'LO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE IO-YBAB STEV.—NUMBER 282 Chicago OU ftjNiK mim POTREBUJE «TOJA trusta regulacija------ ^e je po njegovem mnenju pi^jene_^ ,, takington. — (F. P.) — No-Iji tajnik Wilbur, ki Je bil i nastopom kabinetne službe (aor druge vrste na vseuči-i države Californije, je v let-I poročilu zvezne elektrarake lilije ponovno odprl vpraša- 0 vladni regulaciji javnona-hfc družb. Ako bi Wilbur profesorskega naslova, navidezno pomeni učenega Uka, bi bila njegova igno-n o tem vprašanju dopust-I. v poročilu pa Wilbur do-lje> da se za visokim titel- 1 skriva nekaj drugega kot IfMor." H I vprašanju vladne reguladla vnonapravnih družb se je reljko debatiralo. To teorijo prvotno iznašli reformist! jtalistične ekonomije. Vlad-regulacija potom posebnih úij na podlagi te teorije sablje za populjenje zob ne-knim korporacijam, katerih ivna tendenca je, izprešati i več mogoče iz konzumen-. Po zatrdilu liberalnih re-liitov kapitalizma ima 1 jud-iv vladni regulaciji vso pro-ajo pred izkoriščanjem po Ksapravnih družbah, oda regulacijo od posamez-drtav ali zvezne vlade? "Po-lenih držav," pravi ena aku-i, "zvezna regulacija," trdi p Kapitalisti so se močno U več desetletij proti v Ini rerrteei jtr -Ko eo *a ü, da lahko kontrolirajo tgulscijske komisije, pošeb-k komisije posameznih dr-> ao sami pristali na to, da je loa regulacija ne samo po-aa, marveč tudi dobra za Air postaja vedno bolj jas-Mi liberalnim zagovorni-t da vladna regulacija veli-korporacij ne zadostuje in j« predvsem skrahitafla od ni posameznih drŽav, ao po-i glasnejši v zahtevi, da pre-vw regulscija javnonaprav-družb v roke zvezne vlade, nhtevi se močno upirajo kitati, ker »na splošno je «« regulacija bolj stroga kot ^»jajo posamezne države, ^ajni tajnik Wilbur se je )r<*ilu elektrarake komisije, «član je tudi on poleg voj-1 ^ poljedelskega tajnika, ,v'! ^ «tališče javnona-Jfc magnatov. On pravi, da v* države zadostne regu-komisije, oziroma da »o konzumentov dovolj pro-rin' Potom državnih komi- ¡¡¡Ü Jr U Pr<>tekcija, naj W. j. Hagenah, pod- rlnik By»e.by Engineer-management korporacije. *o« elektrike je prod par *Prto povedal na zbc ■ AaaocUtion of Edison kompanij, da Je ' "d strani poeai Radostna. "Ker 1'¿¡m najmanjšega » Z*!" na reguliranje družb; ker se 26 drŽav ¿J** nič ne zanima *P»janja JavKu, družb; ker nadaljnih ' 181 »Prejelo nobene L * kontroliranja i ^n električne sile, ¡^no;ker7di*avi ST^ ^mJlatorične ni cene eldt r !?* nima ^J«nju delnic a.. _ ¡L? ,trinl iavnonaprnv- P*'" ker 10 državi" " rj» iavnonapnmrfk ^ ali manj ^ ^ države Imajo f *»uletorlčne pri kot jih l«aa___ ^ •• jUi ne poelužujejo/ z boro-II-'Va-posameznih apara ' elek javrtbna nih 26 sako-kon-. pH-nima mo-elektriki ; ali za- ko- praviee Mraz in vročina — ubijata ljudi v novembru Chieago.—Rekorden mraz pod niši:, kakršnega še ne peana zgodovina čiknškega vremenakega biroja v mesecu novembru, Je zadnjo soboto povzročil amrt sedmih oseb v meatu in cfcolid. BUo je 6 do 8 stopinj pod ničlo. Se hujši mraz Je bil v severnoza-padnih državah. K sreči je val mraza kmalu odnehal. Buenoe Aires, Arg., 80. nov.—Poletna vročina v Ar-gentiniji je letoe prišla zgodaj. Včeraj je bilo tukaj 90 stopinj vročine in več oseb je umrlo za sohtčarico. Sinclair Lewie Hvali Brookwood Ameriški novelist zbira material za delavsko poveet Katonah, N. Y. — (F. P.) — "Prookwood Labor College je e-dina aamospoštovana, pozorna in življenja polna šolska institucija, kar sem jih še videl," je izjavil Sinclair Lewis, ko je govoril brookwoodskim študentom in profesorjem. Predmet njegovega govora je bil: "How America Looks to Me'* (Kako se meni vidi Amerika). "Združene države so prišle do razpotja/' je rekel ameriški no-velist. "Delavstvo se mora organizirati ali pa bo Amerika zato-nila in padla pred drugimi narodi, ki si pomagajo do moči potom socializacije. Vi, ki se nahajate v Brookwoodu, vršite in se vspoeobljate za naše najvažnejše delo, ki je: apremenitey kapitalizma v socializem." * Lewis jeMv B woodu več dni. Že več mesecev zbira gradivo za delavsko povest, s katero namerava prese-nečiti deželo. V to svrho potuje iz kraja v kraj, izprašuje, opazuje in beleži. Konservativni delavski voditelji se njegove novele že sedaj boje. Do tega strahu so najbrž tudi opravičeni, ker njegovo pero in kritično opazovanje ne prizanaša nikomur. Njegova največja dela so "Main Street,"'"Babbit" in "Arrow-smith," v katerih je naslikal a-meriško življenje kot ga more naslikati le on. Marloaski, stavkarji ob-sojeni * kratek zapor Hoffman in trije tovariši krivi Jeni izgredov po- Marion, N. C. — Alfred Hoffman, organizator tekstilnih delavcev v Marionu, Lawrence Ho-gan, Wes Fowler in Del Lewis, stavkarji, so bili v soboto spoznani krivim "izgredov" in ne-krivim upora napram policiji. Porota je priporočila sodišču, naj bo kazen glede "izgredov kolikor mogoče mila. Nato je sodnik Cowper obsodil Hoffmann na SO dni zapora in v plačilo $1000, ostale je pa obsodil na Šest mesecev prisilnega dela na cestah s pripombo, da bo kazen znttana, če se bodo dobro obnašali. je ne Pa glavni vzrok ta, da so držav-„_ vlade še veliko bolj v kremp-IJih velikih korporacij kot je zvezni kongree, kar se človeku mogoče vidi neverjetno, vendar je resnica. Wilburjevem mišljenju regulacija popolnoma radi tega ne obeta-potreba za splošno zvsino regulacijo. Da je prišel s argumentom na dan. jr vzrok ta, ker progreeivna skupina senatorjev zahteva, da kon-gres reorganizes zvezno elek trarsko komisijo, kateri naj da stično moč kot Jo Ima meddriav. na trgovska komisija, ki Izvaja prscej strogo kontrolo nad želez- za bonnerja! prihajajo pasji dnevi Po njem js lopnil eanator Nye; delo bo dokončal Wheeler Washington — (F. P.) — Za tajnika zvezne elektrarake komisije F. E. Bonnerja, ljubljenca magnatov elektrike, prihaja jo vroči dnevi sredi zimske se zone. Po njem je lopnil senator Nye is North Dakote radi poročila, da Bonner namerava raz-podeliti delo računskega departmenta, kateremu načeluje William V. King. Senator Nye pravi, da bo atva-ri skušal dognati do dna in ako je poročilo resnično, da bo proti Bonner ju odprto nastopil v odseku za apropriacije, kateremu predseduje in ako potrebno, prinese