Posamezna stevtiv* m vinarev. Stev. 66. V Liublianl v četrte!« dne 3. aprila 1919. VEČERNI UST t«W t«!oletno po pcSU K 40-—. za Ljubljano K 36-— • polletno ... 20’—. ... 18 — • totrtletno ... ID —. ... 9'— m mesetno ... 3-50. „ . „ 3‘— wniit»o in uprava: Kopitarjeva ulica 6. — Telefon 50. NEODVISEN DNEVNIK lnscrati: Enoslojna petitvrsta (59 mm Erofc* N I na visoita aR nla prostor) za enkrat oe 59 »m. u a vato večkrat po 43 vin. — Ob soootak dvojni tarit. — Poslano: Enostolpna petitvrsta R T— — iznaia vsak oan. Izvzemi! nedeljo in praznike, ob S. ort popoldne. Ljudska glasovanje v zasedenem ozemlju. Posebno poročilo »Večernemu listu«. , Zali log, 2. aprila. Ljudje, ki prihajajo * zasedenega ozemlja, pripovedujejo, da je ^hjanska vlada po Goriškem in tucli v 2. terih krajih zasedene Kranjske ter v tu pričela z ljudskim glasovanjem o pri- padnosti posameznih krajev. Dosedanji uspeh glasovanja je za Italijane vseskozi neugoden. Ljudstvo je v celoti gLasovalo proti Italiji in so celo mnogi Italijani oddali svoje glasove za Jugoslavijo. ' Usoda Karla I. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Keka, 2. aprila. »L’ Homme libre« po-netf : ^?k°r naznanjajo iz Dunaja iz urad-vira, sc je švicarska vlada zaradi izjavila pripravljeno sprejeti nekda-cesarja Karla, ker je glede tega po-^Prasal švicarsko vlado angleški častnik, k , Ces‘lr1u pridelien v varstvo. Do tega ori-m na£n’l častnika spopad med •znikj in divjimi lovci v Eckartsau. 2di se pa tudi, da je avstrijska vlada naznanila zavezniški komisiji na Dunaju, da ne more dovoliti cesarju bivanja v Avstriji, dokler se formalno ne odpove prestolu. Te odpovedi doslej še ni. Vendar se ni glede tega v nobenem oziru pritiskalo na cesarja. Ta uradna izjava pristavlja, da se bodo zaradi varnosti avstrijske republike stavili tozadevni predlogi državnemu zbora in da se bo zadeva uredila pričetkom aprila. Italijanske spletke pri Vatikanu. »Večernemu listu«. se ne bi pokoliri temu ukazu, To se je gotovo zgodilo brez vednosti generala kapucinskega reda, ki je Francoz in ki kot bivši odvetnik v Parizu uživa velik ugled v francoskih političnih krogih. Kapucinski general bo informiral Vatikan o pravem stanju stvari in skušal razkriti italijanske intrige. Posebno poročilo Reka, 2. aprila. Reškim kapucinom je . 1 Papežev državni tajnik kardinal Gasit1 ,pismo' očividno pod vplivom italijan-v*ade in nekaterih italijanskih duhov-na Reki. V pismu jim ukazuje, naj jn^zste vsako politično delo in se posvete s vcrskim potrebam ljudstva, sicer naj ^ Pripišejo posledice, ki bi nastale, ako Ren zmaguje. LDU Berlin, 2. aprila. (Dun. KU) i di sedaj v Parizu da bo mirovna pogodba bend« javlja iz Amsterdama: Kakor po- vseskozi soglašala 8 14 točkami njegovega k New Yorka, je izjavil Wilson od-anstvu ameriškega kongresa, ki se mu- programa. Hevarnost lakote. ft LDU. Berlin, 2. aprila. (DKU.) »B. Z. . ritag« poroča iz Frankobroda ob 8e J: \ri včerašnji seji mestnega zastopa lZfaril ravnatelj prehranjevalnega *aht i-Z j , Pesimistično v točasnem polo-hudske prehrane. Odmerek* ki ga dobi posameznik, nikakor ne zadostuje za prehrano normalnega človeka. Največja nevarnost pa tiči v okoliščini, da niti ta odmerek ne bo mogel ostati na svoji dosedanji višini; ako do sedaj še ni bil znižan, je temu vzrok samo strah pred izgredi Brez konca. Reševanje našega vprašanja pred mi rovnim posvetom v Parizu vzdržuje vso slovensko javnost in ves naš narod v bolestni napetosti brez konca. Vsak teden, vsak dan pronikne kakšno poročilo skrivnostni zastor, ki zagrinja svet dcselorice naših sodnikov, toda nobeno nam ne prinese olajšave in upanja. Ko so se stvari za nas obupno zasukale, smo zahtevali, naj Wdson v sporu odloči. Zanašali smo se na njegovo pravičnost, na plemenitost njegovega mišljenja, ki jo je tolikokrat pokazal, in vedeli smo tudi, da bo Amerika ta predlog podpirala. Bili smo prevarjeni. Nato je naše odposlanstvo zahtevalo ljudsko glasovanje v zasedenem ozemlju;, belgrajska vlada je to zahtevo odobrila in podprla. In resnično ali bi ljudsko glasovanje ne bilo najmanjša mera pravičnosti, ki sc nam more podeliti? Kaj more Italija izgubiti svojega v slučaju, če pride do ljudskega glasovanja? Kateri Italijan bi bil prisiljen oddati svoj glas proti svojemu prepričanju? Nasprotno — bati se nam je bilo, da izgubimo pod italijanskim pritiskom, na račun italijanske agitacije in vsled bogatih propagandnih sredstev Italije marsikaterega svojega človeka. A bili smo prevarjeni, kajti kakor se vidi, je tudi načrt ljudskega glasovanja pokopan. Medtem ko je naše odposlanstvo bojevalo težek boj za naše Primorje, se nam je poročalo, da je naša severna meja ugotovljena in varna. A bili smo prevarjeni. Najnovejša poročila iz Pariza dokazujejo:, da je vprašanje naših meja ne le popolnoma nerešeno, ampak da je slej ko prej malo upanja na ugoden izid kakor na zahodu* tako tudi na severu in vzhodu. Usoda našega Prekmurja je še negotova, na Koroškem bi hotela postaviti pariška konferear ca mejo ob Dravi, na Primorskem smatrajo pariški gospodje za velikodušnost, če nam priznajo Dalmacijo in otoke, vzamejo p» Istro in Goriško. Razume se, da takih pogojev naši odposlanci niso mogli sprejeti. Preskušnje prihajajo nad nas brez konca. Potrebno je, da jih mimo in juna^ ško prenesemo. V težkih dneh se kaže moč naroda in njegova življenjska sposobnost. Češke meje. LDU Praga, 3. aprila. (ČTU) Večerna adaja »Prava