|a je od spravlji- vosti PODJETNIKOV. ■ York, N. Y. — Slišijo 86 , da znova zastavica tri tisoč članov krojaška orga-International Ladies )t Workerat ki isdalujejo ie plašče in ženake obleke, i ne bo sanitarna znamka vši-i t žensko obleko in ženske pla-To je najvažnejšo vpraša-ki mogoče povzroči aopetno ,, ako si podjetniki ne bodali dopovedati, da mora v o-in plaščih biti všita sani-znamka. Drugo važno vprašanje je, kar bo razsodila Smithova poga-komisija, pred katero se zaslišanje podjetnikov in likov delavstva. Unija za-stališče, da se odpravi ao-to delo in da se delo tsko eli, da se vsakemu delavcu fIndustriji garantira dva in tri tednov dela v, letu. Zahteva se 10-odstotno povi-uje mezde in štirideset ur de-delavnicah, v katerih ss iz-iijejo ženski plašči. Ta zahte-je ie izvedena v delavnicah tonske obleke. Zastopnik delavcev je znani ___liat Hillquit. Pred komisijo i argumentiral, da je treba odbiti delo od kosa, ker fena vse napak in je breme za de-Delo od ^^ zelo škodljivo deUvskemu. ivju, ker priganja delavce k jvečjeniu naporu njih moči. ivstvo tudi ne more pri voli-podjetnik odpusti dela se mu poljubi. Hilquitt da je delavstvo prece lo glede svojih prsvic za-proglasltve stavke, zato pa iore dovoliti, da bi podjetni-odslavljali delavce, kadar scf poljubi. Unija zahtevs, da noben delavec ne more odslo-ne da se preišče njegova za- V prvi vlogi je delavstvo za-alo, da podjetniki finančno tirajo, da bodo delavci dovozi 32 tednov v letu. Vsak vinen podjetnik naj položi tvo v visokosti $250 za vss-| delavca ali pa naj plača v pni Hkiad petnajst odstotkov I celokupne mezde. Densr is te-1 "klada se pa vporabi za od-odnino delavcev za tiste tedne 82 tednov, ko niso delsli. Ujetnik je rsvnotako odgovo-*n ^ vse delavce, ki jih zaposlji i »od podjetnik. Ako ps ujetniki pripsdsjo k podjetni-orKanizaciji, tedaj organiza-garantira, da delavci ne bo, P° Prikrajšani na zaalužku, ako delajo 32 tednov v letu. so še nadaljujs. In bo izrečen odlok, bo prsv |ivo imel velik učinek ss ■i del newyorškegs de- — °la^ilo W-°venske narodne podporne jednotb l.M. « ( Msnao. III n»ft*k ti inrlli < A nril *>1V 1 6«l r o* nt, petek, 24. aprila (April 24), 1125. STEV.-NUMBBR 97 mm Amerika. vStavka krojaški delavcev v Chicagu je na vidiku. Kozaška predloga v Illinoisu je propadla. Zaporno povelje proti Lewisu in drugim odbornikom rudarake unije radi kršitve "injunctiona" v West Virginiji. Senat v Wisconsinu odredil splošno glasovanje o 2.76-odstot-nem pivu. Jugoslavija. / Pašičeva vlada je prepovedala majske manifeatacije. Splošen pogon na tujezemakc komuniste., Velika jeza v Belgradu, ko je bolgarski minister dejal, da je Jugoslavija zapletena v bonfbno eksplozijo v cerkvi. Po svetit. 4 Čičerin je ostro zavrnil bolgarsko vlado radi obdolžitve, da je Moskvs odgovorna za dogodke v Sofiji. Trije delavski poslanci iz Anglije so priče terorja v Sofiji. Ententa dovolila Cankovu več i vojaštva. Pretep v francoski zbornici Karolyi je ob prihodu V London kritiziral ameriško demokracijo. tel)K\ SLAVNOOT BAIXU. V RO- l^i/, I rsncija. — Na veliko-J*"" riKleljo so v Roubaixu od-•rili mednarodni apomttilk Jules w**du. Delavsko in socislistiČ-*> mt. rnacijenalo na tej sUvtoo-pi je /stopil sodrug Tom Shaw ^lav«ks inte^nacijonala je 14 način proslavila moža, ki *n';ndobil le zasluge za delav Kl anje v Franciji, on je so-r«jr^aniziral delavsko gibajo po pariški komuni, ki je bilo I*'" ' — ampak je .igral zelo vlogi v prvi intemadjo-E? je prvi pričel rnrin nim dotam po zrušen ju J*" delsvaks Internscijonale. BJ21"0 rekonstruktivno v tam osiru '' >o 'J vlet^i||6*Wkpl> tudi Zvtzii Hrabrita prod Johni L Lavisa Sodišče v West Virginiji je od- rud^ske^j!^ inPdroiSk1Kad bornikov radi "indžuakšaaV W5 Vtrjukaj»nje lodftfe Js odredili jo 7o|m L, Lewls sednik United Mine Workers of America in drugi odborniki rudarake unije radi kršenja zvezne eodnijake prepovedi, katera je jesa proti stavkajočim darjem. . V / %, 5 uet. Aat al Osi. I. 1117, aatbarlaad aa Jaas 14» ISlft. iiibstvo naj ima zanjo Ud m mtnb Maja, brez vaiH o zločinih "The Fsyette Obeerver"v Severni Carolini js opustil ikan-dalne vesti, toda po easm tod« nu jih je *orsl obnoviti splošne zahtevo. FayetteyiUe, N. C, — Ameriška čitajoča publika mora Imeti vaakdanji duševni kruh o škandalih in zločinih. Ljudjs ne čita-jo listov, če ni v njih običajnih detajlov o vsakovrstnih lumpa-rijah. Do tega zaključka js prišel u-rednik tukajšnjega dnevnika "Jhe Fayette ObserverM. Urednik je za poekušnjo aklenll iz- ; dajati liat dva tedna brez vaa-kih veati o vaakdanjih kriminalnih dogodkih, toda po preteku enega tedna je naznanil, da ae je poskušnja izjalovila In da bo liat zopet prinašal običajne veati o zločinih in škandalih. ' V tednu, ko je liat izhajal brez poročil o zločinih, je list Iztfibil dve tretjini odjemslcev. Obenem je poskusno glasovanje med či-tatelji liata dognalo, da 60 proti enemu zahteva vesti o lumpa-rijah. Urednik je nato naznsntl: "Ns zshtevo ogromne večine občinstva obnavljamo ' kriminalne veati." ' POfiTA OMEJENA ZA POLITIČNE KAZNENCE. Haa Oseatia, CsL (F. P.) - Pod novim kaznilniškim reži mom v San Quentlnu je zopet omejena pošta za ksznence. ki ao bili obsojeni zaradi kršenja 'zakonov proti kriminalnemu sin-dikalizmu. Kaznencl ^ dobe večinoma pisem, kl prihajajo od obrambne organizacije. Kalifornijska pedružnka obrambne organi^ 0.0. Cv San Franciscu, boz 874, Franci-co priporoča, da sa na^ TAKO ZAHTEVA DELAVSTVO GLEDE CESTNOiE-LEZNlSKEGA VPRAŠANJA. In to je ediao pNvilaa miltov. Chicago, in. — Cestnoželesni-ško vprašanje je požrlo največ 6asa na zadnji aaj i Cikašlm delavske federacije. Organizirano delavstvp zahteva, da ae končna rešitev ceatnoželezniškega vprašanja predlqži volUcem v rešitev, da odločijo o njem s spletnimi glasovanjem, ne gledo nate« ka-| ko cestnoželezniški problem ro-šita mestni občinski svet i| državna posta voda j na zbornica. , Odkar je prišel nepričakovan poraz za privatne intereae. ka-keršnega niso pričakovali, realizirajo bankirji, da je precej vode v cestnoželezniškem kapitalu. Zdaj so privatni interesi preselili svoje slcdje v Springfield. Tam ae zdaj vlagajo rasne predloge. Cestnoželezniški intereai i-majo tam avoje parlamentarne vežarje, ki delkjo v njih Interesu. Ampak delavstvo pravi, naj bodo sprejeti kakeršnl že zakoni glede cestnih železnic, ljud-| atvo naj ima pravico, da izreče! zadnjo besedo. Ljudstvo nosi butaro, torej naj ima tudi pravico, da odloči, kakšna bo ta butara Koncesija za ceatne železnice poteče v dveh letih in ceatnože-lezniškim gospodom teče voda v grlo. Kdor vpošteva sedanje iz- " in ima količkaj po ' V^Kodočnoat, prizna, da je sedanji cestnoželezniški sistem zastarela reč, ki bolj sodi med eta-ro in obrabljeno šaro,4cakor da ae popravlja in predeluje. fUpvblikanoi v Nsiitil^l upovidijijo zmB| Marz bo Imel dva miljona gkpov večine, pišejo berilnaki listi. Berlin, 28. spr. — Republiksn aki liati napovedujejo izvolitev dr. Marsa predsednikom Nemčije prihodnjo nedeljo « približno pol milijona glasov absolutne večine in 1,760,000 glasov vgšine nad Hindenburgom. Časopisi prerokujejo si izid: Mara 14,260,000, H burg 12,460,000 in Thae komunist. 