ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROITU,
sploh po in izven Amerike
vol. xxxviii.—leto xxxviii.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), july 12, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 130
RADI BOLfilH MEZD-All JE
Vreme, pravi vremenski urad, ■ . nespremenjeno—pri-№o, hladno in sončno. Naj-stopinj, najnižje 60 sto-
^edseđnik Eisenhower jeTta-PJ^jral, in sicer brezpogojno, v Wsaju kontrakta Dixon-a^. Tako vsaj so včeraj zma-^»avno zaklicali demokratje v jvashmgtonu, in to ne brez vzro-
ћпг«'*'	se je vršilo
»eno prerivanje o tem vpra-
ali	katerem je šlo za to,
7nn	privatni interesi
za jahali federalno vlado v awjanju vodnih sU naroda za se ni žep, ali pa princip, ki je postavljen, ko je FrankUn ^sevelt zgradil TVA, ostane g	ameriške notranje
politike., Eisen-ђ kontrakt Dix6n-Yates iavi. . ^ ® tem takorekoč
se plazf'^ri'	ki
čil XVa\	^^oj čas ozna-
Дп, . ^ taka nevarnost za Čareb- ^ so to trdili desni-
republikanci.
mesev že bomo v litve n" У	primarne vo-
капл;л%.	^^*odo izbirali
lUesfn ^ ^ župana in člane zdai v	Pa je bilo do
v nni-^ nekam neverjetno tiho ®^jnole župan Cele-da, k- Prošli teden naznanil, ^ttano kandidat. On, kakor Kar neodvisen demokrat, niti M, *^Pyblikancev tiče, ni izjavil, da bo patia • oasiravno so bila sem-Ha. ги ^®novana nekatera. 1к;!^ ninil	demokrati—urad-
flh vodil Ray T. Miller Zdaj pa . ^^raj nič slišalo, lo рцл • ^ j® nenadoma pojavi-
, ""lo ump T„ - J - Г tor	" ^o je državni sena-
3l igf ^ У^' Bartunek, komaj
Se . Л H demokrat, O njem
^^brezzfu ^ N proti
Pred Л *^2 pa to še uradno. ^Bdid^"^' j® Millerjev ^elebpp proti neodvisnemu bert	okrajni inženir Al-
Ho, J ^5' pa je, kakor zna-
volitvah pogorel.
^®čiau^'^^.®®v®''j^tno odpornem City javlja iz mesta Sioux »lajdenj^^ ^J"orjena je bila dekli«- Гк	dve leti stara
Sue Davis, in iz ie bilo Л	razvidno, da
Dega _ žrtev nekega spol-
'»grabljen!	®<^klica je bila
^	posteljice nekaj
'»Žila 2	jo je mati po-
l^avis D • •	^'^dje družine
ga	^a so videli neke-
okrog	j(^ oprezoval
Mlikg Л .	a niso imeli ' a bi videli njegov obraz.
svoji ^v®t Clevelanda je I'ake rt j' seji podvzel Seboj ijp. ! 'j"djis ki imajo
'^i^lno zgodovino, lu jev" y '^'ti posla "bartender-
na
za ne
alkohol ^®^''"ah, кј( г se toči , ^Ј®^ postava pre
^tilne /' 'astništ\o take go-, '^ani, ki so bili kdaj
so-
^Рогпап!	^о bili kdaj
ба	kakega resne-
I'fa • "
starimi električni-kar ni konec, na dvorišču ne-Columbusi, Ohio, •»ici Д ^usena v taki hladil-' ^Aieni	oba stara 5 let,
^4ald r	R Parrish in
^ Porter.
^^lltlski s ^ je Г	Clark Gable
^ 'Kralko Kay L^Peta'i ^ postala njego-?®Uywoođ,,	ljudmi v
^%t. РцЈ, *0 seveda ni poseb-je bila brezhrupn&
NUJNO ZVIŠANJE CEN!
Steel Magazine, ki je glasilo ameriške industrije jekla, je pričel s propagando, da bo vsled višjih delavskih mezd v tej industriji nujno nastopilo splošno zvišanje cen. Tako pri avtomobilih, kakor tudi pri redni potrošnji. Jeklarne so dvignile cene jeklu pri tonu. Prizadeta bo gradbena industrija, pa tudi cene drugod. Steel Magazine se izraža na splošno.
V	New Yorku in v Washing-"^*
tonu le naglašajo, da bo z višjimi mezdami povečana kupna moč ameriškega delavstva. Računa se, da bo ameriško delavstvo v letošnjem letu zaslužilo osem milijard dolarjev več, kakor je bil to slučaj v lanskem letu. Povišane mezde nimajo nujno za posledico, da se zvišajo cene na splošno. To je pokazal tudi sedanji trg, pokazala pa tudi zgodovina mezd. •
Uradno se je izdala tabela, ki prikazuje in tudi dokazuje, da so se lahko mezde dvignile, niso se pa dvignile cene, vsaj ne v isti višini.
V	letu 1948 so se mezde dvignile povprečno za 8.9 odstotkov, cene življenjskim potrebščinam pa le za 0.3 odstotke.
V	letu 1949 ni bilo povišanja mezd, cene pa so padle kar za pet odstotkov.
Leta 1950 so se mezde povišale na splošno za 7.6 odstotkov,
cene na splošno pa le za 3.9 odstotkov.
Povišek mezd v letu 1951 je znašal 8.4 odstotke, cene pa 0.3 odstotke.
Leta 1952 so bile mezde višje za 4.3 odstotke, cene pa so padle za 2.8 odstotkov.
V	letu 1953 so se mezde zvišale za 4.6 odstotkov, cene pa so padle za 0.5 odstotkov.
V	letu 1954 so se mezde dvignile za 2.7 odstotkov, cene le za 0.2 odstotka.
Današnja tedenca cen je—
navzdol.
IZSELJEVANJE ITALIJANOV
Iz pristanišča Napol! v južni Italiji sta odpluli dve potniški ladji in sicer italijanska Castel Bianco in argentinska Corrien-tes. Obe ladji nosite na krovu 852 Italijanov, ki se selijo v Južno Ameriko.
