
DruštvaT— Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred» no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
a
Amerikanski Slovenec
> 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Pomaha od kašla, prechlad-nutia, hlavybolu, reumatiz-mu a vsetkym inym bolom
V lekarnach—35c a 65c nadoby. Pre deti Musterole (slabši) 35c.
Lepši ako Mustard Plajster
DR. J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.

r>000000000000000000000000000000000000000000000000000?l
gffSPE mr
B I
arriUE
Obstoja 30 let
CENE ZMERNE Brezplačna preiskava
3Z6 S. STATE .s f.
2™ floorAcrcssfromllsvisStortl \ State St. Next DoerRiaHo JAeater. |
NA PRODAJ
dobra michiganska farma 130 akrov. Oddaljena od Chicage 125 milj vzhodno, v Colon; dobro poslopje. Cena $50 za aker; na željo obroki. Blizu šole in mesta. Podrobnosti za zahtevo. Mrs. J. F. Johnson, Decatur, Michigan.

* + +
* +
j* * * +
60SP0EIWJE V JOLIETII
»o prepričane, da dobijo pri mefll najboljše, najčistejše in najcenejša
MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redno vsake vrsta »veže ali suho preka eno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesar-iko in grocerijsko obrt
JOHN N« PASDERTZ
IOLIET, ILL.
COR CENTER ft HUTCHINS STS..
Chicasro Telefon 2917.
* + + * + +
OOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
SLADKOR IN DEBELOST
Sladkor ni noben luksus, poleg krompirja spada celo v vrsto najcenejših živil. Zelenjava, ribe, meso, celo kruh so znatno dražja živila.
Napačno je naziranje, da u-živanje sladkorja pospešuje debelost. V anglosaških deželah porabijo neprimerno več sladkorja in vendar go to tipične dežele "vitke linije". Napravili so poskus, ki je pokazal, da so osebe, ki so jim nalašč dajali več sladkorja, ostale bolj vitke nego osebe, ki so jim dali isto število kalorij v obliki drugih živil.
V zadnjem času so sladkorju očitali, da škoduje zobem in pospešuje sladkorno bolezen. Te trditve spadajo v kraljestvo pravljic. Ne samo sladkor, o-stanki vseh drugih živil med zobmi pospešujejo gnitje zob— če se človek premalo poslužuje zobne ščetke.
20 LET BREZ SPANJA
uradnik
tju. — Najstarejši koledar je pa židovski, katerega rabijo seveda samo židje. — Vseh teh pet koledarjev povzroča v deželi veliko zmedo, zlasti na sodiščih, ker se vsak drži svojega računanja časa.
MODERNI ROBINZON
»
Na Hebridskih otokih so našli na majhnem otočku modernega Robinsona. Samotar je ho-landski kmet, ki je pretrgal vse zveze s svetom in kateri je že pozabil, kaj je denar. Piše se Wessel in je povedal, da je pri-bežal iz domovine, ker se mu je zagnusila civilizacija sveta. Njegov živež je v glavnem žito, ki ga sam pridela. Ima pa tudi ovce, ki mu lepo uspevajo. Tako mu ne manjka niti dobre in zdrave mesne hrane, prav tako pa dobi volno, iz katere si sam dela obleko. Včasih se za spremembo posveti ribolovu, v katerem ima veliko srečo. Stanuje v preprosti koči, v kateri čita edino knjigo, ki jo je prinesel s seboj iz domovine, namreč sveto pismo. Pravi, da je tako
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMAN1CH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 189E.
V JOLIETU
Na razpolago noč in dan. — Najboljši art znebili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,
Joliet, Illinois
Nekdanji policijski Wire v Hackestownu ni baje , celih 20 let zaspal niti za tre-: zadovoljen, kakor še nikdar in nutek.	(da ga niti najmanj ne mika, da
Njegova nenavadna bolezen bi se vrnil riazaJ v svet in mo" se je pojavila ob priliki, ko je !derno življenje, ki nudi toliko treščilo vanj. Takrat je tudi po- strahot, polnoma oglušel, a tega so ga ozdravili. Nespečnosti pa ga niso mogli rešiti. Cele noči je
KORAN V LATINICI
Znani carigrajski turški za-
romal po mestu in okolici, po-ji0žnik Ibrahim Hilmi je izdal dnevi je malo legel, da si od- jv juniju že drugo izdajo kora-počije, a ni pri tem nikoli zaprl ;na v latinici. Lanska in prva je (oči. Neka železniška družba že razprodana, ker so jo poku-ga je sprejela za nočnega Su- pjie šole. ki ne smejo več rabiti i vaJ'a in mnogo let je opravljal arabske abecede. Nova izdaja j to službo. Najbolj čudno je to, je vzbudila veliko zanimanje da Wireu nespečnost kakor je tudi v javnosti. Muslimani radi i vse kazalo, ni šla na živce. Po- kupujejo koran v latinici, ker
DENARNE P0SILJATVE
BOŽIČNA DARILA
svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Cemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali:
DINARJI:
100	din	.............................$ .2.00
250	din	..............................$ 4.60
500	din	..............................$ 8.75
1000	din	..............................$17.00
2500	din	..............................$42.00
5000	din	..............................$83.00
•LIRE:
100 lir ................................$ 5.75
200 lir ................................$11.40
300 lir ...............................$16.60
400 lir ................................$22.00
500 lir ...............................$27.00
1000 lir ................................$52.75
Za izplačila v ameriških dolarjih:
Za izplačilo $ 10.00 morate poslati ..........................$ 10.80
Za izplačilo $ 20.00 morate poslati............................$ 21.00
Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ..........................$ 31.10
Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ............................$ 51.30
Za izplačilo $100.00 morate poslati...........................$102.50
Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih.
JOHN JERICH
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Društva
ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v
amerikanskem slovencu
imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh.
<
rjiiimu I milium
ICJIIIIUM IICSNllll* IIIIIIOK (
"AMER. SLOVENCA" ne čita samo vaie
i
članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici.
Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne.
čutil se je vedno dobro. I Zgodilo se je, da je težko o-bolel in tudi med boleznijo ni nikoli zatisnil očesa. Bolezen se je končala s smrtjo, toda po vsej priliki ni bila v nobeni zvezi z njegovo prvo č,irdno boleznijo.
-o-
DEŽELA ZMEŠNJAV
Ta dežela je Palestina, zlasti kar se tiče koledarjev, kjer jih je pet in vseh pet je v veljavi. Najbolj je razširjen seveda gre-gorijanski in se po njem ravnajo rimo katoliki, vlada, evropski kolonisti, konzulati, banke in inozemske šolske uprave. — Za tem je zelo razširjen julijanski koledar, katerega se trdno oklepajo grško-pravoslavni verniki. — Kopti, posebna verska ločina, se pa na noben način ne loči od svojega koledarja. — KoptoV ni sicer v Palestini zelo veliko, veliko več je muslimanov, ki se drže svojega koledarja. Svoj čas pa štejejo šele od Mohamedovega bega, leta 622 po našem šte-
je postal umljiv tudi preprostemu Človeku. Transkripcijo izvirnega besedila je oskrbel Iz-mail Bej, najboljši poznavalec korana. Opravil je težek posel in moral nekoliko spremeniti latinske črke po zgledu madjarske pisave, da je izrazil vse arabske glasove.
/FINE
TEXTURE
m your cakes.

'e>
THE DOUBLE TESTED DOUBLE ACTING
POWDER SAMEPRIC5
FOR OVER ,
42 YEAR*
25 ounces for 25 £
million; of pounds ujed by our government
SUCH IS LIFE-
SNAP-8HOOT1NG THK MILLENNIUM ^Ohl Gertrude, why didn't yon tell me before that your dad U « mulionairc ? 1 juut caa't marry a rich mac'* daughter.