Lidu« poroča; Predsedništvo ministrskega sveta je baje prejelo iz Pariza brezžično brzoiavko, da bodo v prihodnjih dneh natančno določene meje Če-'loslovaške republike, glede katerih so prišli včeraj do končnoveljavnega sklepa, Predsednik Masaryk bo iz tega povoda razglasil na narodni skupščini spomenico o zunanji in notranji politiki Čeh osi ovaške republke. LDU Stuttgart, 2. aprila. (DKU) Pri včerajšnjih izgredih in poizkusih ropanja K bilo 5 oseb mrtvih in 12 do 15 ranjenih, LDU. Stuttgart, 2. aprila, (DKU.) WU ioznava. Javna poslopja so zasedena po vladnih četah, telefonske in telegrafične Eveze so pretrgane. Listi so se pridružili meščanskemu stavkanju in od včeraj ne .zhajajo več, Nad mestom Stuttgartom in okolico je proglašeno obsedno stanje; o prestopkih sodijo izredna vojna sodišča. Organizacije trgovskih in industrijalnih na-itavljencev, mestni in državni uradniki, zdravniki, lekarnarji in odvetniki se udeležujejo meščanske stavke in manifestirajo na ta način za mir in red ter izražajo svoje zaupanje vladi, V teku včerajšnjega dne je prišlo na več mestih do spopadov med izgredniki in vladnimi četami. Pri tem je bilo več oseb mrtvih in ranjenih. Pred neko vojašnico jc skušala množica opleniti s kruhom naložen voz; iz vojašnice so streljali s strojnimi puškami. Bilo je več mrtvih. Vladnim četam prihajajo ojačenja i dežele. Stuttgarska »Stadtwache« se obrača v ostrem tonu proti voditeljem špartakovcev, ki so naščuvali delavce k stavki in izgredom. Ministrstvo za zunanje stvari jc objavilo opomin delavcem, v katerem pravi, da namen splošne stavke ni zboljšanje delovnih in mezdnih razmer, ampak strmoglavljenje državnega reda, LDU Frankobrod ob Renu, 2. aprila, (DKU) Policija od poldneva dalje obvladuje položaj. Ponovni poizkusi ropanja, ki so se pojavili v starem delu mesta, so bili udu-šeni v kali. Ugotovljeno je 16 primerov ropanja, Med 12 mrtvimi plenilci se nahajajo 4 ženske. Mnogo težko ranjenih se bori s smrtjo. Organizacije delavcev v tovarnah so sklenile staviti se prostovoljno na razpolago varnostni straži, da se preprečijo novi nemiri. LDU. Berlin, 2, aprila, (DKU.) »Vor-warts« javlja iz Frank obreda ob Meni: /Tukaj vlada popoien mir in red. Vrše se številne hišne preiskave, LDU Berlin, 2. aprila. Danes predpoldne so stopili tehnični in trgovski nameščenci berlinske kovinske industrije v stavko. Število stavkujočih, med katerimi so delavci vseh kategorij kovinarske stroke, presega 30.000. Povod stavke je odklanjajoče stališče delodajalcev napram mezdnim in drugim zahtevam. Italijanski izgredi w Daimaci LDU Split, 3 .aprila, (DDU) iz Orebiča jeročajo: Vsled prihoda ameriškega odpo-,lanca je vsa Korčula v obsednem stanju, '/sa posadka je konsignirana. 31. pr, m, tvečer so italijanski častniki zbrali mestne "izrodke in organizirali demonstracije. Me-z Barija in vzeli na krov 20 ra-Po ~ ^ vo5akov in mornarjev se pogreša, z« Se ie parnik dovesti v Bari. Cen- karo^ati o tej ladijski iz pokrajine. teh«"*" jugoslovanskih agriknlfnmih ortfr^F® u ^rc«u. Pod tem imenom so se deh?IZ*ra^ jugoslovanski slušatelji zemlje-i tehnike v pragi. Svrha društva je dob u‘*Cv teoretičnega študija z nabavo ^rokovne knjižnice in s predavanji. nai omogoči članom tudi prak-eksl r?.°brazbo s prirejanjem poučnih *o»otUrZ^ V s*r.°^ovne zavode in vpogled v racionalno gospodarstvo češko «Uotf0x ‘eriia,ae prakse. Ker pa jc klubu Podpv? d.e,ovanie le z večjimi gmotnimi domovine, se obrača na vse pri-volif0CC V* zav°de s prošnjo, da mu blago-P^dpof1 gotovo meseč:io ali letno Siftj vis°W- * ^ °nC' ^ morei° osi garati na-feri’ i cm agronomom kako mesto Klubi. prakso, prosimo, da to javijo: Kr^I vi« u T* tehničara n Pragi, hra.dy, Slovenska ul. 7. kr Koncesijo mestnega stavbenika v Sarajevu je podelila Narodna vlada za Bosno in Hercegovino g. Franju Varšku iz Verda pri Vrhniki, kr Točnost in pošta. Nad netočnostjo ljubljanske pošte se čuje zadnji čas precej godrnjanja. To ni brez posledic. Pisec teh vrstic je v kraju do katerega ima osebni vlak 40 minut. Če do pol 8. ure zvečer oddaš pismo, ga pravilno prejme stranka v Ljubljani v teku 13 ur, drugi dan ob 9, uri dopoldne. Ge ,e navadno pismo (poslano 8. marca) prejela stranka v Ljubljani šele čez 5 dn;. še ni tako hudo. Vse kaj drugega pa je, če ekspresno pismo v tej bližini potuje dva do tri dni, kar se godi pogosto. Ekspresno je bilo n. pr. poslano pismo iz tega kraja v soboto, 29. aprila z upanjem, da ga stranka prejme v nedeljo. V časopisih nno brali, da se ob nedeljah dostavljajo ekspresna pisma. Dostavljeno pa je bilo šele tretji dan, v ponedeljek. Ali pošta prevzame odgovornost za škodo, ki radi tega nastane? Malo več vestnosti v službi bi bilo toplp priporočati. kr Stanovsko društvo deželnih užit-ronskih uslužbencev na Kranjskem sklicuje občni zbor za dne 13. malega travna t. 1. ob 2. popoldne v prostorih (salonu) gostilne Angele Češnovar, Kolodvorska ulica št. 33, Ljubljana. Zaradi velevažnega dnevnega reda se vabijo vsi užitninski uslužbcnci iz Slovenije (torej tudi oni iz Korošue in Štajerske), da se zborovanja gotovo udeleže, Odborova seja se vrši ob 10. dopoldne istotam. Posebna vabila se ne pošiljajo. — Predsedništvo. kr Težave reSkih trgovcev, »Gior-nale« toži, da leži med mnogimi drugimi križi in težavami, ki tarejo reške trgovce, tudi skrb, da ga hišni gospodar čez noč postavi na cesto. Začela se je namreč vsled dohajanja trgovcev iz Italije divja špekulacija z lokali. Tak trgovec si najame agenta, mu obljubi visoko vsoto nagrade in dovoli, da sprejme še tako visoko najemnino. Gospodarji seveda nočejo zamuditi lepega dobička in odpovedujejo strankam, ki so jim leta in leta pošteno plačevali najemnino. List zahteva odpomoči. 