1^00,000 glasov. Monarhisti na drugi strani na- MLmLI L,yi,|„, Mroiyi Rimzira Ob povratks v London js izjavil, da je Anglija najbolj demokratična dežela ns svet«. London, 28. apr. — Grof Ka-rolyi, pregnani prvi predsednik Ogrske republike, se je včeraj vrnil iz Amerike v London. Ko so ga reporterjiv obiskali v Skromnem stanovanju na robu Londona, je Karolyi ljuto kritiziral nagobčnik ameriške vlade In hvalil angleško demokracijo. £Tukaj sem v glavnem mestu dašele, ki ima konservativno vlado*, je rekel, "imam pe absolutno svobodo, da lahko govorim kar hočem. Ravnokar aem bil v deželi Waahingtona in Lincolna, v deželi, kl ae no&aša s najčiatej-šo demokracijo, toda imel sem zavezana usts iz strahu, ds morda rečem kaj, kar bi žkodilo Hortyjevemu režimu in ograke-mu raakcljonamemu gibanju. Demokracija je več kakor pe republika a predsednikom Ka čelu n deklamiranje besed predsednikov, ki so že davno mrtvi. "Neprosvetni Čin ameriške ki mi de zaprla usta, je rsvpo nasprotno ; dal mi priliko, da sdaj lahko govo-celemu svetu. Ko asm prišel Jtsnsdo, me je n Montreelu armada ameriških poro-v in resultat je bil, ds vsi I listi danes pišejo o me-Liati navajajo ^asna vzroke jega nagobčnika. Erii piše, <^rzrok je, ker j« ogrski pos grof Szechenyl, poročen amerttkega milijonarja erbilU. 1 MWall Street je pred kratkim i vladi 80 ml-Jaz nisem-1 le btss pon e gospodarskih razmer na Ograkem. Ampak jaz vem, da Horty potroši večjide posojila za organiziranje nove armade. Posojilo bi moralo biti dovoljeno le a pogojem, da ae ne ame rabiti v milltariatlčne namene. "Ne poznam nobene dežele ns svetu, ki bi bils bolj demokratična kot je Anglijs. pemokraci ja tu živi v svobodnem duhu ljudstva in ne v starodavnih institucijah. Amsriks misli, ds je drugs demokracija, toda Amerika js demokratične Is po imenu. rjo Horty dolar lo izbo! za angleški delavski poslanci i 02ki0sau tirana sankova Čičerin j« v imenu sovjetnkc vlade odgovoril, da ee Cankov •nesramno late, ko mče odgovornost cerkvi na Moskvo. Angleški taboriti svet, naj prepreči nadsljne masskre niški svet Je dovolil Cankovu, da lahko poveča armado za 7000 mol. Jugoslavija pravi, da Ima Cankov dovolj'vojaitva aa potlačenje revolucije. ^ ^ ril, aa se v snaov t aa ekaptoljo v iti apelirajo na v Sofiji. Pre- povedujejo izvolitev HindeiAur-ga z večino 2,600,000 nsd Mar-xom. Nemška vlada se boji izgrsdov ns volUni dan. Vojaške ln poli-cljake posadke v nemirnih mestih so pojačane. FLOVD COLLINSOVO TRUPLO PROSTO. Skala tehta 71 f satov. Cave CHy, Ky. — Truplo Floyd Collinsa je oproščeno skala, ki ga je držala. Skala tehta samo pet in sedemdeset funtov. Collins je umri vsled pomanjkanja vode in živeža. Zdi ae, da ao reševalci avoj čaa delali precej brez glave in tratili dragoceni čaa z nepotrebnimi ugibanji. NEPRIJETNO DELO ZA BOGATINE. Saa Fraaeieee, CsL — V hotel St- Prsnds ne zahajajo delavci. Kdor se nastani v tem hotela sli hodi vsaj obedovat, mora iiaeti že lepe dohodke. V hotelu Jo bilo nekaj stotin gostov, ko w _ atavkali natakarji in nmUkšfke Ura aa obed je bila tukaj la nikogar aJfcilo. da M nosil ns mtso. Is tako so morali gostje PrtlM v friMOtkl s ivnp w nanvvffM ztoraM i Herrlot js bil Isvoljen predsed nlkom sbornlce. Socialisti niso zadovoljni s Psinlevem. Pariz, 28. apf. — Včeraj je bi-bitka na psstl prsv ns odru nižjo francoske zbornice. Spo-psdli so ss nscionallsti In socia-istl med štetjem glasov, ko so bils končane volitve zborničnega predsednika. Izvoljen js bil bivši premijer Herrlot, ki je dobil 267 giaaov proti 1, Protlven giaa je oddal on aam. Desnica nI glasovala. » Med štetjem js nsdonslist Bala nant obdolžil socialiste, ds jo 0 njihovih poslancev dvskrst glasovalo. To js rsspalilo socialista in začel jie je pnrUj^rete- oder, razmetali glasovnice In o-sovall začasnega predsednika Lafanta, kl je hotel zaključiti sejo. Več poslancev je Imelo krvave nosove, ko je bila bitka (onžana. Leon Blum, vodja socialistov, e danes dejal, da njegova stran-is je sicer podprla vlado prvi dan, ker ni hotela dati desničar-em veselja, da M takoj ob nastopa branili CaIIlauza. ampak fuicialistl nikakor as odobravajo Painievove finančne in vatikaa-ake politike. Ob prvi priliki bodo glasovali proti novi vladi. VREME. Chiesgo In okolice: in hladno. sil Ob 6:4«, London, 88. spr. — Prutkln, vodja kmetske stranke in bivši policijski načelnik v Sofiji, in Muravjev, bivši vojni minister v sUmbulijskijevi kmatakl vladi, sta bila danaa ustreljena. Druga veat is Bel grada ss glasi, da je jugoalovanaka vlada po-elala noto v Sofik>, v kateri zahteva, da bolgaraJa vlada pojaa-nI ali prekliče obdoižitev, da je Jugt»lavija zapletena v aedanjv dogodke v Bolgariji. Bolgarakl notranji miniater Ruaev je včeraj dejal v parlamentu, da je bil Minkovu, ki je obdolžea rasstrel-be v cerkvi, sagotovljen beg ls Sofije v svtomobilu Jugoslovsn-akaga poslanižtva. Jugoalovanaka vlada grosi Bolgariji s prelomom diplomatičnih atlkov, Ča ne prekliče te obdolžitve. Moskva« 88. sor. — Komisar zunanjih zsdev Čičerin je dnnea odgovoril na isjsvo bolgarskega premijer js Caakova, da je Moskva odgovorns sa ekapbsijo bombe v katedrali Svetega Kra-la. Čičerin odgovarja, <|a krivci so med vojaškimi konspirstorji v Sofiji. "Nesramna laž puitofevca Cankova, ki ss ja polaatil vlade s pomočjo peščice miUUriatičnih zarotnikov in ki drti vlsdp » terorjem prve vrata, s masnimi u- _____I ,-„« --- •■ M.. J t I«. mori, mučenjem ijsai m orugi- m( zločini, mk nI prsseneUle,,, je reksl Čičerin. "Ksdsr režim grozote, ki visi nad deželo, izzove tsko jssen lsras ljudskegs upo-rs kot je>rasstrelbs v Sofiji, tedaj pokaže vsstnu svetu popolno nesmožnoat režima, kl as vzdržuje le z neznosnim vojaškim to* rorjam". Ententa dovolila Cankovu 7000 ra Krs- Paria, 88. spr. — Svet poala-nlkov je včeraj ugodil prošnji bolgarake vlada. Pooblaatil js Bolgarijo, da lahko poveča avojo armado sa 7000 mož, toda ls do konea maja, v svrho, ds potlači ravolucijonarno gibanje. Angleški poslsnei priče teror js. Belgrsd, Jugoslavija, 28. spr. — Trtfe delavski poslanci v sn-gleškem parlamentu, kl so včeraj prišli is Sofije v Belgrsd, po-romajo, ds ja bik) v Sofiji umorjenih več ijta oseb brez v procese v dnevih, kl so sksplosijl i cerkvi Svetega la dne 16. aprils. . inci ao Josieh C. Wodg-wood, W. llaeklnder ln P. D. Ms-Ione. BiH so v Sofiji Občaaursz-atrelbe v eerkvl. "Mi smo prepričani',, se glasi njihova isjavs, "ds je bilo zsd nje dni sksskuUrsnlh stotlnu Judi, kl niso ničesar aakrtvll!. Izrabili smo ves nsŠ vpliv, ds pregovorimo vlsdo, nsj ustavi vojsška masskre, pa ne vemo, čo bo ka j pomsgslo. Ns Hsoče komunistov Js bilo aretiranih in val so v nevernosti mssskrs. Natančne Številke je težko dobiti. Bližali smo, ds je 6000 oseb srn-tiranih. Nsmogoče je, ds M bik) toliko ljudi sspletenih v bombno rssstrelbo. Trdno smo prepriča ni, da sksplosJJs v cerkvi je bi-direktna |sial«ilca početja la, kl ae poilužuja umorov, zatiranja časoplaov in drugih zločinov sa potlačenje ljudi, ki ao ji sovražni. V zadnjem letu nI bilo dneva, da bi ne bil kateri komuniat sli agrarse umorjen. Zunanji svet se mora zanimati sa straža« razmere v Bol-I In v Interesu pravica sa-btevati, da preneha klanje no-dottnih ljudi. Aretlranri morajo imeti obravnavo, da lahko dokažejo svojo nedolžnost. Bolgarska vlada n« išče direktnih krivcev, amo videli 40 oseb arstiranih v petih minutah. Vsi aktivnejži liani teh strsnk so sksskutiranl s i^sloga. kar so "ns sumuM, Cankov dettl Rasa. Sofija. 