Iz Calif or nije
Iz sončne Californije pošiljata pozdrave Michael in Mary Chock.
Smrt—in življenje!
v Manchester, N. H. je šla 23 letna Richard Johnson v porodnišnico, ko je istočasno morala vzeti' na znanje, da je njena štiri letna hčerka Patricia bila umorjena po nekem spolnem po-hotnežu. Johnsonova je v porodnišnici porodila sinčka, četrtega otroka v družini. Kot zločinca nad štiriletno Patricio so prijeli 17 letnega čevljarja Walterja Bourque, ki je zaprt in pod obtožbo premišljenega umora. Javni tožilec je napovedal, da bo zahteval najvišjo kazen—obeše-nje.
Walter Bourque se nahaja v zaporu brez ugodnosti, da bi se lahko s položitvijo varščine branil iz svobode.
Društvo "Washington"
V sredo 13. julija ob osmih zvečer ima svojo sejo društvo Washington, št. 32 ZSZ v običajnih prostorih v SDD na Waterloo rd.
Pozdrav iz domovine
Z obiska v stari domovini se oglašajo s pozdravi Frank Oglar, Louis in Josephine Levstik. Spominjajo se nas, ko so se ustavili v Krašnji na Gorenjskem, ki je rojstni kraj Franka Oglarja.
Vile rojenice
Sinček se je narodil zakoncema Mr. in Mrs. Frank Zobec, 1542 Crestwood Rd. v Mayfield Heights, ki imata že eno hčerko. Mati je bivša Antonia Traven, katere starši Mr. in Mrs. Anton Traven so s tem petič postali stari oče in stara mati, Mr. Frank Zobec pa sedmič stari oče.
SPOKORJENCI SE VRAČAJO...
SAN FRANCISCO, 11. julija — Danes je odplula ameriška potniška ladja President Cleveland iz pristanišča v Hong Kongu na poti v pristanišče v San Francisco. Ladja President Cleveland bo prispela v San Francisco dne 29. julija. Ladja nosi s seboj tri ameriške vojake, ki so se bojevali na Koreji, ki so padli v komunistično vojno ujetništvo, tam se spreobrnili h komunizmu, odšli na Kitajsko, kjer so bili dobri dve leti, pa so se zopet spreobrnili in odrekli komunizmu. Izjavili so se za pripravljene, da se povrnejo nazaj v Združene države.
Eden od teh je doma iz države Texas, drugi iz države Georgia, tretji iz države Washington. Pred odhodom v Ameriko so vsi
in nekam nanadna. Kam se je par po poroki, ki je bila v sosedni državi Nevadi, podal na medene tedne, ni znano.
trije izjavili, da jih ne skrbi njihova usoda doma, ko se bodo morali zagovarjati pred izrednim vojaškim sodiščem.
■f
Po republiki se je razvnela živahna debata o tem ali so ti spreobrnjenci zaslužili, da jih končno doma v Ameriki prime vojaško sodišče, ali pa naj se jim njihovo delovanje med kitajskimi in korejskimi komunisti spregleda?
Vojaške oblasti bodo postopale po zakonu. Da bi pa vzbudili do treh sperobrnjencev neko sočutje, ki naj rodi odpuščanje, so radijske in televizijske ameriške postaje organizirale veliko propagando, v kateri povprašani sosedje in znanci treh bivših vojakov ameriški javnosti prikazujejo vse tri kot odlične sosede in dobre Amerikance. V domovini naj jih čaka pozdrav in dobrodošlica, ne pa kazen,
TUDI MLADINA IMA SVOJ STANDARD!
Kakor pri starejših Ame-rikancih, tako se tudi pri ameriški mladini izoblikuje posebni standard te mladine. Nič ne pomaga, če mati vidi, da se 13 letna hčerka že maže po brazu. Na srednjih šolah so ugotovili, da vsak od treh dečkov pod 16 leti že kadi. Ko pa gre za starost nad 16 leti, pa kadijo trije od petih.
Radio in televizija, tako so točno ugotovili, zori ameriško mladino hitreje.
Ta mladina pa ima tudi svoje materialne zahteve, tudi po denarju, V Ameriki se je že oblikoval gotov standard denarja, ki ga ameriška mladina potrosi. Nekaj si na katerikoli način sama zasluži, nekaj pa morajo dati starši. Tako so izračunali, da bi bil standard mladine pod desetimi leti 70 centov na teden, tistih starih od 10 do 12 let že $1.30, tistih starih od 13 do 15 let $3.02 in v starosti od 16 do 18 let pa $7.42.
Mladoletna dekleta porabijo več kot mladoletni fantje.	'
V Ameriki denar kroži; kroži tudi denar ameriške mladine. Ta namreč tedensko skupno potroši $70,-000,000!
Wilsonu je žal
WASHINGTON, 11. julija — Charles Wilson, ki je, v federalni vladi obrambni tajnik, je bil pred to službo glavni ravnatelj družbe General Motors Co. Wilson je imel 40,000 delnic te družbe in jih je moral prodati, če je hotel ostati obrambni tajnik federalne vlade. Delnice družbe General Motors so v zadnjem času poskočile. Wilson je že večkrat točil krokodilove solze nad svojimi bivšimi delnicami družbe, katere generalni ravnatelj je bil. General Motors je po sklenitvi nove mezdne pogodbe izvršil gotove transakcije svojih delnic in je vrednost delnic zopet poskočila. Tajnik Wilson je sedaj izračunal, da če bi bil obdržal svojih 40,000 delnic, bi bil danes za dva in pol milijona dolarjev bogatejši.
še na mnoga leta!
Na praznik Neodvisnosti 4. julija je praznovala Mrs. Anna Bartol, 1231 E. 170 St., svoj 75. rojstni dan. Hčerka, sorodniki in številni prijatelji ji želijo še mnogo let srečnega življenja.
Srebrna poroka
Dne 29. junija sta Mr. in Mrs. Peter in Pauline Adam iz 15814 Holmes Ave. obhajala 25-letnico njunega srečnega zakonskega življenja. Dne 3. julija sta imela sprejem sorodnikov in prijateljev. Mr. Adam vodi brivnico na E. 168 St. in Waterloo Rd. Hči, zet, vnukinja, mati Mrs. Dovgan in sestre ter brat želijo zakoncema zdravja in sreče, da bi dočakala zlato poroko.