1 Prernijsra »Verige« v dramskem gledališču. Ta večer je bil vsekakor lep in pomemben. Po dolgem presledku smo zopet videli na našem odru izvirno noviteto, ki smo jo lahko iz srca veseli. To je najboljša Finžgarjeva igra In sloji v prvi vrsti naših najboljših dramatičnih del, če je pa imenujemo narodno igro, tedaj je to najboljša narodna igra sploh. »Veriga« pa po mojem mnenju ni samo narodna igra, to je ljudska drama, ki se godi na slovenskih tleh, drama naših vasi, v marsičem tudi drama celega naroda (lahko bi jo smatrali tudi /.a sliko našega strankarskega boja, ali brezpomembnih intrig, iz katerih zrastejo vojne). Mnogo občečloveškega ima v sebi. Zato ta ljudska zgodba ne bo živela samo par let, ko strast tudi ne bo izginila v eni noči. In če izgine kdaj, bo verna slika našega starega greha. Kdor je živel kdaj med našimi ljudmi, živo čuti, s kako spretno roko ie posegel Finžgar vanj in nam podal živo ljudi v dejanju, kretnji in govorici. Čt ne radi drugega, že radi tega je morala igra žeti uspeh. Ljudi, ki so se kretali na odru, smo srečavali v življenju na vasi, videli smo prizore, čutili tragiko: zavedali smo se tega šele, ko nam je predstavil te razmere pisatelj in podčrtal: Greh rodi greh! Dejanje igre je krepko, ki raste z elementarno silo do konca, do tragičnega trenutka, ko pade starček v krnico. Čudovite so nekatere neme scene, ki vplivajo najbolj. Brezdvomno so pripomogli k uspehu igre igralci, ki so naštudirali igro tako vestno in s tako ljubeznijo, ko nismo bili do zdaj va>enl in nismo pričakovali. Nučič je podal trdo gorenjsko grčo tako, kot moremo pričakovati le od njega; posebno težko sceno v začetku drugega dejanja je rešil izborno, Bratina je igral Mejača tako, ko ga še nismo videli igrati. Kar je mogel dati iz sebe, nam je dal v ti igri vse, in to je bilo dosti. Če je bil zadirčen, dobro, žive taki ljudje, in to govori za njegovo igro. Rasbcrger je igral deda Primoža tako naravno, da smo čutili, ko da nimamo igralca pred seboj. Bukšekova je podala kmetsko mater zelo resnično, ki je udana in vpliva na moža pomirljivo. Juvanova je za realistiko ko ustvarjena. Odkar smo jo videli v »Vozniku Hcnšluet, ji lahko v podobnih vlogah zaupamo že v naprej. Kmečko deklico je podala tako živo resnično, da smo jo bili veseli. Njen fant ni bil najboljši, a igre ni kazil; videlo se je, da se je potrudil. Isto velja o Tomažinu. Drnolec (Ločnik) pa je igral intriganta, kmetu sovražnega bajtarja, res izvrstno in njegov snubač Boltežar (Prek) je bil tak, ko ga daleč nismo pričakovali, vsaj jaz ne. Neznatna vloga, a je pogosto velikega pomena za uspeh igre. Isto tudli o Danilovi, ki je bila svetel žarek v igri, vesela i podjetna. Igrata je s žiro temperamentnostjo. Mala dečka sta tudi igrala izborno, moremo ju samo pohvaliti; celo težak prizor v tretjem dejanju, je potekel brezhibno. Režija igre je bila vestna. Uspeha igralcev in pisatelja se veselimo mi vsi, želimo si le še pogosto takih večerov v našem gledališču. F. B. 1 Uradnike-begunce iz Trsta, ki imajo že svoje družine oziroma pohištvo v Trstu in jim je na tem ležeče, da sc njihove družine čimprej preselijo v Ljubljano, si dovoljujem povabiti na pogovor v petek, dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer v mali sobi Narodne kavarne, — Dr. Matičič l Osrednje društvo natakarjev, hotelskih, gostilniških in kavamarskih uslužbencev za Slovenijo, podružnica v Ljubljani, ima svoj mesečni shod v petek, dne 4. t. m, ob 11. uri zvečer v kavami Central. V«i člani ter ne člani te stroke se vabijo, da se ga številno udeleže; na dnevnem redu so važna vprašanja o položaju in delavnih razmerah v ti stroki. — Odbor. 1 Trafikanti in podraženje tobaka Kadilce čaka zopet neprijetno presenečenje. Ljubljanski trafikanti so razširili veat, da se bo tobak podražil in sicer kar za 50 odstotkov. Zato danes nc dobiš skoro v nobeni trafiki tobaka, tudi na izkaznico ne. Trafikanti so baje tobak spravili, da ga bodo potem dražje prodali. Seveda so v tem oziru med trafikanti častne izjeme, vendar iih ni mnogo. Politična kronika. p S.acek obolel. LDU Praga, 2. aprila. JČTU) Minister za javna dela Stanek je obolel. , p Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom. Zadnji čas se je v Bel-gradu ustanovila Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom, Tej organizaciji je država podelila kredit 200 milijonov dinarjev ali četrt milijarde kron. Ta urad je pooblaščen, da prevzame vso uvozno in izvozno trgovino in vse kompczacij-ske kupčije. Za lažje poslovanje se bo določil v inozemstvu in posameznih pokrajinah po en denarni zavod za obračun. V Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu se bodo ustanovile podružnice kot oddelki pokrajinskih vlad, v Osjeku, Mostarju in Dubrovniku pa kot odseki trgovskih zbornic. Ta ustanova je hrvatske trgovce silno vznemirila ter so priredili proti njej protestni shod. Sedaj se peča z vprašanjem »Jugoslovanski Ekonomista«, ki piše na uvodnem mestu med drugim: Naša država ;e osnovala centralo za uvoz in izvoz za to, ia dobi popoln pregled vsega, kar se želi uvoziti, kakor tudi tistega, kar nameravamo in kam nameravamo izvoziti. Poleg te centrale se je ustanovila