zadevo pred senat. Radi te stvari bo prvo poizvedel pri notranjem tajniku Wilbur ju, nam* reč ako je Bonner to akcijo pod-vzel na svojo roko ali v sporazumu s komisijo. V avoji izjavi Nye citira tudi stavek taijnega memoranduma, ki ga je izdal zadnje poletje nekdo od voditeljev magnatov elektrike v "zaupno informativne svrhe." V stavku je rečeno, da je potrebno delo računskega oddelka komisije vzeti iz rok računovodje Kinga in ga razdeliti med vojni, poljedelski in notranji department, "ki nimajo sposobnih ljudi za to delo." Glavni posel Kingovega oddelka je v tem, da pregleda, o» dobri ali popravi kapitalizacij sko strukturo elektrarskih kom- œ» dolarjev. Kingov department se uveri, ali je naznanjena kapita lizacija opravičljiva z gospodar skega stališča družbe. V mnogih slučajih je King dognal, da je bila kapitalizacija previsoka in je črtal gotove postavke, ki ne spadajo v kapitalizacij sko strukturo. Na primer neka družba na ju gu je v njo uključila promocijske stroške, ki so znašali do pol milijona dolarjev. King je družbo obvestil, da omenjeni stroški riîst) le trikrat pretirani, temveč tudi ne spadajo v kapitalizacijo. Radi sličnih stvari je on prišel na črno lifto pri magnatih elektrike, ki delajo na p/incipu "get all you can and can all you get" (pograbi vse, kar dobiš in spravi vse, kar pograbiš). To delo hoče sedaj Bonner razpodeliti med "nekompetentne osebe." Nye bo pred svoj odsek pozval Bonnerja, Wilburja, Kinga in solküorja (pravdnika) komisije Russella, ki dela roko v roki a Kingom. On bo zahteval večjo vsoto od kongresa za izpopolnitev računskega departmenta. Na drugi strani je zagrozil senator Wheeler, ki je predsednik odse-ka za lndijsnsks rezervacije, da bo tudi on prijel Bonnerja radi načina, po katerem ekuša oddati Flathead indijansko rezervacijo Rocky Mountain Power kompa-niji. Rudarski boj na sodišču bo dei- Springfteld, IU — Soditi po materijah, ki je bil že predložen sodišču, ki odloči o boju med 11-linoisko organizacijo in L*wieo-vo administracijo, bo "ropal bet-tle" trajala na sodišču več tednov. Obseg predloženih dokumentov znaša več tisoč strani, namreč ugovorov, zagovorov, prizivov in podobnih stvari. Bit-ka se pričnejr^zadnjl polovici Ferieve zvišuje pW * Pela Negri le« ■ Pariz, SO. nov. — Pola Negri, znana filmaka zvezda, toži svojega soproga, kneza Sergija Midvanija, sa ločitev Pravi, da svoboda Ji Je več kot pa knežji naslov. Toži pod svojim pravim imenom Polona Halupek. be tisti, ki drugi odidejo na ametišče Detrolt. — (F. P.) — Fordovo zvišanje plač, o katerem ao čaeo pisi pred tednom toliko pisali, znaša 40c na dan. To zvišanje si bodo morali delavci zaslužiti e povišanjem produkcij*. Načel niki departmentov ab delavce obvestili, da bodo povišanja deležni le tisti, ki ga M6 zaslužili z večjo marljivostjo. Kdor ne bo dosegel novega produkcijskega standarda, se bo pridružil nad sto tisoč broječi armadi brezpo selnih delavcev, ki m vali od to varne do tovarne. Bolj cinični Fordovi delavci pravijo, da bodo tega povišanja delešni le prijatelji delovodij. Vidi se jim namreč, nemogočo zadostiti novi iah|evi, ker njegov sistem produkcije se vidi človeku, da je še ¿oeagel višek. Ker pa je Človeška šila ekapan-zivna in ne potna viški poeebnc pri človeku, ki je t najboljši dobi svojega življenja, bo pod pritiskom razmer Ford skoraj gotovo izšel še večjo kolfclno dela iz delavcev. Kako izredna napptoet živcev in mišic osemurneg» dela, dan za dnem, vpliva na fizično stran človeka, se Ford in4rugi deloda jalci ne zanimajo sa to vpraša nje. Ako se človek izčrpa pred 50. letom starosti» ga enostavno odslove in na njegovo meato pokličejo mlajšega delavca, ki Je fizično dovolj močan dati zahte vano energijo iz afbe. , Podjetniki imajo arečo, da de lavci niso mule alf Vonji; ako bi biii, bi s njimi bolj previdno po stopali kot lo n. pr. delajo r vprežno Živino. Delavec podjet nika ne etane nič, za mulo ali za konja morajo odšteti srebrne dolarje. Kadar se delavec isčr* pa, podjetnika ne stane beliča; kadar ee izčrpa konj ali mula, to ne pomeni konca stroškov, ker ga mora krmiti še v bodoče, do kler žival ne pogine, kar tudi stane denarja sa "pogreb." Ko Je M pred tedni glas po ogromnih Fordovih tovarnah, da preneha z obratom za nedoločen čas, je njegove delavce naravno objel pesimizem, ki meji na skrb. Ne glede na vprašanje, ali je bila to le psihologična poteza ali je Iferd v resnici nameraval zaprli tovarne, Je dejstvo vseeno to, m* njegovi delavci izredno hvMni. ko Je prišk» naznanilo, a» bodo imeli priliko delati polotilo časa. Mnenje, M ima Ford preveč moči kot oeebe, postaja vedno močnejše. Bedaj se je zameril tudi tistim elementom, Id eo za-Interesi rani pri zbiranju denarja v Comm0nity Fond. Ford namreč ni hotel v fond prispevati in Je obenem neugodno komentiral krščansko dobrodelnost, kar Je za njega karakteristično. Liberalci so ga zavrnili radi hladnokrvnega odpuščanja starejših delavcev, kar pomeni, da Jih meče na rame mosta. Njegovo sedanje povišanje plač pokazuje človeka, ki Je med podjetniki čudak. Ujema, bela vrana ali kakor ga hoče človek že imenovati. Njegovo naznanilo Je bilo z oglaševalnega stališča vredno več milijonov dolarjev Kar ae tiče njegovih deUvcev, bodo to povišanje morali krvavo zaslužiti; kdor tega ne stori, bo zletel na cesto. f J zmaga avstrijskega delavstva ____ Švedska delavska federacija, ki Je pridružena amsterdamski Internacional!, poroča, da Js njeno članstvo nera-■Uo na pel milijona. Od konce la nekega leta znaša porast član-stva it odstotke ali okrog 40,-000 oeeb. Leta IMS je MU deše-U prizadeta po velikih stavkah, v katerih ssdeUvd izgubili «Uri milijone delovnih dni In prejeli devet milijonov švedskih kron eUvkovae podpore. KanceUr Schober kapituliral. Nevarneet civilne vojne sasa- krat odstranjena Dunaj. — (F. P.) — V sedanjem konfliktu med rdečim Dunajem in avat^ijekiml fašisti je avstrijsko delavstvo isvojevalo sijajno zmago. Dršavni kance lar Schober, ki je na zahtevo heimwehrovcev predložil parle mentu predlogo za temeljito revizijo ustave, je kapituliral skoraj na celi Črti. Podal ae Js radi tega, ker j« delavstvo zagrozilo, da bo branilo republiko in svojo pridobitve s orožjem, ako potrebno. Pristal je na zahtevo eocialističnega dih lavatva, da mora Dunaj ostati neodvisno mesto» osi roma avto« nomna država, in demokratični principi republike nedotakljivi. S socialisti Js skUnll tudi pakt, v katerem se saveiuje, da bo zatrl heimwshrovee. Na drugi strani so voditelji obljubili, da ne mobilizirajo delavske obrambne organizacije, dokler f*> šisti ponovno ne prične rogovili-ti. Socislistični in unijski voditelji so pristali v manjšo spremembo ustavs, kar ss v poHtfe-nftt krogih smatra kot usJuga sa Scbeberjevo kapitulacijo. Dali ta poravnava konflikta pomeni premirje ali mir, bo pokasaU bodočnost. Byrd na |ataettletajs ' s i MnaBB , 4-.... -4 i .. V veej Monk vi ni bilo partan si Američanko! » " "V?""