Dodatno k zahvali
Dodatno k zahvali za pokojnim Karol Kutnar se nam sporoča, da se družina iskreno zahvaljuje Mrs. Mary Zendar iz Glass Ave. za vso njeno veliko pomoč v bolezni in smrti.
Redna seja
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Collin-woodske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. Članice so prošene, da se gotovo udeležijo.
PREDSEDNIK INDIJSKE VLADE NEHRU JE PREPRIČAN, DA GRE MOSKVI RES ZA MIR
o ČEM SE BODO RAZGOVARJALr
NA KONFERENCI V ŽENEVI
LONDON, 11. julija—Predsednik indijske vlade Nehru je danes odletel iz Londona preko Caira v Egiptu nazaj v New Delhi v Indijo. Nehru se je nahajal v Sovjetski zvezi, odtod je šel v Beograd v Jugoslavijo, na povabilo predsednika britanske vlade Anthonya Edena pa v London, kjer je imel dva dni razgovore s predstavniki britanske vlade. Ob svojem odhodu iz Londona je dal dve značilni izjavi: Za časa svojega bivanja v Rusiji je dobil vtis,
da gre Sovjetski zvezi v resnici za mir. Konferenca v Ženevi bo vsekakor olajšala, če ne odpravila svetovno napetost.
Ko gre za dnevni red konfe-"^-
renče v Ženevi, se v posameznih državnih prestolicah že povdar-jajo gotova konkretna vprašanja, ki bodo predmet konference, na drugi strani pa stališča
posameznih vlad.
#
V	Washingtonu naglašajo, da se Eisenhower ne bo pogajal o nobenem posebnem vojaškem ali denarnem vprašanju, ki bi znalo Ameriko angažirati z gotovimi obveznostmi. Eisenhower ne bo vzel s seboj nobenih strokovnjakov svetovalcev niti iz vojaškega poveljstva, niti iz zakladnega tajništva, federalne vlade. Razgovori v Ženevi bodo za njega splošno informacijskega značaja.
Ko gre za vprašanja Daljnega azijskega vzhoda državno tajništvo pričakuje, da se bodo na konferenci v Ženevi pojavila nasprotstva med Sovjetsko zvezo in komnistično Kitajsko. Ko gre za Korejo, posebno severno Korejo, ameriška špijonažna služba povdarja, da Kitajci tam gradijo z vso naglico nova letališča, s tem pa na eni strani kršijo določbe o premirju na Koreji, na drugi strani hočejo iz severne Koreje spodriniti vpliv Sovjetske zveze.
Pred vojno na Koreji je Sovjetska zveza kontrolirala severno Korejo. Med vojno na Koreji in po tej vojni so se kontrole nad severno Korejo polastili Kitajci. Sovjetska zveza da se ne da izriniti in pošilja svoje civilne strokovnjake ravno v severno Korejo in izkorišča priliko in stanje, da komunistična Kitajska s svojimi lastnimi in političnimi strokovnjaki ne razpolaga, kaj šele, da bi jih pošiljala v severno Korejo.
*
V	Parizu so za konferenco v Ženevi začeli s propagando za
francoske interese v severnoafriških kolonijah. V teh kolonijah se je v zadnjih dneh uporniško gibanje zoper Francoze po-jačilo. V Alžiru deluje na terenu 2,500 gverilcev, ki pa so tako iz-vežbani, da je francoska vlada bila prisiljena, da s svojimi rednimi četami pbjači francosko oboroženo silo v Severni Afriki.
Francoska propaganda trdi, da je v teh kolonijah poldrugi milijon francoskih naseljencev, ki so se začeli v teh kolonijah naseljevati v sredini prejšnjega stoletja. Teh Francozov nihče ne more smatrati za tujce, marveč za prave domačine.
Francija da je tekom stoletja potrošila letno $225,000,000, da je s tem denarjem gradila javne ceste, zidala prekope, šole in javne zgradbe, pomagala pri odpravi stanovanjskih kriz, izvedla namakanje dežele, pokrajine kultivirala in civilizirala. Razmere v Severni Afriki da so čisto notranja francoska stvar in se tuje države v nje ne smejo vtikati.
*
Ko gre za bodočo vlogo Japonske, ki bo tudi na dnevnem redu konference v Ženevi, se je oglasil predsednik južne Koreje Syngman Rhee, ki je državno tajništvo v Washingtonu posvaril naj ne zaupa Japonski. Rhee je prikazal Japonsko kot tako, ki bo prvo priliko izrabila, da bo zopet zasedla Korejo.
v bolnišnici
Mr. George Kaliope, lastnik znane pikniške farme na Eddy Rd., je bil odpeljan v Huron Road bolnišnico, kjer se nahaja v sobi št. 447. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja!
VISOKI STROŠKI TELEVIZIJE
Ne samo, kadar se kupi televizijski aparat, marveč ko gre za popravila tega aparata. Televizijski aparat je del ameriškega, tudi delavskega standarda življenja. Razumljivo je, da so v delavskih krogih postali pozorni na to kako visoki so stroški popravil. Delavske unije so si izbrale posebne strokovnjake iz televizije, ki odgovarjajo na razna vprašanja unijskih članov kaj je s stroški televizije, kadar gre za popravila.
Ta industrija je pač mlada in še ni ustaljenih cen. Ponekod zahtevajo za navadno popravilo $2.50, drugod гџ, isto delo celo $4.50.
En dopis članice delavske unije, ki se obrača na svojo centralo, je značilen in bo precej odgovarjal splošnim zahtevam in potrebam. Dopisnica pravi:
Leta 1953 sem kupila televizij-
STEVE FTICAR
V	ponedeljek zjutraj je bil najden mrtev na svojem domu na 1358 Marquette Ave. Steve Ftičar. Pokojni je bil 51 let star, rojen v Spodnji Lendavi v Prekmurju, odkoder je prišel v Ameriko leta 1920. Po poklicu je bil čistilec oken. Zapušča ženo Katie, sina Stevea in hčer Anne Simo ter enega vnuka, v starem kraju pa dve sestri in mater. Pogreb se bo vršil v sredo ob dveh popoldne iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na E. 62 St.
