it. » V Trstu, v sredo 7. februvarja 1883. Tečaj VII T" Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •T «41bwM )■ Ml«. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako aredo In sabot« o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. KO kr. - Posamezne številke se dobivajo Dri opravništvu in v trafikah v Trat« po & kr., v Gorici in v Ajdavaciai po O kr. — Naročnine, reklamacije in inaerata prejema Opravniitva * via Zonta 5«. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »via Torrente« Nuova tipografija;vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Interati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraSunljo po pogodbi — prav ceno ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ne plačuje za vaako besedo 2 kr. Nove zemljiške knjige in kataster. _,. Kdor je imel kedai posla pri zemljeknjižnih uradih, ve, kako pomanjkljive in nejasne so bile stare knjige. Bil je skrajni čas, da se je nekoliko na bolje krenolo. Nove zemljiške knjige pozdravi gotovo vsak kot velik napredek, a večina tudi dobro ve, da je sedanja uredba Se vedno pomanjkljiva. Imeli smo priliko skusiti staro negotovost in tudi novo, to se ve, zelo omejeno i pomanjšano, kajti v okraji našega biva-liSča so uvedene nove zemljiške knjige uže precej časa. Povsod velja načelo, da treba, kadar se kaj novega i dražega napravi, približevati se kolikor mo- §oče popolnosti in ne gledati na vsak krajcar, da je elo tem bolje i zanesljiveje. Zdi se nam, da se je pri novih zemljiških knjigah preziralo to načelo, bodisi iz denarstvenih ali kacih druzih razlogov. Mogoče, da so bili tudi pravni zadržki, o katerih pa nam ni govoriti. Nego sodimo iz praktičnega stališča samo razmero zemljiških knjig i katastra in menimo, da se ne dotikamo pravnega ali vsaj, da mu ne nasprotujemo. Glavno napako vidimo v tem, da je kataster Se vedno namenjen v prvej vrsti davkarijam, ki pa ga ne rabijo za drugo, nego da vedo prostranost posameznih parcel, da iz te računajo visokost davčne dolžnosti. Istina je, da se je pri novih zemljiških knjigah delovalo na podlagi katastra i da so se vpisale posamezne parcele se številkami i kulturnimi vrstami, kakor so zaznamovane v katastru. A to je premalo vzajemnosti. Naša misel je, da bi bilo koristneje, ako bi se bil priklopil kataster zemljeknjiž-nemu uradu in temu dal nekak dvojni delokrog t. j. da bi bil odvisen, kakor sedaj, od sodnije in da bi tudi služil davkariji, katera ga, kakor omenjeno, tako malo potre i) uje. Ta razširjeni zemljeknjižni urad bi moral voditi uradnik, ki ne bi se imel ukvarjati z drugimi stvarmi, kakor sedaj, nego izvrševati edino le zemljeknjižne i katastarske zsdeve. Moral bi pa biti zemljemerstva vsaj toliko vešč, kakor sedanji »geometri«, o katerih je znano, da so večjidel samo praktični in ne znanstveni strokovnjaki. k*r se niso učili geodezije na kakej tehničnej višjej šoli. Poudarjamo pa, da smatramo kataster samo kot izvrsten pripomoček za red, natančnost in razvidnost, a mu glede pravnega pomena pripisujemo samo ono važnost, kakor jo ima sedaj, kajti sodnik je navezan v prvej vrsti na drugačne dokaze. Podlistek. Rudolfovo. (Zgodovinska črtica). (Konec). Leta 1614 je bilo v R. Se precej luteranov, katere je preobračeval ondotni prošt Marko Kbunius h ka-tolškej veri, a baje brez vspeha, in leta 4615 je bilo iz Novega mesta radi vere še 16 osob pred škofovsko komisijo pozvanih. Rudolfovo, ki se ie bilo v začetku 16. stoletja frecej okrepčalo, zgubilo je po požaru (1.1605) 60 hiš, 1578 in 1590 ter 1625 je pa razsajala kuga po mestu. Ta šiba božja je bila 1.1590 pobrala toliko meščanov, da je bilo mesto videti, kakor bi bilo vse pomrlo; po trgu je vzrastla trava, da bi se bila lehko kosila. Tudi 1, 1625 je kuga pomorila nad 400 ljudi. Kapucinski samostan je bil v Rudolfovem 1.1654 (1672 še le sezidan) ustanovljen, a 1. 1786 razpuščen. Valvazor je v svojej knjigi tudi še zelo tožil o Rudolfovem. za Ljubljano najimenitnejšem kranjskem mestu, da je vsled turških vojn. kuge in požara hudo trpelo. Vendar je bilo Še poglavitno središče pri brambi državne meje, pri preskrbovanji vojnikov s živežem in drugim, dokler ni Karlovec to nalogo prevzel. Tudi je bilo Rudolfovo v velikej kupčijskej zvezi s Kanižo na Ogerskem, dokler ni prišla ta v turške roke. O tem piše v »Vrtcu«, iz katerega posnemamo tudi daljni zgodovinski opis Rudolfovega, č. g. P. F. H. tako-le: Avstrijski nadvojvoda Karel je izpremenll 1580. leta Karlovec v mejno trdnjavo proti Turkom. Vojaki z uradi so se preselili v Karlovec. To je bil hud udarec za mesto. Da je nesreča prikipela do vrhunca, vpepelil je požar 1664. leta mesto mulo da ne popolnoma. To je pripravilo mesto v neizrečeno nesrečo. Posebno pri delitvi parce!, pri prodavanji zemljišč i stavb, pri izročevanji, podedovanji, menjavanji itd. trebalo bi glede reda večje — strogosti. Po seda-njej upravi zadoščuje, da država dobi tako imenovane a takse«. Za drugo se ne bri^a — kakor bilo, bilo. Te »takse« pak so za onega, ki je tako srečen, da jih mora plačati, zelo občutljive in mnogokrat treba leta i leta, da si zaceli rano, ki mu jo na imetji vsekajo. Ne bi li bilo umestno, da bi za to žrtvo država vsaj pomagala ured ti rnu novo razmero tako, da ne bt se mu bilo bati nikake Škode? Ne bi li bila jako koristna stroga določba, da se ima vsaka pre-memba lastnine izvršiti ob jednem pri katastru in pri zemljiških knjigah in vsled tega tudi pri davkariji? Ta bi n. p. ob jednem s »takso« zaračunala si ono malenkost za koleke, ki so potrebni (ali bolje, ki se zahtevajo) za prepis, izročila jih z dotičnimi dokumenti vred zemljeknjižnemu uradu in vse bi bilo na kratko opravljeno. Lastniki bi se siliSi tako k redu brez posebnega pritiska. Ugovarjal bi kdo, da to sedaj prav lahko izvrši stranka sama. Res je. Pristavil bi morebiti, da se točna izvršitev tacih važnih zadev opušča samo iz nemarnosti. To ni res, nego iz nevednosti se opušča. Ako pogledamo v naše zemljiške knjige, čudili se bodemo množini dedov i pra-dedov do druzega i tretjega kolena nazaj, ki so vpisani za lastnike, da si so uže davno pomrli in je na posestvu morebiti uže tretji gospodar za njiini i Pri eksekutivnih dražbah se mnogokrat prepričamo o velikih škodah, ki zadenejo marsikoga. Parcele, katere je lastnik prodal in jih Kupec pošteno plačal takrat, ko posestvo še ni bilo zadolženo, katere je morebiti tudi užival uŽe desetletja — naenkrat so zanj zgubljene. Niti mogoče ni, da bi se vsaj za kupnino od-škodoval, ako bi tudi zadovoljno potrpel razne troške, zboljšanje i drugo. Vse take Škode izvirajo iz napačnega razumenja. Kmet ve, da država ne terja druzega, nego svojo »takso« in o važnosti te »takse« je tako prepričan, da bi na njo prisegel. Ako kaj kupi ali menja ali od roditeljev prevzam**, prvo mu je, delati pismo pri notarju, mnogokrat tudi pri kakein zakotnem pisarju, in plačati »takso«. Kadar to odpravi, prepričan je do kraja, da je vse v redu. Včasi, a zelo redko, primeri se, da ga kak razumnik pouči, a mnogokrat se trudi brez uspeha, dopovedati mu, da s tem ni prav za prav Še nič opravil. On trdi svojo, da je delal pismo »na Štempelj« in daje plačal »takso«, da mu toraj nikdo ne more vzeti lastnine. Na zgoraj omenjeni način bi se odpomogle tako rekoč radikalno takim neprilikam, izjemši neka- Kdor je še kaj imel. užival je dobiček svojega truda brez upanja, da si pridobi novega. Tako je izginolo iz mesta prejšno blagostanje. Da bi se mesto saj nekoliko opomoglo, ustanovila je blaga cesarica Marija Terezija 1746. leta gimnazijo, a 1798. leta takozvano 8 razredno normalno Šolo ter poduk izročila redovnikom sv. Frančiška. Tudi je postalo Novomesto »okrožno mesto«, ko so bili vicedomi 1748. leta nadomeščeni z okrožnimi glavarji. V cerkvenem oziru je bilo mesto podložno Oglejskim patrijarhom. Ti so imeli svoje namestnike v duhovnih stvareh za Kranjsko, Štirsko in Koroško. To častno službo so opravljali Novomeški prošti Po-lidor Montagnana 1587. leta, Marko Khun 1599. leta; proštje Nikolaj Mrav 1599. leta, Mihael pl. Kurnberg 1650. leta, Janez Andrej pl. Stemberg 16">0. leta, Janez Andrej pl. Stemberg 1653. leta in Jurij de Marotti 1716. leta pa kot titularni ali pravi škofje so toliko laže zastopali patrijarhe. Ko se je 1787. leta dovršila nova uravnava do tega časa jako neugodnih škofijskih mej, pripadale so ljubljunskej škofiji vse dnhovnije, ki so bile doslej pod Oglejskimi patrijarh!, torej tudi Novomesto. Pred mestnimi vrati poieg ceste proti Ljubljani je stal 1672. 1. sezidani samostan kapucinski, ki pa je bil zaprt 1786. leta. Tu je psal slovenski pisatelj P. Hipolit. V mestnem ozidji, ki je bilo nekoliko 1786. leta porušeno, osem stolpov oh mestnem obzidji pa na očitnej dražbi prodanih, bilo je pet cerkva s župno vred. Za časa prvega prihoda Francozov na Kranjsko je baje general Bernadolte, poveljnik francoskej armadi na Kranjskem, poslal oddelek vojakov iz Ljubljane proti Novemu mestu, češ, naj zasede mesto. Bilo je meseca aprila 1797. leta. Francozi pridejo v mesto, ko se je začelo mračiti, ter napadejo hišo nečega ubožnega meščana. Meščani, misleč, da ko roparji, zaženo glas: »Roparji, roparji so v mestul« Po cerkvah prične plat zvona hiti, bobnar pa z bobnom meščane k orožji kliče. M ščani se hitro oborože in tere slučaje pri zadolženih posestvih, za katere bi se Ea morebiti tudi kakaodpomoč našla. Zemljiške knjige i bile natančne i bolj zanesljive in ognolo bi se tako mnogim zmešnjavam i tudi (navideznim) krivicam, ki izvirajo iz napačnih pojmov. V smislu pa, kako bi se izvršila prememba pri zemljeknjižnem uradu in davkariji, moralo bi se na-ravno preustrojiti vse navzgor n. p. pri katastru evidenca, arhiv. In gotovo ne bi taka nova naprava delala novih bremen, nego mogoče je, da bi se ceneja bila. J—o. Politični pregled. Notranje dežele. V državnožborsiej seji 3. t. m. je mlnisterski načelnik nazaj vzel zakonski načrt o pomoči \a Tirolsko, rekši, da predloži drugačen načrt. Potem se je izvolil odsek 36 poslancev, da se posvetujejo o Chlumec-kyjevem predlogu. Zakon o izreku smrti se je sprejel po sklepih gosposke zbornice. Poročevalec, davkovskega odseka Menger je na-svetoval, naj se vladi naloži, da predloži načrt o pre-drugačbi užitninskega davka, da se davek zniža na neobhodno potrebni živež, poviša pa na nepotrebni; potem naj se sestavi posebna komisija, ki se bode posvetovala o odstranjenju užitninskega davka, ki se plačuje na mitnicah v zaprtih mestih. Ti predlogi so bili sprejeti. Štajerska deželna deputacija je povabila cesarja, naj bi se blagovolil vdeležiti habsburške deželne svečanosti. Cesar je pritrdil ter izrekel željo, naj bi se ta svečanost obhajala prav pred ono na Kranjskem, ki bode 11. junija, da se bo mogel vdeležiti obeh na enem in istem popotovanji. Dalmatinski državni poslanci, ki se zarad tega niso hoteli vdeleževati v sejah državnega zbora, ker je deželni dalmatinski namestnik, general Ivanovič svetoval dalmatinskim uradom, naj rabijo v meju-sobnem občevanji nemški jezik, zahtevajo, naj se vojaške sodnije v Dalmaciji odpravijo, sicer ne bodo glasovali za budgetne predloge. Državni poslanec poljak Kaminski se je vdeležil necega nepoštenega dejanja, zarad Česar je zgubil neobhodno potrebno zaupanje ter se moral odpovedati poslanstvu. Poslanec dr. Wolski, pa je bil njegov pravdosrednik, zato so tudi njega na odgovor poklicali poljski poslanci ter ga primorali, da se je hite na razbojnike. Francozi, zaslišavši ropot in zvonjenje po mestu, mislijo, da je to znamenje po okolici razpostavljenim vojakom, naj mestu na pomoč pribite, hitro zapustć mesto in se še po noči umaknejo do Trebnjega. Raznesla se je namreč govorica, da nad 60.000 cesarskih tu preži na Francoze, da jim zabrani odhod. Ta srčnost je za sedaj rešila mesto druge nadležnosti; kajti k malu potem je bilo skle-neno primirje v Ljubnem (Leoben) ter mejna črta zaznamovana od Trebnjega do Litije in Celja, v 19. dan meseca oktobra 1797. leta pa mir v Kampo-formiji. — Leta 1809 so Francozi zasedli mesto. Okolo mesta je bila zbrana Črna vojska, ki je mnogo, hudega delala okolici ter mnogo ljudi usmrtila. IzZužen-perske, Hinjske in Višnjegorske okolice so se zbrali kmetje, zapeljani od neprevidne svetne in duhovske gosposke, oboroženi s kosami, vilami in jednacim orodjem okolo mesta čakajoč Francozov. V tem so pa plenili po mestu in okolici, dokler jih niso francoski vojaki razkropili in pomorili. Vsak kmet, ki so ga zasačili v mestu, bil je usmrten brez milosti, a meščanom je bilo prepovedano pod smrtno kaznijo, sprejeti kacega človeka pod streho. Za kazen so požgali Bršljin in druge vasi po okolici. Vsled Dunajskega miru v 14. dan oktobra 1809. leta je prišlo mesto pod francosko vlado in ostalo do 1813. leta. V 15. dan avgusta tega leta se je še slovesno obhajal god cesarja Napoleona I., malo dni potem so francoski vojaki zapustili mesto ter ga ee-surski zasedli Od 1. 1814. do 1817. je trla ljudi najhujša lakota, ki se pomni. Mnogo ljudi je za lakoto pomrlo. Mernik turšice je stal nad 7 gld. Mnogi so si ohranili živenje z juho, katero je iznašel Rumfort, (roj. 1752. 1. v Ameriki, umrl 1814. leta pri Parizu). V letih 1836., 1850 in 1855 je kolera mnogo ljudi pomorila. Sedanje mesto ima 2066 prebivalcev, katerih se največ živi z obrtnijo in trgovino, a tudi s polje- tuđi on odpovedal poslanstvu. Pi?al pa je dve pismi, eno Smo/ki in drugo Grokolskemu, v katerih izreka, da on ni vdeleim pri nepoštenem dejanji poslanca Kaminskega. Vnanje dežele. Črnagora in Turčija ste se neki zastran mej pogodile. Oiersovo popotovanje ni bilo brezvspešno, kakor poročajo oficijozrii nemški list', dosegel je vzajemno postopanje v politiki treh cesarstev. V Vidmu je imela 5. t. m. biti porotna sodba zoper Oberdankovega tovariša Ragoso, a preložila se je na meseca maj, ker se je pri zaslišanju sokrivca, lekarničarja Giordanoiz Butrija; pokazalo, da je treba daijših preiskav. V Italiji še vedno oberdankujejo. Nek javni uradnik v mestu Forli je Oberdankovo podobo na zid prilepil in bil vsled tega v Mondovi premeščen. V tem mestu se tudi podpisuje prošnja naj se Via Borgo Ravaldino prekrsti v via Oberdank. Načelnik delalskega društva »Fratellan^a ojpe-raia* v Livorni je v zatožbi, da je razž&iil avstrijskega cesarja. — Državni pravdnik v Benetkah zahteva, naj se zapr6 tri osobe, ki so podpirale Oberdanka pri pripravah za atentat. Grof Chambord, kakor se trdi, pisal je Charetteju pismo, v katerem ga svari, naj miru na Francoskem ne skali z orožjem. »Kdor ljubi materino zemljo — tako neki govori pismo — mora želeti, da je ne pretrese hrup domače vojne. V dolžnost si štejem, da vam ponavljam besede, katere je Ludovik XVIII. vašemu junaškemu in slavnemu predniku govoril: »Silno važno je, da tisti, katerega so storila junaška dela za druzega vtemeljitelja kraljestva, v porazumu dela s tistim, kateri je po rojstvu poklican na vlado«. — Grofa Chamborda še vedno obiskujejo francoski legi-timisti; zadnje so bili pri Chambordu: Vicomte de Guvillon, Comte de Bombon, Gointe de St. Soine iz Dižona, oba grofa J. in H. de la Bouillerie, baron d'Aubigny in g. M. F. de Baupeneau. — Zdaj so v gostilnici k »poŠti« zopet najeta stanovanja za nove yoste s Francoskega. Bitmark je nevarno zbolel; zadnje dni mu je nekoliko odleglo, vendar je nevarnost še velika, ker je mož star. Dopisi Tržaška okolica, 3. februvarja. (iCerkev v Barkovlji, vojainica). Minoli teden se je podpisavalo v Barkoljah za novo cerkev. Kakor se sliši, podpisalo se je blizo 1.500 gld. Cerkveno vodstvo iina tudi v denarjih še precej premoženja. Čaka se še podpore od vlade. Razumljivo pa je, da se porabijo pri zidanju nove cerkve vse boljše reči od stare cerkve; začno morebiti zidati še to poletje novo cerkev. To je bilo uže davno potrebno. Kajti stara cerkev je za Baikovlje gotovo premajhna Ob velicih praznicih hodijo ljudje iz vse vasi k sv. maši in takrat mora gotovo četrti del ljudstva zavoljo prenapolnjene cerkve pod milim nebom stati. Pod Bar-kovlje spada blizu 1.600 duš, v primeri s Kontoveljem, katerih cerkev ima enako velikost, šteje pa le nekaj nad 700 prebivalcev. r ' Sedanjo vojašnico v Barkoljah, ki je bila vlast-nina g. grofa Brandi-ja, kupila je družba odličnih irzačanov za 30.000 gld. Kakor se čuje, namerjavajo staviti oni gospodje v Barkoljah velikanske morske toplice, koje bi stale več sto tisoč goldinarjev. To bi bilo častno za mesto in za to vas. Kajti pri tako ogromnem delu bi dobili naši ljudje mnogo zaslužka. Vriiu tega bi hodili ljudje iz vse Avstrije po leti kopat se v bo J oče morske toplice. Boljšega kraja za to si niso mogli gospodje izbrati. — Minolo poletje se je sicer čitalo v mnogih tukajšnih tržaških časnikih, da misli neka družba staviti take toplice pri sv. Andreju. A tukaj je to mnogo boljše. Mimo dobre deljstvom. Meščani imajo uniformiran meščanski kor z dobro izurjeno godbo, ki potrebščinam popolnoma zadoščuje. Cesar Fran Josip I. mu je daroval krasno zastavo, ki se je slovesno blagoslovila v 26. dan junija 1875. leta. V mestu je c. kr. okr. glavarstvo, okrožna in mestno delegirana sodnija. Za naobraženost skrbi c. kr. višja gimnazija, čveterorazredna deška in dvorazredna dekliška ljudska šola. — Duhovno pa-stirstvo oskrbuje iufuliran prošt s Štirimi kanoniki in vikarjem. Nad mestom na prijaznem holmci stoji farna-kapiteljska cerkev z lepim starinskim prezbi-terjem. V cerkvi je sedem eltarjev; veliki v gotiŠkem zlogu izdelani oltar diči prelepa podoba sv. Nikolaja, ki je delo slavnega umeteljnika I. R. Tintoretta. Pod oltarjem so sv. Feliksa ostanki, katere je prinesel iz Rima prošt Grmanik 1775. leta o sv. letu. Tudi je v cerkvi mnogo starih grobnih in drugih napisov. Od zunaj pa lepša cerkev krasen zvonik z lepo ubranim zvonjenjem. V zlasti si je mnogo prizadeval v dan 4. novembra lanjskega leta umrli prošt Simon vitez pl. Wilfan za olepšavo cerkve ter jej dal zlogu primerno olepšavo. Tudi je skrbel, da se je uredil razmetani kapiteljski arhiv, v katerem je mnogo za zgodovino jako važnih listin, mej druzimi tudi dva lista slov. pisatelja Matije Kastelca. Razen farne je v mestu še frančiškanska cerkev z jako okusno izdelanim licem. Tu počivajo ostanki slov. pisatelja M. Kastelca. Izmej poslopij naj se omeni Še «prvi narodni dom». Zalibog, da Še ni čisto dodelan; naj bi pač k malu dobil lice, kakeršno mu je pristojno. Ti pa, Novo mesto, bodi središče narodnega ži-venja na Dolenjskem, cveti do nekdanjega blagostanja, ostani zvesto, po izgledu svojih pradedov, cesarju in domovini; kaži, da si vredno »prvega narodnega doma* in da v tebi prebivajo Slovenije zvesti in verni sinovi. morske, či-te i zdrave vode, ker je tu morje odprto, kakor sicer nikder. peščena tla. kar ugaja zgradbi i še bolj zdravju. Luje se, da misli tudi vodstvo tramvaja, da se le to delo prične, svoj tir podaljšati iz Trsta do Barkovelj. Dobro bi bilo, da se delo prej ko mogoče začne, ker prav sedaj nemajo ljudje zaslužka. Vodoran. S KrMA 1. februvarja. Ker me naduha nadleguj", iščem v svojej maiej biblioteki list * Edinost«, da bi se naročil na izvrstne Prendinijeve paštete. Pri tej preiskavi mi pride še enkrat list 3. m. m. v roke. Nolens volens zapazim listnico uredništva, koja popisuje pisatelja dopisa 3. m. m. Gospod urednik se je gotovo pomotil, da me tako velikanskega popisuje. Majhen sem, v belej Ljubljani doma, v Siski imam seničico in v žepu pa pe-tiČico. Dovolj osobnega popisa. Sedaj hočem spregovoriti o varčnosti županije Lokve. Lokavci imajo hišo, a kaj bi rekel, imajo prostorni starodavni Tabor, znamenit uže iz turških vojn. V tem poslopji je bila vedno šola, ali ker je bila ta trdnjavica potrebna popravljanja, a mesto da bi Tabor popravili, vzeli so v najem hišo g. M. A., kojemu plačujejo nje več nego 7 let 150 gld. letne najemščlne in g. učitelju 100 gld. za stanovanje. Vsako leto 250 gld., v sedmin letih lepa vsota 1750 gld. S to vsoto bi lahko v Lokvi novo učilnico sezidali. Tedaj v tem obziru ni lokavsko županstvo varčno. Sedanjemu g. županu je blagostanje občine deveta briga, samo da je z g. M. A. »am guten Fusse«. Bog me takovih županovi Ko bi g. M. želel blagostanje občini, gotovo bi nevednemu županu svetoval, če tudi v svojo Škodo, da bi se Tabor popravil. Ali g. M. napeljava vodo le na svoj mlin in si misli, samo da se moja kola vrte, druga pa naj čakajo. Vprašam, ali je pa hiša g. M. primerna za Šolo? Ni! Hiša je tik glavne ceste, vozari se ves dan in mislim, da vsak sprevidi, da to poduk zadržuje. V istej hiši je kovačija, v kojej kovač ves dan nabija, kar poduka gotovo ne pospešuje. Uboga učiteljeva Eluča, ki morajo kovačevo kladivo prekričati. V istej iši pod šolsko sobo je hlev, ali je to primerno zdravju učitelja in šolske mladine? Zakaj vlada skoraj vsako leto »angina« mej šolko mladino? Radi smradu. Gotovo, da g. M. tega šolskej oblastiniji ne naznani, če tudi bi bila to njegova naloga, Kakor krajnega šolskega predsednika. Tabor je na mirnem zračnem prostoru, v kojem bi imel tudi g. učitelj stanovanje, ako bi bil prilično popravljen. Ali dokler bode župan Sod uplivom g. M. ne bode Tabor nikdar popraven. Ker se g. M. toliko briga za dopisnika, ki je pisal v prvi list »Edinosti«, zato mu rečem: »Zakaj niste lepo rumenega kanarčka ptička — I? vjeli lansko leto v svojej sobi, ko je bil navzoč. Saj Vam je znano, da kanarski ptički lete v zimskem času na jug, kder je toplejše. Ali koncem maja Vam hočem zopet rano zjutraj podoknico zapeti v znamenje vrnitve. Resnicoljub. Iz Kota za Kobaridom, 26. januvarja. (Družba sv. Mohora na Goriškem; cesta.) Pod tem naslovom nam je prinesla »Soča« v 2. stv. t. 1. v podlistku razpravo o udih družbe sv. Mohora. Do- Eisnik misli, da pozna dobro tudi naše razmere v lotu, a moti se zelo. On pravi namreč, da so razmere v Breginju blizo iste, kakor v Sedlu. Vidi se, da dopisnik še ni bil v Kotu, ali če je bil, razmer ni opazoval. — Pomislil naj bi oni gospod, da spada pod breginjski zvon jedna sama velika vas, mej tem, ko vikarjat sedelski obseza 4 vasi, ki so si druga od druve oddaljene. Ako je vas velika, tedaj je uže ljudstvo po navadi omikanejše, in se mej seboj spodbuja z izgledom, v jedno ali drugo reč. Ali to je še malenkostna razlika. — Ako je bil g. dopisnik kedaj v Sedlu, ali v Stanoviščih, ali v Podbeli in to posebno spomladi, poleti in jeseni, je li videl kaj dosti ljudi moškega spola v omenjenih vaseh? Mislim, da bi jih bil skoraj vse lahko na prste seštel, kajti skoraj vsi, kar jih je dočakalo 14. I., in še celo mlajši, žive na ptujem. Nekoji so delalci pri žel^žnicah in cestah, drugi v rudniku v Trebovljah na Štajerskem, mlajši so pa pastirji po Kranjskem in Koroškem. V Breginju to ni tako. Le malo Breginjcev je, ki bi si hodili kruha služit po svetu. — Vse to naj še bode, da bi ljudstvo znalo čitati, uže bi se Še kaj napravilo. Pred 15. 1. ni bilo niti najmanjše šolske sobice t Sedlu. Rajni g. vikar Vidmar je otroke vodil na prosto pod milo nebo ter jih je v travi pod kakim drevesom učil nekoliko krš. nauka in čitati. O uspehu si lahko vsak sam misli. Pozneje se je najela temna sobica v nekej hiši v vasi. V Šolo je hodil, kedor je hotel, siljen ni bil nikdo. Duhovnik pa tudi ne more toliko doseči, kakor učitelj, ker duhovnik je zadržan radi svojega duhovnega posla, in to še posebno v takih vikarjatih, kakor |e sedelski. V Sedlu je redna šola še-le 2. 1. — V Breginju so imeli šolsko sobo uže pred 20. 1. in redno Šolo imajo uže 6. 1. Kde je večja masa ljudstva, ki zna Čitati, to ni teško uganiti. G. dopisnik je sešteval prebivalce vseh štirih vasi, da je dobil razmerje, da pride še-le vsak 158. (? — 110) Človek ud družbe sv. Mohora. Ako bi poznal dobro naše razmere, ne bi tega bil storil. Sicer spadajo vse 4 vasi pod jeden vikarjat, ali vasi: Podbela, Homec in Stanovišče so uže 22 i. v velikem prepiru z glavno vasjo Sedlom radi zidanja nove cerkve. Ta prepir se je 1. 1874., ko so temeljni kamen postavili novej cerkvi v Sedlu, tako poostril, da ljud|e omenjenih vasi niso hoteli več hoditi k maši v Sedlo.'1 o se godi žalibog, sicer ne več splošno, ali vendar nekoliko Še dandanes. To je tudi zdateu uzrok, da ne dobite niti jednega uda družbe sv. Mohora iz onih vasi. Saj to tudi ni čudo; ako se pomisli, da se oznanja opisovanje v družbo sv. Mohora v cerkvi, da se tam ponudi najlepša prilika govoriti zbranemu ljudstvu o koristi te preimenitne družbe. G. dopisnik vendar ne more zahtevati, da bi se hodilo od vasi do vasi, od hiše do hiše spodbujat in prigovarjat ljudstvo, naj se vpiše v to družbo, ako noče hoditi v cerkev, kar se k ljubu teinu godi v šoli in privatno. Stori se kolikor se more. — Ako tedaj odštejemo prebivalce onih vasi, v kojih ni nobenega uda, in ako vzamemo od breginjskih udon 4 ude, ki niso Breginjci in tudi ne avstrijski podložniki, ampak beneški Slovenci, dobomo vsa druira Števila. Vas Sedlo ima 290 duš (glej Rut. zgodov. Tolmin) in 8 družbenikov, tedaj je vsak 36 človek ud družbe sv. Mohora. Breginj ima 583 duš in 11 udov, tedaj je še le vsak 53. človek družbenik. Toliko, da se resnica izve. G. dopisnik pa naj prihodnjič, pri takih dopisih, številke bolj vestno pregleduje. Se nekaj, kar zadeva poti »kotarskih«. Naša cesta tako počasi napreduje, da nemam izraza, da bi to opisal. Po polževo ne morem rabiti, ker polž bi uže lahko tisočkrat prehodil ovo pot. Uže 1. 1849. se je mislilo na to cesto, in 1. 1850. se je priznalo, da je cest i zelo potrebna. Pozneje se je nekoliko popravil stari kolovoz, ki je pa tak, da še tega imena ni vreden. Pred kakimi 8. I. se je pričela delati nova cesta. Kadar bode dovršena(?), bode po priliki dolgosti 2'/a ure. Do sedaj v 8. 1. seje je naredilo za polu ure hoda in še to le površno. Ako bodete tedaj hoteli imeti vi Kotarji cesto, čakati bodete morali še 32 1. Kedo je temu kriv ? Nekoliko ljudje sami in nekoliko cestni odbor. Znano je, da Breginjci niso zadovoljni z novo cesto, ker bi jo imeli raje po starej črti. Vsled tega je tudi nočejo delati, vplačujejo v njo tudi ne, ker jih nikdo ne sili. Sedlani, Stanoviščani, Homčani in tudi nekoji Borjanci so delali tako, da imajo skoraj vsi iz onih vasi denar zaslužen, a plačati jih nikdo noče. To jih je razsrdilo, da nočejo več delati. Svetoval bi vsled tega cestnemu odboru, posebno kotarskemu (breginjskemu) cestnemu odborniku, naj one ljudi, ki imajo vplačati, prisili na kak način delati, ali pa naj cestni odbor zaostale davka na cesto pobere ter splača one, ki imajo zastali zaslužek. To je lek, ki ozdravi našo cesto, pa tudi pomore marsi-kakej uboŽnej družini, ki je delala pri cesti z namenom, da si kaj zasluži. Bogatejšim družinam, kakor n. pr. nekojim v Breginju, ki niso še nič delale, ne bo se to dosti poznalo, a drugim bo pomagano. Nam v srednjem kotu ni mogoče več popravljati starega kolovoza in delati nove ceste, posebno ker je ves svet aluvijalen, ki nema stanovitnosti. Na noge tedaj naš cestni odborniki storite kaj za cesto, ako nočete, da bo Še ta, ki je zdelana, pri prvej velikej plohi »komplita«. Kotarski opazovalec. Iz Prema 17. januvarja. (Konec.) Županstvo, tirjaje doneske za organista in šolo po hišnih Številkah, opiralo se je vedno na ta § in mi menimo, da vsaj po vsej pravici, ker šola in or-ganist sta tisti posebni potrebi, za katere so vsa prejšnja Županstva, še pred no je bil občinski zakon za Kranjsko 1. 1866 zagledal beli dan, po hišnih štev. terjala. Jasno je teduj, da le za nove zaloge mora se po postavi napraviti naklad na davke, a sedanje žu- Jianstvo nI dosedaj napravljalo nikaklh novih stvari, orej ga tudi postavna dolžnost vezala ni, za dosedanje stare potrebščine naklade na davke napravljati. Vendar ste k ljubu očitej resnici se upali na deželni odbor pisati nesramo laž, da so se špitalski troŠki terjali po hišnih Štev.; nadalje, da je županstvo terjalo tudi zaostali cerkveni zalog v znesku 17 gld. Nesramni lažniki, ali se ni donesek za špitalske troške terjal po zemljiščih, ne po hišnih štev.? Kdo je pa sklepal kaj o zaostalem cerkvenem zalogu* ali ga terjal, ker je pač vsemu svetu dobro znano, da vsa stvar o tej zadevi pri deželnej vladi rešitve Čaka? Res ne vemo, kako bi vas sodili: da ste ali tako hudobni ali nevedni, da resnico tako neusmiljeno pačite, ter vlačite stvari na dan, o katerih sedanje županstvo nikoli ni sklepalo niti jih terjalo in o katerih se niti ne ve. kakošeu da bode konečni njih izid. Kde ste štev. 17 vzeli, to je nam popolnoma neznano, kajti dobro vemo, da nekateri niso niti krajcarja na cerkveni zalog (24 gld.) plačali, nekateri le polovico itd., kar zopet označuje vašo debelo laž. Da pa nemate posebne učenosti, katero si v razlaganju §§ prisvajate, kaže uže to, ker ste kot »doktorji« vendar le lezli k notarju v Bistrico pritožbo zoper županstvo delat. Da ste pa istinito lažniki prve vrste, dovoljni dokaz je uže to, da je notar sam nad vašimi izjavami dvomil. Za vašo lažnjivo nevednost priča tudi to, da ste v svojem naznanilu na c. kr. okr. glav. od dne 8. januvarja t. I. v katerem naznanilu ste zahtevali — ne prosili —■ naj se prodaja zarubljenih stvari ustavi, navajali neke odloke deželne vlade, a v istini so bili oni odloki od deželne vlade. No, to vam je »doktorska« učenost, da niti deželne vlade od deželnega odbora ločiti ne ve. Pa temu so ni čuditi, saj njihova »doktorska« učenost — bolje rečeno hudobija — privedla jih je uže tako daleč, da so v resnici deželnemu odboru začeli pošiljati prave pravcate laži v rešitev. — Pregovor pravi: kdor hoče drugim gospodariti, mora sam dober gospodar biti. V tem pomenu bi tudi mi rekli: kdor se hoče za pravico drugih potezati, mora sam biti pravičen, česar pa pri teh »doktorjih« ni. — V/.lasli »doktorju« pod Premom hočemo v slavni spomin njegove poštenosti poklicati priče Pardo & Ma-chioro iz Trsta, pred katerima je njegova »doktorska« gospa lagala, da njen soprog je vse zapravil, da nema niti hlač, ako mu jih ona ne kupi itd. Lep doktor prava talci — Drugi »doktor« bivajoč na Premu, kateri se pa do danes, če tudi ima uže na petdeset let na svojem grešnem hrbtu, ni navadil niti pisati, niti čitati, tudi ne more pokazati predobrega spričevala svoje poštenosti. Na vsak način se nam pa čudno zdi, da bi ne mogel tak učen razlagalec §§ vedeti, da se zanjke zajcem ne smejo nastavljati, da se kontrobant ne sme prenašati, da se vsled županske prepovedi, kadar vinogradski čuvaj grozdje čuva, ne sme po noči po vinogradih hoditi itd. Pri tretjem »doktorju« se nočemo preveč muditi, ampak mu le ono celo faro srarnotivno dogodbo v spomin poklicati, ter naposled vsem trem reči svoj: Sram vas boli! Mirno je živela občina v tej zadevi, dokler se niso ti hujskači-doktorji oglasili, ter z svojimi lažmi nekaj manjših in nevedniših posestnikov dobili na svojo ftran. Dragi sosesčanje! ni vain na čast, da se mora županstvo uže žandarmerijske pomoči posluževati; vi zgubite pri vnanjem svetu dobro svoje ime in govorilo se bode o nas: poglejte kakšni so Premcil Prijateljski in k vašemu boljemu svetujemo vam, da popustite to trojico in njene svete, sicer si utegnete na glavo nakopati sramoto, katere ne bode lahko zbrisati. Spreglejte, komu ste se dali v roke — sleparjem in laŽnikom pive vrste, kateri molzejo iz vas krvavo zaslužene krajcarje, s katerimi bi bili lahko uže lep dei občinskih doneskov plačali. Spoznajte, da tem ljudem ni za pravico, ampak za zdražho in nemir v občini in njihovo počenjanje izvira edino le iz sovraštva do sedanjega županstva, na kateri stol bi sami radi zlezli, ter od tam občanom svojo laž njivo pravico diktirali. — Verujte pa, da se to nikdar ne zgodi in v Županskej kroniki zapisana bodo imena teh »doktorjev« z debelimi Črkami, v svarilo našim potomcem pred takovimi hujskači. Konečno le Še to: ako v tej zadevi ne bode še miru, v prihodnjič te tri »doktorje« Še natančneje popišemo ter njih imena priobčimo. Iz Borovnice« dne 4. februvarja. Vem, da uže mislite, da sem zamrl, ali, da me je ostrašilo to, ker ste mi predzadnji dopis o celjskem »butelji« v koš vrgli,*) ker se vam potem nisem več oglasil. Nikakor ne, imeli ste uže svoje uzroke, in zarad tega nisem vam hud, kakor je navadno mlad, časi tudi star človek, ki v časnik pošlje kako neumnost, pa se ne natisne njegova stvar. Danes pa mi vendar vsega ne vrzite v koš. Tedaj: Kratek je letos predpust, in Še ta je pri nas jako čuden: ni ene poroke ni bilo — vsi bodo ulekli ploh na pepelnico, iri toliko ozbiljnejše premišljevali jako trezne besede: Meinento homo, quia pulvis est, et in pulverem re-verteris. (Pomisli človek, da si prah i da se v prah vrneš.) Letos bo Dežmannov Karol obhajal petintri-desetletnico svojih imenitnih »prokletih grabelj«. Mi Borovničanje smo sklenoli ta dan napraviti veliko slavnost na čast prvemu boritelju in odpadniku Slovenskega naroda, in kakor sem pozvedel, vršila se bo ta velika slavnost 29. t. m. Naš gospod župan bo skrbel, da se tisti dan vsa vas razsvetli, celo veliki vijadukt bo ves v lučih — an župan, pri nas edini prijatelj in naročnik celjskega »buteljna«, — aranžira vso to stvar, slavnost bo strašanska, streljalo se bo z — brinjem. Vabila se bodo tiskala v Gelji pri g. Rakuschu — in to zato, ker v Ljubljani nemajo v nobenej tiskarni tako lepih črk; — vabila se bodo tiskala v dveh jezicih, in sicer v nemško-slovenskem in slovensko-nemŠkem! To je posebno zanimljivo 1 Poročal sem Vam zadnjič, da napravimo ta predpust dve veselici, pa to ni bilo možno, kajti nismo pogledali prej na pratiko; napravili smo ia eno 21. m. m., pa te se niso udeležili le domačini, temuČ tuji gospodje iz Ljubljane, Vrhnike in Bistre. Razveselila nas je posebno vrla Drabikova družina iz Bistre. Domače in razne vesti. Tržaške novosti. 3 fantaline, ki so po Trstu širili Oberdankovske razglase, namreč nekega Ric-cotti-ja, Schirone-ja in Kaltenbrunner-ja, odpeljala je policija 2. t. m. iz tuk. zapora v Gradec, da jih bodo tam8odili. — Predvčerajšnjem opoludne je mrtud zadel 76 letnega trgovca Jerneja Castro, ko je v kavarni Litke čital časnike, mož je bil precej mrtev in odnesli so truplo v njegovo bliino stanovanje. — Anton Metlika je obrezaval drevesa v javnem vrtu, pa seje s folčem tako močno ranil, da so ga morali precej odnesti v bolnico. — V nedeljo so se po gostilnioah zopet prav dobro pretepali. 23 letni Samec Karol je dobil v takem tepežu 5 nevarnih ran; 35letni Gazet Jakop je v kavarni »Trionfo« na lesnem trgu ujel po mesarju Tomaier-ju globoko rano v prsa. Tomaierja je policija precej zaprla; 45letni H. Bozzer iz Vidma, je v tepežu tudi prejel nevarno rano na glavi. Vsi trije so v bolnišnici. Uzrok tepeiev je bil več »šnops«, nego vino. — 201etna Marija Meneghini je morala včeraj v bolnico, da jej zašijejo ustne, katere so jej pretrgale tovaršice v tepežu. iorej tudi ženske so se začele javno pretepati. — Merkuza Šimon iz Komna, 61 letni mož, padel je iz nekega senika v via Media v glohoči no 3 metrov, pa se tako močno poškodoval, da so ga morali precej nesti v bolnico. — Nek fakin v Via Fonderi* padel je iz divana, na katerem je trdno spal in si je zlomil eno ledje. Odpeljali so ga preoej v bolnico. — 75letno Uršo Kuret je sinoči bruni8t št. 48 povozil in tako močno poškodoval, da so jo odpeljali na pol mrtvo v bolnico. Nove lekarne. Spominjali se bodo naši čitatelji, da smo tudi mi prinesli pritožbo, da je v tržaških predmestjah premalo lekarn. Vsled takih pri-tožel) je magistrat zdaj sklenol, da napravi 2 novi lekarni ter je uže objavil dotični natečaj, vsled katerega se oddaja ena lekarna blizo kolodvorske postaje, druga pa v Rocolu ali Via sette Fontane. Dotične ponudbe se morajo predati magistratu tržaškemu do 28. t. m. Pogoji so: avstrijsko podaniŠtvo, starost ne izpod 24 let, dokazi, kde je prosilec dosedaj deloval, spričalo nravnosti in lekarniška diploma kaciga avstrijskega vseučilišča. — Mi pa mislimo, da bi dotični lekarničar moral znati tudi dobro slovensko, ali hrvatsko, ker drugače ne bo niti imel uspeha. •) Ml »mo to storili zarad tega, ker v primorskih krajih ta ščurek nikoli nobenega Slovenca ne ugonobi, pri nas je tedaj popolnoma nenevaren; drugi slovenski časniki pa so mu pokadili z ajdovico, in to so prav storili, nam bq tedaj ni treba Se posebe pečati ■ tacim umazancem. Uredn. čudna Izjava. Tržaški Šolski odbor v Trstu je sestavljen iz liberalcev »Čiste krvi«, pa predsednik mu je jud Mozes Luzzatto. Te dni je c. k. namest-niŠtvo vprašalo, kako je z molitvijo v ljudskih Šolah? In glejte, modri Salomoni so odgovorili, da se je molitev uže davno opustila, pa da smatrajo, da šolska molitev ne spada mej »verske vaje«, in da ni oppor-tunno, njo zopet vpeljati. Mi pa mislimo, da sodba o molitvi pripada zgoli duhovnej oblasti, a ne judom in brezvernikom 1 In če so jo odpravili, bila je to drzna zasega v tuje pravice. To ni občini nič mari. G. K. deželno na-mestništvo je od tržaškega mestnega starešinstva zahtevalo, naj postavi stražu v Barkovljah in pri Sv. Križ'i za Čuvanje ribjega lova, a to je odgovorilo, da to ni občini nič mari. Ples Tržažkega »Sokola« v soboto 3. t. m. v Salonu »Monte verde« izpadel je gotovo boljše, nego bi bili mogli pričakovati največi optimisti. Izvrstni fantje v rudečih košuljab piivabili so na ples vse polno prekrasnih Slovensk in Hrvatic, da še celo kako Italijanko. Godba bila je izvrstna, četvorke je navadno plesalo nad 100 parov ia so naši Sokoli popolnoČi bili vi polni redov v dokaz, da so se hrabro držali na parketu. — Le en glas je, da je bila veselica prekrasna. Čestitamo mlademu društvul Korso v Trstu. Kakor smo zadnjič vganili, bil je korso v nedeljo jako mlahov, komaj nekaj čez 100 kočij se je vozilo; v pondelek pa še manj. — Glavna stvar je bila včeraj; a tudi zadnji dan ostal je za lanskim letom. Kočij je bilo okolo 400, omembe vrednih maškerad pa samo ena: na velikem drapira-nem vozu 12 gospodov v frakih, kateri so bili polni kotiljonskih redov, na obrazu pa krinko v podobi oslovske glave; na vozu bila so 4 jasla, iz katerih so ti osli v fraku metali konfete. Pomen te maŠkerada je bil baje ta, da je korso bedarija in pa da osli posebno ljubijo kinč na frakih. — V kočijah so se vozile pač lepe dame, mnogim so kavalirji podarili dragocene šopke, videli smo tudi slovensko trobojnico na mnogih konjskih opravah in tudi krasnega okoličana z ferkindežem na strani lepe, bogato opravljene Že ne okoličauke; v obče pa nij bilo živahnosti po-rejšnjih let. — Ta običaj vedno več pojemlje, koli-or res n ej i postajajo Časi. Mi menimo, daje propadu javnih veselic razun mizereje uzrok vedno bolj razvijajoče še društveno Živenje. Vsak človek je denes ud kacega društva, v katerem najde primerne zabave. — Tridnevni korzo se je vršil sploh brez nereda, niti pijancev nij bilo toliko letos, kakor poprejšnja leta; Seme pa so bile tako revno ošemljene, da bi še v kaki vasi ne vzbudile posebne pozornosti. Igralno društvo je sklenilo v občnem zboru v nedeljo, da se razide in da se udom povrnejo vplačane uloge, ali v denaru, ali pa v srečkah. V zadevi povračila naj se udje obrnejo do denarničarja, g. Sterle-ta. Tržaško podporno društvo za ranjene vojake je razglasilo račun za leto 1882. Dohodkov je imelo 8794 gld. troškov pa 5513 gld.; podpore je dalo 127 osobam skupaj 2940 eld. Skupno društveno premoženje pa je znašalo 75.000 gld. Razpisalo je tudi podpore za leto 1883, prošnje se imajo poslati do konca meseca maja tržaškemu županu. Pravico do podpor imajo oni vojaki, ki so pristojni na Primorskem, ali v Dalmaciji ter so bili v vojni ranjeni in so vsled tega za delo nezmožni. Policijako. V nedeljo na plesu v »Politeama« je nek plesalec ukradel nečemu vozniku srebrno uro z verižico. — Dve šemi ste v Schreinerjevej pivarni nekega gospoda tako intresantno nagovarjale, da dotični ni niti zapazil, kedaj ste mu šerni ukradli uro s& zlato verižico. Se le, ko ste bili šemi odšli in ie hotel pogledati na uro, prepričal se je, kako drag je bil pogovor s šemama. V Trstu se je treba držati vedno 3 korake daleč od Šem. — Nek fakin je ukradel v gostilni k »starej borsi« gospodarju samemu zimsko suknjo, a policija ga je k malu iinela. — V via Giu-stineili je zlezel nek tat skoz okno v stanovanje nečega rokodelca in odnesel 1 uro in eno plahto. —Na pustno nedeijo je policija zaprla kovača, ker je metal kamenje, namesto konfetov. — Nek tat je nekemu telegrafskemu uradniku v via Carintia ukradel obleke za 50 gld. — Nekemu vozniku iz Sežane so v pone-delek blizo velike vojašnice iz telovnika vzeli srebrno uro z srebrno verigo. Mož ni niti zapazil, kedaj seje to zgo lilo. — 4 šeme so odnesle iz krčme »Buon Amico« zimsko suknjo. — Še dosti drugih manjših tatvin so izvršili naši postopači, vse to v večo čast pustu. Vabilo. Udje in družabnice delavskega podpornega društva kateri hočejo pristopiti v novo osna-vani oddelek, (založna) vableni so, da se oglašajo v društveni pisarni. Odbor. »Slovencu« čestitamo zarad njegove posebne pravdaiske modrosti. Tožiti more vsak; a vprašanje je na kaki podlagi. O AbendrotboveJ zadevi nas tudi zadnje »Novice« napadajo. — Mi predobro vemo, od kod to izvira, ker uže zopet je oni obrekovalec našega lista, kateremu je »Edinost« strašno na potu, na Dunaju zaropotal, da je treba »Edinost« uničiti, da je vsa ta zadeva zarota proti poslancem i. t. d. — Slab človek ne more o bližnjem nikoli dobro misliti, to je znana stvar. No, v zadnjej Številki smo priobčili poslanico g. Obreze, kakoršno nam je on podal, in akopremseje on naslanjal na postave, naj nam veruje, da ml zarad postave nismo priobčili onega poslanega, ker mi te stvari utegnemo boljše poznati, nego pa gospod poslanec; ampak priobčili smo »Poslano« le zato, da željo izpolnemo gospodu Obrezi, katerega čislamo, kot vrlega ljudskega zastopnika in mu prav zarad tega niti nismo za zlo vzeli par ražaljivih besed, — ker vedeli smo tudi dobro, da je naščuvan in da je stvar v hitrici na papir vrgel. Kedo, nego kak perfiini človek, si more pač misliti pod posredniki Abend- rothovimi ali Rus^o-ovirai one poslince, ki so bili zagovorniki osleparjenega ljudstva? Mi to dobro vemo. da sta gospoda Obreza in Vitežič inter-pelirala vlado v tej žalostnej zadevi, in da sta tako primorala one podjetnike, da so vsaj nekoliko plačali voznikom; nam je znano, da sta se pošteno trudila in kar se tiče posebno g. Vitežica, moramo ga mi pred vsakim sumom še posebno braniti, ker on je bil kandidat našega društva in je na Primorskem v obče poznan kot mož čistega značaja, vreden vsega spoštovanja. Naj še dostavimo, da mi s g. Vitežičein vedno pri|azno občujemo, prav tako, kakor z g. Na-bergojem. Kedo pa more trditi, da sta bila omenjena 2 poslanca posrednika ali inešetarja Abendrothova? Mi vsako enako insinuvacijo zavračamo in izrekamo, da ona dva nemata prav nič skupnega s takimi posredniki. Drugo je potezati se za koristi ljudstva, in drugo posredovati in meŠetariti za podjetnike dvomljivega značaja. — Poslanec pa ne more biti tak posrednik. Stvar je temveč drugačna. — Pri nas, v naŠej rtdak-ciji sta bila o svojem času 2 taka posrednika in sta nas nagovarjala, naj voznike vabimo, da sprejmejo to, kar sta jim ona dva ponujala. Mi smo to odbili, ker stvar se nam ni zdela v interesu voznikov, mnogim voznikom pa smo svetovali, naj se obrnejo do poslancev, da oni to stvar podrezajo na Dunaju; ako treba navedemo tudi priče v dokaz rečenega. — No. zvedeli smo pozneje, da so nekateri ubožci vendar Šli na limanire in da so tukaj prejeli po 30 gld. za 380 do gld. 420 in več gld. ter podpisali pobotnice, katerih obsega niti niso poznali. — Kedo ne bi po tem takem sodil, da stvar ni popolnoma pravilna? Nam je znano, da je več sto voznikov vozilo v Bosni in večino teli voznikov mi osobno poznamo, gotovo bolje, nego g. Obreza sam; od teh voznikov je dobilo nekoliko 0'/, nekoliko 5°/,. nekoliko 7%, nekoliko 10%, nekoliko 15*/, in nekoliko menda 20%. — To najvišjo svoto so nekda dobili oni, za katere se je potegnol g. Obreza, za kar mu gre, zopet rečemo, vsa hvala. — A. nam ne gre to v glavo, zakaj niso nekateri nič dobili, vsi drugi pa tako različni o/a. Morda zato, ker so se nekateri oglašali pri Abendrothovih posrednikih, pa ne pri poslancih? Ako sta Russo in Abendroth falirala, potem je bilo treba, da se razjavi konkurz; vsi vozniki bi bili prišli potem v III. razred upnikov in dobili bi alt nič, ali pa vsi enak •/# na svoje terjatve. Mi znamo, da to ni bila stvar poslancev, kateri so le s posredovanjem vlade dosegli to, kar so, hvala Bogu, dosegli. Mi znamo, da ubogi ljudje niso niti dobro vedeli, za koga vozijo, ali za c. k. erar, ali za privatno podjetje. Mi smo v tej zadevi voznikom še nekoliko razjasnili stališče; a drugi, ki nas zdaj imenujejo ničvredne, in ščuvajo poslance na nas, kaj so li storili za voznike po podjetnikih osleparjene? — Hut-terjevo oznanilo smo mi tiskali gledć na dogodke, kateri so nam bili dobro znane; notico v našem listu pa smo tiskali iz previdnosti, da namreč vozniki poprej pridejo k nam, nego k g. Hutterju. — Ako smo voznike dobro podučili, ali ne, to lehko sami spri-čajo, na nas se je obrnolo nad 100 takih voznikov; oni naj govore, je li bil naš namen plemenit, ali ničvreden, kakor ga zove gospod, ki nas je uže dostikrat grdo obrekoval. Ako se ne motimo, je vlada potrosila za vožnjo v Bosni 400.000 gld.; koliko so od teh dobili vozniki? Kder pa so taki razločki, je menda vendar dovoljeno govoriti in se potezati za uboge voznike, katerih nekateri nijso Še prav nič dobili. »Hic Rhodus, hic salta«, gospod obrekovalec 1 Vozniki so zavarovani pred sleparijo, in to je za zdaj zadosti. Naj pa zdaj kaj dosežejo ali ne; nam pravi vest, da smo storili svojo dolžnost, kakor javno glasilo slovenskega ljudstva. Zatorej nas nameti »Novic« in »Slovenca« ne morejo zadeti. Ljudstvu smo hoteli koristiti, nobenega poštenjaka ne žaliti; kedor pa drugače misli, naj mu velja francoski rek na angleškem najvišem redu: »Honny soit, qui mal y pense«. Umrla sta te dni dva odlična rodoljubna duhovnika na Kranjskem; 2. t. m. č. gosp. Matija Ku-lavic, župnik v Šentvidu pri ZatiČni, in 5. t. m. č. gosp. Matija Strucelj, dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Videmski list »Patria« je prinesel včeraj tukaj še ne potrjeno vest, da so Irredentovci ubili onega moža iz Verse v Furlanijl, ki je ovadil Ober-danka. — V Italiji so nekda zvedeli za zaroto proti živenju italijanskega kralja samega. Praktična metodika sestavil in založil g. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem zopet je novo izvrstno delo najmarljivejŠega domačega pedagoga, kateri je uže vse polno šolskih knjig in drugih praktičnih učnih pripomočkov dal mej slov. svet; za kar mu bodi zasluženo priznanje. Knjiga, ki je te dni izšla, dobiva se pri g. izdavatelju v Krškem, pri Giontini-ju v Ljubljani in katoliškej bukvami v Ljubljani in stane 80 soldov. Gg. učitelji in prijatelji šolstva, sezite pridno po njej 1 Skladbe Avgusta Armina Lebaua, nekako nadaljevanje »Glasov s Primorja«, obsegajoč v I. zvezku 4 moške in 2 mešana zbora, baš se tiskajo v Ljubljani in se ta mesec pošljejo mej svet. Prvi zvezek, ki bode stal 25 kr., po pošti 30 kr., razpošlje se nekojim gospodom na ogled. Naročnina naj se pošilja uredniku »Skladbam«, g. Janku Lebanu, učitelju v Lokvi (Corgnale, via Divača, Ktistenland). Želeti je, da bi osobito učitelji krepko polpirall to započetje, ker je cena tako nizka, da si vsak lehko delce omisli, čeprav ni muzikalen uže iz rodoljubnega nagibal Nesreče. V Zagrebu je bil 4. t. m. zvečer zopet hud potres. Prvi stres je bil ob 8'/4 zvečer in je trajal 4—5 sekund. Ljudstvo, zbrano v gledališči bilo je grozno prestrašeno, vse drlo na prosto, k sreči se ni zgodila nobena večja nesreča. Pet ur pozneje je bil drug potres, še hujši od prvega, trajal je tudi 4—5 sekund. Nekoliko hiS je dobilo pokline. — V Ameriki v državah Ohio, Indiana in Pensilvaniji je nastopila grozna povodenj, ter provzročila sila veliko škode. Samo v Hartford u v Pensilvaniji stoji 500 hiš pod vodo. Gospodarske in trgovinske stvari, Kmetiška pisma. (Dalje.) V Evropi se približuje amerikanskemu kmetijstvu še najbolj ono mogočne Rusije, osobito v poljedelstvu. Ako na kak barvani zemljevid Rusije pogledamo, vidimo. da je njegajako prevagljiv del zeleno prevlečen, kar pomenja, da je prevagljivi del Rusije ravnina, to-ej kmetijstvu ugodnega površja. In temu je res tako, kajti po statističnih podatkih (leta 1874-75) obseza ogromna Rusija 464 milijonov hektarov, od katerih je 188 milijonov hektarov gozda, 96 milijonov hektarov oranega sveta, 52 milijonov hektarov senožet, 124 milijonov hektarov pa nerodovitnega sveta. V procentih ima torej Rusija 20.6*/, poljedelstva, 12.3*/0 senožet, 40.37, gozda in 26.87, nerodovitega sveta. Najpogla-vitnejši kmetijski pridelek je žito, posebno ječm/n, oves, rež i pšenica, v južnih gubernijah i turšica. Žitni pridelek doseza danes uže množino 300 milijonov Četvrti. ali 629,700.000 hektolitrov. Razen žita se prideluje na Ruskem Še krompirja do 75 milijonov četvrti — večinoma za napravo špirita — potem prediva, do 193 milijonov kilogramov, ali 567, vse Evrope, pa tudi dosti tobaka in pese za napravo sladkorja. V živinoreji, kar se množine glav tiče, tekmuje Rusija z vso ostalo Evropo, kajti uže leta 1870 je imela 22*/4 milijonov glav govedi, konj več, od vse ostale Evrope, ovac 16 milijonov, mej temi 10 milijonov me-rinoških. Domača produkcija kmetijskih ruskih pridelkov mora presezati po navedenih številkah kaj močno domačo konsumcijo, domači povžitek; kajti Rusija ima v razmeri z ogromnimi številkami svojih pridelkov le pičlo število prebivalcev, namreč (poŠtetvi leta 1876) le 86.586.000. Da je temu res tako, dokazuje nam zopet Statistika. l)že najnavadnejši štacunar na deželi, kateri morebiti niti pisati i brati ne umeje, kaj še le o zemljepisji kaj ve, usti se kaj rad dostikrat o odeškem žitu, osobito o odeškej turšici. Odesa je glavna, najpoglavitnejša ruska eksportna luka na Črnem morji, in čujmo, koliko se je iz nje uže leta 1874 kmetijskih pridelkov in izdelkov izpeljalo: pšenice 2,722.800 četvrt (četvrt —2009 hektolitrov), rži 338.300 četvrti, turšice 35.000 četvrti, ječmena 280.200, ovsa 123.000 četvrti, graha 15.000 četvrti, lanu in repice (rapsa) 199.700 četvrti, moke 875.000 pudov, volne 243.800 pudov, loja 26.700, mila 14.400 pudov, kož 17.250 pudov, špirita 232.700 pudov. En pud je pa enak 16.3 kilogramom. Kar se tiče obilnosti kmetijskih za trgovino pre-ostajočih pridelkov, približuje se Ameriki pred vsem Rusija. V gotovih ozirih pa rusko kmetijstvo uŽe zdavno amerikansko kaj močno presega. Kakor je iz popisa Dalrympl-ovega gospodarstva jasno razvidno, vrejeno je ono tako, da se po njem naravno, v še »devičnej« zemlji v kaj velikej meri nakopičena rodo-vitost izcrpuje; to skoro brez vse sKrbi za nadomestitev zemlji odvzetega. Živinoreja je Dalrympl-nu, Sopolnoma postranska stvar. In tako je v Ameriki, koro splošno Amerikansko kmetijstvo je, splošno rečeno, »extensivnega« značaja, od najextensivnejŠega, ■vednega pašenja živine — kakor je to nekdaj po ogrskih »pustah« bilo — skoraj le v tern različno, da pri vednej paši takorekoč živa mašina — žival — ro-dovitost zemlje izcrpuje, pri amerikanskem gospodarstvu pa mašina v pravem pomenu besede. Pa ponavljamo, da v splolnetn je tako; sicer se nahajajo tudi v Ameriki po pregovoru »nulla regola sine exceptione< prav krasne izjeme. (Dalje prihodnjič.)' Tržno poročilo. Kava. — Prodalo se je 500 vreč Santos po gld. 48 do gld. 52. — Rio gld. 84 do gld. 58. — Iz Amerike so došla poročila, da so tam postale cene veliko trdnejše, vsled česar je pričakovati tudi tukaj povišanja cen in je zdaj morda ugodni Čas ta nakup kave. Sladkor — brez spremembe, kupčija mlahova; olje prav tako. Sadje — v dobrem obrajtu cene pa nespremenjene. Petrolje. — Cena trdna, a nespremenjena, tendenca dobra. DomaČi pridelki. — Fižol gre le počaši od rok in stane rudeči gld. 10'/, do 10'/,, bohinec gld. II1/. do gld. 117- koks gld. 12'/a do gld. 13. — Maslo gld. 92 do gld. 97. Žito — v dobrem obrajtu; prodalo še je 2000 metr. stotov ruske pšenice po gld. 10.35, banaška stane gld. 11.—, koruza ogerska gld. 77, do gld. 8. Borano poročilo. Borsa je bila zadnje dni mlahova; pri vsem tem pa so se kurzi dobro vzdrževali. Tendenca je dobra. Dunajska borsa dne 6. februvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . , 77 gld. 80 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 78 » 10 • Zlata renta..........96 » 50 » 57. avst. renta........92 » 55 • Delnice narodne banke.....835 » — • Kreditne delnice........ 293 » 90 • London 10 lir sterlin......119 » 60 » Napoleon...........9 » 497,* C. kr. cekini.........5 . 63 » 100 državnih mark....... 58 . 45 » Listnica upravaištva. Gosp. J. K.....č v Borovnici. Pritožili smo se sopet pri poštni direkciji. Hvala Vam za priporočevanje našejza lista, kateri pri vsaj agitaciji proti niemu ne zgublja, ampak pridobiva naročnikov. — Vi ste plačaii do 15. marcija t. 1. Popravek. Proti koncu dopisa «iz goriške okolice«, «Ed». Št- io pri stavljenju izpuščeno, zato beri: Tedaj ne •brezplačno«. Pravice občinske pa res ne vem. kake da uživajo brezplačno, saj Bukovica spada pod županijo Vrtojbo. Morda ker hodijo čez renSki (?) most, itd. Vabilo. Vse tiste voznike v Bosni in Hercegovini, ki še nijso poslali potrebnih izkazov in dokazov njihovih terjatev, vabim, da mi te stvari pošljejo prej ko moffoče, da morem pot^rn začeti delovanje v njihovo korist , b pogoji, katere sem uže naznanil vsem, kateri so se na me obrnili. — Ponavljam le, da vsi troški gredo na moj račun, dokler ne dosežem kaj za voznike. II. llutter, V Trstu Via deir Acquedotto št. /7. Kovačnica v najem se da takoj po jako ugodnih pogojih. — Tukaj je izurjenega a dobrega ključarja, koji bi s pošteno ceno občinstvu zadovoljno a zanesljivo postregel — nujno treba; in bi imel isti obilo posla. Tudi bi mu zadovoljno z osebnimi priporočili vsestransko koristil. Na dotične vprašanja uljudno odgovarja. Miroslav Uor6n (3—3) v Planini poleg Rakek-a. The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo P* eden goldinar dobi se Originalni Smger-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. PoroStvo se daje za pet let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-8) v Čudovite kapljice Sv. Antona Padovinsktga. T« priproit" in naravno idravilo je prava do-brodnjna p^mc.ft in ni treba ronnuih banedl. da ie doti ata njihova Čudovita iivU. £0 s« le rabijo nekoliko dnit oli.jSaj ' in prelenajo prav kmalu najtrdo-vrutnifle ialodcna boieati. Prav izvrstno vatmajo zoper hemorojde, pr<-ti boleznim na jatrlh in na vranlel, proti CrevaiDiin boleznini in proti triiatam. pri lenakih ml«6nib nadutnostih, zoper beli tok, boijaat, zoper srcopok ter eistiio pokvarjene kri. One ne preganjajo aa-no ocenjenih bolezni, an.pak nag obvarujejo tudi pred vaah* boleznij«. 10-8 Prodajejo ne v vseh plavnih lak irnicah na svetu ; za laroćuo in poli-Ijaive pa edino v lekarnicl Criitnfoletti * Gorici, • Tr$tu ▼ lekarni C. /.*n*tti i G. B. Rovi' in O. B. Porabotthi. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se Je pokvarjenih pomnikov, s katerimi se zavolj lelje po dobiSku tu pa tam ljudstvo goljufa, da*i nimajo noben« motil in vrednosti. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja ja odvisna zgoli od ohranitve in pospeševanja dobrega prebavljanja, ker tu j* glavni pogoj zdravja Iti telesnega in dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene i nezdrave krvne dele, to je uze vec let sploh znani in priljubljeni dr. Rosa zivljenski balzam. Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrepkejšlh zdravll-sklh zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, ielodčnem krču, prenabasanju žalodca z Jedrni, zaaliženju, krvnem navalu, hemeroidah, ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondrljl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, 4ela zdravo In čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil. I steklenica 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneeka na vae strani. Gospod B. Fragner v Pragi 1 Hvaleinosti navdan spoznam za svojo naj s vpt oj So doilnost, Vam naznaniti, da se je dr. Rosa-ov zdravilni balzam, katerega ntc ml poslali pri mojej sedem letnej hudej bolezni na eatnieah in slabem prebavanji prav posebno dobro obnesel, tako da sem ule popolnoma zdrav. — Uto celo leto nisem moffel opravil svojega poklica opravljati, C mesecev bil sem v dunajskej bolniBnici. — pa vse ni ni<5 pomagalo, samo to Bei * se dobro zdravilo mn j« redilo mojega hndeRa in neatrpljivega trpenja. Zatoraj sprejmite mojo najgorkejo zahvalo in prosim mi le 2 steklenici dr. Rosa-ovega zdravilnega balzama poslati. St. Egid am Neutvali (v niž6 Avstr.) Cajetan Htrohmayer 1. r. PrespoŠtovanl Gospodi S hvaležnim priznavanjem Vam naznanjam, da ml je VaS dr. Rosa iivljenski balzam v mojej 8 mesecev trajaj o Sej bolezni, to je klanje v levih prsih, ki je bilo zdmlenju s hudim napenjanjem in JelodBnlra krSem, popolnoma pomagal. Oi tistega Saša, kar rabim to zdravilo, popolnoma sem zdrav in se dobro Čutim, kar pri vsej zdravnilkej pomoči ni->em mogel dosefil. Sprejmite tedaj, blagorodni Gospod, mojo »rBnozahvalo, in pripo roSam to zdravilo vsem onim, ki imajo enaka bolesni. TrnCnJ' Oujezd. Josip Tyrl, sodar. ■■ 8 var jen je 1 ■■ Da se izogne neljubim napakam, sato prosim vse p. n. gg. naroB-nVke, naj povsod! izreCno dr. Nosov livljintii-baham iz lekarne B • Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opasii sem, da so naročniki na ve C krajih dobili neuspelno zmes, ako so sahtevali samo llvljenaki balzam, in ne izreCno dr. Roiovega livljenskega balzama. Pravi dr. Rosov zivljenski balzam dobi se samovglavnej zalogi iidelalcavo B. Tragner-ja, lekarna »k Sr-■emu orliif v Pragi, Ecke der Spornergatise Nr. 205—3. V Trstu: P. Prr.ndini, O. forabosehi, Jak. 8*rravallo in Ed. von Ltittnburg, lekarniEarji. V Gorici: O. £M« pomaga in ker se po nJem rana p-tj n« taeeli dokler n< v ta bolna gvojiea ven pntegnena. Tudi zr hrani rast diTjeira mesa in obvaruje pred snotom (Brnim prisadom); tudi bolefiine to hladilno mazilo pospeHi. — Odprto in tekoBe rane se morajo z mlafino vodo umiti potem He 1* so mazilo nanje prilepi. lfi-14 Škatljice se dobods po 25 in 35 kr. Balzam ca uho. Skuleno in po mnoz^h poskusih kot najzanesljivejše srodstvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tndi popolno n*e zgubljeni sluh. 1 aklenioa 1 gld. a. r. t k i i t i V. I | SO premij j j U»tanovl|ena 1»4T [ Diplom za zasluge mejnarodns zdravstvons razstave v Londonu 1881 za zdravstvene tvarine in aparatB^za^pospejeyin^e^2dravja Nje veličanstvo, angleška kraljica Viktorija. — Njegova kr. visokost voivoda EdinburSki Spencer, razstavi naSelnik. — Jon Erie Erlchsen, odseka načelnik. — Mark H. Judge, tajnik. Ozdravljanj« katara, kadija, bripavostl, prsnih In želodčnih lioleftni, pomanjkanja krvi pri slabotnem životu in probavljanju, kakor krepilo pri vseh okrevajoSih po vsakej bolezni vedno z gotovim uspehom rabljen-Ivana IlofTa sladnl Izleček zdravKlreneva piva, Ivana Holb koncentrirani sladni izleček, Ivana Hofta sladna čokolada, Ivana lloff* prsni slatini Izlečnl bonboni. VsalccLanJa pohvalna pisma priznavajo njih zdravilno moč. Javna pohvalna pisma! Prosim V iS« blajjoro'lje, pošljite mi zopet 28 steklenic vaSe^a izvatnega Ivana Hoffovega sladnega zlečka-zdravstvenega piva ia 5 mošenj Iv. HotTa prsnih sladnih bonbonov v plave« papirja proti povzetju. — Ob enem VaM poročam, da aem uže 5 let trpel valed plnSnega katar« In pozneje akoraj eno leta valed bljuvanja krvi na igagl In zga8kaa|ti v sapniku; kar pa rabim pivo Iz aladnega Izlečka, čutim zdatno boljianje In apam. da aa pri daljšaj rabi popolnoma azdravim Sioer če bom le taka zdrav, kakor se čutim zdaj, u2e sem popolnoma iadovoljln 2 Vailm Ivana HofTa pivom Iz aladnega Izlečka. Z največjim spoštovanjem Vam vedno udani. Edvard Kolima«, merski nadzornik. V Mariboru, 37. novembra 1883. V Gorici, 2 aprila 1882. Vaše blagorodje 1 Vaš Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček me je jako okrepil in moram Vam kralo izreči ta to izvrstno in dobrodelno idravilo. Prosim pošljite mi še 6 steklenic koncentriranega aladnega izlečka. Konst. vitez Dabrowaky, c. k. stotnik. Eoffova sladna čokolada je zadostila uže damo Šutite} potrebi kakor rejilo in zdravilo pri pomanjkanja krvi (Chlorose) in slabem metanju krti, kakor tudi premnogim it tega izvirajočm boleznim. Dr. med in phil. Feliks Paul Rltterfeld pr zdravnik v Frankfurtu na M. I l i > \ Lastnik, druStvo •EDINqST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIĆ.J filavae zaloga: v Trstu: Fran Prinz, via Acauedotto, Jakob Seravallo lekarniCar via Gavana, Dom. Costa; v Go-rlol: 6 Crlatofoletti r. k dvomi lekarničar; Pulj: Mosay Delleatera.VLjublJanl: P Lastnik H. L.Wenzel.V. Mariboru: P.Holasek, Nvarilo pred ponarejanjem. Naj se zahtevajo le pristni Hoffovi sladni preparati. (Varstvena _marka, doprsna podoba iznajdenlka, 12—7 |Hoffovi prlulnl bonboni lat Hladnega lalogka le v plavila zavojih.j Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.