88. apr. — Pronfijer Cankov ja včeraj v abornlci dejal, ds je Moskva odgovorna ns rssstrslbo v osrkvl Svetega Kra. v kateri Je nažlo smrt približno 800 oseb in okrog tisoč je ranjenih. Cankov in veČina ministrov nosi obvese lahkih ran, kl so jih dobili v osrkvi. "Glavni krivec je Konštantin Jankov, prsdsednSc osntralnega odbora komunistične atranke v Bolgariji.'1 je reksl Cankov. Nato je poročal, kako js po Ispovsd- ni odbor debli navodila is akva sa umor kralja Bsrlaa in vaeh minlatrov. Na podlagi teh navodil Ima iabruhniti revolucija ns spomlad, ln ke je snkrat ustanovljena sovjstsks republike v Bolgariji, se Ima revolucijo razširiti v Rumunijo, Jugo-slsvijo in Grčijo. Jugoslavija a vari Csakevs. Belgrad. 28. spr. — Situacija v Bolgariji je issvala vsliko razburjenost v Jugoslaviji. Vladni krogi so v strahu, da tok revolucije udari tee .mejo. Ministri so U.II - '"----■-- »I iliniilli« sarajenn^anKonorne iwciniwa in vračajo ae v Belgrsd. Psšič še vrne 20. aprila. Vlada je odredila splošno gonjo aoper komunist«. Tujessm-ski komunisti bodo isgnanl, domačim ps SO prt<|K>vodani shodi in vsako drugo banja. )* vlada poavarlia Bolgarijo, nsj skrbi, da prepreči civilno vojno, ksters Ishko Issove intervencijo. Jugoalsvlja smatra, ds Csnko-vovs vlsds ni v nevarnosti toliko čssa, dokler Ima armado ns svoji strsnl, Jugoalsvlja js proti temu, ds bi Bolgsrijs povečalo ar-msdo pod prstvsso nevsmostl civilne vojne. N^jiki mmHmImIJs v BIHRM^rttak mtmmmmm v BelearULJe s, ds morejo dalsvskl prssalk. Vojski pripravljeni SS Jugaslsvljs, 28. apr. — Vlsds Je ns temelju zakona o zaščiti drŽave prepovedala, delavska manifestacije na prvega msjs. Ls v nekaterih slučajih ja dovoljena isjems. Pašičeva vlada js odredile, da delsvci ns parnih iu električnih železnicah, ns pošti In v drugih svnlh napravah ns smejo počivati na mednarodni dala veki prasnik. Vlada je sagrosiia, da bo vojsltvo pripravljeno ns strs-Ijanjs s ostrimi naboji, ako ss kljub prepovedi pojavijo msai- festaclje ln ljudstvo j« poavsrje-no. nsj ne gre ns proelave, kajti vojski In UtuUrJI ne bodo izbirali med krivimi in nedolžnimi. VOZ PIVA ZAPLENJEN. m. — Prohiblcljoni-škl agenti pod vodstvom T. E. Towards so zaplenili jm piva, ki je stal na stranakih Urih bliso tukajšnje pivo v srn«. Oni isjavljajo, dS so v pivo-varni vsrill pivo nsprstiguma pod vodstvom "Kony" L|mna. L _ i (SPREMEMBA C AHA. Cikažani morajo Jirihodnjo as-d«ljo 28. aprila sjuUsj ur»;i'mA P___ ,.„. ^j.... . . . 1 wfuio. n«« premogorov tli izgleda notri In zunaj in k PODPORNE /1 lenico. PROS OLKMU) SLOVENSKE NAI "LAHTMNA H M > V KN MK E NA kakor todi, da je i J* ki farm na prodaj, par nih. Dopisovalka je vorita, koliko mode ■tare kako ee nekateri » lit—V čila tel jev Prosvete.) 19. aprila tragedija 24. APl Naročnina: ZedktJeM dviavt pol leta in fl.25 ca tri raasae«; Chlcago teto. S1.S6 *a tri mmjMaoJ M M ca ■<■ i • '.-i*- -t-Ortr »> f5.00 m lato. Chlcago na'hHo, "PftOSV ETA* I 2f,r,7.M 8»vLairadato Avf^ea. CMca««. IBljsdfc fortaa of tka Slovenj« National Beorflt Sortetf. Own®d k? a* Blovoalc Natloaal Hoaofll Sodet/, Advortislag ratos m agreoiaoot. - t - >«iwiDi 11«, i ■ ■ ou^PPCSn; UnlM Stat«« (ticej* Chicago) aa4 RK Chfeago fO.MJ, and fertlgn rountri«« $8.00 per y«ar Biuj» i 'An. ofTho^nepEBATt:P UMON LABEL APPLIED POR p. C April se-ltss) dnevom potekla nar čudna k ro- cest je ubil 38 let . zadnjo nedelje na efetafc Jaku Johnu Kobilca na 11 Ob štirih popoldne je orlšla policija in je našla Joe. Msrmoljo poljiii ep ta v tleh Od- zdravnik ni X' sama do- prodajalno la žena Johna ms, m js dn šel «... 1>yjza Kobilca je menda šla leč 16 00 n v $<*rteljo, nakar js Jas. Mar« .....JiadUs vdH v sobottl jo je hotel posiliti. Ona pa je Ja pravočart», Datum r oklepaja a PosmsI, ša vam je t« tam ša aa vam aa mtarl Hal. ■■■ ■ .....ia> <1- ■« HAJDUKI V POZIiACENIH FRAKlft KRVAVO <208VIJ0 V BOLGAfMJI. f StraAna je bila fcmtjeroejska noč v Parizu, nam pripoveduje zgodovina, da ao na povelje 1 de Medicin in njenega sina, francoskega kralja, ki S privoljenjem papeša morili hufenote. Krvave fn straSne so bile "BiciHjanske vederoice," ko*'je ljudstvo pčIkHto vse francoske vojake vsled podpihovanja ln ščuvanja jev Petra III. Arag*n?kega dne 80. marca 1282 na Siciliji, itraiaejše je pa divjanji bolgarskih vladnih .haf" " pozlačenih frakfh. Vrhovrri glavar ilovelkfli le general Lazarov. U pičHh brzojavk, ki prihajajo o strašni moriji boli garskfh kmetov, je Oklepati, tem hitreje more bolgarske ganete, kot koljejo prašiče v čfkaških fclavnieah. Hajduki v poaia&mfh frakfh so uvetfi najstrdfto cen-, zuro, da zunanji *v*t ne izve 4*Ujlov o njih divjanju piloti neoborožonemu in mirnemu kmečkemu ljudstvo. , Ako je vas le na sumu, da so se kmetje pridruži« agrarnemu gibanju aH d* m pristaši agrarne stranke, tedaj prideta topništvo in petafca, obkdlfta vas Ih Tia to pričneta streljati vanjo, dokler je kaj živega v nji. M Seveda m kifcetje oboroštgejo pred temi divjaki v po- ker in |pn udarila po tta sodišču so pn J« ca prvo vprašali, On se ie pc&d, da ca. ftb so no fco/zo je pa 4*Le jo John m, Kobil domov, je udaril po glsvl a Kilt^ se je v resnici dognalo JaJe m Mar- •pa k J. zlalenih frakih in bele V htrM, da nju, ali č govih bratov, sorodnikov ln pri jateljev. — Te dni Je dobilo več rojakov dršavljanske pravice. — Mktlja Pogorele. — V tukajšni bol i in Blayers je pod-poškodbami in ranami nedeljo zvečer se je vračal 4o-mov z avtomobilom. Naenkrat je MM litntrolo nad ivtsH 'nk SMBfcl H je pca Avtomobilom To |e Mk) Še v bIHMni mesla K1y 2 i vel je še tri dni groznega trpljenja. Truplo eo prepeljali v Auroro. Pokojnik je bil aiisšlsn mnogo let pri KovaSU kot G ' • 1 Milili ntevajo razdelitev zemlje, politične pravice in rdforme v njih interosu. Ta zahteva Je pa tako raztogotfia hajduka V pozlačenih fhikih, da izgleda, da so prisegli, da umore < vsakega kmeta, ki f^rpožljivo ne prenaša tekori^anja bojarov in vladnih hajdukov. Vo> kar «daj uganjajo hajduki v pozlačenih frakih, nima nič slovanskega na sebi. Slovanska duša'ni krvi-žejna, ona je miroljubna in spravljiva. V teh ljudeh ao fte adnvnej umr4e dobre lastnosti, ki ao Jtti podedovali po •v^ih prednikih. V njih se zredijo slabe |aaWeli, ki ao jih pobrali v telikomestnih nižinah tujih narodov, ko ao po tek nfcUnah potratno v razuzdanem življenj« zapravljali sadove dela pridnega bolgarskega kmeta pred izbru kom svetovne vojne In po nji. Navadnemu človeku lezejo mravljinci po hrbtu, ko, rila o grozo vi tostih, ki jih zdaj uganjajo bolgarski duki z alatimi našivi na rokavtti in zlatimi pogoni na ra-msRih. Kaj takega menda Še ai doživel svet, kot godi v