tudi centrala za devize, ki ima dolžnost skrbeti za to, da dobimo za naš izvoz dobro valuto in da ne izdajamo dobrega denarja za blago, ki ni neobhodno potrebno.Brez teh dveh central bi bila državi otežkočena nujno potrebna kontrola nad izvozom blaga, ki se sme izvažati (t, j. nad dovoljenim kontingentom) in vpliv v lej smeri, da dobimo za izvoženo blago dober denar, katerega potem zopet ne smemo pošiljati v inozemstvo za blago, katero sami proizvajamo ali za blago, ki nam ni neobhodno potrebno, Le na ta način bomo mogli zavarovati vrednost našega denarja. Pri tem bo seveda nekoliko prizadetih tistih par veletrgovcev, ki so se doslej sami pečali z izvozom in uvozom. Toda v sedanjih kritičnih časih je pač treba osebne koristi posameznika zapostaviti koristim splošnosti. Sicer se bo pa vsem in vsakemu kasneje obilo vračalo, kar izgube sedaj v interesu države. Po svetu. *•' s Akademija nesmrtnikov. De La Fou-chardiere je napisal tole satiro: Časopisi to postali strašno zoprni. Brezkončni Miltonovi modri izreki, nervozno ponavljanje vedno istih stvari, a vse s tistim velikim dostojanstvom ohreda in to dan na dan! To že preseda, gospoda! Malo bi koristilo, če vas spomnim, gospoda, na junaška dela starih in dobrih časnikarjev. Toda to ne more več biti tako, ko je bilo. Kar je prešlo, je prešlo. Ali eno morate vzeti od njih, načelo; treba je, zabavati občinstvo. Na primer tako: Treba vam je nekaj intere-tantnih intervijevov. Ni, recimo, v Parizu nikogar, razen nekaterih znamenitih politikov, ki pa govore vedno iste besede in za desetletja stilizirane izjave. Tedaj pa storite tako. Pišite tajniku akademije nesmrtnikov, da kandidirate na eno stolico. Zato ni treba ne mature, ne naslovov, ne tiskane knjige; dovolj je, da je pismo na tajnika napisano tako, da ne bo že samo po sebi vzrok odbi)anja. Ko ste naredili to, dragi kolega, je treba, da napravite sedemintrideset obiskov. In glejte, tu imate že sedemintrideset intervijevov. Dobili boste Massona, ki si pere noge, Bounrica v copatah z modrim in rožnimi progami, maršala Joffrca, ki piše svoje spomine, ki mu jih diktira njegov tajnik. Spoznali boste, oziroma, odkrili boste osemnajst še popolnoma neznanih »nesmrtnikov«, o katerih nihče ne govori in o katerih ni še nihče kaj bral. Vi boste odkrili začudenemu svetu njih imena, njih opravilo, s katerim se bavijo med ene in druge večerne seje. s Iz zgodovine zlata. Pridobivanje zlata potom pranja in topljenja je bilo v navadi že pri Egipčanih za časa četrte dinastije, tedaj leta 2000, pred Kristusom, in sicer v nubijski pokrajini. Pri Grkih je bilo za časa trojanske vojske zlato še nekaj zelo redkega. Za časa klasične dobe je bila Španija najbogatejša na zlatu. V predrim-skem času znani rudniki v naših deželah so bili v prvi dobi po Kristusu propadli, pozneje pa so se dvignili zopet in so dosegli v 15. in 16. stoletju višek. Češka je imela že v sedmem stoletju po Kristusu bogate pralnice zlata, in je veljala pozneje v srednjem veku ko najbogatejša dežela na zlatu. V Rusiji so začeli pridobivati zlato šele v 18. stoletju pri Jekaterinebur-gu in na Uralu. V sredi devetnajstega stoletja so odkrili kolifornijska in avstralska zlatna polja. Leta 1884. so dobili južnoafri-kanska zlata polja. s Vstajenje latinskega jezika. Andr e Lambert, francoski književnik snuje iz temelja anahronistični plan in zdi se, da bo svojo namero izvedel zelo dobro in to z veliko reklamo in s sodelovanjem najboljših imen in najbolj priznanih poznavalcev, Lambert hoče, da znova uvede latinski jezik v navado, ki naj bo univerzalen jezik, namesto »barbarskega volopiika« in »škandoloznega esperanto«. »Mi ne potrebujemo ciceronske, ampak srednjeveške latinščine. Revija, ki jo bodo izdajali, bo prinašala srednjeveške kronike, klasična dela in današnje novosti — vse s komentarji- Med stalnimi setrudniki se nahaja tudi Anatol France in znameniti humanist Pierre Louys. s Spartakus. Liebknecht ni bil vzel svoj psevdonim iz rimske zgodovine, ko se navadno misli. On je vzel isti psevdonim, ko si ga je bil pred sto leti izbral profesor kanonskega prava v Ingholstadtu na Bavarskem. Ta profesor je leta 1776, osnoval društvo prosvetljenih, ki je bilo pozneje srce francoski loži, ki so ob istem času zelo cvela v Nemčiji, Franciji in Angliji, Weishaupt je naoravil, da so postale framozonske lože središča vseh revolucionarnih podvzetij v Evropi. Njegovo geslo je bilo: »Vandalizirali cel svet in na razvalinah palač in gradov sezidati novo kraljestvo kreoosti.« Svoj plan je hotel izvesti tako-le: Zbrati tisoče in tisoče ljudi in združiti v eno samo voljo ter jih prisiliti, da poslušajo enega samega neznanega vodio: S to navdušeno falango bi premagal kralje in vlade, uničil praznoverja, zrušil -prestole in vse privilegije, ter odvzel vsako lastninsko pravo. Tedaj se je sam vojvoda od Braunschvvciga, pod vplivom spartakusovim, izjavil ko pristaša novih naukov. ' . s Jugoslovanska umetniška izložba v Parizu. Pariški »Excelsior« prinaša v svoji številki od dne 26. marca pod naslovom »Izložbe umetnikov helenskega genija v »Petit Palais« to-le vest: Izložbe, ki je priredil mestni svet v Petit Palais, v korist krajev, ki jih je opustošil sovražnik, ne bo samo manifestacija helenskega genija, ampak tudi velik dogodek umetniške sezone. Kralj Alfonz XIII., ki se zelo zanima za *° razstavo, je dal pripravljalnemu odboru na razpolago 25 krasnih Goginih slik, ne“2j divnih starih