^, ', "j?«1, _ Moskva, 10. nov«—Neka ameriška druftlna v Moskvi as Js hotela sadnji četrtek — k« Jo bil sahvakU dan v A-meriki — mastiti s puranom. Obleteli sS vse Moskvo ps nlae našli niti enega purana! Perutnina Je te jeaen neto redka v ruskih mestih, ker je kmetje nočejo rsdltl sa trg. Organizacija mladine komuniatov Je dobila naloge, da aakotekta 450,000 ten me. aa po dešM ss msatns delavce, katsrim primanjkuje New Y©rk, SO. nov. — Btobard E. Byrd ima čast, da jO pHšal na severni ln južni tedaj s aero-planom. V četrtek, 28. novembra, je poletel v družbi treh moš 1000 milj daleč od svojs basa Male Amerike na robu ledenega južnega pasa nad Jušni tečaj, kroiil tamkaj dalj časa ln snemal navadna filmske sltks, nakar se je bres nezgode vrnil nazaj v Malo Ameriko, kjer tabori moštvo njegove polarne ekspe-dicije. Kakor poroča, je Byrd odkril v^lk kos doslej še neznanega kontinenta v okolišu juft-nega tečaje; ogromni lednlki ob-krošajo tečaj. Bprd je v maju 10M poletel s Spicbergov na severni tečaj. Dočim so drugi pred nJim do-speli na severni tečaj na saneh ln v zrakoplovu, Je bil on j^rvi, ki Je letel tja v aeropUnu. To je zdaj dosegel tudi na JuŠnem tečaju. Drugače je Bprd tretji člov*, ki js vidsl jušni tsšaj. Prvi js bi) tam norvsftki eksplo-rer Amundsen, ki je Uni darovat svoje življenje sa lUlljanskega pustolovca, grofa NobiU; drugI ¡p bil Anglež Robert F. Soott Medtem, ko je aevernl tečaj v morju, pokritem z debelo Skorjo večnega ledu, je Južni tečaj ne visoki planoti suhs zemlje, ns ledenih gora. Zdaj Je Idealen čas sa rasUkovanJe južnega tečaja, ker ee ne Južni polobli blftša poletje in led ss prsesj Vatikanski ikaafel Napad na pvešata v basUfcl sv. Patra ao ne da potlačiti Rini, SO. nov. — Prvi poskus umora v papeškem Vatikanakem mestu zadnjo nsdeljo, ko je švedska dama Margarita Ramstad Oudum hotela ustreliti nadškofa Johna 8mita pred oltarjem v stolni oerkvi sv. Petra, deU velike skrbi vatikanskim krogom, posebno pa papsšu Piju. Vss kaže, da se sa tem napadom skriva masten škandalčsk, ki bi ga eer-kveni očetje radi prikrili svetu, pa Jim ns gre gladko lipod rok. Margarita, vslika in lspa blon dlnka, ae nahaja v saporu v sta-nioi Švicarska garde, ki js pape-šsva Šandarmerija. Dve nuni jo strailta. Sprva SO jo hoteli narediti sa navadho blasno žensko, ps ni šlo. ftvedinjs ss obnnša precej normalno. Nato ao poeku-sili s pretvsso, da u miSšllno, a _________ lana, ss Js kotsU maščevati. Celo papeš PIJ Je rekel i "Revščina Je premagala nssrsčnlcol Imejmo usmiljenje i njo!" Policija Je pa dognala, da Je biU ženska stalno upoalsns koi govsrnsntka pri bogs/tsm rimskem odvetniku in v njsnl sobi so našli bogato zalogo obleko In draguljev. Bajka o bedi Jo padla v vodo. Zdaj si listajo rasne reči o intimnem snanju med fivedlnjo in nadškofom Smltom, ki je bil apoetoUkl vikar na ftvedsksm In od koder je Margarita prišU za njim v Rim. Papsšsv dvor 6vsnemirjen radi teh govoric, Urih je poln vas Rim in katere so dobilo odmev tudi is Stoek-holma; švedski lisU šs pridno pišejo o tem — in veliko več kot smejo pisati listi v Italiji. Margarita js bile še parkret zaslišana. Zaslišan Js bil tudi nadškof Smlt. Vsa U zaslišanja so biU doslej tajna.< Margarita noče govoriti ss Jsvnost, pač pa odgovarja na vsa vprašanja! "Vprašajte rajši nadškofa Bml-U. On vs vss, pa nsj govori." Toda Smlt molči kot riba." Smlt ss mora zahvaliti ekvar-jenlm nabojem, da nI flfelsšal mrtev v baziliki. Trikrat Js sproši-U, toda naboji ss niso uAgali ln toga Js ladUaapoMs, lad. —» Zvezni ^Minik Baltzell je dal nagobč-nlk uniji pleteninarsklb ddav-cev, JI zvesal roke In noge ter jo vrgel v luknjo. To Je etorll s trajno eodnljsko prepovedjo ne profnjo Real Sflk kom peni je. Obenem je tudi proglasil "psl-low dog" pogodbo sa Isgalno. Družba Je s njo obvsrovaU svojo deUvef pred unljsklm okuže-njem. Družbe ss Js zatekU ns sodišče, ker so bile v teka baje priprave sa sUvko; obenem je tudi odslovi U 17 deUvcev radi uaijsklh aktivnosti in dobite od meetne sdmtnletredje 110 moš poetove, ki ao obkolili to šaparsko trdnjavo. v defen- — Italijanski po-alanlk v Washlngtonu odbija po svoji zmožnosti napade na Mue-solinijsvo kraljestvo v Ameriki. Pred per dnevi Je govoril aa tukajšnjem Maaketu. Tajil Je, da Mussolini steguje roke tudi po a-merišklh Italijanih. Bvoj govor Je zabelil S «btožbo, ds ao vsi MussOlInlJevl nasprotniki—komunist! In kasul Bs. — Več cestnih železničarjev, kl voaijo med tem meetom In Carbondelom, pride na Meztra" listo v slučaju, da državna Jnvnonapravna komiei-Ja odobri apllknrijo ceetacielei-nlške družbe se "one man" kare. ZsleaniiarJI so sklicali sbo-rovanje. da ss posveta jejo o sk-eijl sa preprečen Je odslovltve «¡ rcv4MjnikOV» m ^ nanbzbrska I "VOJNA" SE ILIZA KONCU Moskva In Nankbig iamenjavata note, msdtma pa je Hoover pridobil veloeile sa InUrvencl-jo v Imenu KeUoggovega pek-U Tokio, 1. doc. — h Harbina poročajo, da so mandžurek! de-legatje danes odpotovali v Ka-berovak, Sibirija, kjer ss snidejo s sovjetskimi dslsgatl v svrho končanja konflikta. Obenem poročajo, da sovjeUkl letalci nadaljujejo bombardiranje kitajskega meeta Bokuta. Moakva, SO. aov. — Maksim Lltvlnov, komUar zunanjih sa-dsv, js včaraj odgovoril preko Nemčije kitajski vladi, da so njeni pogoji sa premirje odveč, kajti sovjetska vlada ss js že sedi nila s govemsrjem Mandžurije, Cang Hsush-llangom, glode poravnanja apora radi vshodne kitajske šelesnice. Alekslj Rlkov, predsednik so-vjstske vlads, Je dejal na aejl