#
HERMAN EHRENBERG
V	ponedeljek zjutraj je umrl v Euclid-Glenville bolnišnici Herman Ehrenberg, star 80 let, stanujoč na 20971 Goller Ave. pri družini Intihar. Bil je vdovec. Tukaj zapušča hčer Mrs. Gladys Row, V Brooklynu, N. Y., pa sina Harolda, dalje več vnukov, sestro Gustie Jennell in več sorodnikov. Bil je rojen v Clevelandu. Svoj čas je delal pri N. Y. Central železnici, zadnjih 15 let pa je bil vpokojen. Pogreb se vrši v sredo ob eni popoldne iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 458 E.
152 St. na pokopališče Hillcrest.
*
Žalostna vest
Mrs. Frances Abramovič, 934 E. 236 St., je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je 29. junija umrla za srčno kapjo ljubljena sestra Johana Papeš, rojena Juretič, stara 60 let. Bila je vdova. Rojena je bila pri Kočevju. Tam zapušča hčer Ano, sina Dragota in brata Matijo, tukaj v Ameriki pa sestro Mrs, Abramovič, in sestro Mrs. Katarina Skulič v Steubenville, O., v Kanadi pa hčer Marijo, zeta Jožeta Kajfež in dve vnukinji. Bodi ji lahka domača gruda.
ski aparat. Od tedaj naprej so ga morali tolikokrat popravljati,, da sem prepričana, da so ti stroški narastli tako visoko, da bi lahko kupila s tem denarjem drugi aparat. Prvi je stavil v aparat novo cev. Naslednji dan aparat ni funkcioniral in vanj so vtaknili zopet novo cev. Tretji dan je aparat zopet odpovedal in "strokovnjak" je dejal, da ne pomaga ničesar drugega, kakor da ga vzame s seboj in popravi v mehanični delavnici. Stroški so rastli in rastli.
Delavske unije so trgovsko konkurečno ugotovile, da je za navadho popravilo televizijskega aparata dovolj $1.50; če pa je treba nadomestiti cev, je povprečna cena popravi^ $2.50.
Mnogi naši prijatelji so imeli težave s televizijskim aparatom. Izračunajte koliko ste plačali na stroških popravil!
Himen
Poročila sta se poznani Matevž Mesec, večletni natakar v Klubu Slov. nar. doma na St. Clair Ave., in Mrs. Anna Filipič iz zapadne strani mesta. Prošli četrtek sta se podala na ženito-vanjsko potovanje v North Chicago, 111. Bilo srečno!
Išče sestro
Pavla Krajec, Okiškega ul. 20, Ljubljana, Jugoslavija, bi rada zvedela za naslov svoje sestre Mary Tikstar, rojena Grm, ki je pred več leti bivala na 1187 e. 61 St., potem pa se je preselila nekam v Chicagu, 111. Rojena je bila leta 1894 v Ribnici. Če sama to čita ali pa če kdo ve kaj o njej, je prošen, da sporoči sestri v Ljubljani ali pa na Mrs. Josephine Urankar, 4206 St. Clair Ave.
Seja popoldne
članice društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 S.D.Z. so vabljene, da se udeleže seje v četrtek, 14. julija, ki se vrŠi na domu tajnice Mrs. Josephine Petrič na 101 E. 225 St. in sicer zgodaj popoldne.

ENAKOPRAVNOST odpravo smrtne kazni!
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ___________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_________________________
For Six Months-_(Za šest mesecev)___
_$12.00
-	7.00
-	4.50
For Three Months—(Za tri mesece)_____________________________
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KONEC "FREE ENTERPRISEA"
(I)
Ameriška družba je doživela v zadnjih dneh dva pomembna gospodarsko-socialno-politična dogodka. Prvi dogodek je bil ta, da so se pogajanja za novo delavno pogodbo v glavnih industrijah avtomobilov in jekla končala z uspehom in ni bilo stavk. Drugi dogodek je bil ta, da so se ameriški farmarji, ki pridelujejo pšenico in ki dajejo ton tej produkciji, izrekli z ogromno večino—več kakor s tremi četrtinami zoper popolno svobodo pridelovanja pšenice in trgovanja z njo, so se torej izrekli za gotovo omejitev znanega ameriškega "free enterprise." Zakaj povdar-jamo ta dva dogodka?
"Free enterprise!" to se pravi, da naj se v ameriško gospodarstvo nihče uradno ne vtika in naj Amerikanec kot svobodni človek dela tudi v gospodarstvu popolnoma svobodno. Nobenih omejitev! Nobenega posega državne oblasti, ko gre za izkoriščanje ameriških surovin in zalog! Tudi ko gre za pogajanja v industriji, naj obvlada popolnoma svobodna volja obeh taborov!
"Toda ta "free enterprise" je pri zadnjih dveh dogodkih pokazal to, kar smo že itak ponovno podčrtali, da je Amerika polna medsebojnih nadsprotij.