Gobellinov ter niz slik E Greca, Murilla, Velazqueza in Zurbarana, ki se štejejo med najboljša dela španske umetnosti. Moderni španski slikarji so z®* stopani s 300 umetninami. Tri dvorane 1 e-tit Palais so posvečene beneški slikarski šoli. V to izložbo so vzeli tudi glavna dela največjih italijanskih mojstrov. Ena Ja' lerija »Petit Palaisa« je odločena za slovenske, hrvatske in srbske moderne ume*' nine. Nek poseben odbor je izbral zbirke slik stare in moderne francoske šole, bakrorezov, skic, in umetnih vezenin, ki b*>-do izpopolnjevale to izložbo. Izložbo u° otvoril predsednik republike, s Pridobivanje premoga na sveta. D® 440.330 vagonov premoga zadnj h let P*®® vojno je odpadlo na Ameriko 40 odstotkov, na Anglijo 22, na Nemčijo 20, na Avstro-Ogrsko 4.1, na Francijo 3, na Rusijo 2.5 °* na Belgijo 1.7 odstotkov. Vse druge države so dale 6.7 odstotkov premoga. Leta 1913' so dale centralne države 25 odstotkov P{®! moga. Leta 1915. so izkopali zaveznik* dnevno skupaj 100.000 vagonov premogj1' V Avstro - Ogrski pa je to leto kepanje nazadovalo od 18.300 na 16.000 vagon°v; na dan. Osrednje države so izkopale 1®*® 1915. dnevno po 94.000 vagonov premog®' s Gledališče v smrt od gladu obsojenih. Ko razpravlja javnost o vojaških gl®' dališčih, prinaša »Minerva« nekatere P°' drobnosti iz Napoleonovih vojn. V franc0" sko-španski vojni ujete Francoze so koncentrirali na otočič Cabrera in jih tani pustili, da umrejo od lakote. Pa vseeno s° imeli še dovolj energije, da so napravili * neki jami gledališče s pomočjo kamenja drv, kjer so prirejali predstave, po večjem komične. Večkrat so igralci na odrt* popadali od gladu, a med gledalci je hnf' la stalno službo varstvena straža, ki Jf odnašala iz »dvorane« one, ki so otof od lakote. s Zdravilo proti zlatenici, »TeirtP** poroča, dia je odlični japonski zdravn**-Noguski po dolgem in pridnem proučava-nju v laboratoriju lazareta v ekvadorske Dnajakvilu iznašel mikrob zlatenice.^ tem, ko je dr, Noguski izoliral bacil, k* ' dobil po njem ime, je pripravil tudi z(t?" vilo za-zdravljenje zlatenice. Do sedaj I to zdravilo pokazalo izvrstne rezultate, s Navijalec cen. Neki konjski trg°y. je postal med vojsko zelo bogat, kupil 8\J? vilo in jo dal z velikimi stroški opremi^ Ko je bilo vse dogotovljeno, vpraša zida^ skega mojstra, kakšen rek naj si da vzida ob vhodu. Mojster pravi: »Kar sem in imam, vse si mi dala ti, o domovina!« s V kinu zopet začel govoriti. Leta 1916 so prinesli listi čudno vest, da je vojak začel v kinu zopet govoriti. Prišel je v kino vojak, ki je bil izgubil v vojski dar govora in dar sluha, samo kino mu je nudilo še nekaj razvedrila; je vsaj gledal, če Poslušati in govoriti ni mogel. Igrali so tudi neko smešnico in se smejali prav od srca, zlasti v enem prizoru. Tudi gluhonemi vojak se je začel smejati in sicer tako ■nočno, da se je ves pretresel. Ko se zave, sliši, da okoli njega ljudje govorijo, Posku-6i tudi on in šlo je. s Leteči človek. Kako bi človek letal Po zraku, to je eno najstarejših vprašanj, 111 je že od nekdaj mučilo uboge človeške Možgane, Dr. Nimahfr je v akademiji znanosti na Dunaju imel o tem zanimive plavanje, Če je zrak popolnoma miren, mo-*a uP°rabljati plica mišice, da se vzdrži in ?re naPrej. Ptice roparice friotaje prav hi-r° s peroti, izmera je majhna, a gibi pogosti. Albatros, ki ima šest kilogramov te. g.c’ P°l kvadratnega metra perotne povr-*ne, torej okroglo trinajst kilogramov po-rfjlnskega obteženja na kvadratni meter, sk i'6 Za P°^asn0 plavanje po zraku na undo deset zamahljajev s peroti s širi- • j izmero poldrugega centimetra. Delo refi nepolitični Spectator. Starod, ki izumira. (Po Nansenu priredil Ivan Bežnik.) (Dalje.) « Prvi kajaki dospejo v zaliv; to so O*11' ki nimajo plena. Žene jih sprejmejo in P°' magajo potegniti čolne na breg. , S!ed;jo kajaki s plenom, ki ga, ko dospejo do brega, odvežejo in vržejo žena-11 nato sc izkrcajo sami. Po lem skrbijo za. J-0' da spravijo kajak in orodje r.a varno. plen se ne zmen jo več, to je delo že0* Možje gredo v hiše, slečejo mokro obleko in oblečejo »domačo obleko«, 1° danes pač bolj obleka, kot je bila — kakof smo slišali — v prejšnjih časih. Sedaj zajtrkujejo. Popolnoma pa se n*' jedo šele tedaj, ko je plen razsekan, s-j han in položijo meso v veliki skledi na o®' Tedaj pa požrejo neizmerne množine :ncS in slanine. , Ko se nasitijo, vzamejo žene kal^ delo v roke, možje pa počivajo od nega napora, snažijo orožje in pripoved jejo dnevne dogodke, ki jih posluša vS^ družina, posebno dečki. , Eskimi svojih dogodb ne pretiravajo kot je navada pri nas vseh, Pripovedova15) je živo in odkrito. Besede ponazorili nagle kretnje rok: z eno predstavljajo vai, a z drugo udarec. Primer pripoved^ vanja je la-lc: »Ko sem hctel zgrabiti k* puno, sem se ozrl; tu je ležala; zgrabil sc ^ jo; držal sem jo trdno v pesti; švignila Met pokaže z roko. Pri tem ne pozab* levico pokazati zadnje umirajoče gibe vali. Tupalam se pripovedovanje razril tudi v šalo, ki vzbuja obilo smeha. < Tako preteče Eskimu dan. Nič P°s.*La nega ni v teh doživljajih, ki so za Esldfljj tako privlačni, Vse njegove misli so zUiL, na morju, trd boj z valovi je bogastvo »Nj govega življenja. Če mora ostati doma, je tesno pri srcu. - .