centralnega lsvršsvalnsga odbora, da bo mandšurskl konflikt kmalu poravnan, če se druge sile ne vtaknejo vmes. Sovjstl so u-vsrjeni, da »tajska bi se bila še davno podnU, te ji ne bi Amerika in evropsks imperialistične •lis dajale potuhe. Waaklngton, D. C — Ii kro-_>v državnega departmenU poročajo, da se Js dršavni tajnik Btimson obrnil na pot velesil glede pološaja v Mandžuriji in prejel Js od vssh ugodno odgovora. Stlmsonov korak Je bil, le skupno ooosore Kina VeSar pa*upajo ▼ —-p— nu, da bo. Intervencija nepotreb- ^Teklo, SO. nov. - Japonska vlada Je informirana, da Je ki-tajaka vlada v Naaklngu daU popolno pooblastilo mandšurske-mu governsrju Cang Hsueh-lln-gu, da lahko vodi pogajanja s sovjstl glede Isravnanja spora. Pogajanja ao Is v ______ aa, „ JImII, J-i^ neneinnjn mm skrbi Mneetv Pripravljen Waakingtca. - Diiavni UJr nlk Ja očlvidno vznemirjen radi poostrenih spopadov med rueko In klUjsko armado, do katerih js prišlo sadnji teden. Velesilam js sporočil, da js smerišks vlada pripravljena posredovati sa kon-čanjs bedaete vojns — vsaka vojna Js bedaete - s "•ufostl-Jsml, ako Je s njimi mogoče kaj doneči" Japonska vlada, Id jO najbolj "saintereeiraaa" v Mandžurijo, kjer «Ivi presoj njenih državljanov, Je oeoficJelno daU rasu-metl državnemu departmentu, da še ni prišel čae sa "naše" posredovanje. Izjava državnega de-partmenta je prišU na apel k -tajske vUds, da sapadns vslsd-Is prisilijo Rusijo, ds se ditl Kslloggove mirovna pogodi«, ka-Uro je i>odplsaU — S KlUJ.ko vred. (Rusko-kMajski konflikt U pokazuje, da obe drŽavi sme-traU KsMoggovo pogodbo sa krpo papirja.) m H p rW nr darJI CeMlaeritte, IB. - Glavni od-bor Industrial Works» of the World ie sklenil podvsetl orge-nisatorično kampanjo med ru-darjt. V illinoiskem dlstrlktu I-ma več organizatorjev. Glavni odbor Je sklical zborovanje rudarjev, ne katerem bo IsdeUn program se organiaetorično kampanjo. Zborovanje ee bo vršilo v Coillnovtllu. Sedanja el-tuacija illinoiaklh vidi gUvnemu aalWW.i PROSVBTA PONDBLJEK, 2. DECEMBRA PROSVETA 1 TRE EN LOTSTEN II EUT SUHÜO » uitnina aovmu masoomb rooroa-MB JBVNOTB fcfe*«») Im Um» ..... JH Ma. flM M é«m Ma: m SMS » «éa Ma. «S.H W M Mil M taa- tlMi Mi br «W U.M »»au. immmi Ch^i h****— «ma* m cu«o |tä »ar m Be -Mai «iu m te tM M iM K* I prosveta ■¡ZSL^rwaWa ¿ MW (um. M J» • Mi a a «M un M To ni miloščina! Ako ti br« dels, čitatelj — in teh Je, žal, dosti med nami - «K bi ne bil vesel, fie bi prejemal brezposelnosti* podporo vaaj gotovo dobo bresposskioeti ? Na vsdk način bi bil. Toda odkod naj pride taka denarna podpora? Ce ai slučajno član krojaftke unije Amalgamated Clothing Worker» of America, ai dele-ten brezposelnostne denarne podpore. Ta organizacija je poskrbela leta 1922, da ao «jeni člani zavarovani zoper breapoeelnoet, ki je med krojaškimi delavci navadno sezonska. V či-kaškem diatriktu so člani te unije v začetku plačevali tri odstotke plače v sklad brezposelnosti» podpore, lastniki oblačilnih tovaren in deavnic Ely, Mina. — Naznanjam, da je naše društvo št 20 SNPJ izgubilo dobrega člana Joka Pu-šavca, ki je 26. oktobra dobil I. Izpiraj ai usta in krtači si zobe najmanj enkrat na dan in to zvečer, preden ležeš spat. (Tekom noči ima nesnaga z bolezenskimi glivicami,največ ča> sa in je najmanj motena pri razkrojevalnem delu). Ce si pa Še bolj pameten, si osnažiš usta ln zobe tudi preko dneva, vsaki krat po jedi od zajutrka do po-večerka II. V mladih letih, ko ima* še trdno zobno kost in korsnine vse pokrite z dlesni, upotrebijaš lahko krtačko a tršimi ščetinami in krtačiš v vodoravni in navpični smer ; pazi pa, da prideš z krta-čenjem okoli vaeh zob v uatih, tudi okoli zadnjih kotičkov. V poznejših letih, ko se ti že dlesna umikajo od zob in se začenjajo že korenine kazati izpod njih, jemlji samo krtačke iz mehkimi ščetinami in krtači rajši več v navpični smeri nego v vodoravni. III. Obišči vsakega pol leta svojega zdravnika za zobe, da ti očisti zobni kamen in da ti preišče usta in zobovje, če se niso pojavili že novi procesi sobne gnilobe ali drugih čeljustnih bo-' lesni. Z Istim namenom vodi k zdravniku tudi svoje otroke in pazi pri njih še zlasti na to, da ne jedo samo mehkih, kašnath živil, marveč da grizejo in gloje-j,o in žvečijo in meljejo s svojimi zobmi, dokler so fte zdravi, tudi trde in žilave stvari. Vaja jači, mehkužei)je slabi. IV. Ce nagiblješ k izginjeva-nju čeljusti ali h kroničnemu vnetju koreninskih posteljic, kar ti oboje sčasoma zobovje zmaje, da ti posamezni ali tudi vsi zobje izpadejo, masiraj sij vsaki večer po ipščiščenju ust in zob dlesna s primernim orodjem ali kar s snažnm prstom, namočenim v petdesetodstotnem alko- 4a mu kri zavalovi. Znano nam holu ali v kolonjskl vodi ali v žganju ali v kamilosanu, borovi vazelini, milejši zobni pasti itd. Masiraj dlesna najprej v vodoravni smeri na zunanji in notranji atrani obeh čeljusti in pote«* še v navpični, smeri od zobnih korenin proti zobnim kronam. V. Ce čutiš ali slutiš, da se je lotila bolezen tvojih zob, ne ča-kaj na.bolečine, podaj ae takoj k zdravniku, da ti očisti gnilobna mesta, preparira po znanstvenih pravilih kavitete in jih zalije oziroma napolni s trpežnimi cementnimi snovmi, z a malgam, mrzlim ali žganim porcelanom ali z vlitim ali nabitim zlatom. VI. Ce te zob bol, je bržkone dosegla bolezen že živec v njem. Hiti k zdravniku, da ti živec zamori in ga potem izvleče, očisti in razkuši kanale v koreninah, jih elcsaktno zapolni ln herme-tično zapre. Nato ti zob plombira; če pa je njegova krona že proolaba In preveč podrta, ti jo pokrije z zlatom, s platino ali porcelanom ali ti zatakne umetni sob s količkom v korenino. VIL Ce te boli razen zoba že tudi čeljust, ki ti nad koreninami oteče, da ae zbere gnoj v nji, smrtne poškodbe v avtomobilski ki končno aluznioo preje in se nezgodi Pokojni je bil rojen g. maja 1007 na Ely, Minn. V odrasli od-delek jednote ja prestopil 10. JUnija 1884. Njegov pogreb sa le vršil 80. oktobra ob veliki u-deležbl članov. Zadnje slovo na grobu Jo pokojnemu govoril predsednik društva br. Frank Zavori. S tošklm srcem smo ee poelovill od našega brata, U je bil dober član društva ln J Poglejmo il Se v splošnem posledice glist in trakulj, ki Jih zapuščajo v človeškem organizmu. 