Dopustniški dnevi se nam počasi iztekajo. Če so spomini nanje še tako lepi in topli, ne pomaga kaj dosti, kajti hladna jutra nas opozarjajo, da je tu jesen. Spočiti se torej vračamo na svoja delovna mesta, zato poglejmo, kaj se je zgodilo ta čas, ko nas — enih ali drugih — ni bilo. 28. junija smo bili gostitelji udeležencev okrogle mize, ki jo je pripravil občinski sindikalni svet na temo Samoupravljanje — misel delavcev. Popoldne istega dne smo napolnili dvorano na osrednji proslavi ob dnevu samoupravljavcev in zaploskali nagrajencem, med njimi tudi našim osmim delavcem, ki so dobili plakate za dolgoletno delo v samoupravlj anju. Obiskal nas je predsednik skupščine SRS Vinko Hafner in si ogledal del proizvodnje, naše vodstvo pa ga je seznanilo s prizadevanji za uresničitev našega velikega cilja MiPPAl. V Ljubljani se je sestala komisija za oceno investicijskega programa in ocenila, da je naša naložba družbenoekonomsko upravičena. Problem, ki ostaja trenutno še nerešen je sogolasje za 20 MW električne energije. O tem bodo ponovno odločali v septembru- V Mariboru je bil ustanovljen bančni konzorcij. Ob polletju smo sicer zabeležili dokaj ugodne rezultate, vendar z njimi ne moremo biti povsem zadovoljni, dokler bo tam zapisano, da nam produktivnost pada. Pred nami je vrsta novih akcij, najprej pa referendum, na katerem bomo med drugim sprejemali pomembne samoupravne akte, ki nam bodo nujno potrebni za nemoten potek naših aktivnosti pri MPPA1. Predsednik skupščine SRS Vinko Hafner in podpredsednica skupščine SRS Silva Jereb na obisku v TGA DRUGI O NAS Bančni konzorcij za TGA Kidričevo Z investicijo blizu 40 milijard dinarjev se bo proizvodnja v Kidričevem povečala od sedanjih 46.000 na 70.000 ton aluminija na leto. Kreditna banka Maribor, združena v LB Združeno banko, je sprejela samoupravni sporazum o ustanovitvi bančnega konzorcija za uresničitev projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v TGA Boris Kidrič v Kidričevem. Pričakujejo da bodo tudi; druge banke v Sloveniji pristopile v temu sporazumu. Nosilec aluminijske proizvodnje v SR Sloveniji, sozd Unial, ki združuje proizvodnjo primarnega aluminija v TGA Boris Kidrič in predelovalne zmogljivosti Impola Slovenska Bistrica, je po večletnih pripravah koncipiral svoj razvoj program, ki predvideva povečanje sedanje proizvodnje od 46.000 na 70.000 ton letno. Investicijska vsota projekta je 39.485 milijonov dinarjev in jo nameravajo financirati s sredstvi TGA, združenimi sredstvi Impola, s sredstvi OZD — kupcev Impola in TGA, s krediti domačih bank in s tujimi krediti. TGA Kidričevo že danes oskrbuje slovesko aluminijsko reproverigo v 80-odston-nem deležu in so njegovi kupci OZD v vseh območjih Slovenije. Zato je programirani projekt po interesu aluminijske reproverige (samoupravni sporazum o združevanju denarja za njegovo uresničitev je podpisalo 130 OZD) in po obsegu potrebnih finančnih sredstev pomembna naložba za celotno združeno delo Slovenije. Cilj projekta je, da se po končani modernizaciji doseže proizvodnja primarnega aluminija v višini 70.000 ton, da se v času modernizacije ne zmanjša sedanji obseg proizvodnje, da se poveča proizvodnost, da se uredijo delovni pogoji in da se opravi ekološka sanacija. TGA Kidričevo pa bo zagotovil ozd s področja predelave aluminija, ali ko članice temeljnih bank konzorcija, dolgoročno in stabilnejšo oskrbo s primarnim aluminijem, aluminijastimi zlitinami in polizdelki in sicer po obsegu in količini, ki je dogovorjena s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za modernizacijo pro-izvodn j e primarnega aluminij a v TGA Kidričevo. Primarna proizvodnja aluminija v TGA Kidričevo in proizvodnja aluminijskih polizdelkov^ v Impolu . predstavlja daleč najpomembnejši vir dobav tudi za ostalo slovensko predelovalno industrijo. Značilno za slovensko aluminijsko reproverigo je, da je predelovalna industrija vezana skoraj izključno na proizvodnjo primarnega aluminija v TGA. Razen tega je slovenska) predelovalna industrija izvozno usmerjena in si prizadeva, da bi izvoz primarnega aluminija nadomestili z izvozom aluminiskih polizdelkov in izdelkov. Osnovni problem pri nadaljnjem uspešnem poslovanju slovenske aluminijske reproverige pa so zastarele zmogljivosti za proizvodnjo primarnega aluminija in kot posledica večja poraba surovin in energije ter izredno slabi delovni pogoji. Oskrbo reproverige s primarnim aluminijem in polizdelki ni mogoče nadomestiti z dobavami iz drugih virov (uvoz iz drugih republik). Zato je modernizacija primarne proizvodnje v TGA Kidričevo edina možnost za ohranjanje in nadaljnji razvoj slovenske aluminijske reprodukcijske celote. Značilnosti obeh obstoječih elektroliz so: veliko število peči majhnih jakosti toka in slaba, tehnična opremljenost, visoka poraba energije, visoki stroški vzdrževanja, nizka produktivnost, nevzdržni delovni pogoji in onesnaževanje okolja. Kljub večkratnim izboljšavam in rekonstrukcijam pa so naprave predvsem v elektrolizi tehnično povsem iztrošene. Z uvedbo nove tehnologije (tehnologija predpečne anode s pečmi velikih jakosti in s sredinskim posluževanjem), ki jo je investitor že kupil od Alumium Pechiney iz Francije, se bodo relativno znižali stroški proizvodnje in zmanjšala emisija prahu in plinov v okolje. Modernizacija proizvodnje bo potekala v dveh fazah. Prvo fazo bodo uresničili v srednjeročnem obdobju 1986—1990 in bo vsebovala gradnjo elektrolize C z zmogljivostjo 35.000 ton aluminija letno in rekonstrukcijo elektrolize B na tehnologijo predpečne anode in s tem povečanje njene zmogljivosti na 35.000 ton aluminija, povečanje pečnih in livskih zmogljivosti v livarni, proizvodnjo grobozrnate in površinsko aktivne glinice, usposobitev spremljajočih dejavnosti in dopolnitev obstoječe infrastrukture. Z izvedbo te faze bodo ustavili proizvodnjo v elektrolizi A. V srednjeročnem obdobju po letu 1990 pa načrtujejo drugo fazo modernizacije, ki bo omogočila povečanje proizvodnje elektrolize na 70.000 ton in ukinitev elektrolize B. Vse temeljne banke — članice konzorcija | bodo združile za naložbo do 30 odstotkov potrebnih sredstev. Kreditna banka Maribor bo leta 1986 (Nadaljevanje na 5. strani) Samoupravljanje — misel delavcev Na odru med nagrajenci je bilo osem naših delavcev, med njimi tudi Rudi Štelcer, ki se je pred tridesetimi leti kot mlad tehnik zapisal tej delovni organizaciji in ji ostal zvest. Zvest v pravem pomenu besede, saj ga tudi kilometri, ki ga ločijo od doma do sem, ne motijo, da bi zamenjal delovno organizacijo, čeprav je imel možnost. Kadar pride v službo z javnim prevoznim sredstvom, porabi štiri ure in pol — pa vendar prihaja v svojo glinioo, ki jo pozna do poslednjega kotička, kakor tudi njene ljudi. »V TGA sem bil v dobrih in slabih časih in menim, da je to prijeten kolektiv. Vedno sem bil tudi trdno prepričan, da smo dobri samoupraljalci. Poznam razmere drugod. Smo velika delovna organizacija in lahko rečem, da imamo dobre strokovne službe in ljudi, ki so vešči in pripravljeni razložiti vsako stvar. Zato mislim, da je pri nas lahko vsak informiran, če le hoče. V tozdu pa se tako vsi med seboj dobro poznamo, da lahko nejasnosti takoj razčistimo. Res, da so bile včasih poti dogovarjanja krajše, res pa je tudi, da smo bili mlajši in dovzetnejši, predvsem za vse novosti.« Tovariš Štelcer se je takoj po prihodu v TGA aktivno vključil v delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v DO in izven nje. Prav gotovo bi katero od funkcij izpustila, če bi hotela našteti vse, zato naj Prvi in sedanji predsednik DS TGA Naši nagrajenci, Rudi Štelcer — drugi z desne Marjan Berlič, prvi predsednik DS TGA Berlič — 'prvi predsednik prvega delavskega sveta. TGA: »Razočaran sem nad tem, kar vidim danes. Včasih smo veliko d el ai i tudi popoldne. O dohodku nismo dosti razpravljali, aimpalk :smo se borili za to, da bi čtmveč naredil,i 'in to vsi — ves kol ekti v. Hudo razočaran sem. Samoupravljanje ni tako kot je bilo pred tridesetimi leti nakazano. Menim, da je dohodek razporejen prej, preden delavci o- njem razpravljajo. Moti me tudi nedisciplina, produktivnost pada. N,e vem, zakaj ne razumemo, da della vsak zase in s tem za vse nas. Proizvodnja jeve ndar osnova vsemu. Moti me tudi, da- so se v delavske svete vrinili delavci, ki se borijo zo svoje lastne Interese. .Moti me tudi to, da imamo v Jugoslaviji ogromno administracije. Vsi a tem govorimo (govorijo), nihče pa ne ukrene ničesar. Ko smo v letih 1950, 51 začeli iz montažerjev postajati proizvajalci, smo mislili drugače. Delavski svet npr. je dobil konkretne predloge, ki jih danes v zapisnikih ni zaslediti. Želel bi isedanjemu delavskemu svetu, da se poglobi v problematika in delo tovorne — vse za boljšo proizvodnjo.« Tako nekako je za okroglo mizo razmišljal (Marjan Berlič, prvi predsednik DS TGA, isedaj pa že nekaj časa upokojenec, vendar buden spremljevalec vsega, kar se dogaja' okrog njega. omenim le eno od pomembnejših, ki mu je prinesla podobno priznanje kot ga je dobil letos, Kot predsednik republiškega zbora SIS za železniški in luški promet, mu je delavski svet žel. gospo-dastva Ljubljana podelil plaketo z listino, kjer je zapisano: »kot priznanje za dolgoleten doprinos pri rezultatih dela, poslovanja in razvoja jugoslovanskih železnic.« Odgovornost je bila velika, pa tudi kaj! prostega časa je bilo potrebno žrtvovati, vendar pravi, so bila tista leta vsestransko koristna — zanj in tudi TGA. Z leti je tu in tam kakšno funkcijo odložil. »Mislim, da je v tovarni veliko (mladih, in mladina je v redu, zato jim jè potrebno dati priložnost in zadolžitve. Saj smo tudi mi tako začeli. Lahko rečem, da sei mladina ne otepa dela in odgovornosti, le pritegniti jih je potrebno na pravi način in jim zaupati. Marsikaj naredijo. Ne morem reči, da smo bili mi boljši. Zdaj so drugačni časi. Mladi so neobremenjeni s preteklostjo in polni energije, za akcije pa je potrebna energija. Seveda smo starejši zato, da jim z izkušnjami pomagamo.« Pogovarjava se o tem in onem in vedno znova mi naroča, naj ne bi pisala kaj dosti, nič ne bi bilo potrebno. »Kaj hočem razlagati o sebi. Bistveno v mojem življenju je to, da sem rad v tem kolektivu. Čutim pripadnost. Želim si, da steče MPPA1, saj vsi podpiramo prizadevanja tistih, ki se s tem najbolj trudijo.« K temu res ni kaj dodati. Dokaz je trideset let zvestobe in plodnega dela na vseh področjih. Iskrene čestitke vsem našim nagrajenim samouprav-Ijalcem, s katerimi se bomo srečali v naslednjih številkah Aluminija. Čiščenje prašnih delcev iz dimnih plinov s pomočjo elektrofiltra Dejavnost na področju čiščenja dimnih plinov je glede na varnost okolja z leti zahtevnejša in obsežnejša. Naprave, ki v večji meri zadostijo vsem strožjim zahtevam varstva, so elektrofiltri. Za čiščenje prašnih (trdih) delcev, imenovani tudi leteči pepel, je v TGA za potrebe novega kotla grajen nov sodobni elektrofilter proizvodnje »Vemos« Zagreb po licenci Švicarske firme »Elex«. Ta firma je tudi patentirala značilne sevalne elektrode tip »RS«, ki jih za firmo »Vemos« izdeluje Olga Meglič iz Ptuja. Delovanje filtra je z gledišča fizike na prvi pogled zelo enostavno. EF lovi trdne delce z. elek. poljem. Negativna elektroda EF (sevalna) consko nabija prašne delce dimnih plinov, da bi lahko elek. polje EF naelektrene delce ujelo in izločilo na pozitivnih elektrodah (lovilnih). S pomočjo stre-salnih naprav se periodično nabrani p enei in poz. elektrod stresa v zlivalne lijake (bunkerje). Iz lijakov se nato pepel transportira v prvi fazi pnev-matkso, to je s črpalkami z vodnim Obročem in nato tlačno z polžnimd tlačilkami (cca 5 t/h). Dovoljena emesijska koncentracija trdnih delcev v suhih dimnih plinih ob vstopu v atmosfero znaša 150 mg/Nm3 (Ur. list SRS št. 3-67/77). Trenutno znaša pri obratovanju dveh starih kotlov povprečna emisija trdnih delcev skozi dimnik v atmosfero 27,7 kg/t-na tono proizvedene pare. Maksimalna uma emisija pri trojni zmogolivosti (2 x 40 t/h pare) znaša 2,2 t/h trdnih delcev in 900 kg SCk/h. Ker rekonstrukcija kotlarne vključuje postavitev EF samo za novi VT kotel, bo pri obratovanju novega kotla in enega od obstoječih starih maksimalna uma emisija trdnih delcev znašala 1,2 t/h, kar enostavno povedano pomeni, polovico manj onesnaževanja Kidričevega in okolice. V slučaju obratovanja vseh treh kotlov, se razmere glede onesnaževanja ne bodo poslabšale, ker je stopnja odpraše-vanja EF 99,74 %. To pomeni, da se samo še 0,28 % trdnih delcev izloči skozi dimnik v atmosfero. Za povprečnega opazovalca so in so bile saje (trdni delci) glavna nevšečnost, ko jo okolici povzročajo termoelektrarne in tovarne. Pri zgorevanju goriv pa se tvorijo poleg drugih oksidov tudi žveplovi oksidi SO2 in SO3 ter dušikovi oksidi. Glavni del problematike onesnaževanja zraka z dušikovimi oksidi se nanaša predvsem na oksidacijo NO v NOj in nadalje pretvorbe v razne oblike nitratov, ki imajo za posledico kisanje usedlin in padavin (kisli dež — vzrok za začetek