[(j Zato ni starcem nikjer tako na Grenlandiji. Brez moči moraio doma in živeti od milosti drugih, ko nekdaj hodili na morje in se vračali s nom, Samo spomini jim še živijo. Ka ^ pridejo lovci s plenom, prihitijo k hretf jim ga pomagajo razkladati. Štev. 66. »V«?ernt Kat*, 8ne 3. aprfta 1919. Stran 7 Pogosto je lov nevarnejši kot ta, ki ga ravnokar opisali. Če pride velik falenj pod kajak, tedaj je treba velike *Pr*tnosti in mirnosti, da preprečijo, da ga « ne zdrobi popolnoma. Nevarnost jc tudi, sc prikaže tjulenj lik kajaka iz vode, "er je žival ravnotako najela kot močna. C« napade kajak in ga /vrne, tedaj je malo °Panja na rešitev. Včasih zgrabi moža pod vodo, ali pa se loti kajaka ju mu napravi ‘uknjc v dno. Kljub temu sc dogaja, tla se tudi v takem slučaju vzravna in prelaga žival. . Še nevarnejši nasprotnik pa je mrož. Nad takega se spravi navadno po več lov-Cev„ zato da pomagajo drug drugemu v Slučaju potrebe. Toda tudi en sam se ga loti. Mrož je velika, do 5 metrov dolga ži-v«, s trdo, vlačno kožo in debelp plastjo tanine, nenavadno trdo lobanjo in neotesanim truplom. Le kdor ima močno in va-l®no roko, ga lahko zmaga. Kakor hitro je napaden, se obrne na napadalca. Ne JjOcu sc mu dobro, kogar zadene s svojimi močnimi okli. Če so drugi mroži v Dližju, napadejo kajak vsi hkrati. „ _ «c norveški lovci imajo z vsemi svo~ ^ puškami, sekirami in sulicami, veliko "Potovanje prefJ njim, , Kolika predrznost je tetlaj, če gre na-Cn) en sam v šibkem kajaku in z lahkim ®rožjeni! Eskimu je to nekaj navadnega. , | se bojuje z njim, mu zasadi suhco v e 0 in ga premaga. * n takem lovu jc hladnokrvnost £iav-■ ® stvar, sicer lovcu slaba prede. Pri Kam-Sanriutu je napadel neki mrož kajak od prodrl z okli dno, možu ledja in cio krov. Tovariši so hiteli nesrečniku Ki ?.0moč, in le s pomočjo drugih se je re-bivali in prišel na suho. tudi i. Poleg teh živali napade Eskisno J«, in sicer ardluka, ki je precej nevarna .Val. S svojo močjo, spretnostjo in ogrom-m> zobmi lahko zdrobi kajak v hipu, če 'ni* v* sama. Tega se boje celo Eski-_ ’ *ar jih pa ne zadržuje, da ne bi ga ^Padli. , . V^asi so se lotili tudi velikega kita, s *e v velikih »ženskih čolnih*', v katere »Za *ene *n otroci, Hans Egede piše: “ ta lov so sc okrasili ko za svatbo, a«Cr t uše** ^er ,lc mara ,wnaza- - 1 Kit jc bil harpuniran, toda jc gosto s svojim repom čoln, ali prekucnil, ‘ Pa ga razbil. Možje so mu celo planili la K ■’ 50 Poskd' sunki šibkejši in so dan 8 su^cam* umorili. Tak lov je e® Postal redek, tudi pri lovu manjših živali in rib se —* iuvu inanjani Aivau iu nu i.n^rev*<^nosti lahko zgodi nesreča, da aiftk zvrne. Mnogo že jih je čisto na našlo smrt. Ob*J j ■ lo ima mnogo poguma in samo-*dajoče hladnosti. Nesreča ga le Sc utrdi v tem, Kaj pravijo Grenlandci »A« ° ^ofih doživljajih v njih časopisu Atnagagdtutit«? arsi x^ek lovec iz Tormaila je šel febru-dne leta 1876. na lov proti severu, itor16- SP£1 na svoj navadni lovski pro-vod®. p0^^al tik pred njim tjulenj iz t» lovec je potegnil svojo puško izza n°v, da bi ustrelil, pri tem pa se je puška sprožila sama in krogla mu je prodrla spodnji del telesa. Ko se je zavedel, je šel iz čolna in se vlegel na ledeno ploščo v bližini; tu pa je začelo pihati od severa in val za valom se je podil čezenj in ga oblival, zato jc moral stopiti spet v kajak in veslati proti jugu, Treba zn le čuditi žilavosti moža, ki je težko r pje-vcslal odprto morje hi dospel d- v. Pomisliti je treba, da je veslal po zunanji strani otokov, dosegel zaliv, potegnil kajak na suho, dal znamenje; nato pa se je zgradil na tla, ker ni b;l več v stanu, doseč; hiš, ki so bile oddaljene le nv.v<' od brega. Ko so ga pozneje našli in pr kajak, jim je bilo nerazumljivo, kako , i še živel, ko je izgubil toliko krvi., ki stala v dnu kajaka. Ko so ga nesli domov, je bil prepričan vsakdo, da ne bo dočakal drugega jutra, pa je živel še tri dni, Nikakega strahu pred smrtjo ni čutil, govoril je samo o tem, da spada k onim, ki so dosegK milost,« Mnogo podobnega pripovedujejo o tem ljudstvu. S trpljenjem in nevarnostjo je združeno vse njih delo in vendar ga opravljajo z veseljem in ljubeznijo. Če bi imeli Eskimi lastnega zgodovinarja, bi obstala njih zgodovina iz samih podobnih dogodb. Koliko junaških dejanj jc pozabljenih tam goril Tako je ljudstvo, ki so ga imenovali slabega in strahopetnega, taka so njih dejanja! (Dalje.) a Krtine komisiji bodo »uradovale v petek, dne 4, t, m, od 8, do pol ene ure dopoldne. Izdajale sc bodo izkaznice za sladkor. a PScnačaS sdirob za otroke do 3. leta se bode oddajal v vojni prodajalni, Go- sposka ulica po sledečem redu; Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami; Štev. 1 do 300 dne. 7, aprila; štev, 300 do 600 dne 8. aprila; štev, 600 do 900 dne 9, aprila; štev. 900 do 1200 dne 10, aprila; št. 1200 naprej dne 11, aprila. Za vsakega otroka se dobi t kg pšoničnega zdroba, ki stanc 3 krone. Stranke naj se strogo drže določenega reda, da ne bode nepotrebnega postajanja. Drobiž je pripraviti. a Prodajalci vžigalic se vabijo, da takoj naznanijo v mestni posvetovalnici ostanek vžigalic. Sk0 LDU Zagreb, 2, aprila Zaključni na današnji borzi: Denar •• kurzi 8)8,90 435 510 1400 840 «14 lt« 9150 700 Benka za trg., obrt in industrijo — Bunka in hranilnica za Primorja na SušaUu, nove delnice » . 495 Hrvatska eskomptna banka . „ — Jadranska banka, nove . . . . „ —■ stare . . — Hrvatska kreditna banka . „ . „ — nove......................... — 840 Narodna banka Zagrel) . . „ . , — — Obrtna banka...................... — — Poljedelska banka novo .... — Prva hrvatska hranilnico, stare — Mečka ptička banka.............. 