Slovenci Amerikanci so prišli sem v Ameriko večinoma iz kmetskih domov starega kraja. Kake primere z ameriškimi farma j i seveda ni. Spomnili pa se bodo, da je bil in je ostal tudi slovenski kmet v starem kraju pristaš "free enterprisea," da je obdelaval svojo zemljo, kakor je pač sam hotel, branil pa je meje te zemlje in ni dopustil kakih omejitev prav po tistem znanem principu, da ima grunt korenine do pekla. Kaj in kako je hotel posejati, je bilo odvisno samo od njega. V bistvu je isto veljalo za velikega ameriškega farmarja. Farmar je ne samo neko ime, marveč velika in globoka vsebina, ki v tej besedi pomeni nekaj velikega. Prestaviti besedo ameriškega farmarja v kak slovenski "kmet," "posestnik," morda celo veleposestnik ' nima nobenega smisla. Ameriški farmar je problem, ne samo ime. Če je ta farmar z vso moderno tehniko in avtomatom v krizi, je v krizi ameriška družba. Ne bomo trdili preveč, če izvajamo, da zna kriza ameriškega farmarja vplivati na svetovno gospodarstvo. In kaj smo doživeli pri tem ameriškem farmarju? Ameriški farmarji, ki pridelujejo pšenico, so se v 77.2 odstotka pri zadnjem glasovanju izrekli za to, da naj velja še v naprej zapoved federalne vlade, koliko akrov ameriške orne zemlje se sme obdelovati za pridelovanje pšenice, s tem pa so se izrekli tudi za to, da so pripravljeni, da federalna vlada v Washingtonu nekam dirigira cene tej pšenici. Pri prodaji bušelnov pšenice bo dobil farmar gotovo toliko in toliko federalne podpore. Torej najbolj izraziti individualistični človek ameriške družbe—ameriški farmar se je izrekel za osebno omejitev, ko gre za obdelovanje njegovega polja in se je izrekel proti temu, da naj svobodni trg določa cene njegovim produktom—pšenici. Izrekel se je zoper princip svobodne konkurence.
Ko smo bili priča dogodkom pogajanj za novo delavno pogodbo v velikih industrijah avtomobilov in jekla, smo opazili dvoje dejstev: Prvič, da je industrija jekla pristala v letu 1955 brez stavke na veliko več, kakor pa je pristala v letu 1952 potem, ko je stavka v tej industriji trajala polnih 54 dni. Nekaj se je spremenilo v glavah industrijskih magnatov v industriji jekla! Sicer je bila plača delavstva v tej industriji sorazmerno visoka; tudi so si delavi priborili druge socialne ugodnosti. Toda povprečno 15 centov več na uro v gotovini pomeni za jeklarja precej!
Nam gre za uvodna pogajanja za novo mezdno pogodbo v industriji avtomobilov—pri Fordu! Ford je delavstvu ponudil znižane cene pri nakupu avtomobilov. Hotel je delavstvo povezati z industrijo avtomobilov kot tako. Delavstvo je to ponudbo odklonilo. Ne bomo trdili, da delavstvo ni zainteresirano na usodi podjetja. Toda principa "free enterprise" ni odklonilo. Zaveda se, da je zagon ameriške industrije, ki daje kruh tudi njemu, še vedno odvisno od tega "free enterprise." Delavske unije ga nočejo nadomestiti!	L. C.
V Veliki Britaniji imajo rešiti družbeno vprašanje, ali naj se kazenska sodba z obešen jem odpravi ali ne. Povod je dal slučaj 28 letne Ruth Ellis, ki je bila obsojena an smrt z obeše-njem, kazen pa naj se izvrši to sredo.
Ruth Ellis ima za seboj burno zgodovino. Kot dekle se je začelo uveljavljati v londonskih nočnih lokalih. Ruth Ellis je bila poročena z ameriškim vojakom, ki je bil premeščen iz Anglije na francoska tla in v bojih v Franciji v zadnji vojni padel ravno ko je bila Ruth Ellis na porodu.
Ruth Ellis se je znova poročila, pa tudi razporočila. Tudi iz tega drugega zakona je imela enega otroka.
Ruth je hotela imeti ljubimca. Spoznala je sina zobozdravnika, katerega je zalagala z denarjem in obleko, pa ji ljubimec ni bil zvest. Ruth ga je zasačila, ko je izstopil iz avtomobila v družbi v objemu z drugim dekletom. Ruth, ki je vedela za ne-zvestovo svojega ljubimca, je
storila zadnji korak, da ga je namreč ubila.
Na sodni razpravi, ki je bila ena najkrajših v angleških kriminalni zgodovini, je njen advokat skušal omihti njeno dejanje, češ, da ga ni izvršila pri pravi pameti. Ko pa je razpravljujoči sodnik Ruth vprašal, zakaj je vzela s svojega stanovanja pištolo, je Ruth hladnokrvno odvrnila, da radi tega, da nezvestega ljubimca ubije. Izrečena je bila smrtna sodba. Ruth se ni pritožila in tudi ni vložila milostne prošnje, da jo pomilosti britanska kraljica.
Po Veliki Britaniji zbirajo sedaj podpise ne samo za pomilostitev 28 letne Ruth Elhs, mater dveh otrok, marveč za odpravo smrtne kazni sploh. Gre za sto in sto tisoče zbranih po'd-pisov, ki jih vozijo s tovornimi avtomobili na britanski dvor, akcijo pa vodi britanska delavska stranka. Glavno glasilo te stranke Daily Herald imenuje smrtno obsosbo Ruth Ellis, če naj se izvrši, več kot barbarsko. Tudi zahteva odpravo smrtne kazni.
BANČNI VLOMI POJASNJENI
Agentje policije FBI so v De-troitu aretirali Louisa Tellerja in njegovo prijateljico Loro Ri-tenour. Tudi clevelandska policija ima Tellerja v svojih spiskih kot znanega bančnega vlomilca. Zadnji bančni vlom, pri katerem je sodeloval Teller, se je izvršil v podružnici Cieve-I land Trust Co. na 9220 Lorain Ave. in sicer dne 3. junija. Vlomilci so odnesli iz banke $88,-000.
Kot izhaja iz poročil obeh policij v Detroitu in v Clevelandu, gre sedaj za pristojnost preiskovalnih oblasti in sodišča, ki naj sodi Tellerja in Loro Rite-nour. Slednja se enako nahaja v zaporu v Detroitu; lahko bi se branila iz svobode, če bi položila varščino $50,000. Spor o pristojnosti med federalnimi in krajevnimi oblastmi najbrž ne bo tako hitro rešen.
PŠENICA—
NA CESTAH
Država Missouri je znana kot pridelovateljica pšenice. Letošnji pridelek je tako velik, da so farmarji v stiski za prostor, ka-I mor npj spravijo pšenico. Silosi j so prepolni. Farmarji so prišli I na idejo, da pridelek pšenice I "vskladiščijo" kar na javnih ce-I stah, dokler ne dobijo na razpo-llago dovolj transportnih sred-jstev. Cestno nadzorstvo je bilo I prisiljeno, da je avtomobiliste opozorilo na nevsakdanje zapreke na cestah, kako se z avtomobilom vred izogniti pšenici.