81edeči bolezenski znaki niso v vseh slučajih val izraženi, v koliko je odvisno od vrste zajedav-ca. V najnajveč slučajih povzročajo trebušne kolike, glavobol bruhanje In prollve. Nekateri za-Jedavci izločajo neke strupa, ki zaatrupljajo človeško telo, kar se kaže v težkih živčnih obolenjih, drugi zopet povzročajo slabokrvnost, v mnogih slučajih pa sploSno sUboet. Otroci, ki boie-vsjo na sajedavcih ao vSi sto spremenjeni. ^ igranja in stalno slabijo. Cim se došene vzrok njihove bolezni in zajedavce odpravi, se na mah popravijo in niso za prepoanatj. Kako spoznamo, da kdo oboleva na zajedavcih? Na ta način, da pri vsaki dvomljivi bolezni mislimo tudi nanje in natančno pregledamo človeška izločila, če se kateri od zajedavoev nahaja v njih. Nekatere gliate se dosti krat nahajajo v Izločenih fekalijah, od trakulj pa poeamezni 51enl. Skoro v vsakem slučaju se pa najdejo v izločilih jajčeca za-jedavcev, ki pa niso vidna s prostim očesom. Zato je potrebno v teh slučajih klicati zdravnika, ki ugotovi aam jajčeca aH pa pošlje izločila v preiskava Ce pa najdemo same zajedavce v blatu, moramo tudi posvati zdravnika, da jih odpravil Odpravljanje zajedavce v je v mnogih slučajih zelo težko in dmhača sredstva, ki ae zato uporabljajo, ne pomagajo ali pa samo za kratek čas. Ne sme se pa tudi, kakor je pri nas navada, vsako otroško bolezen spravljati v zvezo z zajedav-ci. "Gliate ima", pravijo v splošnem za vsako otroško trebušno obolenje in začnejo poakužati rasnimi domačimi zdravili in odvajalnimi sredstvi, kar ima dostikrat težka posledice za življenja obolekpra. Črevesni zajedav ci radi zfpužčajo telo poaebno pri vročinaldh boleznih, kar jim visoka veČina ne prija. Ce ima otrok vročino, v izločilih se pa najdejo pjedavoi, se ne smo mi zliti, daje ta vročina v zvezi s zajedavci, ampak Ima podlago v drugi bol*ni. Klicali bomo uopet zdravnika, da ae ne bomo kazali, ko bo prepozno. Obvarujemo ae pa zajedavcev le z osebno snago, 1 dobrina bfclščevanjem in preku-havanjem sočivja, s pažnjo, da na zaužlVhma slabo prekajenega masa, a preprečen Jem doatopa do človeških fekalij rasnim živalim in mukam. ^ Zajedavci človeškega telesa niso važni samo veled škod, Id jih človeškemu organizmu povzročajo, ampak tudi Vrfed njihove ve-Ike razširjenosti. Radi tega Ima njih zatiranje gotovo važen pomen. V premislek bl bilo staviti raznim zdravstvenim ustanovam (Zdravstveni domovi, šolske poliklinike), ali ne bl bilo potrebno In koristno, da se s sistematičnimi preiskavami v počet-ku le otrok in kaaneje tudi odraslih ugotovi v koliko ao posamezni zajedavci* razširjeni pri nas, a čimer bl aa tudl lahko počeli u-epeSno zatirati. • (Konec.) .....en 1 DESET ZAPOVEDI ZDRAVNIKA ZA ZOBE f Nadaljevanj« s S. strani.) v kovino* Zahtevaj krone Iz porcelana ali umetne sobe na količkih iz porcelana ali iz zlata, pa a porcelanastimi facetami oskrbljene ali tudl tričetrtinske krone, ki objamejo sobe od za- daj ln od Obeh strani. Posamez-kjer rodi v par dnevih po oku* „o kovinsko nlombo v fronti zo- ženju žive mladiča trihinele. U m ...... črevesja se selijo trihinele po krvi v mišičevje, kjer še rastejo 14 dni, potem se pa zvijejo v klobčiče in obdajo z neko membrano, ki polagoma zapneni. V tej ep» neni membrani živijo zelo dolgo časa, mnogokrat še prelive svojega gaddo. S trihinami sa okuži človek, ki je aurovo aH pa sla-bo prskajeno meso na trihlnori obolelih živali. Trihtnoza je zelo hudo obolenje. Najprej sa pojavijo znaki s strani želodca In črevesja: bolečine, krči bruhanje, hudi prolivi, potem pa a s trs ni mišičevja, kamor sa trihinele naselijo: huda bolesttjivoat in natečenost mišičevja, poaebno a čimer je zelo otež-kočeno dihanje, poleg tega aa pojavi ša huda vročina, spiošns o-slabelost In večkrat tudi kožni izpuščaji. V tretjini slučajev tri-h i note nastopi pri človeku smrt v 4—S tednu. Drugače pa trsjaj1 bolezen v lažjih slučajih 2-4 to-dne, v težjih S—S tod nov, t sledi jI dolga rskonvaleeoenca. bovja še prenese eetetični moment, ca|afa kovinskega zoba a-11 celo več takih pa nikar ne trpi spredaj, kar Je preveč kričeče ln neokusno 1q velja dandanes že skoraj za umetnoetno napako. IX. Za1 manjkajoče sobe so najboljše nadomestilo mostiči, če so Izvršeni po »nenetvenih pravilih, . Hlkdar ni dflfcro, & je obešen riovj zob ria en sam sta-brič. Ifostič Je trden in brez nevarnosti za nosilce samo, če Je oprt na to* stebričs, pri pet- In veččlensklh mostnih ns rszme-rorns večje število stebričev. Tudi pri mostičih zahtevaj, da dobiš vse frontne sobe v naravnih barvah (V porcelanu). X Ca y čeljustih nimaš trdnih zob, U bi mogli služIti kot opora sa mostlče, sli te stojo pn-oatajajoči ti zobje na takih mestih in v taki medaebojni razpostavi, da je gradnja mostičev nemogoča, ali pa te so ti Čeljusti sploh brec zob. dobiš lahko zob-nice (s kljukcsmi, za po ns mi, sesali), ki ao pripravljene sa snemanje. Dobiš Jih lahko v kovini aH v kavčuku ali v čelu-loidnl anovi. Napravljene po znanstvenih pravilih ao i*n>ol-noma zadostno nadomestile naravnih zob. Skrbeti moraš, da jih redno snemaš in čistiš in ds te rsdnaje in temeljiteje čistiš in neguješ svoja t* ** praoata-jajoč« naravne sobe, kJ so lapo-stavljeni ns mestih, kjer aa Jih zobnice sli njih kljuke« in sspo-ne dotikajo, v največji meri gnitju, zbiranju eeenege in zob-naga kam mi la boleznim koreninskih postleljic. Najboljše je, JuHj Kadse Bandr||ski : (Ali to, kar se ne da israaiti.) Pripovedovati hočem o svojih prvih spominih, o najbolj zgodnjih, o tem, kar ee vtisne Človeku v spomin, še preden sploh kaj razume. Iz najrazličnejših ča-sov ln prilik mojegs življenja vstaja tisoč malih, bežnih vtisov; in toliko ji je, v taki preobilici so ae pojavili, da me le ovirajo. Takole: Sedim nad praznim listom papirja, delam ee, kakor da ne sil-šim, kako žvrgole ptički na dre veoih, kako spodaj nekdo hodi in dela šum na hodniku, ki je bil včeraj pobeljen, delam se, kakor 4a ne vidim, kako veter aipa preko miae cvetni prah akacijo, rastoče kraj doma. Delam sa tako — in golčim aam s seboj. Ka kor da sem aa potopil globlje ii\ globlja v lastno miael, a nekak ¿ne drobna malenkoati povzroča jo, da me akrivnostna voda pre teklostl vedno znova meča kvi- šku, nafcamo