180 Zemeljska banka, ...... — Eskomtna in meni. banka, Brod nove delnice . „ 368 — Hipotekarna banka, Zagreb . „ — — Narodna banko, brez kupona „ — — Obrtna banko, zadaja emisija, staro........................... — — Sladkorna tovarna, Osjek ... — 2750 Bo ežf.no v prsih naj bi vsakdo hitro od-pravit. SkuSnja uči, da obolela prsa izgube svojo gibljivost, valed Cesar postane dihanjo težje in dovaianie kisika v kri počasneje, Vsemu temu sc jc lahko izogniti, če po prsa in hrbet vtirajo s Fellersevisnbol lajšajočim „Kiza-FluidM in v slučaju potrebe tudi krepko masira. — Take masaže z „Elza-f!uidom“ no odstranijo samo bolečino, ampolt kroženje krvi, Za take masaže pa naj so vporablja le staro preizkušeno sredstvo kot jo „Fellerjev ESza-fluid". <> dvoj-natih ali dvo Specialni steklenici stane le 19 K Edino pristen se naroča pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Rlzatrg št. 245 (Hrvatska). Istočasno se pa lahko naročo Fellerjevo lagodno odvajajoče rabarbarske „Elsa kroglice11, da so v slučaju prebavnih težkoč, zaprtja Itd, takoj pri roki. — 6 skati Mo stane 9 K 50 h. Oboje domačih zdravil bi no smolo manjkati v nobeni hiši. — Kogar mučilo kurja očesa, naj ui nabavi izboren filzo-izdelek: Fellorjev turistovski obliž na kurja očesa; ecna 1 K 50 in 3 K. Omot in poštnina so računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani, (eb) Potrti globoko žalosti, vendar vdani v voljo božjo, »av.nanfam<> vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno'] ubij eni in e<.tt»i sin, oziroma brat in svak, čast. gospod Franc Mus salutiitnskl bogoslovec !n afeadeialk včeraj J. aprila po tlolgl bolezni, zvest sin in vzoren posncmaiec častitljivega rnladinoljuba Janeza Boška, večkrat previden s tolažili sv. vere in popolnoma pripravljen v 28. let« starosti izdihnil svojo blago dudo. V petek zjutraj ob šestih se opravijo za pokojnega na Rakovniku zaduSna opravila; telesni ostanki se noto slovesno prepeljejo na dolenjski kolodvor, od tam pa na dom«če pokopališče v Ribnico. Pogreb v Ribnici bo po prihodu jutranjega vlaka ob pol 11. uri dopoldne, od kolodvora na pokopališče v Jlrvačo. Ribnica-NemAka vas, dne 2. aprila 1019. Vdale Kus« mati. Mari|a Češarek, Ivanka Če&ereM, Francka, sestre. Češarek, Ivan Češarek, svaka. Marija in Lojzek Češarek, nečaka NB. Brez posebnega obvestila. 2230 Stev, 66* —Mi* Norveški spisal Bjornstjcrno B j o r n s o n. (Dalje.) Pri dedu in babici pa je postalo življenje silno naglo in iepo. Peli so in plesali, igrali so in pripovedovali so si pravljice. In tako je bil čas med doraščanjem sester razdeljen med globoko ljubeznijo do otožnih stariševv tihi sobi in med veselo življenje pri decu in babici. Če deklica od dvanajstih do šestnajstih let sestri v starosti od sedmih do enajstih let podari vse svoje zaupanje, sprejme v plačilo za to udanost. Vendar se deklica radi tega prerano razvije. Mildrid pa je nasprotno sama mnogo pridobila s tem, da je bila prizanesljiva, polna tolažbe, zgovorna in dovzetna; bila je starišem, dedu in babici v tiho veselje. Dokler ni vstopila Mildrid v petnajsto leto, se ni ničesar več zgodilo; takrat je na naglem umrl stari Knud. Komaj je sedel v sobi in se šalil in že je ležal, kakor mrtvec. Najlepše kar je mogla zanaprej stožiti stara mati, je bilo, da je imela pri nogah na otroški pručici Mildrid, kakor ste bili vajeni, ko je bila ta še čisto mala in ko ji je potem Knud ali pripovedoval svatovsko koračnico ali pa jo je žgolel Mil-dridi. Ob njenih zvokih je videla Astrid vstajati v svojih otroških letih močno, temno glavo; ob njih ji je mogla slediti čez dvor na gorska pobočja, kjer je še kakor pastir piskal koračnico; ob njih se je peljala ob njegovi strani v cerkev, ob njih je oživela najjasneje njegova živahna, premetena podoba. V Mildridini duši pa je pričel zveneti ta napev na nov način. Ko je tako sedela in ji je pela stara mati naprej, se -e vprašala: »Ali ga bodo tudi meni sedaj igrali?« Od trenotka, ko se je vzbudilo v njej to vprašanje, je stalo vedno večja pred njo; svatovska koračnica je skrivala tiho žarečo srečo v svojih zvokih. Nevestin venec je videla blesteti v njenem solnč-nera žarku, ki ji je obljubljal dolgo, svetlo ' 'njo v bodočnost. Šestnajst let — in ona se je vprašala: »Ali se bodem — da, ali se bodem kdaj jaz sama peljala ob njenih zvokih, za menoj oče in mati, mimo ljudske množice, ki se nikoli ne smeje; vesela izstopila, šla mimo Ole Haugenovega cvetočega groba in stopila v žarečem veselju k oltarju, v zadoščenje očetu in materi?« To je bila prva misel, ki je ni zaupala Bereti. Pozneje jih je bilo še več. Beret, ki je sedaj vstopila v dvanajsto leto, je čutila prav dobro, da je bila zdaj bolj osamljena, ni pa čutila, da je bila polagoma izpodrinjena in je prevzela neka druga njene pravice. To je bila osemnajstletna, fee davno zaročena Inga, njena strina na »osednjem dvoru. Če je videla, kako sta 5He preko poljan, šepetaje in smeje se, roko v roki, kakor delajo mlade deklice, se |e vrgla k tlom in jokala od ljubosumnosti. Mildrid je šla k nauku za birmo, tam Je spoznala deklice, in nekatere od teh >o prišle v nedeljo na Tingvold. Mudile so ke zunaj na poljih in v babičini sobi. Saj je bil Tingvold zaprt, a zaželjen kraj za mladino. Prišle pa so tudi zdaj samo takšne tja, ki so bile tihega značaja, kajti ne da se tajiti, da je ležalo nekaj prikritega v Miidtidi, kar je privlačilo le posameznike. Tačas se je med mladino