Bolgariji. , Svetovna vojna se je bojevala ža ohranitev demoJ si tipringfield, IM. —t Iz stare donKrtrtne sem ed prijatelja, katerega še nisem videl svojih pet- W Mvai.,1 Mlarn/. mavnjsei tev, prejel pismo, tero zelo na kratko, pa ve preoej H&bro vokasuje, kak t so |rortpo okoli enajst kmntaen delan v novembru 101« pa dva-■■■ta pe»%ron «1 na Rorzna poročila med tema Aktoma so sile f«dka, ker dejstvnno tudi ni bilo uteliij iliraa menjanja deaaTja med a—rito in Avstrijo. Ko ss je Asssrlka priključila snapevedjo vojne en tontl in do premirja ai bHS va-latnega ianmnjavanja mnl temu -^taneriftMh aia^natov je t<>- |lkA L,.i Aa ------------ Itm «R(I uko not w Mioiremov m ovtf I^ipaig. Nemčija, n. apr. — Dolgotrajni proces proti ll komunistom je bil včeraj saklju-čea e sledečim multatom: Tri irt sapor od dvek Ao 16 ponižane-tUdl trdovratno Mi, da sem jss krivec, kar |* Dotično' številko Glasa Svobode a dne 14. marca 1924 imam skrsnjeno. Ob vsaki priliki jo lahko pokešem, če kdo želi videti. Počutim pa se tudi užaljenega, ko se je M. D. pritožil oblastem, da mu delam s tem kon-kurenco ter neprUike. Povem mu, da sem že 15 let v Združenih državah, pa nlaem še z nikomur imel opraviti po sodnijSh ki tudi ne plačal fte pet centov globe, fenol asm tadi že delavee, pa še nisem nikogšr odslovi brse pftačUa. da bl ga moral sko-ti sodnijo iskati od mene. Reči moram, da ni v nikake šest Slovencev le naselbine, da M ee telili drog drugega po sod* nijah, kar ae skuti dogaja sad-njih par let. T* toži na aodniji, da mu drugi dela konkurenco? oni gm ovadit, da aoeedje kuha-, jo meeeštaot tretji kiti povedat, da v šoli zborujejo boiševiki. kjer zboruje društvo 8. N. P. J.; četrtemu ae sdi potreba, da pove oblaki, m, da IkmIo boiševiki (dlani S. N. P. J.) imeli veselico; p*-ti se pritošuje, da boiševiki aa-meravajo ustanoviti narodno pokopališče Itd. Vsak lahlm ridi. kak mndei s tem pada na naselbino. Morali bi bolj -- in glodati VSi na _ _ttttr,*da so ^ malenkosten greh prvega t pregovorili ašlcalero oddaljene vek< dnica krojaške unije I. L. vv. Tom Bark, tajnik plum-l^rskc interaadonale, John Bro-I phv. predsednik rtodarfike unije f v 2. distriktu, David Saposs z Rotkwood kolegija in John Ven Vaerenevick s centralnounijske strokovne šole v Bostonu. Poročili starega odbora se lia^i, da je 80*000 delavcev lani obiskovalo 'razne šole in več ko 300,000 delavcev je poslušalo predavanja, ki jih je priredil biro. z birojem je afiliiranih- 50 iplošnih in mednarodnih unij, 11 državnih federacij, centralnih in distriktnih organizacij, 60 krajevnih unij, 20 strokovnih &ol in tečajev, 6 kooperativ in 800 ])oedinih članov. Delavski izobraževalni biro je na tej konvenciji prešel popolnoma |khJ kontrolo Ameriške delavske federacije, katera po sklepu na svoji zadnji konvenciji v KI Pasu prispeva v blagajno te-ga biroja Okrog $14,000 letno, to je pol centa od člana. Sugestija profesorja Seotta Nearinga, da delavska šola osvoji princip razrednega boja in navtomelju tega iiaeela uravna svoje Učne predmete, ni bila sprejeta. Na konvenciji so bile ostre debate, toda prevladala io atruja, ki zastopa stališče, da šola mora biti le strokovna in ne politična. 50-letnica Debsovega dela. CJiicago. —■ Eugene V. Debs je te dni obhajal petdesetletnico .■•vojega delovanja v ameriški socialistični stranki. Ob tej priliki je Debs naslovil pdprto pismo na člane stranke, v katerem pravi med drugim; "V koledarju mojega življenja je ta dan zapisan z rdečimi črkami.. Stopam v drugo polovico stoletja mojega delovanja,s trdnim odlokom, da ga dovršim, ako leta |prej najpvrše mene. Edino smr-onjm in še tej le V ae-inem in nepremagljivem PBOSjVETJT Kezaška pno vojaškem vzorcu, j# propadla v državnem senatu, dasiravno je av tor predloge bil pripravljen v nji črtati vse atavkokaške določbe. Privatni bizniški interesi', posebno finančni in tovarniški, ao se zelo trudili, da bi bilo njih ljubljeno dete sprejeto. Njih priza-' devanja so bila zastonj, ker so zastopniki delavstva, pokazali predlogo v pravi luoj, da si jo je lahko vsakdo ogledal brez naočnikov. Senat je sprejel Barro-vo predlogo, po kateri se naatavi 750 mož za pat nih cest, kateri ko zelo nasprotovalo. Ta »KITSIp TEKSTILNI DELAVCI SE Z0RU2lJJEJO. Spoznali ae pač resnice: Zdruic ai zmagujejo, nezdruženi pa podleže jo! OBDRŽAVAL se bo 22. avgusta. ' - * Takrat bo tiidi 40-letnica belgijske delavske atranke. ruljiraaje dr|iy-nl delavstvo ta-ojralo. Ta predloga pride pred zbornico in Če jo sprejme in podpiše governer, po stane seveda postava. Dve važni predlogi prideta pred' zbornico dne 28. aprilu, ds odloči o njima. To je predloga, ki določa samo osem ur dela za delavke, fa predloga za omejitev izdajanja sodnijsklh prepovedi Obe predlogi podpira delavstvo, posebho pa zadnjo, ker zgodovina delavskih stavk pripoveduje, da je bilo veliko delavskih itavk izgubljenih, ker ie bila pb času industrijskega spora izdana sod nijsku prepove}.* * . Republikanci so sprejeli ^ svojo platformo, da bodo glasovali za predlogo, ki omejuje Sod-nijske prepovedi ob času industrijskih sporov. Kljub tej obljubi je pa predloga propadla pri prvem Čitanju v zbornici. Dne 28. aprila bo dan, ki bo pokazal, koliko gre vere političarjem, ki delajo delavstvu* obljube v platformah, preden sp izvoljeni. Dalje je priporočena predloga za penzijoniranje starih delavcev. Tudi ta predloga je važna Sp'#elav«* Pelavec, ko jp ctar, ne doni nikjer dela. Ako pa že dobi delo, je njegova mezda taco nizka, da ne zadostuje včasi za najbornejšo prihranitev. OBDRŽITE MESTO SNAŽNO. Dijaki najlarrisonovi srednji Ichicago, 111. — Harrisoaova srednja šola ima organiziran dijaški klub pod imenom "Harri-son Hustlers". Ta klub apelira na meščane, da počistijo ceste in stranske ulice, ko prihaja spomlad in se v naravo vrača novo e. Prezračijo Ia pobelijo naj se kleti, popalljo se naj sme-I in odpadki. Počistijo naj »ftSMdte: p" J metejo naj se dvorišča. Popravijo naj se ograje in Če so po- nala je sklenila, da prične mednarodni delavski in socialistični kongre* fo* 22- avgusta. Določilo je ta dan za otvoritev kongresa, da ne prične istega dne,' Ko bo belgijska delavska stranka praznovala svojo 40-letnico, ki se bo praznovala dne 15. in 16. avguata v Bruslju. Delegat je, ki se bodo hoteli udeležiti proalave bratske delavske stranke, bodo lahko preje doapeli v Bruselj, nakar odpotujejo na kongree. , Kje se bo kongres vršil, pa določi Delavska in socialistična in-tornacijonala šele na svoji prihodnji seji. DELA ;e Chieago. BI. (F. P.) — Amal-gamated Truat & Savings banka, lokalna delavska banka, kroži pismo Fitzpatricka, predaed nika Cikaške delavake federacije, v katerem komentira odškodninske police za $50«*. Id jih daje banka avojhn vlagateljem brezplačno. Fitzpatrick pravi, da M moral biti vsak človc van. ki hodi in potuje po gu. Banka je pridobila pet ato novih vlagateljev, odkar je pričela izdajati polica. Pogoji so, da mora vloga pftfteU a prt dolarji In ae mora v prtfičnem času povila-ti na pet in dvajset dolarjev. Hevjetl dali ki neve Moskva. 