odmiranja gozdov v šaleški dolini *—zaradi TE Šoštanj — cca 60.000 ton S02/ letno). Žveplovi oksidi imajo škodljiv vpliv ne samo na človeka, živali in rastline, temveč tudi na večino kovinsk.h izdelkov, ki so v prisotnosti vlage dn žveplenih oksidov veliko hitreje uničujejo. Prav tako je danes v svetu najmanj za 200 GW moči termoenergetskih objektov opremljenih z napravami za odžvepljavanje dimnih plinov. Cene teh naprav so zelo visoke in se gibljejo v območju 20 Sl 50 % investicijskih sredstev za izgradnjo termoelektrarn. Problematika onesnaževanja zraka z žveplenimi oksidi žal v Jugoslaviji rešujemo le v višini dimnika, izbiro goriv in ekonomiko zgorevanja. Pričeli pa smo že poizkuse z aditivno metodo odžveplavanja dimnih plinov. Po podatkih Jugela so TE na premog v letu 1983 emetirale približno 270.000 ton SO2. TE na tekoča goriva pa 30.000 ton. To predstavlja le 30 % skupne jugoslovanske emisije. Glede na razvoj našega elektrogospodarstva je za pričakovati, da bo ta odstotek v letu 1990 že okoli 40 % od skupne emisije SO2. Z postavitvijo novega kotla se bo emisija SO2 v slučaju obratovanja vseh vrst kotlov povečala za tretjino (cca 1350 kg/h). Upoštevan premog z Hi = 10.500 kJ/kg, pepela 35 % in žvepla 2%. Toda obstoječi dimnik višine 140 m bo tudi pri obratovanju vseh treh kotlov (pozimi v kon- icah) zagotavljal dobro disperzijo. Sedanja koncetracija SOj pri tleh dosega pri obratovanju dveh kotlov 0,165 mg/ m3 (MDK = 0,300 mg S02/m3). Povečanje kapacitete za 50 % bo povzročilo povečanje emisije pri tleh samo za 10 %, to je na 0,180 mg/m3. Proces odžveplevanja dimnih plinov glede na njihov potek in nastanek končnih produktov čiščenja razdelimo na naslednje štiri skupine: 1. ) Postopki odstranjevanja SO2 in SO3 iz dimnih plinov po mokrem postopku ali suhem postopku pri katerem ne delimo omenjenih ind. surovin in jih zato največkrat odlagamo na odpad. V to grupo štejemo aditivni postopek čiščenja dimnih plinov. 2. ) Mokri postopek Sgpri katereme so knočni produkti uporabni npr. proizvodnja žvepla, žveplene kisline, sadre itd. Ti postopki potekajo predvsem s pomočjo ispiranja dimnih plinov z vodnimi raztopinami reaktantov. 3. ) Suhi postopki, pri katerih dosežemo absorbcijo SO2 in SO3 z razpršeno suspenzijo absorbonta npr. apnenega mleka, apnenca itd. (postopek firme Niro Atomizer in firme Walther). 4. ) Kombinirani postopki za odstranjevanje S02 in NOx iz dimnih plinov. V elek. gosp. Slovenije se v okViru delovne skupine za varstvo zraka pri TE pripravljajo preizkusi v TEŠ in TE Trbovlje, ki naj bi dali odgovor o možnosti uporabe aditivne metode v .našem prostoru. V svetu pa so v mnogih državah že raziskali možnost uporabe aditivne metode (predvsem ZDA, ZRN). V glavnem je pri vseh poizkusih uspelo optimalno odžlindravanje od 30% do 60%. Vsekakor pa bo potrebno v bodoče pri novih termoenergetskih objektih načrtovati tudi naprave za odžlindravanje. Še nekaj besed, kako potekajo dela na kotlu in ostalih objektih. Sam kotel je dejansko izgotovljen 80%, trenutno se vrši toplotna izolacija, pripravlja pa se za montažo mer-ne reg. opreme. Strojna montaža kemijske oriprave vode se bo začela 18. 8. 1985 prav tako se že od 15. 7. 1985 vrši montaža pnevmatskega transporta pepela. Montaža tekočih trakov za žlindro (mokri pepel) se bo pričelo 15. 9. 1985. Montaža PPKS (prosto prog. krmilnih sistemov) Si-rnatic S5-110F in Simatic S5-135 firme Siemens se bo pričela 15. 9.1985. Programski del opreme je v zaključni fazi obdelave. In kako je s toplifikacijo naselja? I Že večkrat je bilo napisano in povedano, da so vzroki za kasnitev topldfikacije naselja Kidričevo v tem, da še ni zgrajena glavna toplotna postaja, katere projektiranje in izgradnja je v pristojnosti Samoupravne stan. skup. občine Ptuj. Toplifikaoija naselja bo tako končana v kurilni sezoni 1985/86. Bojan Grobovšek, dipl. ing. Elektrofilter aluminij 4 Uspešnost LLBK v prvem polletju V najbolj viročem mesecu v letu smo glede na dosežene rezultate gospodarjenja TOZD v polletju 1985, ki so manj ugodni, kot v letu 1984, kljub razmišljanju o bližajočem se dopustu, precej razpravljali. Raziprave na samoupravnih skupinah, družbenopolitični koordinaciji, delavskem svetu ter zboru delavcev, so bile dokaj kritične. Povsem se zavedamo, da je še mnogo notranjih slabosti, ki jih bomo ob vse bolj zaostrenih rezultatih gospodarjenja, morali odpraviti, če hočemo, da se v enem od naslednjih obračunskih obdobij ne pojavijo rdeče številke. Naj navedem samo nekaj osnovnih podatkov oziroma primerjav. V prvem polletju 1985 smo ustvarili: 627.181 tisoč din celotnega prihodka, v primerjavi z lanskim obdobjem je indeks 172, porabili smo za dih 512.166 tisoč din, realiziran dohodek znaša 115.652 tisoč din. Planiran CD za leto 1985, je bil 169.524 tisoč din, dejansko dosežen za prvo polletje pa je 87.607 tisoč din. Pri razporeditvi čistega dohodka, smo za osebne dohodke porabili v tem obdobju 81.088 tisoč din, za sklad skupne porabe smo namenili za stanovanjski prispevek 3.887 tisoč din, za SSP — ostalo smo razporedili 2.632 tisoč din, sredstev za rezervni sklad ter za poslovni sklad nismo mogli razporediti. Polletje smo sicer zaključili pozitivno, ob primerjavi lanskih polletnih rezultatov s sedanjimi, pa vidimo, da je rezultat mnogo slabši. Fizičnega — plairanegai obsega proizvodnje nismo dosegli, vzrokov za to pa je več. Opazno je manjše povpraševanje po odlitkih iz našega asortimana, oziroma programa, predvsem po odlitkih, ki se vgrajujejo v proizvode široke potrošnje, zaradi česar proizvodnih kapacitet nima 100% zasedenih. Zaskrbljujoče je tudi, da imamo proizvodna sredstva dokaj iztrošena, v obstoječih delovnih! prostorih smo zelo utesnjeni, kar povzroča slabšo organizacijo proizvodnje in ostalih služb ter večje stroške. Še vednoi nam dela preglavice prejšnja fluktuacija. Delež k vsemu temu prispevajo tudi stroškovna in cenovna neskladja,^ saj se cene osnovnih surovin večkrat letno dražijo. Res je, da smio tudi cene naših izdelkov korigirali, vendar pa je zaradi načina formiranja cen in soglasja kupcev, tu časovni zamik, zaradi česar nam ded dohodka izpade. Zbrani podatki kažejo, da je delež dohodka v celotnem prihodku v obdobju j anuar — junij 1985 znašal 18,4 %, v letu 1984 pa je ta delež znašal še 25,1 %. Velik problem v TOZD je že pronično pomanjkanje lastnih trajnih obratnih sredstev. Do sedaj smo ta problem reševali s kratkoročnimi krediti v DO TGA. Zavedamo pa se, da bo to težje izvedljivo ob pričetku investicije MPPAL, ki bo zahtevala koncentracijo velike količine finančnih sredstev. V zvezi s sprejetjem projekta MPPAL, mora TOZD LLBK, do 30. 9. 1985, združiti določen delež finančnih sredstev, kar pa bo zelo težko izvedljivo brez dolgoročnih kreditov za trajna obratna sredstva. O tej zadevi so bili že vodeni razgovori v banki. TOZD LLBK je sprejela, skupno z ostalimi TOZD, SaS o ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka, vendar pa do dejanske vključitve še ni prišlo, ker niso dokončno izdelani in usklajeni normativi, ki veljajo med ostalimi TOZD. Delavci v TOZD smo obravnavali tudi temelje plana TOZD LLBK za obdobje 1986-1990. Pri tem smo se zavedali, da naša perspektiva ni v širjenju hvarskih kapacitet, ki jih je po nekaterih ocenah v Jugoslaviji že preveč cca_40 %, ampak v finalizaciji, oziroma obdelavi in dodelavi zahtevnejših odlivkov. To pa bomo dosegli samo s planiranimi ustreznimi vlaganji v modernizacijo in avtomatizacijo delovnega procesa. S tem bi LLBK zagotavljala tržišču najkvalitetnejše izdelke, s tem ustvarjala večji delež dohodka in imela eventualno večje možnosti za prodor na zunanje tržišče, oziroma v mednarodno delitev dela. Direktor TOZD je tudi na zboru delavcev apeliral na vse zaposlene, da skrajno varčujemo s sredstvi za delo, povečamo storilnost in kvaliteto dela in izboljšamo tehnološko disciplino. Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja, moramo biti pripravljeni in storiti vse, da rezultate gospodarjenja izboljšamo, s čimer je tesno povezana višina osebnih dohodkov in socialna varnost vseh nas. V teku je tretji kvartal leta 1985. Že kmalu bo vidno, ali se bomo vsega, kar smo v času sprejemanja periodičnega obračuna trdno sklenili, držali in ali bo šla krivulja uspehov navzgor. Vedeti moramo, da je problemov in dela precej. Treba bo resnično volje, pripravljenosti, umnega gospodarjenja in pridnih rok, da bomo lahko ob zaključku leta rekli: DOBRO SMO GOSPODARILI Z ZAUPANIMI DRUŽBENIMI SREDSTVI! Viktorija Petauer Poročilo o revalorizaciji zalog V skladu z določili Samoupravnega sporazuma o revalorizaciji zalog je računovodstvo TGA dolžno ob tnomesečnih obračunih poročati tudi o učinkih revalorizacije zalog. V obdobju 1. 1.—30. 6. 1985 so bile navedene zaloge po TOZD navrednotene za naslednji učinek: PREGLED UČINKOV REVALORIZACIJE ZA OBDOBJE 1. 1.—30. 6. 1985 <9 Glinica Proizv. ca «h •o (D Q_ LLBK Vzdrž. Promet KK DSSS TGA 1. Zaloga materiala in surov. 623.860 116.051 33.017 18.698 33.033 1.719 5 46 826.429 2. Zaloga Dl, embalaže in avtogum 16.261 14.412 10.787 41.460 3. Nedovr. proizv. 33.486 55.591 5.183 16.010 100.270 4. Gotovi ■proizv. 63.549 24.710 13.908 4.629 106.796 Skupaj 737.156 210.764 62.895 29.337 33.033 1.719 5 46 1.074.955 Skupno so se torej dvignile zaloge v 6 mesecih leta 1985 v TGA za več kot 1 milijardo novih din, tkar bo zajezilo rast inf.Iatornega dohodka v I. polletju 1985. Za učinek revaloriziranih zalog smo poveča,li poslovne Sklade TOZD — del za obratna sredstva ter na ta način o,hranili investicijsko sposobnost TOZD. Zlatko Špoljar, dipl.bo,ec. Bančni konzorcij za TGA (Nadaljevanje z 2. strani) združila 972 milijonov dinarjev, v letu 1987 2.063 milijonov dinarjev in v letu 1988 725 milijonov dinarjev. Delo konzorcija bo vodila Ljubljanska banka — Združena banka, ki bo v zvezi s tem sporazumom opravljala investicijsko svetovalno dejavnost. Le-ta obsega organiziranje timov za delo v investicijskem projektu, sodelovanje pri pripravi razpisnih materialov, vrednotenje ponudb in izbiro dobaviteljev opreme in izvajalcev del, pripravljanje finančnih konstrukcij in samoupravnih sporazumov, pridobivanje sovlagateljev in vrsto drugih del. M. K. (Gospodarski vestnik) Iznajditeljstvo INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 485 z naslovom »PREDELAVA REŠETK ZA GRETJE Fe TRAČNIC 140X120 PRI ZALIVANJU V KATODNE BLOKE« je prijavil inovator Rudi ČELAN, VKV ključavničar iz TOZD Vzdrževanje. Po dosedanjem načinu dela so Fe tračnice greli na rešetkah, sestavljenih iz okroglega železa 0 28. Tak način gretja pa se je izkazal kot neprimeren, ker so se jeklene pedice, šeštavljene v rešetko, zaradi visokih temperatur močno zvile ali pregorele in so jih morali nekajkrat letno 'obnavljati. To pa ni bilo poceni, ker so rešetke sestavljene iz viso kokvalitetnega okroglega jekla. Avtor je predlagal, da bi rešetke sestavljali iz palic iz sive litine, vlitih v obliki trikotnika. Za palice bi uporabili odpadne litoželezne cevi, okvir pa napravili tako, da se posamezna polica lahko poljubno vstavi ali pa odstrani. V TOZD Proizvodnja aluminija so preizkusili kalup, ki ga je izdelal avtor in ugotovili, da ne ustreza. Kljub temu pa so menili, da je predlog treba potrditi kot koristen, vendar ni možno ugotavljati gospodarske koristi. Za avtorja so predlagali enkratno nagrado. Služba za inventivno dejavnost je pripravila v tem smislu predlog posebnega plačila avtorju na podlagi 57. člena ŠaS o inventivni dejavnosti. Komisija za inventivno dejavnost je soglašala, da prejme avtor za svoj predlog enkratno nagrado v znesku 8.884,00 din. Soglašal je tudi delavski svet TOZD Proizvodnja aluminija, M je predlog potrdil kot koristen. Z avtorjem smo sklenili pogodbo in mu nakazali nagrado. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 472 z naslovom »IZDELAVA TEKALNIH KOLES ZA VILIČARJE« je prijavil inovator Zvonko PERNAT, KV strugar v TOZD Promet. Občasno pomanjkanje tekalnih koles za viličarje je inovator rešil tako, da je izdelal podobno kolo iz odrezkov, ki st» odpad pri izdelavi anodnih klinov. Zaradi omejene širine kolesa in ležaja je problem, kako zavarovati ležaj v tekalno kolo, da ne bi prihajalo do pomikanja, rešil tako, da je izdelal pripravo, s katero je vstavljen ležaj zarobil. Strokovni team v TOZD Promet je ugotovil, da med doma izdelanimi in kupljenimi tekalnimi kolesi ni bistvene razlike, inovacija v celoti zamenjuje rezervni del, ki ga je na tržišču težko dobiti in je drag. Koristnost predloga je v prihranku materiala in boljši organizaciji proizvodnje. Po predlogu strokovnega te-, ama, ki je inventivni predlog ovrednotil po 57. in 58. členu, SaS, je Služba za inventivno dejavnost pripravila predlog' posebnega plačila avtorju v obliki enkratne nagrade v zne-1 sku 21.377,00 din. Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Promet sta se s predlogom; sirinjala. DS je predlog potrdil kot tehnično izboljšavo. Z avtorjem smo sklenili pogodbo in mu nakazali nagra-. do. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 471 z naslovom »IZDELAVA SOR-NIKOV ZA T-PRIKLOP NA TRAKTORJU IMT 540« je pri-; javil inovator Zvonko PERNAT, KV strugar v TOZD Promet. Zaradi pogostega loma sor-nikov na T-priklopu za strak-tor IMT 540 je avtor predlagal, da bi spremenili obliko' pri prehodu iz debelejšega na tanjši del, s čimer je zmanjšal zarezni učinek. Izbral je tudi drugo kvaliteto materiala — jeklo Č 4730, izdelane sor-nike je dal še v termično obdelavo. Strokovni team v TOZD. Promet je oredlog ocenil kot koristen. Njegova koristnost je v izboljšanju kakovosti izdelka in v povečani varnosti pri delu. Ugotovil je tudi, da je bila letna količina zlomljenih somikov pred uvedbo inventivnega predloga precej manjša, kot je navedel avtor in predlagal, da se avtorja nagradi v skladu s 57. in 58. členom SaS z enkratno nagrado. Služba za inventivno dejavnost je upoštevala predlog strokovnega teama TOZD Promet in pripravila predlog za enkratno nagrado avtorju v znesku 9.106,00 din.' Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Promet, ki je predlog sprejel kot koristen, sta nagrado potrdila. Z avtorjem smo sklenili pogodbo in mu nakazali nagrado. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 470 z naslovom »IZDELAVA KOLESNIH VIJAKOV« je prijavil inovator Zvonko PERNAT, KV strugar, zaposlen v TOZD Promet. Na kolesih cistern za prevoz glinice so se dnevno pojavljale okvare zaradi loma kolesnih vijakov. Avtor je ugotovil, da so vijaki izdelani iz nepravega materiala. Predlagal je, da bi nove izdelovali iz drugega materiala — Č 4730 in jih nato še termično obdelali. Pri lomu kolesnih vijakov je prihajalo do poškodb kolesnih pest in platišč, zaradi česar je bilo treba pogosto menjati oboje. Po uvedbi kvalitetnejših vijakov se je pogostnost okvar občutno zmanjšala. Strokovni team v TOZD Promet je predlog ugodno o-cenil. Njegova koristnost je predvsem v izboljšanju kakovosti izdelka in v povečani varnosti pri delu. Predlagal je, da hi avtorja nagradili z enkratno nagrado. Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog enkratne nagrade avtorju v znesku 9.106,00 din. Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Promet sta ga potrdila. Inventivni predlog je sprejet kot koristni predlog. Z avtorjem smO sklenili pogodbo lin mu nakazali nagrado. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 445 z naslovom »HIDRAVLIČNE ŠKARJE ZA REZANJE Al VZORCEV« je prijavil inovator Aleksander SIPOŠ, strojni tehnik v TOZD Vzdrževanje! Delavci TOZD Kontrola kvalitete morajo rezati vzorce ozkega in širokega traku v TOZD Predelava aluminija za analizo. Ti vzorci so debeli tudi do 16 mm, zato jih je težko rezati ročno. Avtor je predlagal, da bi predelali neuporabne škarje z linije ANDRITZ in z njih rezali vzorce traku. Naredili so hidravlični agregat 5,5 kW, dodali klolesa za prevoz in sedaj škarje uporabljajo za rezanje Al trakov in traka z odvijalca na štanci. Vse sestavne dele, ki so jih uporabili m izdelavo agregata, so dobili iz zalog TOZD. V TOZD Predelava aluminija so ugotovili, da je koristnost predloga nesporna, škarje pa uporabljajo občasno delavci TOZD Predelava in TOZD Kontrola kvalitete. Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog izračuna enkratne nagrade avtorju v znesku 16.657,00 din. Komisija in DS TOZD Predelava, aluminija, ki je predlog sprejel kot tehnično izboljšavo, sta soglašala z višino nagrade avtorju. Soglašal je tudi avtor. Z njim smo sklenili pogodbo in mu nakazali nagrado. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 430 z naslovom »PREMESTITEV VENTILA ZA ZAPIRANJE GRAFITA NA RAZPRŠILNIH ŠOBAH« je prijavil inovator Janez KRIŽAN, dipl. inž. iz TOZD Predelava aluminija. Za brizganje grafita na valje na liniji SCAL uporabljajo doma izdelane razpršilne šobe. Vsaka razpršilna šoba ima dovod grafita in zraka. Za prekinitev brizganja se uporabljata dva elektromagnetna ventila v dovodu grafita na šobi in en elektromagnetni ventil v skupnem dovodu zraka. Zaradi pogostih okvar elektromagnetnih ventilov za grafit je avtor predlagal odstranitev obeh ventilov, ki se naj nadomestita z enim ventilom na skupnem dovodu, ki je lahko fiksno montiran na zaščitenem mestu stroja. S tem bi odpadel tudi gibljivi dovod električnega napajanja do ventila. Strokovni team v TOZD Predelava aluminija je ugotovil, da je namen predloga poeno: staviti sistem in poceniti vzdrževanje, zato je predlagal, naj o predlogu razpravljajo tudi v TOZD Vzdrževanje. Strokovna služba v TOZD Vzdrževanje je proučila predlog in ga ugodno ocenila. Sistem z enim samim elektromagnetnim ventilom je poenostavljen, še posebej v primeru, če brizgalne šobe neprekinjeno potujejo. Tudi vzdrževanje je lažje, ker je lahko elektromagnetni ventil na ohišju in je lažje dostopen in odmaknjen od kritičnega mesta za poškodbe. Izračun gospodarske koristi ni možen, zato je služba prh pravila predlog posebnega plačila v obliki enkratne nagrade' v skladu s 57. členom SaS, po katerem gre avtorju za uporabo njegovega predloga znesek 4.664,00 din. Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Predelava sta predlog potrdila. Predlog je sprejet kot koristni predlog. Z avtorjem smo sklenili pogodbo in mu nakazali nagrado. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 489 z naslovom »IZBOLJŠAVA ODPRAŠEVANJA NA PRED-GRELNEM POŽU ZA KOKS« je prijavil inovator Roman VARŽIČ, strojni delovodja v TOZD Proizvodnja aluminija — obrat anodne mase. Pri proizvodnji anodne mase z uporabo češke smole, ki vsebuje večji odstotek tehnološke vlage, so nastajale motnje v proizvodnji. Pogosti zastoji so povzročali izpad proizvodnje; zaprašitev proizvodnih naprav, posebej Občutljivost dozimikov pa je neugodno vplivala na same naprave in njihovo natančno delovanje. Delavci, ki so sodelovali pri čiščenju naprav, so bili izpostavljeni večjim koncentracijam škodljivega koksnega prahu. Zaprašenost celotnega obrata je povzročala neugodne delovne pogoje. Predgrelni polž ima sicer dva načina odpraševanja koksnega prahu, in sicer: preko filtra in preko naravnega vleka v ozračje. Filter opravi svojo nalogo takrat, ko ni v prahu skoraj nobene vlage, konstruiran in vgrajen pa je bil zaradi natančnega tehtanja dosežene proizvodnje. Pri naravnem odpraševanju skozi cev 0 200 v ozračje pa je uparjena vlaga povzročala omenjene težave. Zaradi dolžine cevi naravnega vleka se je namreč para utekočinila in padala skupaj s prašnimi delci v predgrelni polž, pri tem (Nadaljevanje na 7. strani) aluminij e Morda vas bo zanimala analiza poslovanja splošne službe pa je zmes vode in prahu povzročala zamašitve. Posledica tega 'Sb bile zamašitve v celotnem sistemu odpraševanja. Avtor je predlagal v obstoječo cev naravnega vleka vgradnjo regulacijske lopute, s katero je možno poljubno regulirati moč vleka. I V TOZD Proizvodnja aluminija je strokovni team proučil ipredlog. Ugotovil je, da je realiziran. Koristnost predloga ;je v izboljšanju obstoječega tehnološkega postopka, v bolj-fši kvaliteti proizvoda in bolj-iših delovnih pogojih. Služba za inventivno dejav-•nsot je menila, da ni možno ■izračunati niti oceniti gospodarske koristi, zato je predlagala Komisiji, naj potrdi za avtorja’ enkratno nagrado. Komisija se je s predlogom strinjala, delavski svet TOZD Proizvodnja aluminija, ki je predlog sprejel kot tehnično izboljšavo, je avtorju odobril enkratno nagrado v znesku 11.938,00 din. Sklenili smo pogodbo in na-ikazali nagrdo. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 497 Z naslovom »NAPAJALNI REGULATOR« je prijavil inovator; Janko PAL, VKV elektrikar v TOZD Vzdrževanje. Inovator je skonstruiral za potrebe TOZD Kontrola kvalitete napajalni regulator za laboratorijsko rabo. Namenjen je predvsem za napajanje grelca, krmiljenega preko kontaktnega termometra in napajanje mešala, krmiljenega z regulatorjem napetosti za trajno in intervalno delovanje. Inovator je delovanje opisal takole: Krmilni del za napajanje grelca preko kontaktnega termometra je galvansko ločen od omrežja in je sestavljen iz dvostopenjskega tranzistorskega ojačevalca ter pomožnega releja. Pri Vklopu glavnega stikala pritegne pomožni rele in vklopi grelce. Ko doseže kontaktni termometer željeno temperaturo, relii spusti in izklopi grelce. Regulator napetosti za mešalo je tranzi-stordziran, regulacija je brez-stopenjska z možnostjo trajnega trajanja ali pa intervalnega delovanja. Strokovni tem TOZD Kontrola kvalitete je predlog ugodno ocenil. Menil je, da je koristnost predloga v boljši izkoriščenosti opreme. Služba za inventivno dejavnost je smatrala, da gospodarske koristi ni možn'o ugotavljati in je pripravila predlog izračuna posebnega plačila avtorja v obliki enkratne nagrade v znesku 16.990>00 din. Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Kontrola kvalitete, ki je predlog sprejel kot tehnično izboljšajo, sta soglašala z višino nagrade. Z avtorjem smo sklenili pogodbo o uporabi tehnične izboljšave in mu nakazali nagrado. C. P. 1. ANALIZA POSLOVANJA Splošna služba je od 1. 1. do 30. 6. 1985 za potrebe Delovne organizacije opravljala naslednje dejavnosti: — sprejemanje, evidentiranje in odprava pošte ter opravljanje kurirskih poslov za DO, sprejetih dopisov 10616 odposlanih dopisov 10648 lodposlanih paketov 90 porabljen denar na fakturir-nem stroju 315.000,00.—■ — arhivska ih knjižničarska dela — dela kopiranja in fotokopiranja splošne in tehnične dokumentacij e 111 kom knjig nabavljenih, sedanji fond knjig 4738 kom fotokopirano in razmnoženo 900.000 kom kopij kopirnih načrtov 25.000 kom — posredovanje in evidentiranje telefonskih zvez v telefonski centrali, porabljeni impulzi 1.563.562 —-deljenje hrane in zaščitnih pijač ter kuhanje in priprava zaščitnih pijač za potrebe proizvodnih TOZD razdeljeno na delilnih mestih 257.80Ö obrokov toplih in hladnih malic, razdeljenih 15.850 1 sirupa, porabljenih 4750 kg citrona, 51740 1 mleka, 3200 kg sladkorja, skuhano 180 kg kave; 235 kg čaja za potrebe TOZD — pranje, krpanje in likanje zaščitnih Oblačil opranih in , zlikanih 380.530 kom delovnih oblek, brisač, spodnjega perila — opravljanje hišnih poslov v garderobnih prostorih hale Erik Vrenko, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo: »Po nekaterih podatkih samo na tržiščih EGS vsako leto izgubljamo 3 do 4 odstotke naše možne trgoviske udeležbe. Na eni strani izgubljamo, ob tem pa ne znamo izdelkov nadomeščati s tehnološko sodobnejšimi energetsko in materialno varčnejšimi, s takimi, ki so okolju manj škodljivi, in podobno. Posneli smo stanje v tehnični delitvi dela v naših podjetjih in ugotovili, da je desetkrat večja zasedenost oziroma zaposlenost na administrativnolcontrolnih funkcij ah bot v razvojni funkciji. Dobrim poslovodnim kadrom — »prosvetljenim direk- A in B ter sanitarnem poslopju. , — čiščenje poslovnih in sanitarnih prostorov — opravljanje poslov s področja gozdne dejavnosti in vzdrževanje okolja TGA ob progi Kidričevo J—2 Strniš-če (varnostni profil) podrli in obdelali 153 m3 drv. Od tega 93 m3 drv za prodajo delavcem TGA. 28 m2 za proizvodnjo TOZD Aluminij, 32m3 borove hlodovine za potrebe zabojame TGA, obrezovanje žive meje, čiščenje parkov, obrezovanje grmovnic in drevja, 3 X košnja zelenic na 27 ha, ureditev novih zelenic — avtobusna postaja — pri elektrolizi Hala A — kurilnica < porabljenih Ì80 kom. sadik, 30 kg travnega semena — posluževanje klima naprav in vzdrževanje poslovne zgradbe DSSS — vzdrževanje bazenske tehnike na rekreacijskem centru TGA — ostala strokovna in administrativna dela (priprava planov, programov, analiz, poročil, predlogov in drugo ter urejanje zadev s področja infrastruktur TGA, oddelka za vzdrževanje gozdov, komunalne in PTT dejavnosti ter druga splošna dela) — urejanje in usklajevanje prevozov za delavce TGA 2. PROBLEMATIKA POSLOVANJA Vsa dela in opravila so potekala v vseh oddelkih redno brez večjih zastojev. torjem«, bi temu rekel, je kljub okoliščinam uspelo kolektivna prepričati, da je treba vlagati v razvoj. Taki kolektivi nàtoli niso zašli v zelo resne krize in so dolgoročno veliko trdnejši. Naj omenim samo tekstilce, za katere smo menili, da so odpisani, zdaj pa so celo zelo uspešni. No, prav tekstilci so zdaj pred novim problemom, robotizacijo proizvodnje. Cilj je pravzaprav precej skromen — do leta 2000 vzgojiti kakih 8000 strokovnjakov za neposredno delo v gospo-darstu. Ocenjujemo, da mora vsaj 10 odstotkov vseh šolanih kadrov, ki se zaposlujejo v združenem delu v razvojnih funkcijah, predhodno skozi znanstveno-raziskovalno delo. V splošni službi je zaposlenih 105 delavcev. Od tega je mnogo delovnih invalidov 3. in 2. kategorije (oddelek za vzdrževanje gozdov, hišniki, telefonisti, klima naprava, arhiva) zaradi slabega zdravstvenega stanja je mnogo bolniškega staleža. Arhiva — knjižnica še ni dokončno urejena in je zaradi tega ažurno delo ovirano. Nekateri stroji in naprave so zasterele. Klima naprava na upravi je potrebna generalnega remonta, Servisne službe se ne držijo naročil in prihajajo kljub stalnim urgencam z 14 dnevno zamudo popravljat stroje, kar povzroča preobremenjenost ostalih strojev in dodatno nadurno delo delavcev. Odnos delavcev do družbene lastnine je slab. Po-manjkliva je tudi kultura za red in čistočo. Delavci po kopanju ne zapirajo vodovodnih pip- odmetavajo odpadni papir, prazne konzerve, ostale predmete, kar povzroča’ dodatno delo in stroške. . . Zaradi pomanjkanja čistilk je tekoči problem čiščenje oken na upravi, potrebno bi bilo iskati tujega izvajalca samo v primeru, da ne bi bila cena usluge pretirana. , Nadrejeni delavci bi morali bolj vplivati na delavce, na bi se izboljšal čut odgovornosti do družbene lastnine, red in čistočo okolja, kar bi pripomoglo' k stabilizacijskemu programu DO in zdravemu okolju. ■ Ivo Krnj ic Tako bomo dosegli, da se tudi ves preostali kader aktivira kot inovacijski in ne kot birokracija. V razvitem svetu so ekonomsko izpeljaji motiviranost znanstvenikov in strokovnjakov za delo v neposredni praksi, kjer jim je omogočeno svojo inovacijo realizirati. Pri nas je za zdaj prav nasprotno, strokovni znanstveni delavci so v mezdnem odnosu, prek honorarjev in ustreznih po-posredujejo svoje inovacije. V vsaki delovni organizaciji je treba organizirati raziskovalno enoto in definirati odgovornost za tehnološki, programski razvoj. (Večer) PREBRALI SMO ZA VAS Bomo nekoč inovacijska družba Razpis za podelitev zlatega in srebrnega znaka Obnova tehtnice Na 4. redni seji dne 23. 