NA DOPUST IZ ZAPORA
V kaznilnici v Belfastu, severna Irska, je kaznilniška uprava poskusila prvič kakšen vpliv bo napravil njen korak, če da tudi kaznjencem dopust. Tistim kaznjencem ,ki so se v kaznilnici do sedaj dobro obnašali, je kaznilniška uprava dovolila en teden dni počitnic. Ta ugodnost je vezana na pogoj, da se bo kaznjenec vse dni na dopustu dobro obnašal. Ob prvem prekršku mora nazaj za zidove. Za enkrat je dobilo pogojni tedenski dopust 30 kaznjencev.
ZGODILO SE JE V ITALIJI
Blizu mesta Pavia v Italiji je irišla 38 letna kmetica Angela I^vizzi na svojevrstno idejo: Ne da bi bila bolna ali preutrujena, je šla v posteljo z namenom, da tam ostane teden dni. Kakšen je bil pravi namen Livizzi ni povedala.
Po tednu dni je odšla iz postelje. Pod sebe je bila položila jajca in kokljo kot kakor na va-iišču in piščeta so se res izvalila, kura pa je bila mrtva.
PETORČKI V JUŽNI AFRIKI
Kanadskemu vzgledu "petorč-kov"—pri življenju so ostali le štirje, so sledili petorčki, katere je porodila črnka v Rhodesia v Južni Afriki; tri deklice in dva dečka. Ena deklica je kmalu po porodu umrla, štirje ostali se počutijo dobro.
POZNI GOSTJE— NEVARNI
V Marionu, O. sta se v baru V&S zglasila ravno, ko so hoteli lokal zapreti, pozna gosta. Eden od njih je bil celo maskiran. Mesto da je lastnik gostilne kaj iz tržil, sta mu pozna gosta odne sla iz blagajne $2,673 in jo od kurila.
NAD 2500 GLAV GOVEJE ŽIVINE VEČ
Dober predlanski pridelek krme je kmetom v kranjskem okraju lani omogočil več uspeha v živinoreji. V letih 1953 in 1954 'G je povečalo število goveje ži-yine od 23,940 na 26,480 repov :er je doseglo predvojno število Mleka so lani namolzli okrog 22,000 hI več, ker se je povečala cudi molzriost na posamezno kravo povprečno od 1300 na 1400 1 Zadružni mlekarni v Cirčah in ikof ji Loki sta lani odkupili 47, 130 hI ali 17,000 hI mleka več kakor predlanskim.
Število prašičev se je zvišale / zadnjih dveh letih od 13,840 la 14,420 repov, število konj ki se je do pred tremi leti stalno /išalo, se je zdaj zmanjšalo od 1447 na 4400. Tudi ovčereja je načela pred tremi leti pešati, brž ko je bilo v trgovinah naprodaj dovolj tekstila. Leta 1952 je Joilo v okraju nekaj nad 7000 Dvac, ob koncu lanskega leta pa jih je ostalo še okrog 5300. Perutnina se je v tem času nam nožila od kakih 55,000 na 64,000 kosov.
S krmskimi rastlinami posejana njivska površina se je lan ■»ovečala za skoraj 500 ha ali ^a 13';, če jo primerjamo s predlansko. Zmanjšala pa se je njivska površina, posejana z žitom in drugimi posevki. Vendar (rmska površina spričo večjega števila živine še ni zadostna.
4VAI.EŽNOST ANGLEŠKIH VOJAKOV
Vsi angleški vojaki, pa naj iluzijo doma, v Nemčiji, Singa-puru ali na Cipru, so hvaležni vojn, ministru Anthonu Headu v imenu 80 vojaških rodov. Re-jil jih je namreč čistila "Blan-ca," ki ga je uporabljala angleška vojska že od leta 1875. Gre! za čistilo rjave barve, ki ga je, treba v vodi nekoliko razredčiti. Z njim so v angleški vojski čistili uniforme, da so se lepo svetile. Milijoni angleških vojakov so se jezili na to čistilo, pa ni nič pomagalo.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Naša stara domovina trpi vsako leto na—kaj bi rekel—na vremenskih kapricah. Enkrat je suša ,drugič je toča, tretjič so krajevni nalivi. Vse to upliva na letino. Posebno po zadnji svetovni vojni se vreme kar nekako noče spoprijazniti z redom, ki bi bil podoben tistemu, katerega želi ljudstvo. Po nekaterih kra-slabemu vremenu, posebno če jih starega kraja streljajo proti pride oblak, ki obeta točo. Včasih so tudi zvonili. Zraven tega je prišlo še praznoverje. Zdi se, da ni vse skupaj pomagalo.
Zato človek zasleduje z velikim zanimanjem vesti, ki nam sporočajo, da je znanost tista, ki obeta zboljšati vreme. V naših državah je skoro sto podjetij, ki se pečajo s tem, da spravijo dež iz oblakov. Pa ne samo to. Obetajo, da preprečijo tudi točo, preženo meglo, prepode oblake, ki nosijo blisk, še več kot to. Če ima farmer sadni vrt, ki ne optrebuje,dežja, pa spelje-jo oblake kakih deset milj preč nad polje, ki komaj čaka vode. Ti moderni čarovniki zamorejo odpreti oblak, da izlije vso svojo močo tam, koder gori gozd. Tudi sneg jih uboga. Vse to in še mnogo druzega je resnica, če —kaj bi dostavil? Če ne bo dež. Tako pravimo v vsakdanjem življenju in pomeni, da ne bo vse tako, kakor napovedujemo.
Ta moderna industrija dežja je dokaj kapricasta, rekel bi, nezanesljiva. In dežarji—to so ljudje, ki delajo dež—morajo deliti svoje uspehe z naravo. Da je vse to dokaj resna zadeva, nam priča najbolj naša vlada. Volila je posebno komisijo, katere naloga je, da preišče vso to dežev no zadevo. In drugo leto bomo slišali njeno poročilo. Ta komisija je do zdaj pronašala toliko, da se lahko reče, da je dosti resnice. To se pravi, da se da priklicati dež, ki pride, ali pa ne pride. Imamo priče za to in za ono.