2X apr. <— vlada je dovolila kmetom, da la- ■New Yeek, N. Y. — Vesti, ki jih prejeli v tukajšnjih krogih atrokovno in politično orga-II/iranega delavstva, potrd Ja združenje tekstilnih delavcev v Veliki Britaniji napreduje. V Veliki Britaniji zdaj velja g<*lo. ta se vsi delavci, ki udeiujejO tekstile, združijo v eni strokovni organizaciji in tako napravijo v vsej industriji enotno front« napram tekstilnim podjetnikom. Organizacije, ki se združujejo so: National Union of Teztile poleg teh je 6000 ljudi bilo po-o, škodovamh. Skoraj neverjetno je, da 70 odstotkov vaeh nezgod ob telezniških križiščih, pri katerih ao lionearečili ljudje v avtomobilih, ae je zgodilo ob belem dnevu. 63 odsto vseh nezgod se je zgodilo tam, kjer so kvtomobilisti bi bili lahko še ia d*leka zagledali pribliiajoči ae vlak. 15 odsto takih nesreč je Sledilo v sled tega, ker je ayto- JVorkers, National Sociaty of muuu sadel JSoifal iM** VVooicombera, Wool Yam and VVajtehpuse Work«rs »Union. Scottish Textile Workem Jlnion DunfermlinUj Brecbin llill and Factory Operatives Union. D&-dee and District Calondar wor-kers /Union, Scottish Mij/L OUtrict Union of l Fl%x Workers Union in Teztile Workers Union v Kilaadyju, Dundee ■Jute and f"lax Perth Teztile Workers Vse, te unije imajo skupaj 05, lanov, kar predstavlja ž^ precej Snjp moč, ako ao ti delavci združeni. INDIJANCI SE MNOŽe. Njih število je 346,9^. |washlngton.l>. C. — Indijanci ce množe počaai, toda tr^no. Oficijelno ao našteli 346,062 Indijancev v letu 1924. To eo pol-tiokrvnl irt.pofkrvni TndUanci. Pred tridesetimi leti je bilo okrog 250,000 Indijancev. Povprečno so se pomnpžili za pri bližno dva tisoč nf leto. Takrat, ko Je živelo iMKKKJtM plemena, ki so še klatila po A-meriki. Na podlagi te oepnitve so se Indijunči v Združenih žavah pomnožili za 40 odstotkov od njih prvotnega Števila. Naj več Indijancev živi v državi 0-klahoma. Tam jih je okrog 120,000. Celo v državi New York jih Živi še šest tisoč. MMafMlf^' t 110 STARO S&RKI^Ja PREPEIJALI V BOLNISN SO ICO. Leta 1934 je v Združen* dr Uvah več kot 3000 ljudi zgubi-o življenje na krajih, ker ae železniška proga križa • cesto, in aw« Novak} «1. bUaaJalk Joka Vu*rW»; ur^nik ilaslla upravitelj trebne ^arve, naj se znova pre-pleskajo. Dijaki opozarjajo, da tam nI mesta za razne bacile, ki povzročajo bolezni, kjer vlada Čiatota. Z »»f ^ Dijaki prosijo, da jim pomagajo pri tem delu vsi meščani, da dobe odlikovanje, ki je namenjeno tisti srednji šoli, ki se bo nahajala v najčlatejšem okraju. CTKAAKE VESTI. , Jožef Kobilica, 1512 W. 19th st, ki je Ml v nedeljo aretiran radi uboja Joe Mrmolje v svojem stanovanju, je W1 v sredo po zaključku mrliškoogl« «lne porote pridržan veleporoti pod obtožb uboja. Kobfllca je na IMMlIagl poročil priznal policiji, da je udaril Mrmoljo a atekleni-co po glavi, ko ae je nepričakovano vrnH domov fn ga našel pri svoji ženi v apalnlei. Mrmolja je umrl drugi dan v bolnišnici. ito-letal eče se Jezi nad si Bordeauz. Francija. 22. — Jean Baptiste K^land. ki je pred kratkim praznoval svoj 149U rojstni dan in o kateram pravijo, da je altfferejši čUivek v Franciji, ima trt ainove. Naj mlajši je 83. drugi 87 in najstarejši je 96 let sUr. O najstarejšem sinu je Roiland te dni dejal sledeče: »Moj Mihael je slabič Komaj Oft let je star la že je slep In ne more več Njen aln je aUr 75 H* Chieago, lil. — Joseph ItlJan-ko, star 75 let, je prepeljaUvojo mater, ste deset let in rofcno v Srbiji, v okrajno boinišnieo. Stara Žena je obolela na ostatolostl. Za to bolezen ni |dravil. -tri do štiri meaeoe nazaj je »Ura žena opravljala le vsa hišna dela. Sabina Mijanko se je rodila >ta 1815 v Srbiji. IZ PRIMORJA Nova prepoved slovenskih učnih knjig v tržaški okolici, I h daktičnl ravnatelj v Nabrežij pri Trstu je poslal podrejenemu učiteljs^vu odlok, da ne sate ri-bUi slovenskih učnih knjig pri pouku v šoli. Pri tem novem barbarskem ^ naailju, mora obsojati, vsak trezno mi-aleč človek, ni znano, ali je izšel nagib za dejanje Iz glave didaktičnega ravnatelju samega. aH pa so se šolske oblasti posluzlle njegove osebe, da zopet zadajo rano pouku slovenskih otrok v njihovi materinščini. Cm bi fte bil. da ee tako necivilizirano poMopanje napram Sloveneem končnoveljavno neha. stran. Četrtina vseh avtomobilistov sploh ne pazi, kakor bi moral), kadar ae vozijo Čes železniško pkogo. Vendarle ae eeni, da le pet odsto avtomobilistov voal lnoma drzno ln neprevidni«) Ako skupno število avtomobilov letos 17,700,000, pomenja, da imamo 875,000 drznih in neprevidnih voznikov, vshk izmed katerih utegne nekega dne trčiti ob vlak. Vzlic dejstvu, da železniška družbe, avtomobilske tovarne, državne in okrajne cestne obla-ati vedno sodelujejo v tem, da se najdejo in postavijo primerni svarilni snaki ob železniških kri-ilščih, ki naj obračajo pozornost nvtomobillsta za pretečo nevar nost, vendarle neagode le vrste pomnoftujojo od leta do leta. Raane metode so se priporočale, da še onemogočijo avtomobilske nezgode ot) križiščih. Me-tod«, o kateri se največ razprav lja, je ta, da ae sploh križišča s tem odpravijo, da ae postavita eestn in Železnica na razno viši no. To bi seveda peprečilo vee take nezgode, ali — kakor trdi predsednik narodnega varnost-ga svetil odprava vseh železniških križišč bi stala 25 biljonov dolarjev in bi bilo treba 300 let, da ae izvrši. Vsi motoristi poznajo znak ob cesti, ki svar pred železniškim križiščem, nekaterih dolih d4ele je površina pred križiščem rojena, da avtomobil poskoči in «e s tem svari pred nevarnoat-o, Zvončki ob progi, ki naznanjajo, se vlak bliža, in svetlobni signali« so dobro znani motoristom* Vsi ti signali so in dajejo zadosti svarila* | na njjh ne pazi, temu ni pomoči. — F. L. I. S. ti Izvrševalni odbor: t l |HAV VnMmfk Viac««t Calakmr IAVNI I »aepi OUilKi VMrirfc. K. K. 1» 7. 1SZ. Jukmi»**. Pa.i ft I«laik M«ttliww Turki lalaik MalAk«fa< Is Jaša U POROTNI OIMIRK: I v»rt «ik. Mrlu-' ay CM- ~ VZHODNO OKiOtlEi /AI ADNO OaautJK: ■jjirthi ft»lr«Nikar. praiMNlalk,' Hm 17«, T«u<4arMamf'B. IMir««X ^vr.. < III.; julia Rin«t«a. Avr.. W««k l»«Hi. OM»l Mary U4nvirk, UU K, MOaVKTAN, 5» ie. Lavadalo Av®.. CMaaao, III. Ugotovi, da čev- lani v jeseni je bil pred goriških sodiščem olmojen na več let ječe Ivan Krapež ll Gor. TribaJU« ob Idrijci. *ož Je namreč ustrelil nekega finančnega paznika, k. ga je zalotil pri tihotapljenju u> bakalz J u -l«vlje. Ker ni mo-gU dobiti oblast tfhoUpca v roke, je bil Krapdt Mmojen v ton-tumaru. Te dni pa ao mu prišli orožniki na skd. Hoteli eo ga dobiti v roke, a Krapež ee je spretno ubranil zalezovalnsv. na katere Je streljal, tako da ao se morali umakniti. Kam pa Je Iz-TaMI U) prikrtnoet, da f« je »kril v gozd, kjer Je izginil v go*tem lesu. Smrtna keea. Dne 28. marca je umrl v Geriri 47 U u.l goetU-ničar Makn MmIM gostilne "Pri Maka«". sto Je umrt Ivan Tttfk. V Ilirski dobri Kdor Ijenalea »rtokret v prs-umora Mik love druži*. Maribor, «. aprila. - Hf^d so /e pretekli, odkar so našli ^no čevljarja Mikla In hčerko v Studencih pri Mariboru umorjeni, po par dneh iakanja pa tudi Mikla samega četrt ure od njegove hiše zakopanvga v pojlšču pri vojašnici mariborske