zelo veliko | pelo. Kaj takega se ne zgodi slučajno; tedaj so bili svoji časi, svoj čas ima svoje pevce. Med temi pa je bil na skrivnosten način zopet eden iz rodu Haugenov. V narodu, kjer je nekoč, četudi pred mnogimi stoletji, iskal vsak mož in vsaka žena v petju izraza onemu, kar je v njih naj-jačje živelo in plalo, in so znali sami pesniti, in so dali svojim čuvstvom izraza — tam ne more umetnik nikoli popolnoma izumreti, temveč živi v tem ali onem okraju v svojih pesmih dalje. V tej fari pa se je že od davnih časov vedno mnogo pesnilo in pelo; Ole Haugen se ni bil rodil iz nič in ravno tako ne za nič. Sin njegovega sina je bil, ki je prejel ravno zdaj zopet dar pevca. Ole Haugenov sin je bil toliko mlajši od hčere, ki se je bila priženila na Tingvoldu, da bi mu bila lahko krstna botra. Imel je več otrok, med njima dečka, ki so ga klicali za Janeza, in ta je podedoval talent starega očeta, vendar pravzaprav ne za goslanje, čeravno je igral, temveč bolj za petje starih in za pesnitev novih pesmi. Ni jih bilo ravno veliko, ki bi ga bili sploh kdaj videli. Stvar je bila ta, da je bil njegov stari oče lovec, in sinovi so bili še čisto mali, ko je sedel starček na hribu in učil dečke basati in meriti puške. Nepopisno da je bilo veselje, ko so zaslužili s puškami oni smodnik in droben svir.ec, kolikor so ga izstreljali. Dalje ž njimi ni prišel. Mali je umrla kmalu za njim in takrat so si morali pomagati otroci sami, kar so tudi storili. Dečki so šli na lov, deklice pa so gospodinjile v mali koči pb vznožju hriba. Nekaj posebnega je bilo, če so se pokazali kdaj izjemoma v dolini; pa to se ni velikokrat zgodilo, kajti pozimi so bili poti, ki so vodili od njih navzdol, slabe in omejili so se na občevanje s faro, če so morali v dolino, da prodajo ali pa razpošljejo divjačino; poleti pa so se klatili s potniki po gorovju. Izmed vseh domov v fari je bilo njihov najvišji in znan vsled čistega gorskega zraka, ki more ozdraviti na prsih in na živcih bolne boljše, ko katerokoli zdravilo; zato sta imela vsako leto polno hišo ljudi iz mesta in inozemstva. Prizidala sta več sob, pa vse so bile polne. Od ubogih, da siromašnih ljudi se je povzpela ta družina bratov in sester do blagostanja. Občevanje z vsemi tujci jim je podalo nek poseben značaj; celo nekaj od tujih jezikov so razumeli. Pred leti je odkupil Janez dvor od bratov in sester, tako da se je vodilo zdaj vse v njegovem imenu; bil je tačas osemindvajset fet star. Pri sorodnikih na Tingvoldu še ni bil nihče od njih prestopil praga. En-drid in Randi Tingvold si gotovo tega nista razjasnila, vendar nič manj nista mo- gla prenašati, da se jc imenovalo ime o& tam, odkjer sta slišala svatovsko koračnico, Ubogi oče otrok je to slučajno zvedel in Janez je zato bratom in prepovedal, da bi se mudili tam, Venda tingvoldske deklice, ki so imele vesel) do petja, so nepopisno hrepenele po_ nje® in so se sramovale, da so jim stariši pr®' povedali občevati z družino. V novem de* kliškem krogu na Tingvoldu je bilo ve^ V povpraševanja po Janezu Haugenu in n)e“ govih sestrah in bratih in se. je o njih vC govorilo, ko o čem drugem, V tem lepem, petja polnem času ) bila birmana Mildrid, stara nekako se demnajst let. Malo časa prej je bilo vs tiho, malo časa pozneje istotako, Venda spomladi ali tembolj poleti je hotela, k* kor vse deklice, ki so že birmane, »S kravami na planino. Nepopisno se je teg veselila. Njena zaročena prijateljica na< bi šla na sosedno planino. , . Beret naj bi jo spremljala tja Mildridino kopmenje je prevzelo tudi flj ' Ko pa ste prišli na planino, kjer so Beretine misli ukvarjale saino z novim, J mučil Mildrido isti nemir. Neumorno je pečala z živino in z mlekarstvom dolgega časa, ki ji je še ostajal, ni n’yf e pregnati tako, da bi bila zadovoljna. In ure se jo mudila pri Ingi, ki ji j® 111 rala pripovedovali o svojem ljubljen® * dneve in dneve pa potem zopet ni not® iti k njej. Če jc prišla Inga k njej, jc b • vesela in srčkana, kakor da obžaluje s jo nezvestobo — potem pa se je je J lcmalu naveličala. Z Beret je le T ^ kdaj govorila, in večkrat, če je govor1 Beret ž njo, ni dobila drugega odg°v? , ko da in ne. Mildrid je čutila, da n ni prav, a pri najboljši volji ni mogla teg, zopet popraviti. Nekega dne je sedela v bližini tra nega pašnika. Nekaj koz jc zapazite P liko, da se odstranijo od drobnjadi, 111 je morala zdaj pasti. Bilo je predpm ^ nekega toplega dne, sedela je 3p°“ale, senci z grmovjem in lcso?n porastlcga mena; jopico je bila slekla in vzela P tenje v roke. Pričakovala je Inge, Za melo je za njo — »zdaj prihaja«, P slila in se okremla. -j Šum pa je postajal večji, ko b1 ® mogla povzročiti po njenem mnenju grmovje se je lomilo in drobilo — drid je prebledela in skočila pokoncu zagledala je"pod njim nekaj kosmatega dvoje iskrečih se oči: to mora biti m ^ vedova glaval Hotela je zakričati, a ^ mogla do glasu; hotela je odskočiti, 3 gj, ni mogla ganiti. Tu pa se je postav1'0^ sto pokoncu — bil je velik, širokopj® mož s kučmo in s puško v roki. Obsta kakor vkorcninjen sredi v hosti in 1 j^' gledal. Bistro oko, ki pa je dobite a^( drugačen izraz; prestopal je par kora3 ^ skok, in potem je stal na travniku nje. Na nogi se je je nekaj dotaknite! ^ je nalahno zavpila: bil je njegov p®si še do takrat ni bila opazila. Izdaiatcl) konsorcii »Večernega list««* Odgovorni urednik Viktor Cenčjč- , Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljun •