- lUta sabot. nedeli to premikov. I . ^y ezcept Saturday«, and Holiday. PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški in upravnlftkl prostori: >087 South Lawndala Avo. Office of Publication: 2057 South Lawndala Avo. Telephone, Rockwell 4004 .tea* xxxviii liste $100 ■"•g* " »acond-closi matter January 1«. IMS. at th• pott oiflc* at Chicago. Illinois. ——- — - - --- __HS STcSJIg i S^ffiT. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 12. APRILA (APRIL 12). 1946 Acceptance for mailing at special rate of postage provided«tor in section 1103, Act of Oct 8, 1917, authored on June i 1018. Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 73 + ' 1 I>i| T | Ht.u.n. ■ iljska zahteva akcijo ,« f v» . • v • n ••• oti fasisticm opaniji ini narodi naj etrga jo diploma' ■ticne odnosa je jUKA ZAVRNI-. FRANCOSKI PREDLOG York. 11. apr.—Poljska „jlno pozvala Združene naj nastopijo proti reži-nskega diktatorja Franca r*ajo diplomatične in e-jke odnošsje s tem reži-po svojem reprezentantu Iložila pritožbe članom jiega sveta, kakor tudi Štev, da je Španija dala ubežnim nemškim znankam, ki vodijo raziskave energije. žitev, da Francova Spa-iko postane fašistični ar-| atomskega orožja, je izre-l Oscar Lange, reprezen-Dljske, v dokumentu, ka-je predložil varnostnem* Trygve Lie, tajnik orga-Združenih narodov, je 1, da bodo člani varnost-veta razpravljali o tej za-jodnji pondeljek, ko se [ponovno sestali na svoji Na tej bodo razpravljali ruski zahtevi, naj se dis-o perzijskem vprašanju ejeva pritožba proti trnu režimu je v bistvu obtožbs vlade, ki je m krmilo s pomočjo ob- /encije v teku (vojne. trdi, da so aktivnosti »ega režima že povzroči-irodno trenje, ki ogražf ino varnost in mir je morala zapreti meje siji 26. februarja in ts | »prta. Naslednji dan je odredil koncentracijo čet v obmejnih krajih, »v režim je dal zavetje in nemškim znanstveni v Španiji nadaljujejo »ve atomske energije. Iz razloga je intervencija lih narodov v Španiji po-Varnostni svet naj v s provizijami čarterja |korake proti Francovemu »on. D. C„ 11. apr.— Ika ve, da je mnogo nem-instvenikov v Španiji ir |v«krat pozvala Francovo J«j iih požene iz dežele," * besednik državnega de-"V Bilbaoju so na-» raziskave atomske e-V tovarnah nemškegs »nista I. G. Farben-n* v Španiji so znanstve-| slini z raziskavami ra- ln»k departmenta je da-da je čez 3500 zloglas- ptov V Španiji, znano pa »«> znanstvenikov je med Poslanik v Washing-LIT1 F"nc.sco de Carde-iTf*1 ^mentirati polj. ®'wtev proti Francove-^ kl » bile predlože- "" nMm-i>a sveta. 114 jj zavrnila francoski •zreče za eko-proti Španiji »trmoglivljenje J^jja Franca. Od- Nova nemška stranka ustanovljena t Gibanje za restavri-ranje monarhije Her ford. Nemčija. 11. apr.— Britske vojaške avtoritete pozorno opazujejo aktivnosti nove nemške stranke, ki vodi kampanjo za restavriranje monarhije. Ta je demonstrirala največjo odločnost izmed desničarskih strank, ki so se pojavile v brit-ski okupacijski coni od poloma nacizma. Vodja stranke sta Reinhold Wulle, katerega je Heinrich Himmler, bivši šef nacijske tajne policije, osvobodil iz koncentracijskega taborišča L 1942. in Joachim von Ostau, industrijec in veleposestnik. Ostau je priznal, da je bil član nacijske stranke. Oba, Wulle in Ostau, se svobodno gibljeta v britski coni in ščeta pristaše med nacionalisti in konservativci. Izjavila sta da bosta apelirala na britske avtoritete za priznanje stranke. Wulle in Ostau trdita, da sta bi-'a udeležena v zaroti proti živ~ 'jenju diktatorja Hitlerja v ju-tiju 1. 1944, ki se je izjalovila. Olajšave za nemške tlerjevOD Muaaolini. A o ' ^^ spanake Wife naznanjene Laboriti podprli nemške socialiste Berlin. 11. apr.—Člani zavez-liškega sveta za kontrolo Nem-Hje so storili važne korake v prilog delavskemu gibanju in organizacijam v Nemčiji. Izrekli o se za olajšave restrikcij, ki o ovirale aktivnosti delavskih unij. Člani sveta so podpisali zakon, ki dovoljuje formiranje delav-tkih svetov in odborov v tovarnah. Člani teh bodo reprezen-tirali delavce in reševali njihove pritožbe proti upravam tovarn. Unije so dobile pravico sklepanja pogodb z delodajalci in formiranja delavskih razsodišč. Svet je sankcioniral tudi formiranje federacij strokovnih unij v vseh štirih okupacijskih conah. Razdelitev Nemčije na separatne okupacijake cone je ovirala formiranje takih federacij. Svet je ugodil apelu nemških unij, naj dovoli reprezentantom Svetovne zveze strokovnih unij prihod v Nemčijo, da bodo lahko pomagali in sodelovali v prizadevanjih za ojačanje delavskega gibanja. London, 11. apr.—Na konferenci 400 laboritov, članov parlamenta, je bila sprejeta resolucija, ki določa. • pomoč stranki nemških socialnih demokratov. Britska delavska atranks je prej povabila Kurta Schumacherja, voditelja nemških socialistov, v London, kjer bo konferirsl s premierjem Attleejem in zunanjim ministrom Bevinom ,Tr*nik. i" xjam Laboriti ao na avojl konferen- * 'ranči,i ! ie bil do* <*eojali aovjeteke Rusijo pred dfelpf J° *°boto- »Prejetjem resolucije. Govorni-*toviTV, ]t deja1' ki so naglašali, da je trebe usta-Aaaenke t, ,u \ *U' vlti prodiranje komunizms in »rm° Jkomunističnegs vpliva iz sovjet-todl r*' okupacijske cone v britsko. ^ UuL *n mora ameriško in francosko cono. ak t JUdstv°. ne «u- [tei S** 1» Predla-'-- blokado ferenci zunanjih miniatrov Ve-^ u fmu r^»mu. like BriUniJe; Rualja. Amerike Irr^ ^Zunanji mi-i in Francije, ki ae bo pričela v* k »Ud, Jt v notl Partru 25 •Prt** nrU'r,ovno Zunanji urad ni objavil vse- 'Iptm ni ** in- bine note. katero je posUl frsn- 1 4» ki,1 v Udi. Bevinovo stališče * Jpanskovpra- ie, da zunanja intervencija v Uz,l* na kon- Španiji ne bi doeegls ničesar Domače vesti Obisk Chicago.—V sredo je obiskal glavni urad jednote Jakob Yen-kole iz Pittsburgha, Kans., v spremstvu svoje sinahe Anne Venkole iz Cicera, 111. Is Clovolanda Cleveland.—V torek je v New-burghu umrl Frank Magdalene, star 63 let, doma iz Orehov pri Sevnici, Štajersko, v Ameriki od 1911. Bil je član društva 139 SNPJ, samostojnega društva in SDZ. Tukaj zapušča ženo, sina, šest poročenih hčera, sestro Mary Jeraj, dva brata in več vnukov.—V bolnišnici Charity se nahaja ; Josephine Srnovrš-nik, v Mestni bolnišnici pa Jer-ca Bencina, ki se je morala podvreči operaciji.—Iz bolnišnice se je vrnila Helena Debevec, ki je srečno prestala operacijo.—Pri družini Elmer Janchar so se o-g lasi le rojenice in pustile prvo-rojenko, pri družini Edward Do-linar v Euclidu pa sinčka.— John Pleško je prejel vest iz starega kraja, da je v Št. Pavlu pri Ljubljani umrl njegov brat Jože, ki je svoječasno živel v Clevelandu. — S častnim odpustom sta se vrnila v civilno življenje Jimmy Perlin iz Euclida in Victor J. Somrak. Prvi je služil v armadi 25 mesecev, zadnjih oaem mesecev na otoku Sai-panu, drugi pa čez tri leta In se vrnil domov iz Avstrije.—Vile rojenlte so «* zlasti«*'tUdI pri družini Joseph Troina in pustile hčerko. Nov grob v Kanaaau Frontensc, Kans.—Dne 7. a-prila je tukaj umrl Peter Rib-niček, star 78 let, doma iz Va-sovice pri Moravskem, v Ameriki 42 let. Bil je član društva 27 SNPJ od združitve 1, 1921. Tukaj zapušča ženo in sina, v Calif orni j i ps sina in dve hčeri. Nov greb v Barber tonu Barberton, O.—Dne 9. aprila je naglo umrl Frank Primožič, star 75 let in doma od Cirkns pri Idriji. Zadela ga je kap, ko je zuna^j sedel na solncu. Tukaj zapušča tri sinove, enega pri vojakih, in dve hčeri, v Clevelandu pa brata Johna. Bil je član društva 562 SNPJ. Rudarska pogajanja se razbila ' i* i Delavski tajnik posegel v konflikt Washington. D. C- 11. apr.— Delavski tajnik SchWellenbach je posegel v konflikt med rudarsko unijo UMWA in operatorji, ko so se pogajanja glede sklenitve nove pogodbe razbila. Veljavnost stare pogodbe je potekla 31. marca, nakar je čez 400,-000 rudarjev na polju mehkega premoga zastavkalo, \ Schwellenbach je dejal, da bo skušal pregovoriti Johna L. Lewisa, predsednika rudarske unije, in operatorje za obnovo kolektivnih pogajanj, Lewis je včeraj zapustil dvorabo, v kateri so se vršila pogajanja, v znak protesta. Metode operatorjev je označil za bedaste. "Problem je aranžma, ki bi omogočila obnovo diskuzij med rudarsko unijo in Operatorji," je rekel Schwellenbach, ko se je sestal s časnikarji. On je naznanil, da se bo sestal z operatorji danes popoldne, z Lewisom in člani njegovega odbora pa nekuj ur pozneje. Sestanka se bodo udeležili tudi pomožni delavski tajnik John W. Gibson, Edgar L. Warren, direktor federalnega spravnega biroja, In Paul W. Fuller, Član tega biroja. Lewis je dejal, da se prepiranje z operatorji ne izplača, operatorji pa so obdolžili Lewisa, da igra politiko iz aebičnih razlogov. Zanikali ao Lewisovo trditev, da nočejo upoštevati zahtev rudarske unije. v Angliji * *nkcij* Wt\Tj Ogrska bo plačala vojno odškodnino Praga, Čehoalovakija, U. apr. —Reparacijski dogovor med Ogrsko, zaveznico nacijske Nemčije, Rusijo, Čehoslovakijo in Jugoslavijo je bil sklenjen, pravi naznanilo. Ograka se je obvezala, da bo plačala vojno odškodnino $300,000,000 v gotovini, materialu in delu. Rusija bo dobila $200,000,000, Jugoslavija $70,000,000, Čehoalovakija ps $30,000,000. Dogovor določa, da mora biti odškodnina plačana v šestih letih. Gromyko resigniral kot poslanik New York, 11. apr.—Andrej A. Gromyko je resigniral kot ruski poslanik v Washingtonu, ds bo lahko postal stalni delegat ver-nostnegs sveta Združenih narodov Radio Moskva je naznanil, da gs bo nasledil Nikolaj V. No-vikov, ki je zdaj oprsvnik poslov ruskegs poslaništva v Washingtonu. Člani slovanskega odbora v Pragi Presa. čehoalovekije, 11. apr.. —Dr. Ko vard Bene*, predsednik čehoalovaške republike, je sprejel in pozdravil člane slovenskega odbora On je nogloail potrebo kulturnega sodelovanja med Slovani in izvajanja slovanske politike. , Amerika bo lahko ublažila bedo London. 11. apr.—Velika Britanija bo odredila odmerjanje kruha pod pogojem, da ji bo Amerika sledila. To je predlog premierja Attleeja v apelu na angleško ljudstvo, nsj hrsni z živili, da se omogoči večja pomoč lačnim v Evropi in Aziji. Člani kabineta so na seji odobrili predlog glede odmerjanja kiuha v Veliki Britaniji in Ameriki. Predlog je bil predložen skupnemu živilskemu odboru v Washingtonu v sprejetje. Poslana so bila pisma županom in drugim uradnikom v vseh mestih in distriktih z apelom, naj sodelujejo v kampanji za hranitev z živili. Odločitev glede odmerjanja kruha je padla potem, ko je Fio-rello M. La Guardia, ry>vi direktor pomožne organizacije Združenih narodov UNKRA, predlagal sklicanje aeje članov skupnega živilskega odbora v Washingtonu, na kateri naj bi razpravljali o kritični živilski situaciji v Evropi in Aziji. Washington. D. C.. 11. apr,— Možnost, ds bo Amerike lahko olajšala bedo v krajih, katerim grozi lakota, se očituje v poročilu poljedelskega departments To vsebuje napoved, da bo Amerika dosegle rekord v produkciji pšenice v tem letu. Poročilo bazirs na izgledih pridelka pšenice Sodi se, da bo Amerika pr!d*l«le 830,063,000 bufljev zimske pšenice, čez sedem milijonov taišljev več nego lani. Skupni pridelek vaeh vrst pšenice bo znašal čez milijardo bušljev Poljedelski tajnik Anderson in Chester Bowles, direktor ekonomske stabilizacije, sta konferi-rala a predsednikom Trumanom o živilski situaciji, kakor tudi o predl'igu britske vlade glede odmerjanja kruha AU bo Amerika sorejela predlog, ni aneno Anderson je dejal, da odmerjanje kruha v Ameriki ne bi bilo praktično. debata 0 novi ustavi francoske republike Odločitev o bodoči poli• tični strukturi dežele SPLOŠNA VOLILNA PRAVICA Paris. 1. apr.—V skupščini se je pričela debata o novi ustavi, ki bo nadomestila ono iz 1. 1875. Od izida debate zavisi bodoča politična struktura Franci ie. Socialisti In komunisti odobravajo osnutek ustave, dočim ga voditelji republikanske katoliške stranke pobijajo. Ti imajo oporo pri centristih in desničarjih, ki trdijo, da je nova ustava "kolektivno diktatorstvo." Komunisti in socialisti nasprotno trdijo, da je nova ustava demokratična. Ustavo je predložil skupščini Pierre Cot, ki Je zapustil stranko socialnih radikalccv in ae pridružil skrajni levici. On Je dejal, da ustava predstavlja ravnovesje socialnih in političnih sil v Franciji. Skupščina mora odobriti novo ustavo pred splošnimi volitvami, ki se bodo vršile 5. maja. Ustava določa med drugim, da mora suvereno oblast imeti državna zbornica. Člane zbornice izvolijo državljani pri volitvah. Vsi državljani, ki so stari 20 ln več let, Imajo volilno pravico. Življenje zbornice mora trajati pet let. Izvršno oblast naj izvajajo člani kabineta. Pred-sedrUka vlade bo izvolila »l(yp- Sčina. Nh podlagi sedanja ustave imenuje premierja predsednik republike. Člani kabineta bodo, če bo nova ustava sprejeta v sedanji obliki, kolektivno odgovorni skupščini za vse akcije, Socialist Felix Gouin, ki je nasledil generala Charlesa de Gaulla, igru dvojno vlogo v prehodni dobi, On je predaednik sveta ministrov in predsednik frsneoske republike. Cot je v svojem govoru, ko Je predložil ustavo skupščini, na-glasil, da prcdstsvlja logičen razvoj franoeske revolucije. Zborovanje Iran- kongres zadružne zveze v čehoslovakiji coskih delavcev Politični razkol se pokazal Paris, 11, apr.—Prvo zborovanje Francoske delavske federacije po sedmih letih se je pričelo v Parizu. V teh letih je bila fe-deracija udeležena le v podtalnih aktivnostih. Federacija ima 5,-500,000 članov in je ena izmed največjih na svetu. Voditelji federacije so enotni glede izvajanja radikalnega delavskega programa, ne morejo se pa zediniti glede plitičnih akcij v bodočnosti. Pred izbruhom druge svetovne vojne je bila federacija strogo sindikalistična organizacija in se držalu anarhističnih doktrin Bakuninu in Proudhona. Njen glavni cilj je bil zboljšanje ekonomskega položaja delavcev ln zavračala ji vladno patronažo. Federacija je tudi zdaj v glavnem zainteresirana v ekonomijo. To je bilo demonstrirano na zborovanju. Leon Jouhaux, tajnik federacije, je predložil program delegatom, ki zahteva po-državljenje vseh glavnih industrij. Bilo je več govorov po predložitvi poročila, ne pa debat. Vodja elementov, ki so zu politično akcijo, je Benoit Frachon. On je prepričan, da ekonomski cilji ne morejo biti doseženi brez dosega političnih ciljev. Iz govorov je bilo očitno, da ja političen razkol med voditelji federacija, Frachon ji v svojem govoru napadal one, ki vodij«, opozicijo proti delavski pOTnem kkcijiT^ Velika Britanija ne bo sledila Ameriki, Rusiji London, 11. apr —Profesor Harold Laski, načelnik eksekutiv-negs odbora delavske ftranke, Je dejal, da Velika Britanija ne bo korakala po poti, ki bi vodila v zavisnost od Moskve, in ne po drugi, ki bi- vodila v zavisnost od Washingtona. On ae je izrekel proti združitvi p komunistično Rusijo in proti vojaški zvezi z Ameriko, ker bi bilo to izdajstvo civilizacije. Velka Britanija bo korakala naprej po ravni poti, katero Je začrtala Senatni odsek odobril posojilo Angliji Washington, D. C„ 11, apr — Senatni odsek za bančne in de narne zadeve Je s 14 proti petim glasovom odobril dogovor, da, Anglija dobi posojilo $3,750,000.- F 000 v Ameriki. Zadevni načrt bo predložen senatu prihodnji teden v razpravo in izglede, da bo sprejet Proti posojilu so gla-sovsli senatorji Taft. ('apfxi Capehart, republikanci, in Me ; Farland, demokrat. Načrt za zvibanje plače vojakom zavrien Washnigton, D. C , II. apr.— .Senatni odsek za vojaške zadeve je zavrgel načrt posebnega j pododseka, da se plača vojakom od prostoka <* t (trt.u sle zviša za $400 let/.o. Načtt ie bil vr-i njen članom pododseka v svrho nadaljnje študije. Green proti vladni regulaciji mezd Potreba vzpostavitve kolektivnega pogajanja Wsshington, D. C., U. apr.— William Green, predsednik A-meri&ke delavske federacije, je izjavil, du je proti vladni regulaciji mezd ln za povratek stabilizacijske odgovornosti kolektivnega pogajanja. "Vlada je z Izvajanjem izjem-na oblasti glede plač in zanaša-, njem na mezdne formule razvila nezdrave tendence," Je dejal | Gren. "Mezde niso v skladju s produkcijo posameznega delavca. Formula malega Jekla je de-1 loma izravnala razliko med živ-; IJenskiml stroški in mezdami.! Kolektivno pogajanje je bilo v bistvu suspendirano v vojnem času na podlagi te formule.' Vojni delavski odbor je s svojimi odloki omajal mezdno strukturo. Skupns odgovornost dclsvcev ln delodajalcev Je potrebna v interesu stabilizacije gospodar-l stva. Potrebni so tudi koraki, da se postavi ravnovesje med produkcijo in uposlitvijo, da sc zviša Življenski standard nn splošno * Green je dejal, da se ADF zanaša na vlado, da bo objavljala statistike in poročils o ekonomski politiki, izvajala program gradnje javnih projektov in pospeševala zgojo, Dalje naj vlada podpira znanstvene raziskave in socialne znanosti v korist ameriškemu ljudstvu. George Mesnv, tajnik blagajnik ADF. Je objavil poročilo za fiskslno leto, ki se je končslo v zadnjem avgustu. Iz tega je razvidno, da so doh'»jJ&jgTjH Naročnina sa Zdruien« driav« je kljub temu, da je iz-i pripravljenost za sodelo-t, razpustila naše ustanove, temi Narodno zaščito in ka sodišča, ter je končno s no odredbo št. 11 ukinila ljudsko oblast narodno o-xiilnih odborov ter na nje-itrta dekretirala predstav-protiljudske manjšine, ki ■vajo zaupanja ljudstva. jinski narodno osvobo-fidbor je s pogosto osebno fcncijo, s pošiljanjem pro-Zavezniški vojaški upravi •menico vladama Velike jj* in Združenih držav «<• sproti opozarjal na na-•l nevzdržni položaj, ugo-vzpostavitvi stanja pred «mbrom. ki naše ljudstvo 1» v položaj poraženega "l!ka nadalje proti razpu-harodri,- /a.ščite in ukl-Mskih sodišč, proti u. "•»lanskih stanju pred J^'brom in proti o-"Ju /a sojenje fa-njah pornagafam, ki P[JV,,J"» • , nl JZ,nkr Proti šovinlstič-ff^tracij^m v Trstu in ^cijam ai 11 ifašistov, izkaznic. l|udM\u an j r, v^ raznemu na- , ,t '!li '""kopravnosti '•vohf-i. tiska Itd. trj . Vnjiij, M). w t; mu j,,. Ptm V. ^ t#,v «/f v '"h "ino osvobo-tega zavez-1 stavil raz-'•de narod-nreoano-Me novih f,aj hi prc-i"irv.vno avo-v"ljo, bil ic ' vae do 1 "puščajo V ne *po-nrMlogl niso te nastalo nevidrfao fi ur jen ju duhov in k utrjevanju pogojev za razvoj demokracije, ampak veča nezaupanja in nezadovoljstvo. Že tako težki gospodarski položaj se še huje zapleta, kar usjparja resno oviro za ustvaritev miru in za rešitev problema sožitja dveh, bdnosno treh narodov na tem ogemlju. Ljudstvo slovenskega Primor-ja in Trsta, ki je toliko žrtvovalo za skupno zavezniško stvar in za svobodo, pošilja generalni skupščini organizacije Združenih narodov tople pozdrave v prepričanju, da bodo spoštovane Atlantska listina o samoodločbi narodov in osnovna načela demokracije, da bo ljudstvo slovenskega Primorja in Trsta moglo tako po odstranitvi zgoraj navedenih prilik uživati plodove zmage nad fašizmom in vse pridobitve narodno osvobodilne borbe. Prepričano je, da bo delo organizacije Združenih narodov prineslo koristi vsemu naprednemu, demokratičnemu svetu in tudi hudo preizkušenemu prebivalstvu slovenskega Primoria in Trsta. Zaskrbljen je zaradi vznemir-jajocega stanja, v katerem je posebno prebivalstvo tega o-zemlja, in to zaradi popolnega nezanimanja in zaradi pomanjkanja ukrepov s strani zavezniške vojaške uprave za aproviza-cijo tega ozemlja. Naj živi organizacija Združenih narodov! Dolenjski kolonisti •o odšli Dolenjski kolonisti so odšli. Dne 20. novembra smo se v Novem mestu slovesno poslovili od njih. Odšli so v Vojvodino, svo^ jo novo domovino na klic zemlje, katera nestrpno pričakuje svojih obdelovalcev. Že pred poldnem so naložili kvojir'imetje ntt vagone, ki "jih je mladina okrasila, pred obho-v dom vlaka pa je prispela divi-zijska godba in prebivalstvo Novega mesta z zastavami. Godba je zaigrala nekaj partizanskih koračnic. Kljub temu, da so vedeli, da ne odhajajo v tujino, temveč med svoje brate in v lepše življenje, je bila ločitev od slovenske zemlje vendarle težka in je marsikomu izvabila solze v oči. Odšli so z zavestjo, da so med prvimi, ki gredo izpolnjevat geslo Osvobodilne fronte: "Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!" Agrarna reforma je postala dejstvo. Srednja sola in dijaški dom v Herpelju-Kozini Nedelja 18. novembra je bil za okraj Herpelje-Kozina velik praznik. Odprli so srednjo šolo z dijaškim domom, obenem pa je kraj proslavil zmago Ljudske fronte v Titovi Jugoslaviji. Bolj kakor kruha je bilo prebivalstvo veselo nižje srednje šole, saj je bilo zapostavljeno dolgih 25 let. Matere ln očetje so za časa zasedbe z gnevom gledali, kako zločinski fašisti ne samo potujčujejo, ampak tudi zavirajo razvoj njihovih otrok. Letos Je naše ljudstvo doživelo dan, ko je bila otvorjena srednja šola. Za to leto smo odprli sicer samo prvi razred s štirimi vzporednicami, v katerih je 230 dijakov in dijakinj. Od teh jih je 180 v dijaškem domu. Do štirih petin so dijaki sinovi in hčere malih kmetov in delavcev Pri vpisovanju otrok v šolo so matere pripovedovale .da se v prejšnjih časih niti najbolj nadarjeni otroci niao mogli izučiti niti obrti, o kaki višji izobrazbi še govora ni bilo Danes pa je tudi najrevnejšim nadarjenim otrokom odprta široka pot do šole in strokovne izobrszbe. V nekdanji fašistični koloniji v Her pel ju. ki smo Jo z mnogim trudom in velikimi stroški obnovili. saj je bila stavba do po-Irvie** porušena, je danes slovansko žarišče proavete. Po službi božji, ki jo Je <*> o«voritvi šole opravil dekan Pl-Ščm»«c. naš vtart borec za pravice slovenskega ljudstva, so ae dijaki zbrali v okrašeni dvorani ki ao Jo do zadnjega kotička napolnili tudi starši učcnccv in PKOSVE: A prebivalstvo iz bližnje in daljne! f i f i ... okolice. Četa vojske je prlko fISR V JU20SI(11)111 rakala iz Kozine in z ljudstvom | / * dvorišču na dvorišču zaplesala kolo.— Sledila je slavnostna akademija, ki so se je udeležili zastopniki krajevnih oblasti in organizacij; sodelovali so godba in pevski zbor prosvetnega društva "Zvezda" in Herpelja ter pevski zbor prosvetnega društva "Venec" iz Kozine. Na sporedu so bili govori, deklamacije, pesmi in recitacije. Tople pozdravne besede so spregovorili: zastopnica srednješolske mladine, zastopnik vojske, zastopnik okraja in SIAZ. zastopnica mladine slovenskega Primorja in zastopnica AFŽ. Proslava je bila zaključena s himno in vzkliki Ljudski fronti, maršalu Titu in demokraciji. Popoldne je AFŽ iz Herpelja priredila miting s pestrim sporedom, na katerem so sodelovale krajevne kulturne skupine. Upamo, da $e bo naša odrska umetnost še dokaj razvila s krepkej-Šo vsebino in globljim notranjim doživetjem. S takimi močmi bo gotovo šlo. Del čistega dobička je AFŽ darovala Rdečemu križu. Iz življenja na Rakeku Žene,- članice Rdečega križa in AFŽ, pridno zbirajo staro o-bleko za demobilizirano vojaštvo, kjer je potreba najnujnejša. Naša osnovna šola je sicer še f>orušena, vendar pa se vrši pouk v privatnih hišah. Naša gimnazijska mladina je doslej obiskovala gimnazijo v Logatcu, kar nam je pa sedaj onemogočeno, ker so ukinjeni odgovarjajoči vlaki.—Na sestanku smo zlasti razpravljali o vprašanju šole. Z obno.vo šolskega poslopja bomo mogli začeti šele spomladi. Kar se tiče drugih poslopij, smo jih deloma že popravili; lesna tvrd-ka "Žagarja" je že pokrita in za silo obnovljena.—Od ameriškega Rdečega križa smo prejeli nekaj oblačil in jih razdelili med najpotrebnejše. BELGRAD.—ONA—Ime Theodora Dreiserja bo nosila ena poglavitnih ulic jugoslovanske prestolnice. Vlada namerava ob pHliki krstil te ulice začeti ve-Hko kampanjo proti nepismenosti—pri čemer bodo angleški in ameriški pisatelji igrah precejšnjo vlogo. Že zdaj pa je cirkulacija knjig ogromno narasla. Dočim je bilo prtni vojno že mnogo, ako je bila knjiga tiskana v 10,000 izvodih, tiskajo zdaj knjige v 30,000 izvodih. Ako ne bi vladalo tako veliko pomanjkanje papirja, bi bile izdaje še večje. Ameriško literaturo bo prinašal jugoslovanskemu ljudstvu tudi nov mesečnik pod imenom "Trideset dni," katerega izdaja Vladimir Dedier po vzorcu ameriških mesečnikov kot Readers' Digest. Ameriškim tiskovnim agentu-ram se ne godi tuko dobro v Jugoslaviji kot ameriškim pisateljem. Ameriški agenturi AP ali UP ln angleška agentura Reuter nimajo mnogo mesta v jugoslovanskem časopisju—morda po eno vest na dan. Večina časopianih vesti nagla-ša v prvi vrsti interpretacijo, ker Jugoslovani svobodo pisanja nekoliko drugače razumejo. Toda inozemski čaanik&rji, ki prihajajo v deželo v vedno naraščajočem številu, se ne pritožujejo, da oblasti črtajo in cenzurirajo njihove članke. "vodnik v rasnih odnosajih za policaje" Preselitev californijskih Japonskih naseljencev tekom vojne je odprla marsikomu v tej deželi oči ter zbudila zavest odgovornosti z ozirom na postopanje s tujerodnimi in sličnlmi skupinami. Izkazalo se je namreč, da so bili mnogi japonski Amerikancl ob svojem povratku na stare domačije izpostavljeni nasilju ln odprtehiu sovraštvu, ter da se ■ ■ ' je ta mržnja takoj raztegnila tu-1 maga k razpihavanju rasne mrž-di na druge tujerodne in verske1 nje, vzbujajoč nezaupnost in bo- Delitev zemlje na Dolenjskem Dne 13. januarja je v vasi Mirni okrajna agrarna komisija razdelila zemljo agrarnim interesentom. Mirna je prvi kraj v novomeškem okrožju, kjer jp bila že izvedena agrarna reforma. Vaščani Mirne so za ta dan okrasili svojo vas in prišli k delitvi zemlje s transparenti in zastavami., Vzklikali so in nosili napise: "Agrarna reforma je delo našega boja!" "Nočemo tlake, hočemo zemljo!", "Dol z grašča-ki, dol z izkoriščevalci!" Agrarni interesenti so nosili okrašeni sliki generalisima Stalina in maršala Tita. Na svojem zadnjem sestanku so agrarni interesenti izglasovali, komu naj se dodeli zemlja in koliko naj jo dobi. Zdaj pa ie zemljemerpc na kraju'samem vsakemu določil njegovo zemljo in zakoličil mejo.' Okrajna a-grarna komisija je izdelala listine, s ksterimi je potrdila agrarnim interesentom, da je odslej zemlja njihova last. Predsednik okrajne komisije je to listino Izročil vsakemu agrarnemu interesentu posebej. • Ko je bila končana delitev zemlje, je vsa vas vzklikala maršalu Titu, ljudski oblasti in jugoslovanski armadi, zahvaljujoč se za zemljo, katere ne bi dobili brez junaškega štiriletnega boja. —Po Slov. Poroč. All ate naročeni na dnevnik "Proeveto"f Podpirajte avoj list* skupine. Knjižica z naslovom "Vodnik v rasnih odnošajih za policijo," priča, kako živo so se javne oblasti zavedale resnosti položaja v tem pogledu. Omenjena knjižica vsebuje program učenja za policaje, kar pomeni, da se oblasti v Callforniji lotevajo problema rasnega sovraštva in mržnj^ predvsem tam, kjer je potreba v resnici nujna. Policaj je v splošnem v najtesnejšem stiku z ljudstvom in to posebno, kadar pride do kakega kaljenja javnega miru. Namen knjižice je, da se pouči posameznega policaja aH redarja o pravilnem profesionalnem izvajanju tozadevnih zakonov v slučajih kakih verskih ali rasnih izbruhov. Naziranje slednjega californijskcga policaja, pravi knjižica, bi moralo biti v skladu z idejo, da so pred postavo vsi državljani enaki. To je tudi temeljni princip v uveljavljanju zakonn. Zares poklicen policaj mora dobro pozrtati vzrok* napetosti, ki včasih privedejo Ido izgredov med rasnimi ali verskimi skupinami. Knjižica, ki Jo omenjamo, daje povprečnemu redarju vpogled v socialne razmere, iz Jcaterih se izcimijo verske in rasne ter narodnostne mržnjd. Dandanes imamo kar cel niz jazen. Knjižica podčrtuje dejstvo, da je potrebno najprej izkoreniniti* predsodke in mrinjo iz policije same, ker šele potem bo mogel povprečni policaj razumeti pomen ln namen tega "vodnika." Knjižica pove californijskemu policaju, da se ljudje predsodkov stoodstotno Zavzamejo. Tu je dana primera, kako neštete matere vcepijo otrokom strah pred čuvaji javnega reda in miru s tem, da jim pogosto žugajo s policajem. Polagoma se v otroku vsldra bojazen in predsodek proti policaju, pravzaprav proti policiji sploh.* Na isti način se vceplja predsodke proti črncem, Židom, Japonskim Amerikancem itd. Ljudje govore pred otroki o takih in takih črncih, Židih itd., pa je vsajen predsodek. Razsoden in zares dober čuvaj Javnega reda, pravi knjliica, se vedno ravna po pravilu, da je najti med vsemi skupinami ljudi vsake vrste—dva poedlnca al nista enaka—kot si nista niti dvs prsta na roki ... To je Človeško gledanje na stvar uveljavljanja nepristranske ter poštene zakonitosti. Knjižica dalje ugotavlja, du so predsodki pogosto miselna na vada. Ali to rado vodi k dis vzrokov, ki dajejo povod za ras- kriminaciji. Diskriminacija pa no mržnjo—pomanjkanje stanovanj, ekonomska negotovost, prenatrpani vlaki, preseljevanje vojnih delavcev, rekonverzlja in demobilizacija, vse to podžiga splošno nejevoljo in nepokoj. Te razmere seveda ne obsta jajo zgolj v Callforniji, to so vzroki, ki dajejo skoro slednjemu prebivalcu razlog za pritoževanje nad tem ali onim. V takih slučajih se najdejo vrh vsega še posamezniki, ki znajo raz-pihniti, mržnjo tako, da se meče krivda za gotove obstoječe rszmere na eno ali drugo rasno ali versko skupino kot tsko. V krajih, kjer takih predsodkov polni ljudje vpllvsjo na javno mnenje svojega okolja o-ziroma svojega kraja, se kaj lahko pripeti, da se majhne prestopke poveča in knže v luči pri-stranostl, kar zna voditi do incidentov med različnimi skupinami samimi. Če je potem še policija prežeta s predsodki, tedaj goča. Policaj mora gledati na to, da si pridobi »poltovsnje in kooperacijo vseh prebivalcev svojega kraja, ker drugače poje pravična neprlstranost nemo- Zlatba »elafcevtt. aaaalor Olen Taylor U fdaha le Stefaa Oevrt lovlč. načelnik jagoalovanske delaeeelje pri Zdrušaalh narodih, v rt ugovorih aa proelavi pata obletnica Jnfoslovaaeka rovollo proti oalšč«. ki ae le vršila SS. Marca v aewyorilct Metropolitan^ operi pomeni, da ae spričo nje zani kuje mnogim ameriškim državljanom in prebivalcem pravice in privilegije, ki jih drugi lahko svobodno uživajo. Diakrimina cija odreka gotovim skupinsm ali njenim članom vstop v goto ve hotele, restavracije, letovišča in slične druga Javne prostore. Dslje preprečuje Izbiro domo vsnja po svobodni lastni volji posameznika, kot tudi Izbiro dela ali poklica. Vsa taka in podobna zapostavljanja vzbujajo v zapostavljenih odpor, ki se pogosto Izraža v pijanih grožnjah, napadih, protiv-ljenju, aH pa v umikanju v lasten okoliš. Policaj, pravi knji žica. mora razumevati prestopke in jsvno ponašanje elementov, ki prihajajo iz zapostavljenih skupin in iščejo včasih nekak-Šnegs zadoščenja v kršenju postave ali v objestnem ponašanju, dočim se zopet drugI, kot n. pr. Kitajci nekako skrijejo vase in se ne vsiljujejo nikomur tako ne tako. Ker ima California tri velike rasne skupina—Meh i kance* črnce in Orlentalce—ae knjižica v glavnem nanaša na te. Toda v problemih, navedenih v knjižici, je najti odgovor marsikateremu vprašan |u, ki zahteva relit ve ne v teoriji, ampak v praksi, bilo to v Callforniji aH pa kje drugje. Knjižica stremi za tem, da pomaga uvesti demokracijo v državi Callforniji Um. kjer leži odgovornost uveljavljanja zakona. In V tam se kaže prava vrednost "vodnika." Knjižica sama Je zagledala beli dan po mnogih konferencah v policijskem oddelku v Rieh-mondu. Calif., kjer so se sestali in razg razrturah in potrebah poaeme/ nih krajev in drzav^-FLJS. i: nova ustava jugoslavije* Po angleškem Izvirniku priredil Mirko G. Kuhal (Nadaljevanje in konec) Federalna republika Vsaka republika imu svojo Ljudsko skupščino, ki je najvišja državna oblast v republiki. Ljudske skupščine republik Imajo zakonodajno oblast ter vse dolžnosti in funkcije državne oblasti, ki ne pripadajo prezldiju zvezne republike, Ljudski skupščini zvezne države ali zveznemu kubinetu. Ljudska skupščina republike je Izvoljena za dobo štirih let, izvoli svoj prezldlj ln imenuje svoj kabinet na podlagi določil ustave federalne republike. V členu 2 zvezne ustave so omenjene sledeče sedanje republike Federativne ljudske republike Jugoslavije: Srbija. Hrvat-aka. 81ovenlJa. Bosna-Hercegovina. Macedonlla ln Črna gora. Najvišji Izvrševalni ln upravni organ poedtne republike je kabinet ali vlada ljudake republiko. Ministrstva v teh kabinetih so lahko svosno-ropubllška (opravljajo posle za svojo republiko in za zvezno vlado) in republiška (neodvisna od zveznih). Ministrstva republike opravlju-jo poleg svojih funkcij tudi delo federalnih ministrov v zveznem kabinetu — v smislu svojih odredb ln določil. Nova ministrstva ae lahko ustanavljajo ln stara odstranjajo v smislu državne postave. Avtonomno pokrajine Ustava republike, v kateri se nahaja avtonomna pokrajina, predpisuje moč ln delokrog obls-sti avtonomne pokrajine ali avtonomnega okrožja. Najvišja oblaat v avtonomni pokrajinL je Ljudska sboralerf avtonovno pokrajine* Ta aestavnl zakonik, ki je obenem tudi ustava za avtonomno pokrajino. Izvoli tudi svoj izvrševalni in upravni organ in je glavni Izvršni odbor avtonomne pokrajine. Slučaj avtonomnega okrožja je sllčen. Najvišji organ državne oblasti v takem avtonomnem oddelku republike ae Imenuje oblaalnl ljudski odbor ln je izvoljen za tri leta. Ta Izdela zakonik, ki je obenem ustava, ter Izvoli eblaat-nI lavrlevalnl odbor, ki je glavni izvrševalni ln upravni organ v svojam okrošju. Nova ustava KLRJ omenja eno avtonomno pokrajino — Vojvodino — ln eno avtonomno Okrožno oblast Kosovo • MetohlJa. Obe sta del srbske republike. ' Ljudski odbori Republike, avtonomne pokra jine in avtonomne oblasti se de lijo v administrativne enote — okraje, mestne četrti, mesta, o-krožju ln oblasti. Na čelu vsake enote stoji ljudski odbor. Vsak teh kontrolira delo podrejenih izvrševalnlh organov ln Je od govoren za gospodsrsko In kul turno blagostanje, vzdrževanja javnega miru ln reda, za uveljavljanje postav, za sestavljanja poračunov ltd. V mejah njiho vega področja delajo U odbori odredbe na podlagi obstoječih postav in ustav. V zvezni ustavi je izrecno omenjeno, da Ja dolžnost teh odborov opirati se ns Inleijatlvo ln soudeležbo delovnega Ijudstvs pri Izvrševanju njihovih dolžnosti, z izrecnim poudarkom na sodelovanje meri ljudstvom in uprsvnlmi or-gsnl. 0 Odbore Izvolijo državljani malih mest in vasi za dobo dveh let; v večjih mestih, okrožjih in okrajih za dobo treh let. Izvr-Aevalnl in upravni organ vsakega odbora je Ijudakl Isvršovalnl odbor, ki Je izvoljen na odboro-vem zborovanju. V malih va-sel» aestoji ljudski Izvrševalni odbor samo iz predsednika in tajnika, medtem ko Imajo večji krajevni odbori predsednika, I ><.< I predsednika, tajnika in število članov. Krajevni ljudski izvrševalni odbor sklicuje v določenih presledkih saje volivcev, katerim je odgovorim, Ljudski Izvrševslnl pdborl ao podrejeni ljudskim odborom, ti pa Ijud-kkemu Izvrševalnemu odboru in ljudskemu odboru naslednje višje upravne enota katera lahko prekliče ali apremeo! zaključek nižje podrejene enote, Sodišča |Clen l.l /ve/ne ust*ve vaobuje glavne principa pravnega »lata me, ki Jc podroono izdelan v /a kirfiiku o regulaciji Ijudakih ao dlšč. V tej poeta v! ao tudi opisani glavni smotri in nameni ljudskih sodišč I. Zaščita demokratičnih pri-dobitev v narodno osvobodilni borbi, zaščita interesov, neomenjenih v )post%vi, zaščita skupin in orgsnizaclj javnega in zasebnega značaja, zaščita zasebnih in ;lsstnihskih pravic in interesov državljanov Jugoslavije. 2. Zagotoviti točno izvajanje ln Izpolnjevanje postav in odredb, ki so postavno obvezne za vsa podjetja, organizacije ter u« radne ln privatne osebe. 