Primera. V državi Oklahoma so imeli sušo. Najeli do dežarja ali deževca ki je šel takoj na svoje delo. Dvajset ur potem, ko je začel s svojo čarovnijo, je padlo na polje pol palca dežja, kar je rešilo pridelek. V kraju Redding, ki je v naši Kaliforniji, so najeli dežarja z dvojnim namenom. Da prežene blisk in grom, kateri je povzročil ogenj v gozdovih in pa da privleče dovolj dežja, da se ogenj v gozdu zamori. Vse se je zgodilo tako. V državi Washington je zadel 3ronlan ob goro Cedar in se razbil. Brž so poslali v zrak dežar ja, ki je stresel na oblake kemikalije. Takoj so se razdelili oblaki nad goro in helikopter je našel kraj nesreče. Rešili so vse.
Megla je malo bolj sitna za te čarovnike. Pravijo, da jo je ložje preprečiti, kakor pregnati. Dosegli so uspeh v San Jose, nadalje v Oregonu in drugod. V Santa Barbara so imeli težave s snegom. Poslali so v zrak čarovnika ali znanstvenika, ki je začel rabiti srebro, so se pravi, kemično zmes, kateri pravijo "silver iodide." Ko so začeli rabiti to* sredstvo, se je izpremenil dež v sneg. Pa so preperečili tudi tega, s tem, da so stroj izmenoma odpirali in zapirali. Enake usephe so dosegli na gori Mono Pines.
Kako pa s hurikani—ali je mogoče tudi te pregnati? Učenjaki so poiskušali to samo enkrat in sicer 13. oktobra leta 1947. Trije eroplani so bili poslani v zrak in so leteli 30 tisoč čevljev visoko. Iz te višine so stresali na črne oblake suh sneg v obliki drobnih zrn. To se je zgodilo okoli 400 milj od obale države Georgia. Piiglasili so to akcijo za popolen uspeh. Vihar je sicer ponehal—/a ne za dolgo. Drugi dan je vstal iznova in se preselil nad državo Georgia, koder, jej napravil dovolj opustošenja in | škode. Dežarji so bili tako pre-1 senečeni, da so sklenili, da ne
bodo več poizkušali preganjati orkanov. Pravijo, da je treba dosti več znanja za take akcije, kakor so ga imeli sami. Izdali so tudi svoje sporočilo, ki se glasi tako:
"Igra z hurikani ob vzhodni obali je dokaj nevaren posel. Ljudje bodo vselej dolžili dežar-je za vso škodo, ki bi jo povzročil tak muhast orkan, o katerem se ne ve, ali se misli umakniti ali pa samo skriti. Tudi če bi kemikalije ne povzročile nobene škode tisti dan, bi bili vendar dežarji obdolženi za vso škodo v okolici nekaj stotin milj."
So pa učenjaki, kateri mislijo, da bi se dalo pregnati hurikane in sicer bolj v začetkih, ko niso še tako močni. Toda poizkuse bi morali imeti nekje daleč na otokih Tihega oceana, koder bi ne bilo nobene škode. Kakor znano, imamo v naših državah gotove kraje, koder so orkani navadna prikazen, ki se ponavljajo od leta do leta. Tako imamo upanje, da se bo enkrat v bodočnosti kontroliralo orkane, kar bi bilo posebno velikega pomena za Florido, koder napravljajo škode na milijone dolarjev.
Od kdaj se pa človek zanima za kontrolo oblakov in dežja? Prvi poizkus, ki je bil znanstve no preiskan in uspešen, se je vršil 13. novembra leta 1946. Torej ni še niti deset let od tega. Vršilo se je vse delo nad mestom Pittsfield, država Mass. Oseba oziroma dežar je bil dr. Vincent J. Schaefer, ki je znan kot oče moderne modifikacije vremena. On se je peljal v zrak s pilotom Curtis Talbot. O svojem "potovanju' 'po zraku piše tako:
"Curtis je priletel v oblak, nakar sem začel jaz s svojo operacijo. Jaz sem stresel kake tri funte suhega ledu in trenutek kasneje sem videl pod sabo padati sneg. Rekel sem pilotu, naj obrne, da vidiva vpliv za nami. Bilo je vsepolno snežnik: Šla sva še enkrat okoli in iznova sem zmetal kake tri funte leda. Potem sva letela ven iz oblaka in gledala, kako so plesale snežinke v višini treh do štirih tisoč čevljev. Stisnil sem Curtisu roko in dostavil: Popolen uspeh."
Od tega skromnega začetka se je začela nova znanost, modifikacija vremena. Neverjetni To maži so spraševali, kako vesta, da sta vidva povzročila dež in sneg? Kaj je zgodovina iz pre teklosti tega kraja? Ali sta pre pričana, da je vajino posipanje oblakov povzročilo vse to? Kaj vam kažejo aparati? Ali imata kake fotografične posnetke?"
Največ poizkušenj z vremenom je bilo napravljenih v Kaliforniji, koder je vprašanje vode in dežja večni problem. Tudi državna zakonodaja se je pečala s tem, vendar pa nimamo še de-finitivnih poročil. Sliši se osebna mnenja. Splošno bi rekli, da je bil vsaj delni uspeh, ki je pa ro dil nova vprašanja. In ta so: "Ali zamore kdo izsiliti dež iz obla kove recimo na enem gotovem prostoru, ob enem gotovem času?" Najboljše uspehe se je doseglo v countyu Santa Barbara. Poročilo od tam pravi, da se je znatno poznalo glede dežja. Bilo ga je v tistem letu od 50 do 90 procentov več, kakor po navadi.
Imamo danes zakon, po katerem je treba vse glede umetnega dežja sporočiti predsednikovi komisiji, katera je bila potrjena od kongresa. Tako prihajajo slednji dan poročila v Washington. Na ta način vemo vsak dan nekoliko več. Umetno vreme je danes znanstveno vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti in sicer čim prej, toliko boljše. Vse to velja do 30. junija leta 1956. Vprašanje umetnega dežja je nujno pri nas in zato je nad vse važno, da se ve za uspeh novega znanstva.