8. 1985 je Komisija za priznanja TGA pod točko 1 sprejela naslednji razpis za podelitev zlatega znaka. 1. Komisija za priznanja TGA na osnovi določil 25. člena Pravilnika o priznanjih in odlikovanjih objavlja razpis za podelitev zlatega znaka, ki se bo podelil ob tovarniškem prazniku. 2. V letu 1985 bodo na osnovi določil 6. člena pravilnika podeljeni 4 zlati znaki. Po en zlati znak se lahko podeli posamezniku, ki je zaposlen v delovni organizaciji in je dober delavec, discipliniran, družbenopolitično aktiven v delovni- organizaciji in izven nje ter ima pravilne tovariške odnose, za naslednja področja dejavnosti: — gospodarsko, — samoupravno, — ljudske obrambe in družbene samozaščite, — družbenopolitičnih organizacij. Praviloma se podeli za vsako področje po en zlati znak. Komisija lahko predlaga delavskemu svetu TGA, da podeli za posamezno področje več zlatih) znakov, vendar ne več kot 4. Zlati znak se lahko podeli tudi delovnim skupinam, samoupravnim organom ter družbenopolitičnim organizacijam. 3. Zlati znak se podeli delavcem, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da ima 25 let delovnega staža v delovni organizaciji, — da je prizadeven in dober delavec, — da ima zasluge pri razvoju delovne organizacije, — da je družbenopolitično in samoupravno aktiven v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah delavne organizacije, — da je aktiven v širši družbenopolitični skupnosti. Izjemoma se lahko podeli zlati znak tudi osebi izven delovne organizacije za posebne zasluge pri razvoju delovne organizacije, samoupravljanja in družbenopolitične aktivnosti. 4. Pismen predlog za podelitev zlatega znaka lahko pošljejo Komisiji za priznanja TGA v razpisnem roku: — vsak poslovodni organ, — izvršni odbori OO sindikata v tozd in Dsss, — 00 ZK tozd in Dsss, — vsak delavski svet, — OO ZSMS, : —- Aktiv ZB NOB TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. 5. Predloge za podelitev zlatega znaka je dostaviti komisiji najpozneje do 1. 10. 1985 Komisije za) priznanja tozd in Dsss in Delavski svet tozd Kontrola kvalitete na osnovi določil 25. člena Pravilnika o priznanjih in odlikovanjih ob j avlj aj o razpis za podelitev srebrnega znaka, ki se bo podelil ob tovarniškem prazniku. V letu 1985 bo na osnovi določil 14. člena navedenega pravilnika v posameznih tozd in Dsss podeljenih: — v tozd Tovarna glinice 4 srebrni znaki — v tozd Proizv. aluminija 6 srebrnih znakov — v tozd Predel, aluminija 3 srebrni znaki — v tozd LLBK 3 srebrni znaki — v tozd Vzdrževanje 6 srebrnih znakov — v tozd Promet 2 srebrna znaka — v tozd KK 1 srebrni znak — Dsss 4 srebrni znaki Srebrni znak se podeli posameznikom, lahko pa tudi delovni Skupini. Srebrni znak dobijo delavci, ki imajo: — najmanj 10 let delovnega staža v delovni organizaciji, — da so prizadevni in dobri delavci in si pri delu posebno prizadevajo, — da so aktivni v samoupravnih organih in družbeno- A TOZD TOVARNA GLINICE: Anton Zajko, Jožef Pišek, Dominik Polajžer, Janez Vojsk, Ivan Mesareč, Ivan Žnidarič in Dušan Murčec. V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Ljubomir Fic, Štefan Korez, Stjepan Kolenko, Krešimir Novak, ložef Svenšek, Ibrahim Okanovič, Martin Vesenjak, Aleksander Todorovič, Dušan Ljubeč, Rajko Ziemicky, Peter Roškar, Ferid Ferati, Anton Krošel, Franc Kodrič in Anton Ivan-cic. V TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Viljem Mohorko, Igor Gričnik in Damirjan Prstec. V TOZD VZDRŽEVANJE: Danijel Nedeljko, Daniel Fi-deršek, Anton Potočnik, Jožef Gavez, Aleksander Žigart, Rudolf Zelko, Andrej Gasparič, Bojan Kurež, Franc Kunčnik An Franc Fišer. političnih organizacijah v delovni organizaciji. Pismeni predlog za podelitev srebrnega znaka lahko pošljejo Komisijam za priznanja tozd oziroma Dsss in Delavskemu svetu tozd KK v razpisnem roku: — poslovodni organ toz oziroma vodje Dsss, — izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata tozd oziroma Dsss, — Osnovne organizacije ZK tozd oziroma Dsss, — Delavski svet tozd oziroma Dsss, — Osnovna organicaj a ZSMS, — Aktiv ZB NOV TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Predlogi za podelitev srebrnega znaka dostavite najpozneje do 1. 10. 1985. V DSSS — Obrat družbene prehrane: Kopališče, Počitniški dom in Splošna služba: Antonija Sakeljšek, Marta Tavzelj, Renata Kozoderc, Dragica Ivanuš, Suzana Paj-cur, Zef Matiči, Sonja Novak, Darja Mernik, Milica Marko-tič, Marija Krajnc, Kristina Kumer, Dragica Peklič, Maksimiljan Rimele, Magda Žerak, Vlasta Toplak, Marjeta Belšak, Mirko Ljubeč, Aljaž Lukman, Angela Vtič in Irena Horvat. V TOZD LLBK TRBOVLJE: Branko Šimenc, Enver Džajič, Radovan Kolobarič, Raif Čiz-mič, Abdulvahid Džombdč, Ne-džad Gergič, Goran Bojovič, Bojan Rajšek, Ago Nukič, Hasija Smajlovič in Mehmed Suljič. Iz JLA so se vrnili: Bojan Bulko, Renato Rižner, Franc Cafuta in Andrej Petek. Delovno organizacijo so zapustili: IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Krešimir Novak, Marinko Jurilj, Branko Ljubeč, Anton Kump in Martin Lesjak. IZ TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Boris Medved. IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Janez Tomasino, Ivan Bula-tovič in Branko Roškar. IZ TOZD KONTROLA KVALITETE: Andrej Kolmanič. IZ DSSS: Zef Matiči. IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Sead Kulovič, Vahid Hajdare-vič, Marjan Ždravac, Albin Arh, Darko Resman in Branko Šimenc. Upokojili so se: Ivan Ivančič in Pepca Markovič iz TOZD Tovarna glinice Jože Frank, Ignac Kolarič, Stanko Breg, Avgust Kirbiš, Viktor Ivanuša in Franc Lah iz TOZD Proizvodnja aluminija Janez Pulko iz TOZD Predelava aluminija Jakob Spole-nak, Stanislav Skrbinšek, Štefan Cigan, Veronika Šprah in Konrad Jakelj iz TOZD Vzdrževanje Vida Stiplovšek in Bernarda Zaspan iz TOZD Kontrola kvalitete, Martin Čoki, Aleksander Sankovič in Valter Kolarič iz delovna skiuposti Skupnih služb. Umrli so: Jakob Malek in Gabriel Škraba iz TOZD Tovarna glinice Milan Mikša iz TOZD Vzdrževanje. V JNA so odšli: Franc Žitnik in Stojan Avguštin. Kadrovske vesti V juniju in juliju so se zaposlili: Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juniju 1985. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1985. Plan noslovania DOS E ž E N O ! N D E K S I Enota TOZD/PRO1Z VO D mere 1985 1 9 84 1985 1985/84 1985 1 VI l-VI VI l-VI VI l-VI 7:5 8:6 7:3 ,8:4 1 2 1 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat AI203 t 9.000 52.769 8.940 51.518 10.085 51.346 113 100 112 97 Od tega: predelava t 400 2.000 506 1.671 390 2.480 77 148 97 124 Kalc. glin. — red. proizv. t 8.248 49.532 8.068 50.512 7.512 46.960 93 93 91 95 Kalc. glin. — predelava Prodani hidrat AI203 t — — — — — — — T ■ — redna proizvodnja t — — 11 56 — 27 — 48 — HI — predelava t 400 2.000 506 1.644 390 2.480 77 151 97 124 Skupaj (kale. gl. + prod. hid.) t 8.648 51.532 8.585 52.239 7.902 49.467 92 95 91 96 Raztop. vodno steklo t 1.211 7.305 1.086 4.379 550 4.154 51 95 45 57 Od tega : predelava t 288 1.736 — — — 124 — — — 7 Zeolit A — suhi TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA t 295 1.790 17 797 190 853 107 64 48 Elektrolitski Al. — hala A t 1.697 10.240 1.774 10.535 1.767 10.477 100 99 104 102 Elektrolitski Al. — hala B t 1.989 11.999 2.034 12.341 1.989 12.069 98 98 100 101 Elektrolitski Al. — hala B-6P t 89 538 58 61 85 546 147 895 95 101 Skupaj hale A, B + B6P t 3.775 22.777 3.866 22.937 3.841 23.092 99 101 102 101 Anodna masa TOZD PREDELAVA ALUMINIJA t 2.288 13.624 2.005 12.120 2.124 14.811 106 122 93 109 Al formati t 1.243 7.500 1.203 9.753 1.521 9.719 126 100 122 130 Al formati — za izparilce t — — — 1.247 — 568 • 46 — — Al žica (E Al + P-11) t 317 1.912 414 1.744 21 581 5 33 7 30 Al trak-ozki za prodajo t 82 496 16 351 222 841 ■ 240 271 170 Al trak-ozki za rondelice t 329 1.983 169 1.746 328 1.561 194 89 100 79 Rondelice t 164 992 102 861 165 835 162 97 101 84 Al trak-široki za prodajo t 411 2.479 499 1.666 514 1.782 103 107 125 72 Al trak-široki za izparil. t 206 1.240 — — 299 1.100 — — 145 89 Izpari Iraki t 82 496 116 599 128 789 110 132 156 159 Al zlitine: gnetne t 680 4.101 535 4.311 665 4.292 124 100 98 105 livarske t 719 4.339 1.170 3.918 667 4.333 57 111 93 100 Predzlitine-last. poraba t 88 530 99 551 137 568 138 103 156 107 Drogi za kline HS stikala t . 8 50 143 5 8 ' 6 63 16 Tokovodniki za MPPA1 t 82 497 i — — — ; ■ — Livarna skupaj t 4.411 26.615 4.323 26.890 4.672 26.977 108 100 106 101 Od tega: Blagovna proiz. t 3.780 22.812 4.055 23.203 3.903 23.172 96 100 103 102 Pretapljanje Al t 362 2.182 422 1.551 184 1.373 44 89 51 63 TOZD Tovarna glinice Proizvodnja Al hidrata A1203 znaša v mesecu juniju 10.085 ton (indeks 112) od tega je predelano 390 ton Al hidrata A1203. V prvi polovici leta smo proizvedli 51.346 ton in s to količino nismo dosegli planatane proizvodnje za 1.423 ton oziroma 3 % proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta pa ne za 172 ton. V šestem mesecu smo proizvedli 7.512 ton kalcinirane glinife ce, Al hidrata A1203 smo prodali 390 ton, to je skupaj 7.902 ton in je za 746 ton manj kot smo predvideli v letnem planu poslovanja (indeks 91). Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega hidrata A1203 je dosežena z 49.467 ton in ne dosega planirane količine za 2.065 ton oziroma 4 %, proizvodnje v prvi polovici preteklega leta pa ne za 2.772 ton oziroma 5 %. Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 v času l-IV porabili 100 % boksita, 83 % Na hidroksida, 101 % pare, 181 % žganega apna in 106 % električne energije na-pram planirani porabi. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo od januarja do junija presegli porabo električne energije za 11 %, poraba toplotne energije in pare je enaka planirani, Al fluorida pa smo porabili! za .65 %., manj kot .smo planirali. V mesecu juniju smo proizvedli 550 ton raztopljenega., vodnega stelcla (indeks 45), v prvi polovici pa znaša edna proizvodnja in predelava 4.154 ton ter je za 43 % manjša kot smo načrtovali v letnem planu poslovanja. Proi-izvodnja zeolita A-suhega je v šestem mesecu dosežena z 190 ton (indeks 64), v šestih mesecih smo proizvedli 853 ton to je 937 ton oziroma 52 % manj kot smo planirali. TOZD Proizvodnja aluminija V hali' A smo v juniju proizvedli 1.767 ton elekrolitskga Al in s to količino presegli plan proizvodnje za 70 ton oziroma 4 %. Kumulativna proizvodnja znaša 10.477 ton in je za 237 ton večja od načrtovane (indeks 102) in za 58 ton manjša kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 99). V hali B znaša junijska proizvodnja 1.989 ton in je enaka planirani. Od januarja do junija smo proizvedli 12.069 ton in smo prsegii predvideno količino za 70 ton oziroma 1 %. Proizvodnja poskusnih peči v hali B je v juniju 85 ton, to je 4 tone oziroma 5 % manj kot smo načrtovali, v prvi polovici leta pa smo proizvedli 546 ton in za 8 ton presegli plan proizvodnje (indeks 101). Proizvodnja v hali A, B in B-6P je v. juniju dosežna z 3.841 ton (inde ksi02), v prvem polletju pa je 23.092 ton in presega plan za 315 ton (indeks 101). V hali A smo v prvem polletju porabili . 