cev • Štev. 157.
Poštnina plačana y gotovini.
V Ljubljani, petek, 14, julija 1922.
Leto II.
aja vsak de-
to* jlavnšk popoldne
! 1
m
led
CENE PO POŠTI:
8» celo leto Din 90--—
za pol leta Din 45’— raa . r
Uredništvo ib uprevnlStvo * Ko-Ditor]»i ulici štev. 6 — Telefon uredništva štet aO — Telefon «0 dprevništva štev. 328 «=*
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22‘50 za en mesec Din 7’50
tvo H? upravi stane mesečno Din i'- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
110*,
3ga
na*
Mfctafnrii proletariata!?
HEES
ale Natančno tako kakor vprašanje last-Mi* ?ine je presojati tudi geslo o diktaturi pro-ro* ktariata.
en
Ne samo izraziti kapitalistični buržoa, l marsikateri filozof se trudi dokazati, je diktatura proletariata nemoralna, da še celo nasprotuje krščanskemu nravnemu nazoru.
Diktatura sama na sebi, najsižebo dira enega samega človeka ali enega eda, pa ni ne nravstvena ne nenrav-vena, pač pa je dejansko eno ali drugo z " om na 6voj smoter in na sred-v a, ki jih v njegovo dosego uporablja. Noben buržoazni moralist ne bo trdil, je bila n. pr. diktatura fevdalnega stana sebi nemoralna, še manj pa bo hotel ati, da je dejansko . breznravstvena obna diktatura kapitalističnega razre-Tako tudi noben francoski rojalist še es ne priznava, da je bila diktatura Lu-:a XVI nemoralna bodisi načeloma bo-i praktično, kakor tudi noben ruski mo-'hist ne bo hotel označiti za nekrščansk dutizem carjev. Če diktator, naj bo ena Oseba ali celi razred, zasleduje smoter >//	ftaotne in	duhovne blaginje celote in če v
*	to namen	ne uporablja breznravstvenih
"r pedstev, je diktatura moralno upravičena i& morebiti celo nujno potrebna, ako dru-Ss pot ne vodi do cilja — sicer je nemoralna. Nemoralna ostane v takem slučaju tu-- H, če se, kakor danes, odeva v parlamen-totfzem, ki po znanih korupcijskih meto-dah dno daje kapitalističnemu sistemu 'tgodno večino. Nihče pa ne bo trdil, da je odino to moralno prav, kar sklene večina. Sicer pa parlamentarna večina danes v nobeni državi ne izraža dejapske volje ve-feie, to je	delovnega ljudstva,
j:	Geslo	diktature proletariata je izšlo
j* predpostave, da se družabne razmere | dajo Ozdraviti, ako ima buržoazni raz-£ količkaj vpliva na državno življenje, predpostava je lahko zmotna; ako pa
bi bila resnična, potem bi tisti, ki imajo Pred očmi najvišji smoter splošne materi-*lno-duhovne blaginje, socialne pravičnosti) in ga mislijo doseči z nravstvenimi Sodstvi, ne grešili zoper moralo, ako bi jtoemeli za diktaturo delovnega ljudstva. Da bi pa bilo že to nenravstveno, ako se Razred izkoriščevalcev, dokler izkorišča, tofcljuči od vodstva države ali od soupliva, toga nihče ne more dokazati. Tudi na svobodo se tu ne gre sklicevati, ker je tudi loboda le odnosen pojem in mora tudi ^Oboda služiti splošnemu blagru; ako se Svoboda izrablja v nesocialne smotre, se SBBo omejiti ali tudi začasno kratiti. Trajno seveda to stanje ne sme biti, ker je kleal vsake nravstvene človeške družbe
| to, da vsi kolikor mogoče svobodno sode-| ‘Ujejo za njen najvišji smoter — dikiatura
■ti
Ut* le smisel, če odstrani ali vsaj znatno s Nibi zle sile, ki ovirajo napredek dobrega in se ne dajo premagati drugače kakor s tem, da se ukrote. Če se kapitalistični sistem izkoriščevanja dela na ta način res Slomi (če se drugače ne da), je dan pred-N°j, da se družba odslej razvija normalno, s svobodnim sodelovanjem vseh in brez tofja med razredi.
Praktično seveda se ima to vprašanje Pfemotrivati še z drugih vidikov. Je nam-m vprašanjec, 1- ali je res proletariat S&ožen prevzeti začasno izključno vodstvo 'tožave, ‘2. ali res ni drugega sredstva, da ^ ustvari nov družabni red, 3. ali taka *hktatura ne bi imela morebiti še hujših Posledic nego so one, ki jih rodi kapitali-Sotn? 4. Ali je mogoča brez absolutno brez-Pfavstvenih nasilnih metod? Na ta vprašanja so mogoči različni odgovori — liberalni buržoa bo seveda brez obotavljanja odgovoril, da za vlado ni nihče sposoben ^akor edinole buržoazija in da nikoli tudi nihče drugi zanjo sposoben ne bo. Mi smo Poveda dnigega mnenja; ako se proletariat nravstveno in socialno jzobrazi, bo buržo-*zijo lahko zamenjal. Druga vprašanja pa 5° večjega premisleka vredna; zlasti je te-tovno garantirati za to, kar je najvažnejše, *to se ne uporabljajo pri diktaturi brez-jjfavstvene metode vladanja :očitno nasilje, jrivica, maščevanje, predvsem nad nedolgimi etc. etc. Toda to vprašanje si sme opravičeno zastaviti pristaš krščanskega nravstvenega nazora, kapitalist pa ima kaj Ojalp pravice se tu ogorčevati, kajti po tem, je vlada nasilna in krivična ali ne, kapitalistična buržoazija ne sprašuje, kadar
ona vlada. Ruski carji so morili, izganjali in tlačili ljudstvo 300 let, pa se buržoazija ni niti senco toliko zgražala kakor se zdaj, zadnje Ludvike pa francoski rojalisti še danes imajo za svetnike in jakobince za pošasti, dasi je težko reči, kdo je bolj in delj grešil zoper socialno pravičnost in božje zapovedi.
Krščanski socialci si seveda vprašanje, ali je tako diktaturo mogoče izvajati
brez kršitve nravstvenih zakonov pravičnosti, resno in odkrito zastavljamo; pa tudi vprašanje, ali je nujno potrebna. Prvo je odvisno od nravstvenega nivoja oseb in to je glavno.
Načeloma pa je reči, da je taka diktatura ravnotako lahko nravstvena kakor breznravstvena, in to je tisto, kar je bilo treba povedati.
Demisiiaj Paitčeee siiaie.
Prszae Kombinacijo. — Pašifeve intrige.
Belgrad, 13. julija. (Izv.) Danes zvečer je v parlament nenadoma dospela vest, da je Nikola Pašič pravkar podal kralju brzojavnim potom ostavko celokupnega ministrstva. 0 svoji nameri ni Pašič nikogar fobvestil. Zunanji povod odstopa je dalo ne-sporazumljenje radi imenovanja notranjega ministra in članov državnega sveta. Radikalci niso hoteli pristati na demokratski kandidaturi Pečica za notranjega ministra in Radoja Jovanoviča za državnega svetnika ter je Pašič to včeraj demokratom naznanil. Demokrati so pa vztrajali na gornjih dveh kandidaturah ter je Davidovič to Pašiču nocoj pismeno javil. Pašič je nato brez daljnjega podal ostavko — tako vsaj trdijo vesti, ki se širijo v skupščini.
Na demokrate je vest delovala porazno, ker tega koraka od Pašiča niso pričakovali. Upali so, da se bo hotel zopet pogajati. Sicer je pa splošno znano, da leže pravi razlogi Pašičeve demisije dokaj globlje nego v gornjih kandidaturah. Neposredno jih moramo iskati v ameriškem posojilu in proračunu, ki radikalcem nikakor nista pogodu.
Kot verjetni nasledniki Nikole Pašiča se imenujejo Ninčič, Ljuba Jovanovič, dr. Laza Markovič, Marko Trifkovic i. dr.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Včeraj je predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič poslal Pašiču pismo, v katerem mu sporoča, da vztrajajo demokrati na tem, da postane minister za notranje zadeve Dragotin Pečič, državni svetniki pa Rade Jovanovič. Pašič je nato odgovoril, da ne more pristati niti na prvo niti na drugo
kandidaturo in je vsled tega nesporazuma in vsled splošnega položaja podal ob 6. uri 15 minut brzojavno demisijo celega kabineta. V brzojavki, ki jo je poslal kralju Aleksandru na Bled, je sporočil, da je z demokrati vsako delo nemogoče. Govori se, da bo kralj poveril dr. Ninčiča, da poskusi sestaviti nov kabinet brez demokratov eventuelno s pomočjo socialistov in republikancev, Jugoslovanskega kluba in zemljo-radnikov in mogoče tudi s pomočjo muslimanov. (To je pa prazna kombinacija.)
Belgrad, 14. julija. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da je protivljenje radikalcev proti kandidaturi Pečiča za notranjega ministra v resnici samo Pašičev trik, da bi dr. Ninčiču izvil ministrstvo za zun. zadeve in ga prepustil demokratom, dočim bi radikalci v tem slučaju prevzeli ministrstvo za notranje zadeve, če bi ta Pašičeva kombinacija naletela na odpor kralja, se bodo radikalci prav gotovo udali, da prevzame notranje ministrstvo Pečič. Ta kombinacija o Pašičevih trikih izhaja iz demokratskih krogov, ki jih je korak ministrskega predsednika Pašiča spravil popolnoma iz ravnotežja in se lovijo za vsako rešilno bilko. Pa tudi sicer je Pašičev korak vzbudil splošno pozornost. V bel-grajskih krogih se pojavljajo najrazličnejše kombinacije, ki so večinoma preuranjene. Vendar je zanimivo, da se niti v eni teh kombinacij ne imenujejo samostojni kmetje. Svojo inirigantsko politično vlogo so odigrali tudi v Belgradu, kakor so jo med svojimi volivci v Sloveniji že davno.
VeCisia za posolilo negstesa.
Vlada vsakemu poslancu obljubila po ono železnico.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Včeraj je 19 poslancev vladne večine sporočilo vladi, da bodo glasovali proti zakonu o posojilu, če se ne zgradi proga Niš—Prokuplje—Priština.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Poslanci opozicije zahtevajo, da se Jadranska železnica zgradi preko Bosne na Split in Šibenik, kajti Bosna je važno središče polno rud, gozdov in drugega naravnega bogastva in ima zelo razvito obrt. Če vlada ne sprejme tega projekta, bodo poslanci razVili v parlamentu ostro obstrukcijo.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Včeraj je finančni odbor zaključil razpravo o posojilu in poslal zakonski načrt parlamentu. Tekom današnjega dne se razdeli med poslance in bi zakon prišel v razpravo na sobotni seji. Vendar pa kažejo vsi znaki, da
bo razprava o posojilu prišla z dnevnega reda, ker je povsem negotovo, da bi mogla vlada v sedanjem položaju dobiti potrebno večino.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Radi velike nesigurnosti, da si pribori za zakon o posojilu večino, je vlada skoraj vsakemu poslancu obljubila kako železniško progo, da ga pridobi za posojilo. Na to so računali tudi samostojni kmetje, ki so hoteli s tem izboljšati svoj položaj. Včeraj popoldne sta se zastopnika samostojnežev minister Pucelj in poslanec Rajer sestala z zastopnikoma vlade ministroma Staničem in Ku-manudijem, ki sta samostojnežem izjavila, da je vlada pripravljena dovoliti 9 milijonov francoskih frankov. Kljub temu niso pogajanja dovedla do nobenega rezultata.
Stuar trbomriJsUili rudarje« pred parlaneaton.
Belgrad, 13. julija. Danes je narodna skupščina razpravljala o vprašanju posl. dr. Gosarja zaradi delavskih razmer v trbo-" veljskem rudniku. Kot prvi je govoril posl. dr. Gosar, ki je podal natančno poročilo o razvoju plačilnih razmer trboveljskih rudarjev od začetka 1. 1921. do danes ter zahteval, naj se mezde urede tako, da bodo mogli rudarji in njihove družine živeti.
Minister za šume in rude R a f a j 1 o -v i č se je v svojem odgovoru skliceval na to, da je trboveljski rudnik zasebna last in da vlada tu ne more mnogo storiti. Osnovala se je anketa, ki naj zopet uveljavi 8. točko pogodbe iz 1. 1921., ki določa, da se morajo rudarske plače uravnavati po ceni živil. Ministru je temeljito odgovoril dr. Gosar.
Za rudarje so govorili še nar. soc. posl. D e r ž i č , socialist dr. Korun in republikanec G j o n o v i č. Nato je v imenu Jugoslov. kluba govoril posl. dr. Janko š i m r a k , ki je pokazal, kako je vlada tudi to pot pripravljena, da pod-
pira interese kapitalizma proti interesom delavstva. Delavskih vprašanj ne rešujejo delavski zaupniki, ampak ljudje, ki jih je vlada v delavske zbornice enostavno imenovala. Nato se je govornik ozrl na razmere v državnih rudnikih v Bosni, posebno v Varešu. Tu ima rudar z ženo in dvema otrokoma 86 K plače na dan. Družinske doklade znašajo po 1 dinar. Tako daje država zasebnim podjetjem slab zgled in potuho. Govornik zahteva, naj se rudarjem zagotovi eksistenčni minimum in rudarske plače po vsej državi enakomerno urede.
Koncem debate je še enkrat govoril dr. Gosar, nakar je minister Rafaj-1 o v i č pristal na predlog opozicije, ki je bil soglasno sprejet. Predlog se glasi:
Narodna skupščina je glede interpelacije poslancev dr. Gosarja in tovarišev v vprašanju določitve plač delavcem pri Trboveljski premogokopni družbi vzela na znanje odgovor ministra in izvajanja ostalih govornikov in zahteva, 1. naj se imenuje iateraiuisterielna komisija strokov-
njakov, ki naj najprej čuje poročilo zastopnikov delavske organizacije pri Trbo-veljski premogokopni družbi in potem do
1.	avgusta reši vprašanje delavskih plač in izdela mesečni indeks glavnih življenjskih potrebščin. 2. Uverjena o eminentnih gospodarskih in državnih interesih rednega in racionelnega izkoriščanja vseh premogovnikov v državi, izvoli posebno parlamentarno anketo devetih članov, ki ima do 1. decembra 1922 predložiti parlamentu poročilo, ki naj narodni skupščini omogoča, izdelati poseben zakon o premo-gokopih in rudarjih.
Sramot« poloZaJ rn-dirleo.
Včeraj se je vršila v parlamentu cej dan razprava o interpelaciji dr. Gosarja in Gostinčarja glede stanja rudarjev v Trbovljah. Cela zbornica je stala pod vtisom besed dr. Gosarja, Gostinčarja in dr. Šim-raka, ki so neizprosno bičali ravnanje vlade. Dr. Gosar je govoril trikrat.
Izvajal je: Plače rudarjev v trboveljskem premogovniku so bile določene meseca januarja 1. 1921. Tedanji dogovor določa, da dobivajo kvalificirani delavci II kategorije, mojstri, profesionalni delavci, kopači itd. po 35 K temeljne plače, delavci II. kategorije po 30 K dnevno, delavci III. kategorije po 24 kron dnevno in delavci VI. kategorije po 17 K dnevne temeljne plače. Poleg tega so dobivali osebne doklade po 27 K dnevno in vsake tri mesece nabavni prispevek 500 K za sebe, 200 K za ženo in 150 K za vsakega otroka. Družinska doklada za ženo je znašala 15 K dnevno, za vsakega otroka pa 13 K. Po pogodbi iz 1, 1921, se imajo delavske plače določevati z ozirom na ceno živil, toda tekom leta se ni to godilo niti v enem slučaju, dasi so cene življenjskih potrebščin narastle za 100%, plače pa so ostale iste.
To je trajalo do 22. januarja t. L, ko je bila šele na ponovno zahtevo rudarjev sklicana anketa, na kateri so se povišale osebne doklade delavcem I. kategorije za 17 K, II. kategorije za 15 K, III. kategorije za 13 K in delavcem IV. kategorije za 11 K dnevno. Plače in nabavni prispevki pa so ostali isti kakor prej. Razen tega je bila tudi ukinjena točka pogodbe iz leta 1921,, po kateri se imajo plače regulirati z ozirom na cene živil. Iz teh podatkov je razvidno, da so plače rudarjev, kakor tudi družinske doklade tako majhne, da delavci ne morejo živeti, zlasti ne s svojimi družinami.
Minister Rafajlovič se je izgovarjal, češ da je trboveljski rudnik privatna last, v katero se ne more vmešavati, vendar mu je poslanec dr. Gosar ponovno povedal: Če se minister sklicuje na to, da je rudnik zasebna last, potem minister ni imel nobene pravice zahtevati, naj se uvede v rudnike akordni sistem in da naj se reducirajo družinske doklade na minimum. Ako se je v tem slučaju postavil na stališče, da ima pravico določevati delavske plače, potem je njegova dolžnost, da se vmešava tudi v to stvar. Glede osebnih in družinskih doklad, ki so se uvedle pri nas ne samo pri delavstvu, temveč tudi pri uradništvu, je naglašal govornik, da je postopanje' popolnoma zgrešeno.
Družinske doklade je pričela uvajati država in šele za njo privatna podjetja, ker so uvidela, da so plače nameščencev tako nizke, da delavci ž njimi ne morejo živeti, ako imajo mnogoštevilno družino. Čim slabši je položaj delavcev, tem večjo vlogo igrajo družinske doklade. Ako se želi to stanje likvidirati, je treba delavske plače dovesti na efektivno predvojno stanje in šele potem bo mogoče v gotovi meri znižati družinske doklade. Z ozirom na odgovor ministra, da so organizacije delavskih zbornic zakonite zastopnice delavcev, je govornik odgovoril, da so bile delavske zbornice sestavljene od vlade, da jih niso volili delavci, vsled česar niso zastopale delavcev, temveč so vršile samo funkcijo vladnih organov. Minister za socialno politiko bi moral izdati naredbo o delavskih poverjenikih. v podjetjih in ker tega ni storil, nimamo danes zakonitih delavskih zastopnikov, temveč delegate delavskih organizacij. Zato bi moral minister pozvati na anketo delegate organizacij, ki bi ugotovili delavske plače. Po-
Stran *
>Novi 'Čase, dne 14. julija 1923.
Štm. 3SR
slali lažnjivo poročilo, da imajo od glavar* stva zagotovilo, da bo Orlom priredite« prepovedana. Ponoči so nam razbili slavolok. To so pač sokolska junaštva! Pa vsem bi odpustili, ali da sta starosta hrastni-škega sokola učitelj Hofbauer in inžener Burger zmožna takih reči, kakor sta jih zagrešila ob priliki orlovske prireditve, nismo verjeli. Zato tudi ni čudno, da se j® konkurenčna sokolska prireditev, ki se je vršila isti dan v Hrastnika, končala z velikim pretepom. Bog živi!
treba, da se uveljavi poseben zakon o delavskih poverjenikih, je danes tem večja, ker morejo podjetja kontrolirati samo organi, ki stalno delajo v njih. Sedanje za-konodajstvo ne daje podlage za postavljanje takih kontrolnih organov, zato je potrebno, da se predvidi nov zakon. Da se enkrat regulirajo plače, je potrebno, da se tudi pri nas pokliče v življenje tako-zvani indeks življenjskih potrebščin, šefle potem se bodo mogle delavcem povišati oziroma znižati plače z ozirom na povišanje oziro.na znižanje cen življenjskih potrebščin. Vse modeme države imajo tak indeks, samo pri nas ga nimamo.
Bedo, ki vlada v premogovnih revirjih, je dr. Gosar naslikal pred celim parlamentom ter povdarjal, kako podjetja premogovnikov neprestano povišujejo cene premogu, s čimer so največ prizadeti revnejši sloji, medtem, ko ostajajo plače rudarjev iste. Vendar za vse to vlada nima smisla ne srca, socialno vprašanje teh
trpinov se pri nas rešuje z obznanami.
/
IPaSiCeoa afaia odst#> pl3a.
Pašiceva demisija je presenetila vso našo javnost. Sicer je bilo že stokrat sto razlogov za odstop vlade, ki je ves čas vladala v najostrejšem nasprotju z ogromno večino prebivalstva in ki je iz sodelovanja pri vodstvu notranje in zunanje politike izključila Hrvate in Slovence. Toda baš zato, ker se Pašiceva vlada vse doslej ni brigala za vse stvarne razloge in običaje ustavnih vladavin in ostajala z neobčutnim čelom na svojem mestu, je nenadna demisija Nikole Pasica splošno presenetila. Toda ne preveč. Spričo danega položaja in vseh okolščin ni misliti, da bi demisija pomenja-la kako izpremembo v naših političnih razmerah. Demisija tako tudi ni bila mišljena. Pašic je hotel le zadati udarec svojim demokratskim družabnikom in jih napraviti •ponižnejše in voljnejše. To je nedvomno tudi dosegel, ako sodimo po pisanju demokratskih listov. »Jutru« se vidno tresejo hlače; izraža pa nado, da je vest o demisiji sploh netočna in da Pašič še ni izgovoril zadnje besede. Ta nada se bo demokratom gotovo uresničila, čeprav jih bo to nekaj stalo. Splošnost pa nima od te demisije zaenkrat ničesar pričakovati — časi se še niso dopolnili.
Res je sicer mera slabih del Pašič-Pri-bičevičeve vlade blizu zvrhana. Razmajano gospodarstvo, zasnovano na krvavem izžemanju najrevnejših slojev, korumpirana nesposobna uprava, parlament ponižan na karikaturo, popoln razhroj političnega življenja, skrajna nezadovoljnost med vsemi delavnimi stanovi, splošno izginjanje vere v to državo doma in v inozemstvu — vse to so besede, ki so mnogo prelepe za označbo tega, kar je nad našo državo zakrivila Pašiceva vlada. A kljub vsemu še ni prišla ura njenega obračuna. Na tako lep način, kakor bi bila sedanja demisija, ako je sploh resnična, se ne sme izmuzati. Pomesti jo mora vihar, ki bo njena drevesa poruval s korenino!
Današnla predboria.
Zagreb, 14. julija. (Izv.) Berlin 76, Italija 15.10, London 14.85, Newyork 326, Pariz 27.10, Praga 703, Dunaj 1.20, Zit-rich 64.50.
Ziirich, 14. julija. (Izv.) Berlin 1.15, Holandska 202.75, Newyork 522, London 23.18, Pariz 42.80, Italija 23.60, Praga
11.17, Pešta 0.425, Zagreb 1.55, Sofija 3.30, Varšava 0.095, Dunaj 0.0175, n. a. K 0,02.
Dunaj, 14. julija. (Izv.) Praga 635, Zagreb 81.25, Pešta 21.25, Varšava 5, Italija 12.80, Bukarešta 157, London 1283, Ne\v-york 28400, Pariz 2330, Švica 5450, Berlin 51.5, Holandska 11000.
$nevni dogodki
— f Kurat Ciril Metod Vuga. Danes smo prejeli iz Gorice žalostno sporočilo, da je v ondotni bolnišnici usmiljenih bratov umrl č. g. Ciril Metod Vuga, zadnji čas kurat v Harijah na Notranjskem. Bolehal je dolgo časa. Sedaj ga je smrt rešila vsega trpljenja. Pokojni Ciril je bil rojen 1. 1875 v Gorici, kjer je tudi končal vse svoje študije in postal duhovnik. Služboval je kot kaplan v Kobaridu, kurat v Batah, stolni vikar v Gorici ter nato kurat v Pod-gori. Od tu je moral v begunstvo 1. 1915, kjer je nekaj časa pastiroval v Brucku, nato pa obiskoval begunce po Češkem. Po prevratu je iz Gorice oskrboval Podgoro, Pevmo in Ločnik ter bil obenem prvi urednik »Goriške Straže«. Ko je onemogel, je odšel v Harije, kjer se je zgrudil pod težo prestanega trpljenja. Rajni je bil vnet organizator, publicist, pesniška duša, vnet dušni pastir, ki ni poznal miru in počitka, ampak je vedno deloval. Znamenit cerkveni govornik, se je za vsak govor neutrudljivo pripravljal. Na izobraževalnem polju je bil on na Goriškem med prvimi, ki so orali ledino. Večni mir in pokoj njegovi duši!
— Važno za delavce in delojemalce sploh! Kakor že znano, se je s 1. julijem t. 1. pričel v naši državi novi zakon o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni in nezgode. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo, da seznani vse delojemalcem bo razglas še posebej dostavljen z kona, prihodnji teden v našem listu objavil razglas, na katerega že danes opozarjamo s pozivom, naj ga natančno prouče, dotično številko lista pa shranijo. Delojemalce mbo razglas še posebej dostavljen z vsemi potrebnimi tiskovinami za priglas in odglas, dobil se bo pa tudi pri vseh po- ; slovalnicah okrožnega urada. Da se bodo lahko prav vsi interesenti seznanili z vsebino razglasa, bo tudi afiširan mesec dni na vseh občinskih deskah in pri vseh političnih oblastvih v Sloveniji.
— Kraljev avtomobil povozil kravo. V nedeljo, dne 9. t. m. proti večeru je na državni cesti kraljevi avto povozil kravo kmetu Janezu Trdin iz Lok pri Blagovici. Zgodilo se je to, ko jo je kmet gnal napajat. Kralj in kraljica sta se presedla v drug avto, adjutant je pa plačal 6000 K za kravo, katero je posestnik potem zaklal. Smešno je bilo, ker kmet ni poznal kralja, in hotel poslati po orožnike, čemur se je baje kralj namuzal in naročil adjutantu, da plača kravo. Lastnica poleg stoječe hiše pa je zaklicala: »Primite šoferja, tega hudiča! Končno se je ves dogodek mirno končal.
iz trboveljskih r@wlrl©v.
Trbovlje. V zadnjih Delavskih novicah kriči Peterkpvič Primite latu r, kakor je nekdaj ob priliki pravi tat klical »Primite tatu,, da ljudje niso njega opazili. Neodvisna s Peterkovičem na čelu
je hotela sama voditi mezdna pogajanja,
sedaj pa je že skoro 4 mesece od tega in ker vsled nerednosti »Neodvisnih« ni nobenih uspehov, pa lop po drugih, predvsem seveda kršč. socialcih, da bi nje same kdo ne prijel za ušesa in jih ne klical na odgovor. Modrijani na vladi mislijo, da bo z izgovorom Peterkoviča in Rafanellija iz Trbovelj tudi konec mezdnega gibanja in komunistov. Osebi obeh sta premalenkostni, da bi se ž njimi pečali, k^r bi s svojokratkovidno zagrizenostjo organizacijo itak uničila in razbila, v kolikor je še nista, sedaj pa dela vlada s svojimi nasilnimi nedemokratičnimi odredbami iz njih mučenike, mesto da bi delavci v njih spoznali glavne krivce svojih neuspehov. Omenjena nista kriva draginje in zato tudi ne mezdnega gibanja in komunističnih gesel. Vlada naj pritisne na kapitalistično družbo, d bo delavce pošteno plačala, potem pa bo konec štrajkov, komunistov in tudi kariere raznih Rafanellijev in Peter-kovičev.
Trbovlje. Zadnji petek so bili pri okrajnem glavarju gg. Goropevšek, Volaj, Letnik in Klenovšek ter ga prosili, da ostane na občini še dosedanji gerent g. Plavšak kot domačin. Za občinske volitve pa se gospodom še ne zdi ugoden čas. Menda pa bi se le svet ne podrl, če bi bil v Trbovljah za župana magari kak bivši komunist, saj če bi ne delal dobro, je še vedno prostor za gerenta. Demokratičnega mišljenja hočete biti, pa se bojite demokratičnih dejanj!