3. Vzgojevatl državljane v duhu udanostl njihovi domovini, v pravilnem izpolnjevanju zakonov, ter v poštenem izvrševanju pravic ln dolžnosti državljanov. • Sodišča so popolnoma samostojna v svojih obsodbah ln morajo Izrekati obaodbe v smislu zakonov. Vse obsodbe se izrekajo v imenu ljudstva. Zaključki ao Javni in vae sodnlje sodijo le v svetu ali senatu. (Sodišč, kjer bi sodil la en sodnik, ni.) Kadar sodi sodišče v prvi stopnji, sestoji iz radnega sodniki in sodnika porotnika. Proces se vrši v jeziku republike, kjer se obravnava vrši, toda Če obtoženec jezika na rasume, mu mora sodišče preskrbeti tolmača. Organi pravosodja sestoje iz Vrhovnega sodišča Federutivne ljudake republike Jugoslavije, Vrhovnih sodišč posamasnlh republik In avtonomnih pokrajin ter it okretnih, okrajnih ln vojaških sodišč. V smislu postave se tfcmorejo ustanoviti nova sodišča za posebne zadeve. Ljudska skupščina Jugoslavije izvoli vrhovno sodišči FLRJ, Ljudske skupščine posameznih republik pa vrhovna sodišča republik. Okrajni in okrožne sodnike Izvolilo odnoane zbornice ljudskih odborov, sodnikl-porot-nlkl pa so izbrani po redu t* seznama, ki ga je sistavil ljudski odbor. Vrhovne sodišče FLRJ Je najvišji pravni organ v vseh civilnih, kriminalnih ln vojaških tožbah. Razrešuje pravomočno vse spore med sodišči republik, med civilnimi ln vojaškimi sodišči ter med pravnimi oblastmi ene države ter oblastmi druge drŽave. Samo vrhovno sodišče lahko spremeni kazen kakega sodišča. Pravosodni in upravni oddelek drŽave sta popolnoma ločena. Vrhovno sodišče republike sme v Izrednih slučajih prevzeti obravnavo pred nižjim sodiščem v katerem koli štadllu. Prošnja za prlzlv proti Izreku vsakega sodišča Je dovoljena, toda v slučajih, kjer je kazen določena že v postavi, zamori 14 javni tožilec vložiti prošnjo za prlzlv. Javni tožilec Ima paziti, da se postave točno Izvajsjo in pri tel dolžnost! Ims polnomoČ vseh od ministrov zveznega kabineta all vlade pa do najnižjega ursdnika in državljana. Javni tožilec FLRJ je izvoljen od zvezne Ljudske skupščini, Javne tožilce posameznih republik ps Izvolijo Ljudske skupščino republik Pokrajinski, okroft-ni In okrsjne Javna tožilce imenuje javni tožiloc vsake republike v aporazumu z zveznim Javnim tožilcem. Vsi Javni tožilci so n««xJvisnl od drugih organov državna oblasti in ao podvrženi le naslednjemu višjemu javnemu tožilcu, od katerega prejemajo navodila ln odredbe. Javni tožilec Ima pravico obtožbe, pri-zlva. pravico' intervencije v pravnih ali upravnih obravnavah. pravico vloži«! prlzlv za zaščito postave, če bt sodišči aH upravni organ določil napačno razaodbn Končno pove ustava o odn<»-sih med organi državnih oblasti in organ! drtšvn« uprava ter določa, da Je dolžteMt Jugoslovanske armade hraniti rneja In aemostojnost države ter »vobodo njenega ljudstva. Vrhovnaga poveljnik* izvoli zvezna Ljudska kupAČIna. NAROČNIKOM Dateaa v oklepale, na (April IS. HNS)^ vam le a lam dal naročnina. Ponovila |o prevoda M primer rs PETEK, 12. PROSVETA Rasni fiF^lj oglasi OPERATORS Single needle Steady work Good pay TEXTILE PRODUCTS CO. 1333 So. Michigan 3rd floor KAVKASKA POVEST 1z ruščina preval JOSIP KNAFUČ WOMEN FOR PACKING CANDY by h|nd Or machine ^ Steady work Good pay CRYSTAL PURE CANDY CO. 2611 W. Chicago Ave. MEN CANDY MAKERS' HELPERS No experience necessary 60 hour week - Steady work CRYSTAL PURE CANDY CO. 2611 W. Chicago Ave. Seek your future by a reliable firm. We need at once: Sheet Metal Work-art. Cleaners, Furnace Installars. Furnace Repairers, Mechanics and Salesman, Overtime. ANTHONY-WINTER HEAT CO. 414-418 W. 69th St. SLIP COVER , MACHINE OPERATORS Experienced - Steady, clean shop Highest rate of pay 2407 S. 52nd Ave., Cicero Phone Olympic »174 + ■ "'""■■ >', ' 1 '■ ■ T , ...... iii. CAR WANTED Ex-Serviceman moving from Chicago needa a'good car. Will pay your price plus $26.00 for quick action. Phone anytime. KEDZIE 2670 korakoma odjahali mimo aula, iz katerega jih je prišla gledat tolpa ljudi. Kazaki na tej strani go bili nenavadno zadovoljni in veaeli. Povsod je bilo slišati smeh in tale. Stotnik in župan »ta šla v vežo pit. Lukaška je z veselim obrazom, kateremu se je zaman trudil dati modrega izraza, sedel poleg Olenina in strgal palčlco. "Zakaj pa vi kadite?" je vpraial, kakor iz radovednosti. "Ali je prijetno?" Rekel je to očitno le, ker je zapazil, da je Oleninu neprijetno tu In da je osamljen sredi kazakov. 'Tako, navadil sem AS," je odvrnil Olenin. "Pa i?kaj?" "Hm! Ko bi nas eden začel kaditi — gorje! ... Saj gore tu niso daleč," je rekel Lukaška in pokazal na sotesko onkraj, "a ne pridefi t je! . . . Kako pa pojdete vi sami domov? Tema je. Jaz vas popeljem, Če hočete," je rekel Lukaika. "Poprosite narednika." "Kakšen vrl dečko," si je mislil Olenin, gledajoč veseli obraz kasakov. Spomnil se je na Marjanko in na poljub, ki ga je slišal za vrat* mi, in bilo mu je žal za Lukaško, za njegovo neizobraženoat. "Kakšna neumnost in blodnja!" je pomislil. "Človek je ubil drugega in je srečen in zadovoljen, kakor da je izvršil najlepši čin. Ali mu res ns pravi 'nikak notranji glas, da tukaj ni povoda za veliko radost? Da sreča ni v tem, da ubijaš, ampak v tem, da se žrtvuješ?" "No, ne padi mu zdaj v roke, brate," se je obrnil k Lukaški eden kazakov, ki so bili navzoči, ko je odrinil čoln. "Ali si slišal, kako je vprašal po tebi?" Lukaška je dvignil glavo. "Krščenec?" je dejal. Menil je s to besedo Cečenca. "Krščenec ne vstane več, a rdeči je njegov križni brat." "Naj Boga zahvali, da je sam odnesel zdravo kožo," je rekel Lukaška in se smejal. "Čemu se veseliš?" je dejal Olenin Lukaški. "Ko bi tvojega brata .ubili, ali bi se ti veselil?" Kazakove oči so se smejale, ko je gledal Olenina. Zdelo se je, da je razumel vse, kaj mu je hotel reči, a da je bil vzvišen nad taka premišljevanja. "No, da, Je res to! A, mar n