97 % anodne mase, (Nadaljevanje na 11.strani) Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizv. TOZD/PRO IZVOD DOSEŽENO INDEKSI mere 1985 VI l-VI 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD Tovarna glinice Al hidrat — AI203 — boksit t * 2,656 2,640 2,664 99 100 S Na hidroksid 100 % t * 0,12157 0,09317 0,10033 77 83 — para t 4,450 4,20317 4,50343 94 101 -4- žgano apno t 0,0405 0,06944 0,07320 171 181 S- el. eneraiia kWh 360,653 360,601 381,261 92 106 Kalcinirana glinica — taoplotna energija GJ 5,445 5,47959 5,45253 101 100 — para t 0,0402 0,0402 0,04016 100 100 S- Al fluorid t 0,000412 0,000206 0,000144 50 35 — el. energija kWh 31,174 34,71751 34,68636 111 111 TOZD Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al - — hala A — g krnica t 1,920 1,91974 1,91998 100 100 — anodna masa t 0,575 0,53621 0,55498 93 97 1—j kriolit t 0,030 0,01692 0,01759 56 59 — Al fluorid t 0,040 0,03938 0,03932 98 98 — el. energija kWh 17.971 17.369 17.630 97 98 Elektrolitski Al — - hala B6P — gliinica t 1,920 1,92015 1,92005 100 100 — anodni bloki t 0,565 0,54653 0,56110 97 99 —^ kniolit t 0,030 0,01775 0,02381 59 79 — Al fluorid t 0,040 0,03799 0,03857 95 96 E9 el. energija kWh 17.537 17.241 17.201 98 98 Elektrolitski Al — - hala B B qlinica t 1,920 1,92567 1,92006 100 100 — anodna masa t 0,600 0,57207 0,57736 95 96 — kriolit t 0,030 0,03875 0,03060 129 102 — Al fluorid kWh 0,040 0,02407 0,01942 60 49 & el. eneraiia kWh 16.979 17.889 16.704 105 98 Anodna masa B petròlkoks t 0,67165 0,64396 0,64898 96 97 — katranska sm ola t 0,338015 0,36834 0,36319 109 107 — mazut t 0,0055 0,00066 0,00139 12 25 — el. energija kWh 150 - 135 128 90 85 * programiran normativ aluminij g Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juliju 1985. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1985. DOSEŽENO 1 N' D E K S I TOZD/PROIZVOD Enota 1985 1984 19 8 5 1985/84 1985 vil l-VIl VII l-VII vil l-VII 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat AI203 t 9.300 62.069 9.796 61.314 9.335 60.681 95 99 100 98 Od tega: predelava t 400 2.400 593 2.264 648 3.128 109 138 162 130 Kalc. glin. — red. proizv. t 8.490 58.022 8.580 59.091 9.848 56.808 115 96 116 98 Kalc. glin. — predelava t — — — 27 — — — — — — Prodani hidrat AI203 — redna proizvodnja t _ _ 57 ___ 27 - 47 —— — predelava t 400 2.400 593 2.237 648 3.128 109 140 162 130 Skupaj (kale. gl. + prod. hid.) t 8.890 60.422 9.173 61.412 10.496 59.963 114 98 118 99 Raztop. vodno steklo t 1.251 8.556 538 4.917 724 4.879 135 99 58 57 Od tega: predelava t 297 2.033 254 254 — 124 — 49 — 6 Zeolit A — suhi t 305 2.095 72 869 16 869 22 100 5 41 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al. — hala A t 1.754 11.994 1.798 12.333 1.759 12.236 98 99 100 102 Elektrolitski Al. — hala B t 2.055 14.053 2.061 14.402 2.015 14.085 98 98 98 100 Elektrolitski Al. — hala B-6P t 92 631 90 150 95 641 106 427 103 102 Skupaj hale A, B + B6P t 3.901 26.678 3.949 26.885 3.869 26.962 98 100 99 101 Anodna masa t 2.288 15.912 1.661 14.854 1.979 16.791 119 113 86 106 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati t 1.285 8.785 8.785 11.049 1.661 11.380 128 103 129 130 Al formati S za izpa rilce t — 1 — 1.247 ■HB 568 — 46 — — Al žica (E Al + P-11) t 327 2.239 369 2.113 117 698 32 33 36 31 Al trak-ozki za prodajo t 85 581 39 390 — 841 — 216 — 145 Al trak-ozki za rondelice t 340 2.323 56 1.802 364 1.925 650 107 107 83 Rondelice t 170 1.162 82 943 121 956 148 101 71 82 Al trak-široki za prodajo t 425 2.904 337 2.003 366 2.148 109 107 86 74 At trak-široki za izparil. t 212 1.452 212 212 297 1.397 140 659 140 96 Izparilniki t 85 581 80 679 67 856 84 126 79 147 Al zlitine: gnetne t 702 4.803 557 4.868 533 4.825 96 99 76 100 livarske t 743 5.082 963 4.881 626 4.959 65 102 84 98 Predzlitine-last. poraba t 91 621 74 625 113 681 153 109 124 110 Drogi za kline + stikala t 8 58 — 143 15 23 — 16 188 40 Tokovodniki za MPPAI t 85 582 — — — — — — — — Livarna skupaj t 4.558 31.173 4.065 30.955 4.280 31.257 105 101 94 100 Od tega: Blagovna proiz. t 3.907 26.719 3.723 26.926 3.491 26.663 94 99 89 100 Pretapljanje Al t 374 2.556 279 1.830 141 1.514 51 83 38 59 TOZD Tovarna glinice Proizvodnja Al hidrata AI203 znaša v mesecu juliju 9.335 ton (indeks 100), od tega je predelano 648 ton (indeks 162). V času od I.-VJJ, smo proizvedli 60.681 ton Al hidrata AI203 in s to količino nismo gosegli planirane proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta pa ne za 633 ton oziroma 1 %. V sedmem mesecu smo proizvedli 9.848 ton kalcinirane glinice, Al hidrata AI203 smo prodali 648 ton, to je skupaj 10.496 ton in je za 1.606 ton več, kot smo predvidevali v letnem planu poslovanja (indeks 118). Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega A| hidrata AI203 je dosežena z 59.963 ton in ne dosega planirane količine za 459 ton oziroma 1 %, proizvodnje v istem času preteklega leta pa ne za 1.449 ton oziroma 2%. Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata AI203 v času od l.-VII. porabili 101 % boksita, 84 % Na hidroksida, 101 % pare, 189 % žganega apna in 105 % električne energije apra m planirani porabi. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo od januarja do julija presegli porabo toplotne energije za 2 % in električne energije za 11 %, poraba pare je enaka planirani, Al fluorida pa smo porabili za 63 % manj kot smo predvideli. < V mesecu juliju smo proizvedli 724 ton raztopljenega vodnega stekla (indeks 58), v obdobju od l.-VII. znaša proizvodnja 4.879 ton in je za 43 % manjša od načrtovane v letnem planu poslovanja. Od skupne proizvodnje raztopljenega vodnega stekla smo od januarja do julija predelali 124 ton, to je samo 6 % planirane količine. Proizvodnja zeo-lita A-suhega je v sedmem mesecu dosežena z 16 ton oziroma 5 % načrtovane količine, od začetka leta pa do konca sedmega meseca pa smo proizvedli 869 ton, to je 1.226 to oziroma 59 % manj kot smo planirali. TOZD Proizvodnja aluminija V hali A smo v juliju proizvedli 1.759 ton elektrolitskega Al in s to količino presegli plairano proizvodnjo za 4 tone. Kumulativna proizvodnja znaša 12.236 ton in je za 242 ton večja od načrtovane (indeks 102) in 97 ton manjša kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 99). V hali B znaša julijska proizvodnja 2.015 ton in je za 40 ton oziroma 2 % manjša od načrtovane. Or januarja do julija smo proizvedli 14.085 ton elektrolitskega Al in smo presegli planirano količino za 32 ton. Proizvodnja poskusnih peči v hali B je v juliju dosežena z 95 ton in je za 3 % večja kot smo predvideli, od l.-VII. pa znaša 641 ton in je za 2 % večja od načrtovane. Proizvodnja v hali A, B lin B-6P je v juliju dosežena z 3.869 ton (Nadaljevanje na 11.strani) Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizv. TOZD/PROIZVOD Enota Plan mere 1985 DOSEŽENO VII l-VII INDEKSI 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD Tovarna glinice Al hidrat — AI203 — boksit t * 2,646 2,724 2,673 103 101 — Na hidroksid 100 % t * 0,11692 0,08948 0,09866 77 84 — para t 4,450 4,31666 4,47469 97 101 — žgano apno t 0,0405 0,09526 0,07660 235 189 — el. energija kWh 360,653 327,497 379,913 103 105 Kalcinirana glinica — taoplotna energija GJ 5,445 5,97083 5,54238 110 102 — para t 0,0402 0,04021 0,04017 100 100 — Al fluorid t 0,000412 0,000203 0,000154 49 37 — el. energija kWh 31,174 35,0787 34,75437 113 111 TOZD Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al — hala A — glin i ca t 1,920 1,92001 1,91998 100 100 — anodna masa t 0,575 0,56603 0,55657 98 97 — krio lit t 0,030 0,01307 0,01694 44 56 — Al fluorid t 0,040 0,04220 0,03973 106 99 el. energija kWh 17.971 17.857 17.663 99 98 Elektrolitski Al — hala B — glinica t 1,920 1,91986 1,92004 100 100 —- anodna masa t 0,565 0,57929 0,56371 103 100 — kriolit t 0,030 0,02496 0,02397 83 80 ~ Al fluorid kWh 0,040 0,04618 0,03966 115 99 — el. energija kWh 17.537 17.698 17.272 101 98 Elektrolitski Al — hala B6P — glinica t 1,920 1,91821 1,91979 100 100 — anodini bloki t 0,600 0,58685 0,57876 98 96 -r kriolit t 0,030 0,00632 0,02700 21 90 — Al fluorid t 0,040 0,02793 0,02068 70 52 — el. energija kWh 16.979 16.428 16.663 97 98 Anodna masa — petrolkoks t 0,67165 0,63899 0,64781 95 96 — katranska smola t 0,37649 0,37649 0,36476 111 108 — mazut t 0,0055 0,00162 0,00142 29 26 — el. energija kWh 150 132 129 88 86 aluminij 10 Zamašen kanal s koreninami vrbe (Nadaljevanje 2 9. in 10. strani) 59 % krio lita, 98 % Al fluorida in električne energije glede na planirano porabo. V hali B smo porabili 1 % manj anodne mase, 21 % kriolita, 4 % Al fluorida lin 2 % električne energije n a pram planirani porabi Pri proizvodnji poskusnih peči smo porabili 2 % več kriolita, ostalih surovin >pa manj kot smo načrtovali in sicer: anodni bloki (indeks 96), Al fluorid (indeks 49) in električne energije (indeks 98). Meseca junija kmo proizvedli 2.124 ton anodne mase in s to količino nismo dosegli plana za 7 %. Kumulativna proizvodnja znaša 14.811 ton in je za 1.187 ton oziroma 9 % večja od načrtovane iin 2.691 ton večja kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 122). Pri proizvodnji anodne mase smo v času od l-VI porabili 97 % petrolkoksa, 107 % katranske smole, 25 % mazuta in 85 % električne energije. TOZD Predelava aluminija V livarni in obratu predelave smo v juniju proizvedli 4.672 ton različnih livarniških proizvodov ter s to količino presegli načrtovan oproizvodnjo za 261 ton oziroma 6 %. V času od januarja do junija znaša proizvodnja 26.977 ton in za 362 ton presega plan (indeks 101). Od skupne proizvodnje znaša blagovna proizvodnja 3.903 ton 'in je za 3 % večja kot smo planirali v letnem planu poslovanja, kumulativna pa je 23.172 ton iin je za 2 % večja od predvidene in enaka kot v enakem obdobju preteklega leta. V mesecu juniju smo pretopili 184 ton Al za tuje naročnike, to je 51 % planiranega pretaplja-nja, v prvi polovici leta pa znaša pretapljanja 1.373 ton (indeks 63). (indeks 99) od januarja do julija pa znaša 26.962 ton in je za 284 ton oziroma 1 % večja od planiran v letnem planu poslovanja. V hali A smo c času od l.-VII. porabili 97 % anodne mase, 99 % Al fluorida, 56 % kriolita in 98 % električne energije glede na planirano porabo. V hali B smo porabili vseh surovin manj, kot smo načrtovali in sicer: kriolita za 20 %, Al fluo-rido za 1 % in električne energije za 2 %. Pri proizvodnji poskusnih peči smo porabili 4 % manj anodne mase, 10 % kriolita, 48 % Al fluorida in 2 % električne energije napram planirani porabi. Meseca julija smo proizvedli 1.979 ton anodne mase in s to količino nismo dosegli plana za 14 % kumulativna proizvodnja znaša 16.791 ton in je za 879 ton oziroma 6 % večja od načrtovane in 1.937 ton večja, kot v enakem obdobju preteklega lieta (indeks 113). Pri proizvodnji anodne mase smo v času od l.-VII. presegli samo porabo katranske smole za 8 %, petrolkoksa smo porabili 4 % manj, mazuta 74 % in elek-triče energije za 14 % manj kot smo načrtovali. TOZD Predelava Al V livarni in obratu prdelave smo v juliju proizvedli 4.289 ton različnih livarniških proizvodov, ter s to količino nismo dosegli planirane proizvodnje za 278 ton oziroma 6 %. V času od januarja do julija znaša proizvodnja 31.257 ton in za 84 ton presega načrtovano količino, proizvodnja v enakem obdobju preteklega leta pa za 302 ton (indeks 101). Od skupne proizvodnje znaša mesečna blagovna proizvodnja, 3.491 ton in je za 11 % manjša od planirane v letnem planu poslovanja, kumulativna proizvodnja pa je 26.663 ton in je za 56 ton manjša od načrtovane (indeks 100). V mesecu juliju smo pretopili 141 ton Al za tuje naročnike, to je 38 % planiranega pretapljanja, od januarja do julija pa znaša pretopijo nje 1.514 ton (indeks 59). DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN SLO Družbena samozaščita v sistemu splošne ljudske obrambe Obrmabna iin zaščitna funkoija imajo isti cilj: TRAJNO ZAVAROVATI SVOBODO IN MIRNO SKUPNO ŽIVLJENJE IN SOCIALISTIČNI SAMOUPRAVNI RAZVOJ DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV, DELAVSKEGA RAZREDA IN VSEH NARODOV IN NARODNOSTI SFRJ. Za uresničitev tega osnovnega cilja, delovni ljudje In občani, delavski razred, narodi in narodnosti SFRJ, usmerjajo obrambo lin zaščitno funkcijo na obrambo in zaščito osnovnih vrednot: — svobode, neodvisnosti in teritorialne nedotakljivosti SFRJ, z Ustavo utrjene družbene ureditve, bratstva, enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti, ter drugih nacionalnih oziroma deiavska-lfclasnih pridobitev, — človeka im občana, njegovo osebno in družbeno nedotakljivost, — materialne dobrine kot posamične in skupne vrednote, —• ekološki sistem. Značilnost družbenih odnosov katere razvija socialistično samoupravljanje predistavlja obliko samoorgainiziranosti delovnih ljudi in državljanov za uresničevanje oblasti delavskega razreda'. V takšni družbi .kot subjekt obrambe in zaščite se pojavljajo vsi delovni ljudje in občani. Obrambno in zaščitno funkcijo opravljajo kot sestavni del svojega življenja in dela. 1. Družbena samozaščita kot obrambna aktivnost Obrambna funkcija se vrši in bi se vršila v vseh razmerah, tudi v primeru napada na SFRJ oziroma v vojni. Način uresničevanja obrambne funkcije v miru in vojni ise bistveno razlikuje, ker ise bistveno razlikujejo družbene razmere in način ogrožanja. V miru se obrambna funkcija uresničuje z odvračanjem sovražnika od napada'. To se dosega s stalnim usposabljanjem oziroma usposobljenostjo, da se z oboroženim bojem in drugimi oblikami zoperstavljanja, uspešno zoperstavi napadom na SFRJ, do se ne bi uresničili željeni cilj. Če se obrambne aktivnosti razumejo kot aktivnosti s katerimi se uresničujejo obrambni cilji, potem se v miru vse aktivnosti iin priprave družbe, namenjene za usposabljanje za obrambo in dvig obrambne moči, razumejo ‘kot obrambne aktivnosti. To pomeni, da se uresničevanje in razvoj družbene saimozaščite, v obsegu v katerem utrjuje obrambno moč, izraža kot obrambna aktivnost. V primeru vojne bi vse moralo biti v funkciji vodenja splošne ljudske obrambne vojne in bi se vse aktivnosti družbe izražale kot obrambne aktivnosti'. Družbena samozaščita bi se v celoti odvijala kot obrambna aktivnost. Prav talko bi se družbena samozaščita izražala kot obrambna aktivnost v izrednih razmerah, posebej v primerih izraženega organiziranega 'kontrarevolucionarnega sovražnega delovanja, ki je blizu ali celo ima začetne oblike naipada na SFRJ ter z Ustavo določane družbene ureditve. Družbena samozaščita se izraža, širše gledano, kot obrambna aktivnost na več načinov.: — s stalnim prispevkom .utrjevanja obrambne sposobnosti in varnosti države ter odvračanja' napada, — z direktnim zapoerstavljamjem aktivnim izvorom in nosilcem ogrožanja družbe in družbenega sistema. — z .ukrepom in aktivnostim v izrednih razmerah, posebej tistih kontrarevolucionarne narave, — z delovanjem zoper sovražnika znotraj splošne ljudske obrambne vojne. Talko se družbena samozaščita izraža kot univerzalna obrambna oktvnast in kot sestavni del delovanja vseh subjektov splošne ljudske obrambe. R. M. KOTIČEK ZA UPOKOJENCE Društvo upokojencev .Kidričevo ipnosi vse svojce članov našega društva, da ob smrti člana društva takoj o tem obvestijo tajnika društva — Vreže Franca, stanujočega Kidričevo, Tovarniška c. 2 ali katerega drugega, člana upravnega odbora društva.. Nujno potrebno je sporočiti, kdaj in kje bo pokojni pokopan. Sedaj se dogaja, da nas nekateri ne obvestijo, zato ob talk ih primerih na pogreb ne moremo .poslati praporščaka in govornika ter seveda ženski pevski zbor, če je to želja svojcev. Naj nam .naši člani ne zamerijo, da to objavljamo, vendar se vsi dobro zavedamo, da se enkrat vsakemu pretrga življenjska pot. Naša dolžnost pa je, da se od vsakega člana še zadnjič ipcslovimo. Hvala za 'razumevanje. Upravni odbor aluminij n Pogovor v vratarnici Nova vrata ob glavni vratarnici so bila povod, da sem stopila v majhno nemoderno utico in poklepetala z možakoma, ki ju še nisem videla mrkih obrazov. To sta naša vratarja oziroma stražarja Franc in Milan. Pogovarjamo se o delu stražarjev, za katerega pravita, da je najnehva-ležnejšo med deli v TGA, pa tudi pestro in kdaj pa kdaj zabavno. Dopoldne, ko je veliko prometa, delata dva, popoldne eden, prav tako ponoči. Noči so dolge, prometa ni veliko, ves čas pa moraš ostati buden, zato bereta — Delo, Delavsko enotnost, Kmečki glas in še kaj bolj slikovitega. Tudi radio pride prav. Včasih veliko zvoni telefon. »Kaj vse bi moral vedeti! Zadnjič nd-p rimer bi nekdo rad D j urota in ve le to, da dela pri nas> tam kjer se kadi. Pa veži, če veš kam, kadi se marsikje.« Zabavno je tudi ob prodaji odpadnega materiala. Vseh žen može in možev žene bi moral poznati vratar. »Kaj pa vem, če je šel že njihov traktor ven ali noter, ko jih je toliko.« Resni del službe pa zgleda tako, sta mi razložila, da eden odpira in zapira vrata ter kontrolira, drugi pa je nekakšen administrator, ki vse, kar pride in odide, vpiše ter preveri, če so papirji v redu. Pogledati je potrebno tudi v kabino, prikolico in še kam. S šoferji ni problemov, skoraj vse poznata, prav tako tudi delavce TGA. Kontrola ob vhodu pa ni njuno edino delo. »Na spisku naših obveznosti še je nabralo veliko nehvaležnega dela. Npr. to, da nekoga zadržiš pred vhodom in ga seznaniš s suspenzom. Zgodi se kdaj, da moraš v tozd po nekoga, ki je pijan, da ga spraviš z delovnega mesta, a noče. Samo z miličniki. Ko jih pokličeš, res gre in lepo zagrozi, da se bova že zunaj srečala. Tudi, ko pred kapijo do minute točno držiš ljudi, ki se jim mudi domov, ni prijetno. Potem, to je treba doživeti, si vse, le človek ne. Obnova vrat Z enega vratarja nastane cel živalski vrt. In to znajo dan za dneh ustvarjati predvsem mladi ljudje.« Zanimalo me je, kako izgleda jo nočni obhodi. Tako nekako mi jih opišeta. »To je osem kilometrov dolg sprehod ob ograji, ko ponoči v temi zadevaš ob veje, stopaš v jame ali zadeneš v kak greben. Hodiš in hodiš, poslušaš in misliš pač na nekaj in splašiš srno ali ti fazan prhut-ne izpod nog. Nič hudega sicer, srce pa le bije veliko hitreje.« Strahu pač ne smeš poznati, dodata. »Kadar je treba, tudi to se zgodi, v zasedo, čakaš in čakaš nepremično na enem mestu, če je to pozimi, si lahko nakoplješ pljučnico prej, preden imaš kaj uspeha.« Vsi, ki so na teh delovnih mestih, so zdravstveno premeščeni. Pomeni, da niso takega zdravja, da bi lahko za nekom beželi, nekaj metrov že, več pa je napor, oziroma sploh ne gre. Pljuča, ki jih je deset ali več let dimila elektroliza, niso za take podvige, trdita oba in moti ju, da tega nekateri nočejo razumeti. Delo je veliko lažje odkar imata (imamo) nova premična vrata. Če se bodo obnesla tudi pozimi v snegu in ledu tako kot poleti, bo super, prar vita oba hkrati. Po vsem, kar sta rekla, sta vendarle zadovoljna s svfojo delovno organizacijo. »To je tako, kot če me vprašate, kako sem zadovoljen z ženo. Imam jo in jo m!oram imeti, če odidem, ostane vse njej. Tako nekako je s tovarno.« Sklepam, da torej dobro, čeprav bi bila še bolj zadovoljna, pravita oba, če .bi dolga vrsta dolžnosti navrgla kak razred ali vsaj polovico razreda več kot doslej. Še marsikatero smo rekli in veliko je bilo vmes smeha, saj oba pravita, da se brez humorja ne da živeti. Pozabila sem vprašati, če berejio vratarji tudi Aluminij. Mogoče. Zato hvala za pogovor in veliko sreče tudi z novimi vrati. Vera Peklar Topli spomini na dopust Megleno, hladno jutro te pozdravi, ko stopiš iz hiše. Nehote se ti misli povrnejo na dni, ko si se zjutraj prbu-jal v domu na dopustu. Crikvenica, to je lepo obmorsko mesto in jaz bom nanj ohranila zelo lepe spomine. Dopust, ki sem ga z družino preživela letos j je, .bil res enkraten. Vsem delavcem v TGA, pa tudi drugim bi privoščila tak oddih. Ko smo se odpravljali na ta dopust, sem bila malce v dvomih, saj se delavci, ki so letovali v prejšnjih sezonah v našem domu v Crikvenici, niso kaj prida pohvalili'. Letos pa moram reči, da je bilo čudovito. Osebje v domu je izredno prijazno in pozorno do svojih gostov. Vsi po vrsti so se tuđili, da nam je bilo udobno in prijetno. Dnevi so bili sončni in topli in tako so nam vse okoliščine in ljudje omogočili, da smo si pošteno oddahnili. Ne vem kako bi še izrazila pohvalo, ki velja osebju v domu. Le to lahko rečem, da bi se lahko marsikateri turistični delavci veliko naučili od teh ljudi. Del našega dobrega po čut j a pa so bili tudi drugi- ki so prav kato kot mi, letovali v Crikvenici. Če je človek hoteli biti dobre volje in si najti »partije«, to sploh ni bilo teži ko. Čeprav smo TGA velika delovna organizacija in se ljudje ne poznajo med seboj; smo se kar dobro znašli in se' razumeli. V svoj krog smo vključili tudi dopustnike iz IMPOLA in Z; njimi delili dni na obali. Prijetna posebnost v tem domu je bil enodnevni piknik; ki ga je osebje doma organizirala na otoku Krku. Z ladjo smo se po zajtrku odpeljali na otok. S seboj smo vzeli hrano in pijačo za vèr dan. Sonce je žgalo, ' prijeten gozdiček pa nam je nudil senco, če smo jo 'želeli. Otroci so čofotali po vodi, ki je bila topla, kot bi jo natočili iz bojler j a. Sedaj, ko moramo že večkrat seči po jopici, si želimo, da bi se ponovil še kakšen tak dan. In kar žal mi je, ko sé spomnim, da drugo leto najbrž ne bom mogla letovati v Crikvenici, ker morajo priti na vrsto tudi drugi. Zato še enkrat pohvala delavcem doma v Crikvenici in škoda, da ne bodo tudi oni brali tega. Albina Ocepek ,Np 17; redni, seji dne 16. 8. 1985 je Delavski svet TGA pod točko 9 sprejel naslednji S K L E P : Delavski svet TGA določi na osnovi določili 10. člena Pravilnika o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del višino nadomestil od 1. 8. 1985 dalje, in sicer: in nalog, novo gjjlceila dnevnica nad 12 ur 1.714,^: din ES po lo vična dnevnica 8—12 ur 884,— din -e— znižana dnevnica 6—8 ur -— 'poprečni stroški za prenočišče v hotelu 633,— din B kategorije 1.353,— din tet-nočmina brez računa 541,— din —• kilometrina do 24. 8. od 25. 8. 1985 dalje po: 24,50 din • za službeno potovanje od 0—30 km 26,80 din za službeno 'potovanje od 30—100 km 25,50 din za Službeno potovanje nad 100 km stroški za ločeno življenje: 24,60 din —! za stanovanje 12.177,— din —- za prehrano 14.12L— din Zahvali ob odhodu v pokoj Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljuem sodelavkam in sodelavcem ODP za prekrasno darilo., ki me bo vedno spominjalo na čase našega skupnega dela. Zahvaljujem se tudi IO 00S skupnih služb za pogostitev in darilo, posebej pa za gostoljubnost tov. Mire Verbančič. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov. Nada Tominc Ob mojem odhodu v pokoj se zahvaljujem IO OOS TOZD Vzdrževanje za pogostitev in darilo, ki me bo vedno spominjalo na čase našega skupnega dela. Zahvaljujem se tudi sodelavkam in sodelavcem elektro vzdrževanja, posebno dežurnim elektrikarjem za darilo, ki me bo vedno spominjalo na čase našega skupnega dela. Vsem želim še obilo delovnih uspehov in zdravja. Milan Tominc aluminij 12 Naši krvodajalci 17. 7. 1985 1. Krajnc Janez 1955 Ziherlova 7 A poz. 2. Xu rbbs Ja nez 1952 Kajuhova11 A poz. 3. Raca Mladen 1959 Krajgerjeva 26 0 poz. ■ 4. , Petek Anton 1961 Mezgovci 39 A poz. ■'5.' Leskovar Martin 1951 . Apače .107 A poz. 6. Petek Franjo 1948 Slovensko cesta 9 A poz. 7. Majcen Janez 1963 Apače 25 A poz. 8. Kozel Ivan 1951 B. Krajgerja 15 0 poz. 9. Korošec Jože 1958 Apače 287 AB poz. 10. Mohorko Anton 1955 Podlože 86 AB poz. 11. Belšak Peter 1962 Janški vrh 48 B poz. 12. Lenart Marija 1955 Kvedrova 4 B poz. 13. Jeza Danijel 1958 Apače 28 B neg. 14. Jončec Jože 1954 B. Krajgerja 23 AB poz. 15. Milošič Elizabeta 1936 B. Krajgerja 23 ; AB poz. 16. Kavarič Vido 1939 Kajuhova 7 B poz. 17. Kampi Jože 1942 Zg. Hajdina 104 B poz. 18. 7. 1985 1. Gajšt Franc 1950 Pleterje 67 0 poz. 2. Ogrinc Ivan 1964 Sköba 35 0 neg. 3. Jerenkoa Andrej 1954 Apače 132 0 poz. 4. Zemljarič Ivanka 1958 Skorba 35 A poz. 5. Belšak Marjan 1939 Sputi I ja 16-a AB poz. 6. .Matjašič Vinko 1958 Sp. Velo vlak A poz. 7. Podgoršek Vlado 1964 Dol en a 34 A poz. 8. Flor Ivan 1963 Podvinci 117 0 gr. 9. Kovačič Avguštin 1951 Viča nei 74 0 gr. 13. 8. 1985 1. Sp e ho njo Ludvik 1939 Kidričevo 6 A poz. 2. Klovočec Anton 1958 Kungota 8 B poz. 3. Jernejšek Zdravko 1955 Kajuhova 1 B poz. 4. ‘Plej Vinko 1960 Brstje 12 a 0 poz. 5. S pol enak Branko 1954 Mejna cesta 2 0 poz. 6. Fišer Stanislav 1961 Slape 13 B ,poz. 7. Levičnik Miran 1959 Kajuhova 3 0 poz. 8. Letič Janko 1946 Popovci 21 0 poz. 9. Petrovič Frone 1925 .Kidričevo 59 0 ipoz. 10. Zorec Slavko 1958 Kidričevo 10 A ipoz. 11. Plajinšek Milan 1955 Potrčevo 50 A poz. 12. Vrabl Milan 1953 Sp. Hajdina 52 A neg. 13. Milošič Morijo 1953 Ob gozdu 6 B poz. 15 . 8. 1985 i. Malinger Janez 1943 Skorba 28 AB neg. 2. Majcen Franc 1955 Podlože 40 B neg. 3. •Brinci Slavko 1953 Lovrenc na Dip. p. Š B -neg. 4. Pur g Alojz 1957 Makole 11 AB neg. 5. Kolar Zvonko 1958 Apače 188 A 6. Mlakar Franc 1953 Lancova vas 2 B neg. 7. Kirbiš Slavka 1956 Apače 45 0 8. Vrtič Alojz 1933 Sp. Hajdina 128 0 9. Lazič Živko 1955 Krajgerjeva 33 A 10. Horvat Dragutin 1953 Mladinska 5, Kidrič. B 11. Ranfil Janko 1964 Muiretinci 50 0 novi 12. Frčeč Stain ko 1959 Apače 242 A poz. Članke za naslednjo številko glasila pričakujemo do 10. septembra Uredništvo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo tovarni TGA Kidričevo, sindikatu, sodelavcem, prijateljem, in vsem ki so pospremili Gabrijela Škraba na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi. Štirinajstega junija je imel aktiv krvodajalcev svoj občni zbor. Aktiv šteje približno 580 članov, na občnem zboru pa je bilo prisotnih 81 krvodajalcev ter vabljeni gostje — predsednik RK'Ptuj, predsednik komisije za krvodajalstvo dr. Jožica Vrečko in Marija Gnilšek, član KPO in predsednik konference osnovnih organizacij sindikata. Po pozdravu predsednika aktiva) je predsedstvo nadaljevalo z delom. Predsednik je v svojem poročilu orisal pomen krvodajalstva in njegove Vloge v naši humani socialistični družbi. Darovanje krvi' je brezplačno in anionimno. Vsak krvodajalec se zaveda, da njegova kri pomaga bolnim in da s svojim humanim delom mnogokrat reši .življenje. Poročilo sta podala tudi blagajnik in predsednik nadzornega odbora. Po končanih poročilih se je razvila živahna razprava, največ seveda o ak: tivni rekreaciji v Crikvenici'. Namesto rekreacije so predlagali enodnevne izlete. Izvolili so tudi novega predsednika aktiva in sicer Jožeta Kovačiča iz TOZD Vzvdrže-vanje. Prav tako so izvoMli novega tajnika, blagajnika, nadzorni odbor ter izvršni odbor aktiva. Po končanem uradnem delu občnega zbora je bila majhna zakuska. Odbor aktiva krvodajalcev ZAHVALA Težko smo dojeli kruto resnico da je za vedno odšel naš dragi Milan Mikša ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osnovni organizaciji sindikata iz tozda Vzdrževanje, posebna hvala godbi in pevcem TGA ter vsem, ki ste bili tam, ko smo se poslednjič poslovili od njega. Žalujoči ii mama Tončka, Irena in nepozabni sin Damjan aluminij 13 Prioritetna lista za dodelitev posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo Na 21. redni seji dne 12. 8. 1985 je Odbor za gospodarjenje TGA pod točko 4 sprejel naslednji SKLEP: Odbor za gospodarjenje TGA ina osnovi sklepov delavskih svetov tozd in dsss sestavi enotno: — prioritetno listno prosilcev za dodelitev kreditov za individualno stanovanjsko izgradnjo in — prioritetno listo prosilcev za dodelitev kreditov za rekonstrukcijo stanovanjskih ibis. Obe 'prioritetni listi sta sestavni del tega sklepa. Na osnovi dbiločil 34. člena pravilnikov o reševanju stanovanjskih vprašanj se prioritetni listi objavita v glasilu delovne organizacije in na oglasnih deskah. .Prioritetni listi prčneta veljati osmi dan po objavi, v skladu s 35. členom navedenih pravilnikov pa se uporabljata od 1.9. 1985 dalje. Zap. št. Mat. št. Priimek in ime tozd dsss Stanujoč Št. dr. članov Skupno št. točk 1. 2408 Marko VUKOVIČ proiz. Hrženica 21 4 69 2. 3035 Venčeslav PULKO pred. Mihovce 23 4 66 3. 6223 Stanislav ŠIROVNIK proiz. Na postajo 17, Hajdina 3 65 4. 4048 Ivan KLARIČ glin. Sp. Sveča 18 1 64 5. 6127 Milan TEMENT pred. Za bovci 43 a 3 57 6. 5449 Feliks SAMBOLEC pred. Vičanci 80 a 7 55 7. 3060 Martin KORPAR prom. Apače 88 4 55 8. 5338 Silva KOCIPER dsss Placerovci 3 2 54 9. 6476 Jože KOROŠEC proiz. Apače 287 3 52 10. 6619 Jože NOVAK vzd rž. Podlehnik 40 2 52 11. 3755 Stanko PERKO proiz. Kajuhova 11, Kidričevo 4 52 12. 3746 Anton STEiNEKER proiz. Ul. B. Kraigherja 8, Kidrič. 4 49 13. 6576 Franc IVANUŠ glin. Cunkovci 2 3 47 I 14. 6580 Branko ZEBEC proiz. Sp. Jablane 28 5 47 15. 5444 Ivan ZAJC vzd rž. Apače 58 2 43 16. 5663 Jonko iPŠAJD pred. CM D 17, Ptuj 4 41 17. 6015 Janez STRAJNŠAK proiz. C. na Hajdino 21 3 40 18. 5849 Janez KRAJNČIČ pred. Zabovci 27 4 39 19. 5639 Milan ŠEGULA glin. Cunkovci 14 4 38 20. 4201 Nada ŠNEBERGER dsss Potrčeva 46, Ptuj 3 37 21. 5640 Milan K RALI-SMILJAN proiz. Bednjanska Purga 28 1 36 22. 4417 Dušan KOVAČIČ glin. Kajuhova 7, Kidričevo 4 35 23. 6238 Janez KELC glin. Zg. Hajdina 204 5 34 24. 4929 Slavica KIRIČ dsss Plojeva 1, Ptuj 4 31 25. 5506 Anton DREVENŠEK vzdrž. Žuipečja vas 34 2 31 26. 4454 Anton VIDOVIČ proiz. Ul. B. Kraigherja 15, Kidrič, 4 29 27. 5692 Sretko IVANKOVIČ pred. Kajuhova 7, Kidričevo 1 27 28. 6537 Rudi PAVLIČIČ vzdrž. Slovenskagoriška 17 Nova vas pri Ptuju 4 27 29. 5738 Anton KIRIČ vzdrž. Plojeva 1, Ptuj 4 26 30. 5452 Angela SKAZA dsss Draženci 12 a 4 23 31. 6649 Dušan TOMINC vzdrž. Majšperk 38 3 19 Prioritetna lista za dodelitev posojila za rekonstrukcijo stanovanjske hiše Zap. št. Mat. št. Priimek in ime tozd dsss Stanujoč Št. dr. članov Skupno št. točk 1. 4261 Stanko ŠALAMUN pred. Žetale 66 4 107 2. 1125 Franc DREVENŠEK vzdrž. Gerečja vas 33 5 91 3. 2539 Vinka SIMONIČ glin. Dornava 3 4 91 4. 6543 Miran RITONJA proiz. Vintarovcr 10 5 89 5. 4071 Stanislav MILOŠIČ proiz. Repišče 28 a 5 80 6. 3661 Minko VERLEK glin. Gubčeva 22, Hajdina 5 77 7. 2925 Lovra JEZA proiz. Apače 51 5 77 8. 0865 iMibael JEZA vzdrž. C. na Hajdino 18 4 77 9. 4268 Franc MOHORKO KK Sitež 12 3 75 10. 0807 Josip KROJSL prom. Graj enščak 66 3 74 11. 2463 Dragica JUKIČ dsss iF*tujdca goira 19 3 73 12. 6285 Avguštin ROS prom. Plajnslco 7 3 73 13. 3335 Jože SORŠAK glin. Draženci 35 5 72 14. 3662 Anton KONDRIČ glin. Dornava 5 5 72 15. 2704 Ivan SAGADIN glin. Mihovce 59 a 5 71 16. 2109 Peter JURJAŠEVIČ vzdrž. Slov. c. 61, Središče ob Dravi 5 70 17. 5720 Marta DOMINO pred. Kungota 60 4 69 18. 5795 Franc ADAM glin. Rlojnsko 15 3 67 19. 0532 Vktor ZUPANIČ vzdrž. Zg. Hajdina 170 3 67 20. 2253 Slavko VIŠINSKI pred. Gerečja va« 2 g 4 66 21. 5028 Alojz HEREGA proiz. G raj enščak 51 b 5 65 22. 2716 Ivan BERVAR glin. Ulica Šercer] e ve br. 2 3 64 23. 4362 Marija FERČEC KK Cesta na Hajdino 23 4 62 24. 3504 Ignac KOSTANJEVEC pred. Markovci 15 4 62 25. 2090 Janez ŠPRAH dsss Ob gozdu 5, Njiverce 2 61 26. 0567 Jakob SPOLENAK vzdrž. Mejna 2, Ptuj 2 61 27. 3269 Franc ŽUMER glin. Golobova 11, Ptuj 4 59 aluminij m 28. 3263 Bogdan GORIŠEK vzdrž. Čufarjeva 18, Ptuj 3 59 29. 3431 Jože TURK vzdrž. Gerečja vas 32 4 58 30. i2538 Vida STIPLOŠEK KK Ulica Anice Kaučevič 5 2 58 31. 3055 iKomrad POSAVEC prom. Flegeničeva 2, Središče 4 57 32. 1743 Janez HORVAT vzdrž. Poljska c. i2, Ptuj 3 57 33. 2243 Štefka ŠPRAH dsss Ob gozdu 5, Njiverce 2 54 34. 5780 Drago BABŠEK vzdrž. Majšperk 30 4 53 35. 3015 Franc PLOHL p rei z. Zamušani 8 3 53 36. 4230 Alojz ŠORI proiz. Spuhlja 127 a 5 53 37. 6499 Branko MIKLOŠIČ proiz. Velika Nedelja 2 3 52 38. 5061 Julijana MESARIČ pred. Majšperk 99 4 52 89. ' 5487 Magdalena BABŠEK dsss Majšperk 30 4 50 40. ! ”'5455 Janez ŠILAK pred. Slomi 16, iPolenšak 2 47 41.' ’ 6829 Branko NOVAK vzdrž. Sp. Hajdina 80 4 46 42. 3630 Franc TOŠ ’ prom. Vtoima.rci 41 a 5 ■ 46 43. 4943 Anton iKOVAčEC vzdrž. Kungota 8 1 15 44. 6803 Marjan MESARIČ glin. Majšperk 99 4 42 45. 6763 Petar VUČKOVEČKI proiz. Sinkoviča Šaša 68 2 34 Prioritetna lista prosilcev za dodelitev stanovanja Na 21. redni seji .dne 12. 8. 1985 je Odbor za gospodarjenje TGA pod točko 4 sprejel naslednji S KLE P : Odbor za gospodarjenje TGA na osnovi siki epov delavskih svetov tozd in dsss sestavi enotno prioritetno listo prosilcev za dodelitev stanovanja za> celotno de-, lovno organizacijo. Pianitetna lista je sestavni del tega sklepa. 'Na osnovi določil 34. člena pravilnikov o reševanju stanovanjskih vprašanj se ipr.ioritetna lista objavi v glasilu delovne organizacije in na oglasnih deskah. Prioritetna lista iprične veljati osmi dan po objavi, v skladu s 35. členom navedenih pravilnikov pa se uporablja od 1. 9. 1985 dalije. Zap. Mat. PRIIMEK IN IME st. st. STANUJOČ at st. tc. _ št.druž. Kraj zaprošenega Način no tò"II potč. g članov stanovanja ogrevanja 1 I b. c. g 4B-CI- 48, čl. M 1. 4551 Crii MAJCEN promet Zg. Hajdina 158 1 2. 5112 Anton MUNDA proiz. Loperšice 45 4 3. 6222 Gojlko LIČINA iproiz. Kajuhova 3, Ptuj 1 4. 4697 Aleksander PODKRIŽNIK BI. B. Kraigherja 21, Ptuj dsss 3 5. 5877 Miran DREVENŠEK kk Pristava 40, Cirkulane 1 6. 3991 Miiorad ROSIČ dsss Ziherlova ploščad 19, Ptuj 3 7. 6487 Anton DANKO proiz. Kajuhova 3, Ptuj 4 6. 3237 Jero ŠTRUCL disss Vlahovičeva 1, Kidričevo 1 9. 6120 Jože TURK pred. Župečja vas 33 a 1 10. 6500 Ivan BILANOVIĆ proiz. Kajuhova 3, Ptuj 3 11. 5408 Marija PEŠIČ dsss Gregorčičev dr. 8, Ptuj 4 12. 6041 Palmira HERCOG dsss Potrčeva 40, Ptuj 1 13. 4386 Milan ZUPANIČ pred. Panonska 4, Ptuj 3 14. 4579 Anton TRAMPUŠ vzdrž. Prepolje 37 5 15. 6223 Stanislav ŠIROVNIK proli z. Na postajo 17, Hajdina 3 16. 5920 Janko MESARIČ vzdrž. C. Kurirjev NOV 6, Ptuj 1 17. 4703 Marjan SLUGA proiz. Ulica B. Kraigherja 35, Ptuj 4 18. 6347 Davorin LUBEJ glin. Doklece 7, Ptujska gora 1 19. 4954 Marjan OVČAR pred. Kajuhova 3, Ptuj 1 20. 6603 Anton HRNČIČ gl im . Paradiž 97 3 21. 6019 Marjan KUMER gli n. Murnova 2, Ptuj 1 22. 6184 Miran HORVAT glin. Bolečka vas 5 a 2 23. 6224 Srečko VODA vzdrž. Gregorčičev dr. 4, Ptuj 1 24. 5777 Metka BAUMAN dsss , Lovrenc 1 25. 6572 Marjan BRATUŠA proiz. Osluševci 57 3 Ptuj brez centr. 0 46 169 Ptuj s centr. 0 34 142 Ptuj s centr. 0 33 125 Ptuj s centr. 0 2 124 Ptuj s centr. ali brez 12 64 114 Ptuj s centr. 12 2 108 Ptuj s centr. ail brez 0 70 108 Ptuj s centr. 0 0 108 Ptuj s centr. 0 20 104 Ptuj s centr. 0 70 102 Ptuj s centr. 0 5 93 Ptuj s centr. 0 37 91 Kidričevo s centr. 0 31 84 Ptuj s centr. 0 38 83 Ptuj s centr. 0 43 78 Ptuj s centr. 0 23 74 Ptuj s centr. 0 2 74 Ptuj s centr. 0 39 72 Kidričeva ali Ptuj s centr. 0 3 68 FTuj s centr. 0 32 67 Ptuj s centr. 0 15 67 Ptuj s centr. 0 30 65 Ptuj s centr. 0 16 60 Kidričevo ali Ptuj s centr. 0 29 58 Ptuj s centr. 0 *21 55 aluminij 15 26. 5336 Živko LAZIČ vzdrž. Ulica B. Kraigherja 33, Ptuj 4 Kidričevo ali Ptuj s centr. 0 2 54 27. 6552 Anton ZELENKO proiz. Kvedrova 5, Ptuj 3 Ptuj s centr. 0 21 52 28. 5753 Đemol KARASUUIĆ pred. Potrčeva 48, Ptuj 3 Ptuj s centr. 0 14 50 29. 4389 Franc PEPELNIK glin. Potrčeva 42, Ptuj 2 Ptuj s centr. 0 9 49 30. 5786 Janez ŠTAGER glin. Vičanci 95, Velika Nedelja 1 Kidričevo ali Ptuj s centr. 0 26 47 31. 6590 Miran PIŠEK glin. Lovrenc 96 a 3 Ptuj s centr. 0 21 45 32. 6114 Slavko 1AZBEC proiz. Krambergerjeva pot 5,Ptuj 2 Ptuj s centr. 0 22 43 33. 3946 Ernest SVENŠEK glin. Čučkava ulica 3, Kdričevo 1 Kidričevo s centr. ali hrez 0 5 43 34. 6061 MMan KRUŠIČ vzdrž. Kajuhova 13, Kidričevo 1 Ptuj s centr. 0 16 42 35. 4395 Alojz MLAKAR pred. Trubarjeva 13, Ptuj 4 Ptuj s centr. S' 0 2 42 36. 6473 Franc KOLARIČ dsss Čarmanova 6, Rogoznica 1 Ptuj s centr. 0 16 37 37. 5899 Jože KRAJNČIČ pred. Ul. B. Kragherja 20, Ptuj 4 Ptuj s centr. 0 2 37 38. 6255 Darjo HAVLAS dsss Ul. B. Kraigherja 6, Kidričevo 1 Kidričevo ali Ptuj s centr. 0 15 36 39. 6279 Ivan KRAJNC Ziherlova ploščad 7, Ptuj 4 Kidričevo ali Ptuj s centr. 0 2 34 40. 5928 Milan KRAJNC vzdrž. Mladinska 4, Kidričevo 1 Kidričevo ali Ptuj s centr. 0 15 29 41. 6278 Marjan HIMELRAJH proiz. Ul. B. Kraigherja 16, Ptuj 3 Ptuj s centr. 0 2 29 42. 6220 Alojz RUMEŽ vzdrž. Čučkava 7, Kidričevo 3 Kidričevo brez centralne 0 15 27 43. 5006 Lidija KOSI dsss Kajuhova 7, Kidričevo 3 Ptuj s centr. 0 2 26 44. 6586 Željko KESAR vzdrž. Ulica 25. maja 10, Ptuj 2 s centr. 0 3 24 45. 6518 Daiiko EMERŠIČ Lovrenc 8 d 3 Kidričevo s centr. 0 1 13 AERO KLUB PTUJ, ORGANIZATOR ZAKLJUČNE SLOVESNOSTI 28. AERORALLYA ZA POKAL MARŠALA TITA OB 40. OBLETNICI OSVOBODITVE DOMOVINE ZAUPANJE i— NAJVIŠJE PRIZNANJE OB 30-LETNICI Letalska zveza Jugoslavije je zaupala organizacijo zaključne slovesnosti 28. aerorallya z velikim letalskim mitingom Aeroklubu Ptuj. Najbrž bralcem ptujskega aerokluba ni potrebno posebej predstavljati, saj je eden večjih pri nas po številu članstva in opremljenosti, zlasti pa po aktivnosti ptujskih letalcev. Ti so vedno uvrščeni pri vrhu stolpcev letalskih športnih dosežkov — tudi (in še zlasti) v Krilih. Tudi na tej manifestaciji bodo letalce ZLOS zastopali trije piloti iz Ptuja, slovenske letalce pa štirje. Ni torej čudno, da je letalska zveza Jugoslavije zaupala organizacijo letošnje najpomembnejše letalske manifestacije ob 40-letnici osvoboditve prav temu klubu, še zlasti, ker letos praznuje 30 let razvoja in uspešnega dela. Ta preizkušnja vsestranske usposobljenosti jugoslovanskih motornih športnih pilotov se bo začela 31. avgusta v Kuma-novu. Maršruta bo letalce vodila prek Prištine, Nikšiča, Kraševca, Novega Sada, Tuzle in Varaždina do Ptuja, kjer bo na letališču v Moškanjcih 7. septembra zaključek rallya. Popoldne ob štirih bo generalka programa za veliki letalski miting, ki bo naslednji dan. V; nedeljo, 8. septembra, bo ob 14. uri osrednja proslava ob zaključku, 28. aerorallya na letališču Aerokluba Ptuj v Moškanjcih, pod pokroviteljstvom Skupščine občine Ptuj s sledečim sporedom: 1. Doskok padalcev z zastavami 2. Pozdravni govor predsednika organizacijskega odbora, Alojza Gojčiča, 3. Slavnostmi govor delegata predsedstva SFR Jugoslavije, Franca Šetinca, 4. Razglasitev rezultatov 28. JAR, podelitev pokala maršala Tita in dragih priznanj udeležencem JAR, 5. Spust zastave ob himni in zaključek 28. jugoslovanskega aerorallya, 6. Letalski in kulturno zabavni program. V civilnem delu programa bodo sodelovali padalci, motorni in jadralni piloti, akrobati, poslovna aviari j a, balonarji, motorni zmaji in ultra lahka letala. Izredno zanimiv bo tudi dragi del, v katerem sodeluje vojno letalstvo z akrobatsko skupino, sodelovali bodo še z jastrebi, G-3, orli, MIG-21, gazelami in MI-8 za padalce. Da boste sleherni trenutek seznanjeni, kaj se na letališču dogaja, bo poskrbel naš znani komentator Tomaž Terček. Za brezhibno organizacijo bo poskrbel organizacijski odbor, ki je pod predsedstvom Alojza Gojčiča že ves čas priprav zelo aktiven in dosledno izvršuje svoje naloge. Priznani godbeniki, Jaka Šraufciger, ptujski letalci in gostinci pa bodo poskrbeli za vaše dobro počutje in razvedrilo. Iz Moškanjcev in iz Ptuja — mesta muzeja — boste odhajali polni dobre volje in z mnogimi mnogimi poznanstvi. Veliki letalski miting so finančno podprli Skupščina občine Ptuj, ki je pokroviteljica prireditve, deset sopokroviteljev in sicer: Mercator Izbira Panonija Ptuj, Kreditna banka Maribor, Perutnina Ptuj, Emona - Kmetijska kombinat Ptuj, Tovarna glinice in Aluminija »Boriš Kidrič« Kidričevo, Inex Adria Avio-promet, Komunala gradbeništvo in promet Ptuj, Zavarovalna skupnost Triglav in Agis Ptuj. S svojimi prispevki pa mnoge organizacije združenega dela iz Slovenije in izven nje. Veliko so pripomogli še predstavniki vojnega letalstva, ki nudijo klubu močno podporo pri organizaciji rallya. Nasvidenje na mitingu v Moškanjcih Lojze CAJNKO Pred startom aluminij ie Število poškodb narašča Povprečno število zaposlenih 2284 delavcev Ženske 360 delavcev Moški 1924 delavcev Nezgod pri delu 153 nezgod Na poti 31 nezgod Število izgubljenih dni zaradi nezgode 1668 'dni Pri delu 1384 dni Na poti 284 dni Število obolenj 2286 dni Izgubljeni dnevi zaradi obolenj 16269 dni NEZGODE PO MESECIH IN ZARADI NJIH IZGUBLJENI DNEVI Število nezgod Izgubljeni dnevi Januar 32 243 Februar 31 204 Marec 32 314 April 27 274 Maj 36 459 Junij 26 174 PREGLED NEZGOD PO STAROSTI PONESREČENCEV Od 18 do 25 let 45 nezgod Od 25 do 30 let 33 nezgod Od 30 do 35 let 24 nezgod Od 35 do 40 let 27 nezgod Nad 40 let 55 nezgod PDEGLED NEZGOD PO STAŽU PONESREČENCEV Do 1 leta 35 nezgod Od 1 do 4 let 38 nezgod Od 5 do 9 let 35 nezgod Od 10 do 19 let 20 nezgod Od 20 do 29 let 20 nezgod Od 30 in več 5 nezgod Ni na delu 31 nezgod PREGLED NEZGOD PO DNEVIH V TEDNU Ponedeljek 30 nezgod Torek 30 nezgod Sreda 24 nezgod Četrtek 36 nezgod Petek 30 nezgod Sobota 15 nezgod Nedelja 19 nezgod Skupaj 184 nezgod PREGLED NEZGOD PO TOZD-ih Število nezgod Izgubljeni dnevi TOZD Proizvodnja Aluminija 58 462 TOZD Predelava Aluminija 29 351 TOZD Glinica 36 233 TOZD Vzdrževanje 47 501 TOZD Promet 6 36 TOZD Kontrola Kvalitete 3 20 DS Skupnih Služb 5 65 Če zasledujemo podatke o število poškodb, M SO1 se pripetile v prvem polletju 1985, smo lahko upravičeno1 zaskrbljeni. Število poškodb je pričelo v letu 1984 naraščati, kar se je močno nadaljevajo v letu 1985. V prvem polletju beležimo 183 poškodb, katere so zahtevale 1668 dni bolniškega staleža. Nadalje beležimo še 171 poškodb pri delu oziroma na poti na delo pri katerih je bila nudena zdravniška pomoč v O A in niso zahtevale bolniškega staleža. Da smo lahko upravičeno zaskrbljeni nad naraščanjem števila poškodb nam pove naslednji pdegled: Prvo polletje Število poškodb Izgubljenih dni Prvo polletje 1985 184 1668 Prvo polletje 1984 106 1531 Prvo1 polletje 1983 108 1235 Prvo1 polletje 1982 109 1510 Prvo polletje 1981 136 1713 Prvo1 polletje 1980 119 1350 PrvO1 polletje 1979 76 1120 Iz zgornje razpredelnice vidimo1, da v prvem polletju beležimo tolikšno števito poškodb, kot smo1 jih prejšnja leta beležili v celotnem letu. Zraven tega, da imamo veliko pogostnost, narašča tudi resnost teh poškodb, saj na eno poškodbo odpade povprečno1 9 izgubljenih delovnih dni. Visok odstotek poškodb se pojavlja predvsem pri mlajših delavcih z delovnim stažem do 14 let in sicer so udeleženi v 76 primerih oziroma v 41 '%. Res je, da pogostost nesreč narašča tudi pri starejših delavcih, ker so ti delavci zaposleni na izpostavljenih nevarnih delih. Pri starejših delavcih je do neke mere razumljivo, saj z leti starosti opešajo oziroma se zmanjšujejo določene funkcije organizma, ki imajo glede na pazljivost in koncentracijo pri delu pomembno vlogo (vid, sluhi refleksi). Kje je vzrok za takšno povečanje poškodb je težko zaključiti, to bo pokazala nadaljnja analiza poškodb. (Podrobno analizo je potrebno napraviti od strani SVD, psihologa, sociologa in OA). Res je, da na število poškodb močno vpliva to, da mladi delavci niso dovolj praktično usposobljeni za varno opravljanje svojega dela. Nadalje je premajhen nadzor nad upoštevanjem predpisanih varstvenih ukpreov od strani nadrejenih in odgovornih delavcev v proizvodnji. Še vedno obstaja miselnost, v naši DO, da so za varnost pri delu odgovorni varnostni inženirji in da je njihova naloga, da po tovarni lovijo kršitelje varnostnih predpisov. Rer pa je tudi, da trije varnostni inženirji ne morejo pokrivati oziroma nadzorovati 2500 članski kolektiv saj na enega varnostnega inženirja odpade 800 delavcev (v ostalih sorodnih delovnih orgazacijah pride en varnostni inženir na 400 delavcev). Nadalje v zadnjih letih beležimo, da se približno 50 % vseh poškodb, ki se pripetijo1 pri delu, poškodujejo delavci pri opravljanju dela v elektrolizi. V elektrolizi opravlja dela skupno z vzdrževanjem približno 430 delavcev, ki so nosilci tudi 50 % vseh izgubljenih dni od skupnega števila izgubljenih dni zaradi poškodb pri delu. Poškodbe v elekrolizi so nam dokaz več, da je zadnji čas, da poskrbimo za tehnično1 varstvo oziroma zamenjavo tehnologije v proizvodnji aluminija. Z namenom, da bi se zmanjšalo število poškodb pri delu glede na sedanjo tehnologijo dela služba varstva pri delu predlaga: 1. Povečati nadzor nad novosprejetimi delavci in dati večji poudarek praktičnemu usposabljanju novosprejetih delavcev, — Nosilec naloge neposredno nadrejeni vodji del. 2. Pričeti z izvajanjem kontrole prisotnosti alkohola pri delavcu, ki se poškoduje in je potreben bolniški stalež in pri vseh delavcih za katere se sumi, da so pod vplivom alkohola (dopolniti pravilnik o kontroli prisotnosti alkohola). Nosilec naloge Kadrovsko splošni sektor. 3. Takoj pristopiti k odpravi pomanjkljivosti, ki se ugotovijo pri rednih dn izrednih pregledih delovnih naprav in priprav od strani inšpekcijskh služb, SVD, tehničnih komisij ipd. äftgo Nosilec naloge direktor TOZD. 4. Povečati nadzor nad upoštevanjem navodil za varno delo, ter drugih varnostnih ukrepov. — Nosilec naloge SVD. 5. V službi varstva je potrebno povečati normativ kadrov oziroma ga vskladiti z dejanskim stanjem zaposlenih. Število zaposlenih v SVD mora biti isto, kot je bilo pred 1. 7. 1985, da bo lahko opravljala dela, ki so določena z Zakonom o varstvu pri delu. — Nosilec naloge: direktor KSS. 6. Delavec, ki ne upošteva predpisanih varnostnih ukrepov in ne uporablja predpisanih osebnih zaščitnih sredstev, ga je potrebno odstraniti z dela, obenem pa je potrebno zoper takega delavca uvesti postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti- — Nosilec naloge: Odgovorni vodja del, direktor TOZD. 7. Povečati sodelovanje med službo varstva pri delu in ostalimi službami, ki so zadolžene za izvanjanje varnostnih ukrepov pri delu (tehnološke priprave dela, služba za požarno varnost, kadrovsko1 socialna služba, obratna ambulanta). ■—• Nosilec naloge: direktor KSS. 8. Strogo upoštevanje 45. in 46. člena SaS o varstvu pri delu. Priznane bodo samo poškodbe pri delu, katere bb delavec poškodovanec sam prijavil in to ob prvem obisku pri zdravniku (do konca dela izmene, oziroma naslednji delovni dan). Nadalje bodo priznane poškodbe na poti na delo in iz dela domov, katere prometne nezgode bodo1 prijavljene najbljižji postaji milice. 9. Izdelati podrobno analizo poškodb in poškodovancev od strani SVD, sociologa, psihologa in OA. Vodja SVD, Šterbal Janez, var. ing. aluminij 17 Ne prezrite Informacija našim invalidom V Novicah številka 25 z dne 19. 8. 1985 so podana pojasnila v zvezi z revalorizacijo nado-mestli delavcem, ki so po Statutu SPIZ ali internih aktov naše delovne organizacije deležni prejemkov in sicer razlike med osebnim dohodkom na prejšnjem in sedanjem delovnem mestu. Pojasnjeno je, da smo invalidom III. kategorije valorizirali nadomestila od 1. 1. 1985 do 30. 6. 1985 za 42 %, kar je približno 90% od rasti osebnih dohodkov v tem letu v primerjavi s preteklim letom. Skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja SRS je 27. 6. 1985 sprejela sklep, da se nadomestila invalidom III. kategorije valorizirajo od 1. 7. 1985 za enak odstotek kot ugotavljamo porast osebnih dohodkov v delovni organizaciji. Iz navedenega 'izhaja, da to velja od 1. 7. 1985 in ne od 1. 1. 1985 in da valorizacija nadomestil od 1. 1. do 30. 6. gre v breme delovne organizacije. Tudi to je jasno, da poznejša valorizacija nad odstotkom porasti osebnih dohodkov do 30. 6. 85 izplačujemo v breme delovne organizacije in sicer do dokončnega obračuna za leto 1985 (obračun po zaključnem računu). Verjetno ne bo odveč dati pojasnilo, ker je to vprašanje postavljeno s strani posemaz-nih upravičencev do nadomestil, nazaj le 90 % porast nadomestil od porasta osebnih dohodkov. Pojasniti je potrebno nekatere osnove za tako odločitev v delovni organizaciji. Že prej, ko smo omenili, da pri valorizaciji upoštevamo porast osebnih dohodkov v delovni organizaciji in da so v osnovi za obračun nadomestili vse osnove za izračun in sicer, osnovna ocenitev del in nalog, dodatki za staž in stalnost in dodatki za pogoje dela (nočno in nedeljsko delo in delo na državni praznik). Pomembno je pri tem upoštevati nekaj podatkov: —■ da dela v izmenskem delu 50 % delavcev, ki prejemajo že prej navedene dodatke za pogoje dela, — da je poprečni dodatek za staž in stalnost okrog 10 % in — da valoriziramo nadomestila na osnovi poprečnega porasta osebnih dohodkov v delavni organizaciji. Iz podatkov, ki so osnova za obračun nadomestil lahko ugotovimo: — da posamezni delavci, katerim so dela in naloge ocenjena pod poprečno ocenitvijo in poprečnim osebnim dohodkom ter prejemajo dodatke za pogoje dela pod poprečjem vseh zaposlenih, bi morali (možno je, da bodo tudi morali) po končnem obračunu vračati del nadomestila. Delavci, ki pa so po teh osnovah nad poprečjem pa bodo dobili poračun nadomestila. 90 % valorizacija bi naj zagotovila, vsaj v večini primerov, realno izplačevanje nadomestil in kar je najbolj neprijetno, preprečila vračanje preplačil. Opozoriti moramo na to, da delovna organizacija pri preplačilih nima nobenih možnosti zavlačevati s poračunam in da je potrebno po izstavitvi sklepa o dokončni odmeri nadomestil za preteklo leto že pri vsem obračunu nadomestil opraviti poračun. Torej bomo to zadevo bolj konkretno obravnavali po zaključnem računu. V Novicah je prav tako omenjeno, da se bo sestala komisija, ki spremlja zadeve okrog pravic do nadomestil. Komisija se je sestala te dni, obravnavala posamezne člene Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, osebne prejemke in skupno porabo. Podani bodo predlogi za spremembo posameznih členov. Omenjamo nekatere predloge, ki bolj natančno pojasnjujejo pravice iz naslova izplačil nadomestil: 14. člen tega pravilnika, ki po vsebini opredeljuje pravice delavcem, ki so premeščeni iz zdravstvenih razlogov in jih vodimo v evidenci »delavci s spremenjeno delovno zmožnostjo«. Komisija predlaga, da bi se besedilo tega člena glasilo: »Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavca, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, znaša 100 % za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, za poškodbo, oziroma bolezen izven dela pa 90 % razlike med osebnim dohodkom, ki bi ga delavec prejemal na prejšnjem delovnem mestu, vključno z dodatki za pogoje dela (dodatke za nočno, nedeljsko delo in delo na državni praznik) in osebnim dohodkom na delovnem mestu. Obračun temelji na osnovi razlike v osebnih dohodkih za as za katerega obračunavamo razliko.« 18. člen. Ta določa, da izplačilo razlike gre v breme TOZD, v kateri je invalidnost nastala. Predlagana je sprememba organizacijskega predpisa, ki dejansko ne spremeni vsebino tega člena. Gre za vodenje evidence in obračuna osebnega dohodka delavca, ki je premeščen v drugi TOZD in je dejansko evidentiran v celotni dokumentaciji na drugem stroškovnem mestu. 20. člen. Predlagano je, da se obračun nadomestila upošteva od dneva, ki ga s sklepom določa odbor za kadre v TOZD, oz. DSSS. S temi spremembami bi delno rešili vprašanje nadomestil delavcem, ki so iz zdravtvenih razlogov premeščeni na drugo delovno mesto. Še vedno pa ni dokončno rešeno vprašanje nadomestila delavcem, ki so po predlogu zdravnika premeščeni na drugo delo dosti časa prej, preden je odbor za kadre, na osnovi sklepa SPIZ, razporedil delavca in mu od dneva priznal pravico do nadomestila. Verjetno bo v zvezi s tem potrebno organizirati razpravo na ravni Obč. zdravstvene skupnosti in ugotoviti možnost participacije delovne organizacije iz sredstev, ki jih od osebnih dohodkov pa tudi iz dohodka usmerjamo v sklad za zdravstveno varstvo. Ob koncu pa še omenimo, da podana informacija ni zadnja in da predvidevamo po usklajevanju posameznih zadev izdati publikacijo (podobno pravilniku o požarni varnosti, varstvu pri delu), ki bi jo prejel vsak delavec že ob vstopu na delo v naši delovni organizaciji, da bi lahko sam ugotovil svoje pravice v primeru invalidnosti, zdravstvene rehabilitacije, spremenjene delovne zmožnosti in v ostalih primerih. mi Na pikniku aluminij is Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Hedvika Pulko, Anton Ščurlč, Miran Kelenc, Janko Krapša, Viktorija Petauer, Ivan Emeršič, Franc Murrko, Jožica Sabath, Janez LIponIk, Mira Verbančič, Darko FerMnc, Vera Peki ar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — član] kolektiva In upokojenci dobivajo Ust brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo — Naklada 3280 Izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariate za Informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.