inženirske |Hxloflelrskc šole. N*aj čaaa ni bilo nobenega sledu o morilcih, dokler ze nI Miklov čev-Ijarski pomočnik a|K)rpnU, da Je zahajal često k Mlklu že feč-krat pretlkaznovanl mizar Zlah-tič z Brega pri Ptuju. Sled je kila pravilna. Pri 2lahtttevl aretaciji eo našli dva kovčega raznega blaga, odneAimega ed Mikla. Ko „0 luhtiia, Sam. JttfcUlii aa Miti ttabo j« za otmka. ki je| le umrla na škriatinki v takem aunju. Večksnt ■ I ptujsko sodišče, je njegov mizarski pomočnik Clč, z katerim se Je ftlahtič eno leto prej eezaa-niT v mariborski kszniiniei. še ixjraa«al nositi Miklove kovčege; i m tem pa je nenadoma Izginil in ga ie Jele čes reč tednov slučajno kot brez poseka pograbila policija y Trstu« Ziahtič je v zaporu maribor-akega okrožnega sodišča odločno tajil krivdo in končno priznal le toliko, da J* vedel za umor in da je bil kritično noč v Mariboru. m je baje aamo na kolodvoru < akal na oroistoo blago. Medtem j« je potekalo zamudno pošlo-lianje med našimi in italijanskimi oblast v i radi izročitve fVa, o katerem se je c vso gotovostjo ugotovilo, ds je aodek>val pri »* moru. Končno eo Italijani Izro-čttl Ciča, ki pa Je mod transper-um Sff mhuj^lm /rt^nikom u-šel in se nato potikal Avstriji. dokler ga ileo tadl tam prijeli In ga preko Jesenic poslali mariborskemu aodlšču, kot sme V mariborskem preiskoval-je Clč ves čas prvem zaslišanju ^ n nosi Clč še Mlklu ukrade! r Jje. Pa prevejanega Clča niti to ni spravilo iz ravnotežja: tajil je nape), o Dne 4. aprila pa jo končno pri lionovhem zaslišanju priznal, da je on poklal Mlklovo družino, llahtič mu je pelnagal odnesti oropano blago. S tem je strašen zločin .v Studencih končno pojasnjeni In še pomladna porota ba sodila te svorinake morilce. Nadalina pre^ iskava bo dognala, all.ata Zlah-tič in Clč kriva tudi ostalih, doslej. nc|M)ja*njenih umorov v ptujskem okraju iz zadnjih let. Dve nesreči v Trbovljah. Na dnevnem kopu sežgan od gorečega plaza. — Avtoomnlbus s pot nlki vred v TrbovelJšiei. Tr bovlje, 0. aprili. — Včerajšnja nedelja je bila zelo lepa, vsaj solnce je tako prelepo sijalo kakor še ne kmalu letos. Toda že nekaj ur prej, prodno h Jf prt-kazalo za gorami, se Ja url pet pojavil nov av osebi trgovci Remica Ji na dnevnem kopu v območju Du kiševega iHMljetja UsiVp nesreča, ki bi zahtevala mnogo veš kakor jih je dejansko, če ae ne bi Izkazal vodja Umoinjsga Ip-patUa za moža na svojem mestu. Malo pred |X>I 4. Zjutraj se Je u-trfil z etaže pri odkrivanju premog« goreči piuz in padel i vso Bojo težo na parno lopetllo, ta-, da je bilo videti« kakor bi eksplodiralo i»odmlnlrano mesto. Težko, masivno lopatllo ee je kar streslo, droln-i ognjene mase pa so zideli žllcovodjo Ferdinanda Burja ln mu sežgali obraz ln obe roki, vse, kar Je bilo gofcgs na Pripitlla bi se pa lahko še če ne bi imel vod C, lopat ila še toliko zavesti v so- , da Je v zadnjem momenta #> brnil kipatUo v stran in 6U ie hujšo katastrofo. Na one. moglo niokanje ponear<«čenca so kmalu prihiteli navzoči delavci, ki 00 topo zrli v nenavadni kres. in naložili Burjo na iMMflntao. Hprevod ss je |iriče| nato pomikati po hribu navzdol proti rudniški bolnišnici. Mrko so korakalt aoaači, premišljujoč i pravkar odigravajočem se ddjgndku, ranjenec pa je stokal In mrmral neumtjive beseda. V kolikor smo se mogli Informirati, ze bori nesrečni Burja, ki je poročen ia ima 5 otrok, še sedaj f smrtjo, Zanimivo je, da Je prav |»r*d mesecem dni kfžel olcill 2 meie. ca v občinski l/olirnk I, bolan na tifusu In prav tako visel med življenjem In smrtjo. Kot delavec pri kotlih je Ml eden najbolj ilh t ubogo družino, katero je ponovno sadel tako krut udnree, sočustvuje vse trbovidjako pre- bi Vrti ni , i • Vm avt/»-pr«*met se je v| kotlini naj prve pričoia zanimati avfcMfružba, katere laatnAa aU podjetnika Stroj ki Motin V sadnjem času ae je pojavih taM avt>» i m ml Ifjone dolarjev. DrUva <>regon tahteva. da ae uvede takoj obširna preiskava o šfmkula-liorzl. Governer noja. ako je vlada v zadnji I prepradita tak« špokulidje, jih aeMj Cena 50 centov. h zapiskov prirodosltvca 1 S' Spisal Pavd GroidJ. .'>' (Ddje.) 2e so za nami svetovi-lgračl-cs; energija hitit Velikansko kroglo svetovnega prostors je ie prešinila in prepojila njena moč, teko da peša od sekunde do sekunde ; svetloba ji pojema in njena duša postaja ledenomrzla. 0-slabela hiti mimo Jupitra, s hladnimi rokami objame fieturae, • še hledoejšimi Urana, fo ko je v Štirih urah prispela od eolnca do zadnjega svojega podanika Neptuna ji ie omagujejo krila. življenje, ki v mrzlem njenem objemu vegetira po teh najstarejših solnčnih sinovih, je velo in medlo, brez nebrzdanih iiv-ljenskih moči. Porabilo je te ono V*očo rajsko dobo, ko j« še gorelo prostrano nezgoščeno soln-ce v mladeniški moči in velikosti in ko je tod vriskalo bujno življenje. Kje so ugasli eonl, ko so tod hodili narodi inteligentnih bitij, občudujoč na Jupitru petero divnih lun in na Saturnu čudovite njegove obroče? Morebiti ss je še obranila na njih skromna človeška kolonije iz onih po- zabljenih časov, toda na čelu ji je začrtana smrt. Leno ji poteka čas; 164 j meljskih let ji n. pr. na Neptunu traja eno leto; in na Jupitru bi bil stoleten starček naše zemlje ster šele 8 Jupitrovih let, pri tem izredno počasnem potekanju let in letnih časov ps se menjavajo dnevi skoro po bliskovo* dan in noč trajata na Jupitru le po 6 ur, tako da bi se naše dame ozlo-voijale nad kratko odmerjenimi plesi. fcSpeko počasi se jim v 4ebi gor-koti razvijajo življensld procesi; kako topi in brezčuvstvenl so organizmi po teh svetovih; dobe nešega življenja je proti njihovi — Življenje enodnevnice, življenje polno naglice in nerazumljivega drvenja! V življenske razmere, ki jih ne more popolnoma razrešiti na! um, nas je popeljale solnč-na energija, in marsikomu vsta-js lahen dvom o življenju po teh mrtvaških hladnih pokrajinah. M Astronomija ti dokagbje, da vse te planete odeva gosto ozračje ter da v njem plavajo mogočni oblaki, ki pričajo o vodi na njih, in zaznal si, da solnčna e-nerglja sega tudi do teh odda- "TI. j H vrhunec pla- 1 jonske pogoje si — in sedej še dv se življenje v ah in po spomni se nje! Da, tudi po teh m netih veKetira Življenje, tudi zelo odebdl sotnčni energiji so se pri-tagodfli organizmi. .... Solnčna energije ne počiva!*— dalje beži In dalje, slaba in onemogla je že kot mrtvaška senca, is našega solnčnega sisteme se izgublja v vesoljstvo. In pride ji nasproti »toinstoti-soč tovarišic, od šolnc gorečih širom prostranega vsefcfttra, in ko se mimogrede poljubljajo, si šepetejo o življenju Jn človeku, ki so ga vzgojile vsepovsod! po neštetih svetakih sistemih. Pripovedujejo si, kako se je prilagodilo življenje najrazličnejšim živ-Ijenskim razmeram, v kako baj-nočudesnih oblikah se je pojavi-o po raznih svetovih. » ■Naša fantazije nas izpodbuja na pot v te sto in sto svetlobnih let oddaljene kraje, Idi si zreti čudotvorne organizme, ki so se razvili osdi, rade bi posdravile v tujini nepoznane naše brate. Mnogokrat že je lahnih kril MORJE Spisal B. Kristan. Ti? (Delje.). Kaj delaš ti tukaj? V taki js, "Ti? družbi?" "Kaj ti je mer?" "Meni? Kaj Js meni mar? Slavka! Ne draži..." Slavka se je prestrašila. Spomnila se kje ste. "Pojdivsi" je dejale hitro in tiUo, oprijela se njegove roke in gs odvlekle iz dvorane, po stopnicah doli pa iz gledišče.1 . ftele zunaj na zraku se je Veljko popolnoma zavedel. Ostre •burja je pihale. "Kaj fi delala tukej?" "Sedaj me pusti pri miru! Pozneje ti povem vse." "Kdaj pozneje? Takoj, takoj hočem vedeti!" . , "Ah, ti hočeš t Hočeš? Po kakšni pravid pe moreš hoteti? Sem ll te jas vprašala, si delal?" "Slavke!" # "O, le ne glej me tako! Sej se te ne bojim. Nikogar se ne bojim. Mar misliš, de sem sužnja?" "Slevke! Ne muči me v tej uri I" "Ej,eli ml hočeš pretiti? Meni?"/ "Ne, ne, Slevke! Prosim te, seboga usmi -II ss me! Kako trpim! In glej, is te boli nastane potem hej groznega, e jez ne bodem kriv! Usmili sel Vidiš, sedej beračim." Slavki ae je milo storilo in neenkrat je bila pemetna. Teko hiedno je začela misliti, kakor de jo je bilo vedno same modrost. Pred desetimi minutemi Jr bila še samo Čuvstvo ln sem instinkt; sedej je (ostalo čuvstvo, ali vse dru-gačno kakor prej, vladala pa je vendar trezna misd. * ' i "Stopiva v kavarno!" je dejele. "Vse tf raslotim." On Js slušel. 8la sU v kavarno, kjer sU nešla še presno1 mizo. On si js hotel nsročiti punče, ell one ni dovolile, temveč je naročile fledolede za obe. Ko je natakar odšel, js po-fledela Veljka, Kako more trpeti! Izraz njegovega obraza Je bil skrajno bolesten, okrog ustnic mu je nekej podrhtevalo in globoko j] dihal. In te čas se je'dvignila v njej vse njena neskončno ljubezen. De ni bilo v kavarni toliko ljudi, bi ge bile takoj objela ln vroče polju. bUi. Oh, kej je treba teh ljudi! Spomnila se Je, da ga more potolaiiti, hitro, hitro. "&|J me, Veljko!" Je dejala z mehkim gle- On je dvignil glavo in vprl vanjo svoje žalostne oči. "Cuj me, vse ti povem, vse. Oh, saj vdk kako te Imem rada!" Sedla Je bliže, pa mu je jela tiho pripovedovati, kako jo je silna, neugasljiva želja gnala s doma. Vse Je v njej kipelo in vrelo, čutila je, de se mora kaj nenavadnega zgoditi, da se ji kri ohladi. Il tedaj je odšla. » . Vse mu Je povedali, niti nejneznatnejše malenkosti ni zamolčala. ^bI • Veljko jo je nem poslušal. Ko je končala dolgo povest, je« vsdihnil. , "Slavka, Slavka, ne razumom tega!" "ON kej treba razumeti?. AH me ljubiš? Ce me teko ljubiš kakor jaz tebe. tedaj nI treba razumeti ničesar. Mari izkušam jaz. da bi razumela tebe? Meri te razumem? Kaj ml ? Cujoš. jas te ljubim. Uko silno Iju-. 1 Pojjllva. pojdiva! Tukej je toliko ljudi! Pojdiva ne Isprehod. da bodeva sama. Veljko je slušel. Sls sta na obrežje. Nebo je bilo oblečno. »obenc zvezdice nI bilo videti. Samo melobrojne svetiljke so še žerele. Ne obrežju, slasti pe na pomolih Je bilo temno. Bt(rJe je bile že močna in vsako minuto Je bolj vihrala. Vleoko v sraku je ivlšgela. teko glea-kakor bi bile nešt. tr piščalke nesUvlJeno. ■ je bilo slišati ropotenjo šip v uličnih svel ilo votlo šumenje. Slav- in kale po rivi. Ledje so se močno negibele zdaj na to, idej ne drugo stran. Včasl je pljusknil vsi viloko črez obalo. Včasi se js burje na voglu teko močno zagnale vanju, de ju je skoro porušila. Sla sta na pomol izze ribne tržnice. Tem je bilo v§p temno. Nekoliko sve-tiljk nI moglo razširjati svetlobe v tem silnem vetru. Morje je bilo videti črno, samo tulntam je zasvetilo nekej belkestege, kjer ee je vpda zelo penile. Glasneje in glasneje je tulila bufrja in tesneje se je Slevke oklepnle Veljka. Cisto ne koneu pomola sta postala ob kamenem stebru, s koleni vprte vanj, Nemo ste zrle v temno morje. Vse temno. Semo šumelo in bučalo je, po zraku pa je žvižgala burja, kakor bi bil sodnji dan. Grozno veličastna noč ... ! In tudi v njiju prsih je valovalo morje in šumelo in bučalo in tisto velovje je bilo teko ^edojočeno kakor te temne. Dolgo sta tukaj stala in zrla V to čudnp uganko . ., ln same sebi ste bila uganke . . . Delje je šumelo in bučelo in pljufkalo črez o; lo . . . Končno sta se obrnila ln odšla v m Pred njenim hotelom ste se ustavila. "Ali stopiš za trenotek gori k meni?" Slevke vprašelg. t jd ■* "Oh, ne! Kej pa misliš!" Čudno neprijetno jo je zadele ta beseda. "Torej phko noč. Jutri pri koeilu/' "Lahko noč ------" Opoldne ste se sešla v gostilni, popoldne ste se isprehajala po mestu, peljale sta se v Barkovlje, tretji dan zjutrej se je dne vrnile domov. | Ne potu je Slevke razmišljala dogodke teh dni. Z Veljkom se je zmenila. On bo pisal njenemu očetu, de je povabil Slavko v Trst, ka-mor je revno sam prišel U čas in kjer ima strice; de je bil pisal tudi njenemu očetif, ali ker ge nI bilo doma, mu je poŠta vrnila pismo. Tako ga gotovo potolažita. Mnogo več je mislile Slavke na tisti nedeljski vičer. Onemu neznancu sejni mnogo zgodilo. Ležal je pol ure brezvesten v kotu, drugega nI bilo nič. V časopisu je čltela, da je bil menda vsled vročine omedlel ... A potem ne pomolu ... tiste burje In tisto morje In ker je čutile ob tem ... In njegova besede jI nI šle iz spomina: •Kaj pa misliš!" — Teko neprijetno se ji je U besede vračala v spomin. Očeta je bilo vendar jako težko potolažiti: Slavke bi mu btys lahko zamolčala, de je bila v -Trstu. Domače dekle jI je bile Uko vdene, de je ne bi bile satožile. Ali Slavka nI marele •tega. ' 'i ' r -T Teden po njeni vrnitvi je prišd tudi oče Iz Zagreba. Navdušeno ji je pripovedoval, kako lepo mesto je to, kako krasne palače Imajo, velike trge, lepe ulice, nasede, veliknnako gledišče. Gotovo je v Evropi malo tekih mest. Semo morja nimajo. . . EJ, če bi imeli še morje! Potem jo je vprašal, kej je one delele U In Slavka je plosknlls t rokami:. "V Trstu sem bile!" SUroc je osupnil. "V Trstu! Kej pe si delala Um? S kom pa si bila? No, dekle, zdi se ml. de ugenjailepe reči! Torej s kom si blU?" "Z nikomer, papa. Same, seme sem se peljela." "Sama . .» Možu to ni šlo v glavo. Menil je. da se hči norčuje. Ali Slevke je hitro pregnela to mieel. Dala mu je pismo, katero je bil Vdjko po dogovoru napiaal. Oče je pročltal In sedaj je me-rel verjeti. Pe vendar—kako naj veruje? HM, ki gre od doma, ne da bi vprašala očeU; alf je svet že slišet kej podobnega ? H "Pe Voljko? Kako je prišel Vdjko do te ideje r* "To vendar nI nič čudnega, oče! Veljko je bil vedno v naši hiši. dokler je bil doma. Ne-koč sem mu pisala, de bi rede enkrat vidsše kakšno vetje mesto. . "TI al mu plsele? pisala?. . . Vidva si pišete—pa meni se hrbtom r 1 "N* papa. Njegovo pismo pride vselej sem v Wšo.H 1 * "To so pa lepe reči. to je ree. Tebi se sdi torej eelo mogoče, de bi dobivala pisma ukrtv- "Ne. ne, papa." • > ____V veemir In z ______ barvami slikala življenje po jih svetovih; toda vse njene slike so bile prazna, bejnobiesteča, včasi celo smešna romantike. ■Jfctra Anastazija Kircherja je povedel genij Kozmijel, kafcor piše v svoji "VersueckU Hlm-melsreise", po tujih svetovih in mu razkezoval življenje po njih. Toda to potovanje je orisano teko neznsnstveno in naivno, de se težko vzdržiš smeha. Na Vener n- pr» premišljuje Kircher in njegov vodnik, je li njene vode sposobne ze krst, ne Jupitru pe s beliU glavo, je li bi se smelo njegovo vino rabiti za sv. daritev. Toda človeški duh, ki bi rad prodrl v Ujnosti Vesoljnega življenja, se ne more zsdovoljiti _ pravljicami, ki jih spesni fanta-zija. Do življ$nskih Ujnosti po tujih svetovih ga vodi le ena pot, pot prirodoslovnih ved. Trt te vede nem pričajo, de _ je Življenje po tujih svetovih' v različnih okoliščinah moralo različno razviti. Organizmi se vsepovsod prilagodijo življenskim razmeram, zato se z okolščinami vred menjave njih ustroj od zemlje do zemlje. N ; Ne zelo majhnih svetovih, kakor so n. pr. asteroidi, se giblje vse .življenje v miniaturnih rez. merah, zato morajo biti organizmi po njih uepoeobljeni, razločevati celo teke mejhne stvarce, ki jih naše oko ne zaznava več, njih oko mora biti ustrojeno po principu drobnogleda. i > Na velikih, od solne zelo oddaljenih svetovih pa, kjer morejo živ* bitja kljub medli svetlobi obvladovati velikanske, prostrane perspektive, mora biti njih o-ko slično daljnogledu. Po ogromnih tujih svetovih, ki imajo veliko privlačno silo, so o-grodja, živeli in debla'restlin izredno mogočne, da so tako usposobljena nositi ogromno težo or ganizmov. Kjer pogosto delujejo mqčne magnetične in električne sile, Um so se živalim rafcvtte posebna čutila za sprejemgnje in spoznavanje teh sil, in peterim našim čutom sU se pridružila ondi magnetični in električni čut. Kako raznolične in mnogoštevilne, nem popolnoma nepoznane čute je podarili pri roda organ!* sinom, tujih zemelj, kako čudne življenske obHke je ustvarila na njih, ko je prilagodila življenje vročini in mraza, temi in izredni svetlobi, velikemu pritisku težnosti in ozračja, dolgim in kratkim letnim ter dnevnim češem, kemično različno sesUvljonemu ozračju in vodovju! Kako raznolike je ustvarila posdde razuma, v kako čudesnih likih je modelirale človekeJ p Po tujih svetovih se je življenje oživotvorilo v popolnoma drugačnih oblikah, nego jih kaže | naša zemlja. $e je 11 razvilo na njih obujeno ! življenje v obliki črvov, hrošcev, plazilcev, ptičev, sesalcev itd., eli pe je krenijo druga nam nepoznana pota, nam oeUne popolnoma prikrito. Nerešeno ostane tu dl vprašanje, is katere življenske vrste se je po tujih svetovih razvilo razumno bitje. Le to moremo s precejšnjo gotovostjo trditi, da se je življen ski val povsod razlil po dveh ločenih strugah, po stmgah rastlinstva in živalstva. Rasdvojitev življenje v rastlinske in živalsko življenske procese sloni na te-mdjnih lastnostih snovi, ki ostanejo nelzpremenjene od zemlje do zemlje. In Človeška kultura ? Jell se tudi U menjava od sveU do sve-U? Je 11 človeška estetike in morala nekaj popolnoma rejativne-ga, kar se ispreminje^po svetovih kakor moda ln bon ton po deželah ln čaaih? Jdi se nshajajo | svetovi, kjer bi lehkoe Nietsche-jem govorili o "Umnrertung aller Werte", kjer je dobro slabo in slabo dobro, lepo grdo in grdo lepo? Ali ne veže vesoljstva morda vendar skupna kulturna vez, akupne etika in esUtjka?^^| Bistvo kulture si je gotovo slično v prostranem vsemiru, najrazličnejše pe so oblike, v katerih nastope. Ne zemlji aemi vidimo, de ji I občudovanje simetrije in harmo-ff nije barv. kar tvori v upodabljajočih umetnostih bistvo estetike, lastno In skupno vsem narodom in Žjvalim. Kako pe bodi urejene simetrija In kako naj bodo se-barve, de vplivajo her-to vprašanje ae me-od vrste do vrste. Kakor I____vrhunec krasote harmonični stvor človeške, teko smatra tudi men-telo s barvano zadnjico se tetike; zamorec ko, Japonec Japonko. Tudi bistvo etike, morale, ki hrepeni po maksimizadji sreče, ostane povsodi nespremenjeno; ona prepoveduje, vsa Človeštvu škodljive dela, zapoveduje in po-vdičuje pe koristna. Kaj seveda posamezna "človeštva" smatrajo koristno in škodljivo, je popolnoma relativno in odvisno od življenskih razmer ter ee ne iz-preminja samo od ki*ja do kraja, ampak celo od časa do časa. Kljub mnogobrojnim različnostim vežejo skupne vezi vse kulture v vesoljstvu; razumne bitje, k! so ee kot vrhunec nepremagljivega fcivljenskega razvoje rodile v oživljejočih žarkih tujih soliic, so d krvni bratje po razumu in kulturi. Mogočna je U misel in ne moreš je premisliti do dna. Tvoj. razum je prešlab, da bi objd neskončno vesoljstvo — tvoje ljubezen pa je dovolj vdika ... Z ljubeznijo občuduj mogočni vsemir, v ljubezni objemi njegove svetove in občuduj popolnejše ljudi, heglo si ti, in-mogočnejše kulfure od tvoje! Glej, onole krvavordeče selnee, ki se zove Antares, in tele drobna, zelftno goreča zvezdice, ki ti jo kaže daljnogled, tvo-riU dvozvezdje; majhne razde- ice solne i Ija kras, zeleno v skupno' . Ije, in eno sdln I okoli drugega. Zami-trenotek v umetniški le po njih piane-od dveh razno-Kavnokar vzhaja ... da bleste« poljane V luči, nad njimi pa aš dvigajo zelenobarvni oblaki kakor košate veje orjaških dreves. Ni se še nasitilo tvoje oko krasnih barvnih kontrastov, ko stene rdeče solnce izza horizonU. (Dalje prihodnjič.) 24. APRn.j bezvitNA PONUDBjC Slovenec, srednje staro«ti1 tenege značaja bi se rad ^ na farmo, ker mene veseli ne farmi Katera resno žeji tenega moža, naj se spodnji naalov. "ženin D" c|o. So. Lawndale Ave., PREKLIC! Jm spodaj podpisani čem vse, kar sem govoril ov. imajo take farme, ki so že obd« lane in posejane, vzame sel tudi brez sadnega drevjs. Hii je oddaljena od Pullman tova ne 15 minut hoda, kjer je staln tlelo m dober zaslužek. Za ni ddjna pojasnite pišite na naalov "Hiša" c|o. Prosveta, I 2657 So. Lawndale Avs., Chicago, Ul. DA SKUHAŠ DOBRO PI VO, PlSl PO NAŠE I PRODUKTE. imamo v ssloci sUd, hmelj, «Udkc in v»e drug« potrebščine. p0«kuiit in s« prepričajte, ds je doma pri nU kuhani vedno le najbolj« ln nsjci nsjši. Grocerijam, sladšlčarjem in v pr« dajalns železnine damo primeren po pust pri večjih naročilih. Pilite w informacijska: FRANK OGLAR, «4St Baperlor Aveane. CleveUnd. 0 -j--T" POZOR ROJAKI! Na prodaj je štiri sobna hiše ne vogalu lote ne Maxhom Johnstoem, Pe. Lote meri 40x 120. V hiši je dektrike, voda n stranišče. Plin je zraven lote na alley, kdor bi ge hotel nabijati v hišo. 'Proda se tudi kuhinjska peč na premog, je še v dobrem stenju. Za nadaljna po-eanile se poizve pri: Miched ofina, 271 Grove Ave., Johns-town, Pe. Listnica upravniitva. Naročniki v mestu Milwaukee in okolice, lahko plačajo svojo naročnino 'za list ProsveU br. 4* Kolbeznu pri Jug. Jewelry k Wion. Co., na 826 GJrove St., Milwaukee, Wis. ........................ KOŽNE BOLEZNI - povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jlmat; SEVERA'S ESKO ■aprsl frt . I Vi Hf C O IrtflOS, I O A'A sejem m v tiskarsko obrt spadajoča rela. Tlgka vebiln n veselice In shode, vizitnice, časnike, knjige, koledar je, letake itd. t sloven skem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem angleškem jezika in dragih. i» I voktvo tiskarne apelira m članstvo s. n. p. j., ia tiskovne naroča v svoji CENE ZMBBNE. UNDSKO DELO ntVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na n«iW: 8.N. P. h Printerjr, 2657-69 Soatk Uwndale Avenne, WL J ■ li i i • i i i i ! f U I i i li i TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-. MENA POJASNILA. ■