površino današnje ga dne. Ne jezi se radi čudne prkne re. Napisal sem-skrivnostna vo da sato, da bi izrazil mrzlo glo bočino, skozi katero plavam, zdi se, do samega začetka spominov mojega življenja. Dokler ne vidim naj razločna j < še: Sredi sobe visi pod belim, o kroglim steklenim senčnikom zlata svetiljka. Nad menoj, za goste mrežo postelja, se raapro* atira po steni navzgor trata -■ zelena, rumena in rdeča. Tako aa adl. Ja to nova, velika volnena preproga. Na njaj visi nekaj, kar hočem imeti, otipati; a najrajši bi tisto reč obUsniL To ja majč kenp, zakrivljena aablja v nožni ci iz rdečega akaamita. Maham a rokami, padam, a se dvignen* •nova kvišku. Medtem velika roka mojega očeta sname sabljo 8 preprogo in začne dostojanstveno korakati med atenaml, pod evetlljko. To SS pravi, ne roka, ampak oče v sivi, koclnasti ojrieki, s brado ln muatačaml. Kadar aa ozre name, bužim v smeh. Kadar položi roko na moja čelo, bl mogel tako,i zaspati» Maha s sabljo, tepta močno z nogami In govori do mana. Niša ser na razumem eeveda, a to govorjenje mi povaroča neizrekljivo ugodja* Ob ateni, aa zgibom preproga aadijo tetke in se smejejo. Ote sa približa k postelji: pozvanjajoč s ključi. Sedaj vsm, da ae ključi nosijo v žepu, a tak rst — kako naj bi bil vendar ve. dol?I Razumel sem la, da Imsjo kofaki mojega očeta droben ko vinast zvok. In tako aa epominjam naju o-beh za vedno: očeta, kako mi atojl nasproti in drži eno roko na moji glavi, s drugo pa ml ponuja mrzla, blesteča ključe. Pozneje se je izkazalo, da je bil to v našem življenju salo važen trenutek. Iz velika požroš-gosti sem menda jedel surov krompir in aam težko obolel. T» dan s sabljo ln ključki ja bU prvi dan povratka k zdravlju. Za časa moja bolezni ao starši v dolgih nočeh akupno vezi! to preprogo. Obesili ao jo nad posteljo skupaj z damažžanko. Vae to sa je godilo v mestu ZeSovu, kamor aam prišel pozneje nekoč zopet, a šala kot dora-stel človek. Soef ja bil tedaj — |na ln vojna, vsa skupaj. Kakor da ma ja nekaj aprem jajo po ulicah glubag» mesta fii kakor da aam hodil pot v smeri, kjer naj bi stal moj rodni dom; in kakor da me tam morebiti čakajo stara, dra*e stene. Zdelo *» mi je te, ds vidim naša okna, ž* sem bU pripravljen odkriti Jh» svojo hvaležaoet, toda tu nl bfb» številka na hišnih vratih prava, tnm zopet ja zvenelo kne lastni-ia popolnoma naanano. Samo to ae je vjemalo popolnoma, da zvonci pri saneh zvonili v megli prav tako, kakor mrzli, gladki In vaseh ključi mojega očeta Kdaj smo prišli iz žašova v Krakov, kako ae je vae to zgodi-U> — tega aa ne spominjam več. Vem samo to — la to je drugI la vrste spominov mojega življenja, de emo se preeelili, da *<- m stal v rrknL> podolgovati* visoki sobi. Vsa vrata so bila od- prta, v mraku je zavijal prepih vetra. Stal aem pri peči, poleg katere je sedela moja mati. Njeni raspuščeni slato-rjavi laaje so valovili izza ramen na kolena, odtod do tal. Vedno, kadar Jo je bolela glava, je raspletala kite. Na mizi Je gorelo nekoliko aveč in po temnih sobah so hodili delavci sem in tja.. Hodili so teš-ko, z zamolklim šumom. S koci-naatimi rokami so prinašali mise in stole, njih zaprašeni les je pri tem auhoikrlpal. Nato bo postajali na pragu ln, sklanjajoč ae naprej ter upirajoč poglede v trepetajočo svetlobo sveč, so zelo siasno, govorili z mojo materjo. Dvignilg i« obraz U rok in jim je odgovarjala, gledajoč nanje z žalostnimi očmi. «Nlsern mogel razumeti, zakal jo poslušajo; bila je tako drobna, da sé je celo m?nl zdela majhna. Potešijo se okronili, stisnjeni na kup, In spet so odšli vsi sku • Paj. V sobah ao narastle cele goro pohištva; obrnjeno je bilo na levo stran, kakor da ae sramuje lil kakor da bi bilo tuje. Delavoi so prinesli na pasovih klavir. Stal je sredi sobe na tleli — kakor "gifcastt duh". Pobeg-nll aem m njimi, da bl videl, odkod prihajajo. Za v drugi sobi pa ae mi je storilo tako atrašno, Počasi sem aa vračal sredi med Razstavljenimi stoli in foteli, 0-zirajoč se s vsemi allaml v raz-svetljeno obednlco, kjer ja prt pači sklonjena sedala moja mati. Nisem mogel videti njonegn obraza, le široko strugo njenih las, ki aa ja v živi svetlobi liki preko dlani, podpirajočih glavo, v negotovi sivi mrak. Lata ao te minula od tegp časa, o koUkorkrat vidim kak dom, kamor v somraku prinašajo ljudje pohištvo,... Povem ti več — kolikorkrat vidim veliko ln tež-ko delo in aam sam udeležen ara-ven kakqr delavec, tolikokrat ao v meni sbudi spomin ln zdi »i mi, (k vfclitn n*d seboj in nad nami vsemi visoko v temi blaate-čl pramoft šive luči. ____ Toliko sem ti hotel povedati o svojih prvih spominih. Kako sem videl očeta prvikrat v življenju in kako mater. Zdaj pa odložim pero, pokličem svojo dečke ln bomo šli skupaj v gozd. In ali veš, na kaj položim pero? Na preprogo mojega zdravja, na mali kvadratek stare, zgr-bljenje volne, ki ae je še ohranila in leži aedaj potrpežljivo ob črnilniku. Kajti samo toliko je še oatalo od zelene, rumene in rdeče trate, ki ao jo moji starši nekoč skupaj spletli in jo obesili nad mojo posteljico. Ta kvadratek ne more imeti za nikogar nobene vrednosti. Jaz pa bl ga no dal za nič na svetu. Zame j« vendar ta nežni krilec volne kakor r$aln, barvito o. kence, skozi katero mora še danes slišati zvoneče ključe moje sreče in skozi katero morem šo danes videti vzdolž se lljoč plra-men moje največje ljubezni. MALO RABLJENA "CHICKE- RING UPRIGirr piano, mahogany les. male vrsta, osna aa gotov denar takoj plačati 175.00 Rabimo prostor. Oglasite se ns 2266 W- Madlson Street, Chicago, IU. _(Adv.) JAVNA ZAHVALA V dolžnost fl štejem, da se na tem mestu prav lepo zahvalim vsem, ki ao se udeležili gostije mojega sina Joseph Travnikar-Ja in gospodlčnee Karollne Smith ob nitju poroki, dne 16. novembra 1999 v Sharon, Pa. V prvi vrsti se prav lepo zahvalim mr. in mra. Joseph Smith, kakor tudl bratom In sestram sa Iskreno in lepo sprejetja nepoznanih Detroitčanov in aa fino postrežbo, ki je bila nepričakovano izvrstna. Lepa hvala tudl vsem Slovencem in Slovenkam sa obilen oblak ln za uljudno postrežbo, ter sa krasna darila, ki ste jih prispsvaU tn podarili nevesti Karolinl Smith, Torej še enkrat najlepša hvala vsem aku-paj in srčen poadrav Slovencem In fUoveftkam v Sharon, Pa., od družina Joaeph in Mary Travni-kar, R. No. T., Box MO (Hazel Pf,k), Detroit, Mich, (Adv.) NAZNANILO IN ZAHVALA • ________ ' s tuftsin src** simile» tek**, te le seasialUm ■mri p rat r gal* sit IWllsaJs SURSIS »W JOHN KOPLER Umrl I. M. MMMkn UM. ZvK'.r |, M b »P" * ,ir,, fw-ki. m""i™ ■B Dolsaiskem is ssšaj «Ur M 1st, 9 «ssssev Is II šal. V Asie-rtttTCTaM STlsiT le Wl prvi ssselleaes fj.»^ Bil |e Ml« priljsW|#« .«S g^sasi la teJ^ !• IsIibsbIs ob «ISSOVMS psgrske. l'ufi^b ss b vrlll pe Mtsu* HJS lau d»; « -p», t. t aa. »skesali* v «"f*". Iskrsas livals ss krsaas psžsrjMis vsbm šraliss» t» sirs, Galaik la pn. MiklsršU Is üsstes». la Mite Virjteis PmWj. Celen dru*vu Sr. Atejslja H. 9$. I S. K. !.. ksUragsJsu> Ml. tapa hrsla Ujnika les Ter*« sa rss stafov trsš. NbSbIJ« ss tapu sBhvBlisi šrsllsssi ss sstesno aeMislizli^fise»ijdm mb IbIbIIII bb bridki UsuM *m|s«s ssprasa la Najlepša hvala vaasi, Id as teM arele asleaisWta sa raspoia.o a ss spra-mill as silrešrer. ža sakršt arnevorbe. Tlatl večer, gospod, »e Je Rdens od sramote vrgla v ribnik. Ko so jo potegnili na nadp, sem moral stati pri ajej, dokler nI prlšls komisija. NI bilo ns u-božtcl nič vaš lepega, aH Jas sem jo še vedno videl, kato se smehlja skoal Okenos ns pošti, — no, val smo rsdi hodili tja, kaj ne: to dekletce je Imel vsakdo rad. IVeanoto, si mlalha, to nI ukradlo dveh stotokov, prvič zato ne. ker tega sploh Se morem verjeti, in drugič, ker mu sploh ni bik» treba kaj takega storiti; njen o-čka Je mlinar tam na drogi strani In ona je šla k polti Iz same ton.k* laattSdlnaeti, de M ss ss-ms preživele. Ce manjkate to dva atotoka na pošti. Jo je go-tovo kdo drugi ukradd Ia tako torej, goapod, sklenil, da ■tvari ne pustim zlepa spred oči. ds hočem poiskati pravega zlo- Medtem so poslali Is Prags ns pošto nekega mladeniča, Filip ss js imenoval; brihtoa In prijetna fantič. Torej k temu Filipu sera hodil na pošta da bi kaj pot»-vedel. Saj vsoto, kako js povsod na mslih poštah: pri okencu mi sics. v tej mišici predalček Ia v njem denar In znamke. Uradnik ima za hrbtom štolato s različni ml skti ia seznami Ia tehtnico sa tehtanje zabojčkov In etičnih etvari, "Gospod Filip", mu rs tan nekega dne, "poglejte v Ü sto vaše registre, koliko stane recimo, brzojav v Buenos Al ras T" "Tri krone ss beeedo," pravi FiUp t jsvendan. Torej koliko stane brtojav v Hongkong,' povprašam •To pa moram pogledati," pra vi Plllp, vstane Ia se obrae k Sto IsšL Medtem, ko on listo v regi stra, obrnjen e hrbtom proti nU Ski, se prerinem g rameni okenc*, desetem s reko predal ček z denarjem, tn ga S odpri ae je rahlo Ia Uho. "Hvale lepa, sedaj še vam. ka ko ee j* tO sgodllo. Bestem, de j« Helene nekaj takals v štolaši. j Iz predalčka/ "Kaj pa» gospod Filip, ko M mi pokazali, kdo je v tistih dneh H| brzojavil ali pošOjal" Goepod Wp se popraska po» glavi in reče: "Gospod stražmoj-ster, to ne bo šlo, ker je to neka-kina uradna tajnost, — razen, č« hočete isksti v imena postave; toda bi moral najprej javiti, du, se je vršila preiskava. Počakajte, sedaj še ne. Ali glejte, gospod Filip, kaj pa, ko bi vi takole.... ker vam je dolgčaa, ali tako.... pogledali v vaše papirje, kdo je takrat pošiljsl odtod kaj tacega, da se je morala obr niti Helena s hrbtom k mizici" "Gospod gtratmojstor," pravi Filip, "kajpak, odbrzojavljeni blanketi .bodo tu, ali od priporočenih dopisov in savojsv imam«» samo zapisano, komu se je to poslalo, a ne, kdo je odpoalsl. Na-pišem vam torej vss imena, katera bom našd; to bi sicer na smelo biti, sli za vss naredim to. Mislim pa, da ne bo d6eti pomagalo." Imd je prav; prinesel mi jo trideset imen, saj veste ns vsškl pošti se ne pošilja veliko; tu am ^wjatoudils hodil,, sem Ksr težilo me je, mogoče izpolniti mu dekletu. I Zopet onlnrst, po enem tednu, gram na poftto. Filip a» gleda In pravi: "Gospod atratmojstor, i kegljanjem ne bo nič, jaz pos previjam. Xutri priés sem novn gospodična s pošto Pardubic." Aha, kakšna dtocipiinarno premeščena, kaj ns, Jbsr ju pra-stavijo Is mesta na toko mtzor no pošto?" "Ne/' reče gospod Filip, in me nekam čudno gloda, "ta gospodi čna je premeščena nà lastno že Uo, gospod stražmojeter." Ihto je čudno", pravim, "sal veste, leskšos so ženske. H;« W àt na to Filip in me vedno^fida, "a šs bolj čudno js to» da jo prišla anonimna o-vadba, da ss naj na tukajšnji polti Isvrtt revizija, tudi is Pardubic." Tedaj as'mi jo razsvetilo in mislim, ds f*m gledal Filipa rav no tako dsbele, kakor on mene Tsdsj pa Is pravi pfcmonola U har, ki je pripravljal pošto: "Js v Pardubk», tja pèle skoro vssk dan gospod «djunkt Is velepoee etva neki goepodični na polti, t*> bo najteže.**** ljubica." ošafi praiTrilip, "aH ns *esto, kako se Imenuje to gospodična!* ' "Nekako, kakor JuMja Tonf Tonfar." **__ __ _ . «Tsnferova»" pravi Filip, "to rej to js, ki prida sam." ■^Oospod Hondek, namreč g» sDod adjunkt." nravi Dismonoša. tudi dobiva Is Psrdubic skora. dnevno dopise. Goepod adjunkt, mu sskličem, tukaj is uopat semce od valil nevesto. In od namreč gospod adjunkt, pride vodno lep kos naspentl. A daaee in^A boji aH is Jl^rASP^* Glejte, to jo vrnjena pošiljka " drssat nepoznan". Tu je po gospod adjunkt zmešal naslov Zdaj mu neoem "Pokažite/ reče Filip, "n*l», vi j eno js ns nekoga Novaka, Praha. dva kilograma masla. Psčst štirinajstega Junlja/f "Takrat jo Mla Is tu gospodična Helena," vols piamonoša. "Pokažlto," pravim Filipu ln povoham zabolČek,, "gospod Filip, to je pa Čudno, to maslo je «s deeet dni v sabojtku In Is ne smrdi. Ote, pustite zabojček tu ln pojdite raSMlst" Komaj jo bil piamonoža proč, pravi FUIp: "To aloor ne sme biti, a tukaj je dleto." In jas eem ta saboijšek odprl, bilo js v njem dva kilograma zemlje. Grsm k Filipu In ms rečem: "Govoče, o stvari nikomur niti ? Ostalo te u- legujetor •Gospod adjunkt, stvar je taka. VI sto ubili Heleno s pošte. Vi sto prinesli tjs zabojček z izmišljenim naslovom, da ga je morala tehtati; medtem sto ee pa vi eklonili skozi okence in ste ukradli is predalčka dve sto kron. Radi teh dve sto kron se Helena utopila. Torej, tako e to." Veste, Hondek se je tresel kot Het na vodi. 'To je laž," je kričal, "zakaj bi jaz ukradd ta dva stotaka?" "Zato, ker ste hotoU spraviti na tukajšnjo pošto gospodično Tanferovo, svojo nevesto. Ta vaša gospodična jo ovadila z a-nonlmnim pismom, da manjka Haloni v blagajni denar. Vi dva sta Heleno pognala v ribnik, vi dva sta jo ubils, vi imate na vesti zločin, gospod Hondek T' Hondek je padd na klade in si sakrll obraz. Odkar sem živ, nisem videl moškega tako jokati. "Moj Bog," je vzdihoval, "jaz nisem mogel vedeti, ds se bo u-topila; mislil sem samo, da bo odpuščena.... saj bi šla lahko domov. Gospod stražmojster, jaz semhotolsamo dobiti Julko eem kajti če bi ae hotela poročiti, bi mogel eden izmed naju zapustiti službo, in potem bi ne mogli zhajatS s plačo.... Zato sem d toliko lelel, da bi prtfla Julka sem na pošto. Pet let že čakava.... gospod stratmojster, grozna je ,toka ljubezen!" spodično. Je huda, hoda na Ne vem, pride-ti kdaj skup svojim adjunktom; mogoče kedaj pelje k njemu še bolj huda vrača, glodam in d mislim: Pravica m biti! Gospod, vedeti, bil nočem vam vsega pobila je že noč, ta mož jo še vodno klečal pred ,menoj in jss ssm s njim joksl, nad Heleno in vsem drugim. 'Torej zadosti," rečem nazadnje, "Imam Is vssgs dosti! Člo- vek, dajte ssm teh dvesto kron. Tako, ttssdaj sledeče: Ce midi-to iti k gospodični Tanferovi prej, preden jss vss uredim, naprsnim ovadbo radi tatvine, razumete? In če as ustrelite ali kaj eličnega, povem vsakemu, zakaj. Sedaj konec!" To noč, gospod, sem presedel pod švszdami in sodil oba. Vprašal ssm Boga, ksko naj kasna-jem ta dva in rasumel asm grenkobo in veselje, Id je v pravični sodbi. Ako jih nsznanim, dobi Hondek par tednov zapora in bi ae še dalo težko dokazati. Hondek js ubil to deklice sM ni bfl prostalkt tst. Vsaka kazen ml jo bOa prevelika ln premajhna. Zato som ta dva sodil ssm ln ssm kaznoval. Zjutrsj po tej noči grem ns pošto. Tam pri okenca sodi bleda in vtsoks gospodična žgočih oči. '^Gospodična Tanferova", ji rečem, "tu imam priporočeno pismo". Podam ji dopis s naslo- vom: Ravnateljev pošte ln br zojava v Pragi. Pogledala me je in prilepila znamke. "Trenutek,gospodična! V tem dopisu js ovadba, kdo js ukradel teb dvesto kron vaši prednici Koliko stane poštnins?" Gospod, to ženska se je gro- in postala trda kot kamen. "T?j krone petdeeet," zašepeče. Odi te jem tri krone petdeeet in pravim: 'Tukaj, gospodična! Ali če bi se tukaj to dva atotoka," rečem in polotim na mizico ukradena dva stotaka, "če bi se tu nekje ta dva ukradena bankovca našla, recimo, zalotena a» 11 kje skrita, razumete, de bi se videlo da mrtva Helena ni bila tatica gospodična, potem vzamem ta dopis nazaj. Torej ka kor NI rekla besedice, samo tako žareče in brez misli je gledala v daljavo. V petih minutah bo pismono-ša tu, gospodično, sli naj odnesem ta dopis?" Prikimala je hitro z glavo. Vzamem torej dopis nazaj in hodim pred pošto gori in doli. Tako nestrpno in napeto še nisem nikdar čakal: Cez dvajset minut priteče stari pismortoša Ureh tn kriči: "Goepod stražmojster, goepod stratmojster, sta ee Še našla, ta dva, stotaka, ki eta manjkala gospodični Heleni! Nova gospodična jih je našla založena v nekem seznamu! To je naključje, kaj?" "Oča, bežite torej in povsod povejte, da sta se to dvs stotaka našla. Veste, da bo vsak vedel, da mrtva Helena ni kradla. Hvala Bogu! To je bilo prav. Drugo je bilo, da sem šel k staremu velepoee-stniku. Vi ga najbrže poznate! to je grof, sicer malo prismojen, a Jako dober človek. "Gospod grof", mu pravim, "nikar me ne izprašujte; tu gre namreč ss zadevo, kakor ae, čeprav redko, pripeti katerikrat ljudem in je treba poseči vmes na poeeben način. Saj boste razumeli. Pokličite vašega adjunkta Hondeka in mu ukatite, da se mora še danes odpeljati na vaše velepose-stvo na Moravskem; ako ne bi hotel, da ga takoj odpustite is dušbel" Stari grof me je z.dvignjenimi obrvmi en čaa gledal. Goepod, ni mi bilo treba.dliti se, da bi te-gledal kolikor mogoče resno. "Nu dobro," reče grof nato, "Jaz vas torej ne bom nič teprslevsl," ln ds pokliesti Hondeka. Ta pride In ko me vidi pri gr^-fu„ prebledi, sU obstane raven kot sveče. "Hondek," pravi grof, dajte zapreči, peljite se na vlak; danes zvečer nastopite službo na mojem posestvu pri Hulinu. Br-zojavim, naj vas tam čakajo. Sto razumeli?" HHMH^Ml "Da," reče tiho Hondek, in upre v mene oči, veste, čisto vražje oči. "Imate kaj pripomniti ?" vpra-ha grof. "Mn "Ne", pravi hripavo Hondek KLOBASE Zopet so tu prave domače base, ravnotako kakor sta oče ln mati doma delala. Cer 38c funt. Denar se naj p< z naročnino. Poštnina plač Pišite na: JOSEPH LESKOVA« 632 High Street, Kacine, H r b t o b < Ako vaa aadlegoja mehur a Ju, vaa pete, ali srbi. hrbtobo leêhM v nogah, SU utrujeni in dovoljnl, tedaj čemu na po% CYSTEX 46 ur na poskus? Na pajta. Kupita Cystex la daim ki lekarni. Danar na prinea* hi sadovoH. Pi Same SOe.—( m « i trvga itb PoAusita .—(Adv.) nasaj ako va laboljlanja ln Cyatex la va naj ss vselej omeni *U ln ni spustil z mene oči. Gospod, novi aaddv. Upravniltvo i strah me jo bilo pred temi očmi. "Torej lahko greste," konča grof in končano jo bila' Malo pozneje eem videl, kako peljejo Hondeka na postajo; asdd je v vosu kakor lesen maHk. Torej to Je vss. Ko boste tU zno premagala, ali prebledela je na pošto, oglejte si to bledo go- NAZNANILO. AU tto naročeni na < nik "Prosveto"? Podpi svoj HflHr Razume se, da sem šd takoj k temu sdjunktu Hondku na vele-posestvo. Sedal je toa ns kladah Ia gledal v zemljo. "Gospod a-djuakt, tu je neka smstnjava aa pottL AU as spomlajato. na kakšen naalov ste poaldl pred desetimi ali dvanajethni dnevi tak sabojéekf Hondek malo frSUedi In vi: Hs tam nl^lti ssm ns več. koma ss» «n podat "Goapod adjunkt." daljo, "Ia kabina je bilo to me- stor Sedaj akofl Hondek nataMn bled kot zid. "Kaj to pome- v tiskarsko oni spadajoča sela Tiska vabila ss veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nem-ikem, angleškem jeziku in drugih » „ >. - i -m V»»**' VODSTVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO SJWJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI unijsko delo prve vrste. Ves pojasnila dajs vodstvo tiskarna. Cens S. N. P. J. PRINTERY 2667-59 So. UwiM Avenue CHICAGO, ILL. ^ i ' X . * /ti ^ !|T' 5 ' ■ ' "J. Ç,. TAM SX DOBE NA 2BLJO TUDI VSA UBTMENA POJASNILA ■SBMBSM