Hrastnik. Izredno prazničen dan je bil za nas 2. julij t. 1. Trboveljsko orlovsko okrožje je napravilo izlet v našo delavsko naselbino. Tudi delavci, ki drugače niso v naših vrstah, so vneto pomagali pripraviti slavnostni prostor, katerega so v zelenje ovila naša vrla dekleta. In bilo je hvaležno delo. Ob najlepšem vremenu je prikorakalo okoli 200 malih in velikih Orlov po dolini s konjenico na čelu. Videli smo že tukaj daljše sprehode, a tako lepega živopisanega še ne. Pri novi Logarjevi kapeli je bila sv. maša s pridigo, prvikrat v sicer veliko obljudenemHrastniku (500 prebivalcev). Popoldne so telovadci krasno in dovršeno izvajali svoje vaje, za kar so želi vsestransko pohvalo. Zvesti svojim pravilom, da so vzgojna in delavna ne pa zabavna organizacija, so se posmezni odseki začeli takoj po dovršeni telovadbi razhajati, vkljub lepi zabavi, ki sta jo nudila moški pevski zbor in pa občeznana trboveljska godba. Hrastničani dosedaj nismo biti navajeni, da bi šli iz veselice še podnevu in tako trezni, skoraj napol tešči. Orli imajo pač posebne navade, a zato jim vsa čast! Kakor se je vse delavstvo vzorno obnašalo pri prireditvi in tudi drugega mišljenja nam bilo ves čas pripravljanja naklonjeno, so se pa naši »napredni,: sokoli izkazali v vsej surovosti in podlosti. Naše plakate so trgali od hrastniškega načelnika Šentjurca do nadebudne Kuharjeve mladine iz Trbovelj. V Zagorje so po-
jujubljanskl dogodki
lj Mestne davščine. Tržnine in uvozni-ne, ki ju je vladni komisar na magistratu hotel pobirati, pokrajinska uprava ni potrdila. Zato odpade ta davek. Pač pa je odobren 100 odstotni pribitek h gostaščini, ki se pobira od 1. maja dalje. Ta pribitek se steka v fod za zgradbo stanovanjskih hiš-lj Prepovedano kopanje. Mestni magistrat prepoveduje pod strogo kaznijo kopanje na »Špici« (kjer se odcepi Grubar jev kanal od Ljubljanice), ker je taff smrtno nevarno.
lj Zakaj vzdržujemo vojaštvo? Zato, da pozno vnoč dela na sokolskem prostoru ter pripravlja za vsesokolski zlet. Tako bo Sokol po ceni prišel do delavnih moči) ker mu jih plačuje država — delovno ljudstvo s svojimi davki. Zanimivo za vsakogar. Nimamo nič proti sokolskemu zletu, toda take stvari bi moral napraviti vsaH sam. To bi bilo nobel!
lj Za sokolski zlet — tako nam pišejo — nabirajo neke dame po Ljubljani vse mogoče darove, pred vsem pa jestvine. Ko po se je šlo za to, da se o priliki prvega sv. obhajila revnim otrokom nudi skromen zajutrek ter se je v ta namen nabiralo je gospoda to prepovedala. Seveda.
lj Nevarna goljufica. V Ljubljani irt neposredni okolici se je pojavila v zadnjem času ženska močne postave, rumenih las in rdečega obraza, ki je pretkana goljufica. Izdaja se za tihotapko, prosi prenočišča, potem pa izgine in z njo razna obleka in druge vrednosti, ki ji pridejo pod roke. Neko tako svojo žrtev je povabila tudi v gostilno, tam z njo jedla in pila, končno pa izginila, ne da bi plačala ceho Pozor torej!
lj Kdo te utopljenka? Dva ljubljanska dnevnika sta poročala, da je bila utopljenka' katero je 9. I. m. potegnil iz Ljubljanice Vn Mostah brodar .Matevž Jankovič, neka Marija Prepeluh iz Ljubljane. Ti poročili nista bili resnični, ker je policija ugotovila -da Prepeluh še živi in bo brez dvoma še dolgo živela. Pri utopljenki, ki je ležala 14 do 21 dni v vodi, niso našli nobenih spisov. Utdpljenka. katero so pokopali na pokopališču v Stepanji vasi, je bila 160 cm visoka, stara 20 do 25 let. širokega, močnega života, širokega obraza io črnih, pristriženih las. Kdor o neznani utopljenki kaj ve, naj to naznani policijski direkciji v Ljubljani.
Odgovorni urednik Jožef Rutar. y .
Izdaja konzorcij >Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
♦ C/i £ i >
♦	^	Cc
♦ Sr ^
1 ^5 -s*
J rT I*' 3
S *
!||l
♦ 5 53* .O
♦ »
: *
prometni zavod za premog UtlSLJHHI
M	prodaja	iz	slovenskih	premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Naslov:
izhod v Wallslreei. Mož stopi z eno nogo na granitno stopnico. Čez minuto ga potiskajoča množica dvigne, mož stoji na prvi granitni stopnici z obema nogama. Čez deset minut je zgoraj ter se počasi melje skozi vestibul. Čez prihodnjih deset minut ga potisnejo pred line. Poslal je mehanična figura brez lastnega gibanja, in na lisoče jih je za njim in pred njim delalo na-, laneno iste gibe v natančno istem času.
Zaradi zajezitve pa je bila velikanska dvorana pred linami v nekoliko minutah natlačena. Ljudi v ve-stibulu so deloma potisnili po stopnicah v gornja nadstropja.
Čakalci pri linah pa niso mogli dalje zdržali ter so bili prav lepo na tem, da jih po desetminutnem čakanju pri linah porinejo mimo. Potem bi se drage volje morali nastaviti spet od zadaj. Vsi so bili prebili noč brez spanja, prezebali kot psi, brez zajlrka, zamudili čas, morali pričakovati v svojih pisarnah in trgovinah neprijetnosti — njihovo razpoloženje je bilo, kolikor moreš misliti, slabo. Vpili so, žvižgali in hrup se je širil skozi vestibul na cesto.
Neizmerno razburjenje je treslo množico.
»Line zapirajo!«
»Denar jim je pošel!«
In dren je nestrpnejši in nasilnejši. Trgali so obleke, in ljudje, ki jim je pohajal zrak, so vpili in kleli. Mnogi pa, ki so jih nosili ter sa štrleli do orsi iznad glav, so tulili glasne kletvine.
Ob linah so se nabirale množice, da so se du* šile. Kriki, kletve so glasno odmevale. Neki šofer je s pestjo razbil steklo na lini ter od pomanjkanja zraka lemno zaripel v obraz vpil: »Moj denar, sleparji! Tu imam tristo dolarjev! Dajte mi mojih tristo dolarjev, prokleti tatovi in roparji!«
Uradnik za lino je bled gledal kričača ter ga z vrnil: »Vi veste dobro, da so deleži neodpovedljivi. Samo obresti imate tirjati, to je vse!«
Šipe so nenadoma zazvenčale v vseh kotih in voglih in pisarji so mrzlično začeli spet izplačevati.
Toda bilo je prepozno. Vpitje, ki se je razleglo, ko so spet začeli z izplačevanjem, je stlačena mno-< žica v dvorani in veslibulu napačno umela; gneča je postala še strašnejša.
Kdor je mogel doseči izhod, je čimprej izginil. Toda tudi to se je posrečilo le posameznikom. Naenkrat so zahrcščala vrata pri linah in množica se je potisnila v blagajne. Pisarji in uradniki so zbežali, po-grabivši, kolikor so sploh mogli, knjige in kasete in denar. Množica je butnila naprej in v trenuiku so pretrgati hrastove stene pri linah. Na ta način je nastal prostor. Ljudje so drveli skozi vsa mogoča vrata na prosto. Toda zdaj je pritisk od zadaj učinkoval tem hujše, množico je vrglo naprej. Tu pa je našla v svoje neizmerno presenečenje razbito in oropano banko. Prekucnjene pulte, raztresene papirje, razlito črnilo in cele kupe drobiža in pohojenih dolarskih bankovcev.
Tmel.	*
Roman. Spisal Bernhard Kelleraann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Ob devetih — ob udarcu zvonca! — so se odprla težka cerkvena vrata poslopja. Množica je navalila v razkošni vestibul in od tu v slepeče svetle blagajniške prostore. Cela vojska sveže umitih, prespanih uradnikov je mrgolela za malimi okenci z linami. Zamenjava kuponov je šla kot blisk. Pri vseh linah so švigajoče roke listale dolarske bankovce na mramornato ploščo, drobiž je zvenčal. Vse se je vršilo v miru. Kdor je opravil, ga je odzadaj se drenjajoča množica samo-oosebi potisnila proti izhodu.
Nekoliko čez desdo pa se je nekaj zajezilo. Tri fine so istočasno zaprle, ker jim je pošel drobiž. Občinstvo se je vznemirilo, uradnike pri drugih linah je nadlegovalo deset do dvajset nestrpnežev v isti hip Nato je dal blagajniški pačelnik oznaniti, da se bodo line za pet minut zaprle. Gospoda naj pripravi drobiž, ker se siccr izpačevanje preveč zavlačuje. Line so se '.aprle.
Položaj čakalcev v prostoru pred linami vsekakor ni bil prijeten. Kajti množica, ki so jo časopisi cenili na 30.000, je enakomerno potiskala od zunaj. Kakor potiska mehanizem žage hlod pod žago, tako se je drenjala enakomerno človeška veriga v sindikatsko poslopje ter se — pršeč se v veje — potiskala skozi