Kako stoji to vprašanje pri znanstvenikih? Nobene pozitivnosti ni. Le to priznajo, da se vsaj nekod kaže uspeh. Drugače
je pa še vse v začetnem stanju. Prej omenjani dr. Schaefer pravi tako:
'Naše ozračje je zadnje veliko vprašanje znanosti. Je tako-rekoč še čisto nepreiskano. To je divji problem in nič ne vemo glede bodočnosti. Res je, da rabimo na tem polju vrsto znanstvenikov. Kdor pravi, da vremena ne bo mogoče kontrolirati) tisti ne ve, kaj govori in kaj vse premore moderno znanstvo.
Danes zmoremo že to, da pr^* menimo vreme. Enkrat v bodočnosti bomo lahko diktirali, kakšno vreme naj bo."
Danes pripravljajo v ta namen gotove postojanke, ki bodo stalno pod kontrolo znanstveni kov. Tam se bo reševalo vpra šanja eno za drugim, tam b" mogoče dajati pozitivne odgoV re.
Vreme je v prvi vrsti vpraša nje farmer je v. Voda v ti ali оШ obliki je pogoj za vse, kar ras So pa težave. Eno podjetje dež je kmalu pred sodniJ(^ Eksperiment je treba plačati dolarji, če se ne obnese, je taM tožba. In vreme je včasih dokaj muhasto. Tako je bilo ene# učenjaku naročeno, naj pr^skr dež za drugi dan. On je denar, obljubil vse, a je bil ne^ kako ^držan, da ni mogel D delo. K%r je začelo vsejedno J
tožba; nazaj' mali'
ževati, je dobil kar sedem Vsak je hotel svoj denar Ker je naše ozračje tako poznano, bo treba mnogo nada ^ jenih učenjakov, ki morajo zn*^ ti precej več, kakor pa danes u ^ po šolah. Zanimivo je, da že nekake začetke gotovih s r jev, ki jih vporabljajo kompanije. En tak stroj se i® nuje parni generator. Tak s stoji na zemlji in z zemlje p' na oblak, kateri kaže dobro. liko vreteno pošilja proti ne ^ nevidne pare, katere povzro^'^^ da se voda v oblaku zgos^' polagoma premeni v snežne ^ stale. Iz teh začne potem dG%' Najbolj navadno sredstvo dež je srebrni iodide iodide). Nadalje je suh led, tudi pokazal dokaj uspehov-bili so že tudi navadno kuhinj® sol in sicer ne brez uspeha-
Danes je delo z oblaki do^^ težavno. To pa zato, ker j^ tako negotovo. Zadnjih so vodili dosti poizkusov ^ ^ ki. Kakor vsako drugo bilo tudi v tem času dokaj ur. In ljudje so začeli vse
idib
ki
šati tistim znanstvenikom, _
pečajo z vremenom. So tore] žave.
Na
•mal""
drugi strani pa dejstva, ki zahtevajo, da za mo posvečati kar se da n moči vremenu. Ni samo Ka' nija, ki trpi na ротапјк*^],, vode. Pravzaprav je zmanjkovati vode po vseh ^ jih naših držav, po enih drugih manj. Reke vpadaJ"' zera se suše. Višina vode v I ji pada od leta do leta. jjj
Tudi znani kalif "smog" je v zvezi z vodo. ^ j^j morali iznajti take bi spodnji zrak vlekli gori šiljali na zemljo dober, čist 2^^ Kdor pozna razmere na zemlji, tisti svetuje, da gti atomske bombe in vojsko P "smog," pa se poprimen^^j,f dobimo rešitev za vod;o- po-bodo struge polne, zemlja ^ jena, potem ne bo skrbi, W
hrana za človeštvo.

jif
iff
Vprašanja na naši ze bomo rešili z mirovnimi ^ y.(fi rencami, pač pa z vodo. Ov je zmiraj dovolj nad naW" jjjti ba ni druzega, kakor njih vsebino, pa bo vode za vse. In vse to se mora % kmalu.
AMERIKANCI POTUJEJO
WASHINGTON, 11.	i
Ameriško državno tajništ^"^ jc : delek za izdajo potnih izdalo poročilo, da je ta p 30 preoblegan. V letošnjem ^ g|i izdali že 480,000 potnih ggS 50,000 več, kakor za lanskega leta.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ŠCETKE IN LONCI
POMLAD JE POČASI lezla v deželo. Krpe snega so se trdovratno držale senčnih leh, čeprav je sonce že prijetno grelo. Blatna cesta iz Kamnika v Komendo je bila skoraj prazna— srečal sem le nekaj kmečkih voz in nekaj kolesarjev. Na tej cesti skoraj nikoli ni večjega prometa, edino kadar je v Kamniku semenj, je malo živahneje. Glavna vez tega kraja z ostalim svetom je avtobus, ki vozi iz Cer-J^elj v Ljubljano.
Komenda je obsežna, lahko bi rekh tudi mogočna vas z dokaj pestro zgodovino. Prvotno je bi-a tipično gorenjsko kmečko na-J® ^ leti pa, ko se je prebivalstvo vedno bolj množilo in so SI mnogi morali poiskati drugače zaposlitve, je vedno bolj postajala obrtniški kraj. Zemlja ni ogla rediti vseh in tisti, ki niso
0	eli zapustiti rodnega kraja, v? služili kruh z najrazličnejšim rokodelstvom.
Domača obrt se je tu razvila zelo zgodaj, predstavlja pa tu-
1	se danes močan vir narodnega dohodka komendske občine.
splošnih obrtnikov, ki 1'oe za vsakodnevne potrebe metijskega kraja, sta razviti edvsem dve obrti, ščetarstvo lončarstvo.
SEM SE oglasil pri ^i^a.vzaprav sem jih ^^šel, kajti poslopje, kjer
2uti^° obrat, je—vsaj na aj-—bolj podobno dobri stanovanjski hiši, kot pa delavnici.
poslopju napisa vahdsko podjetje ščetarna" • danes niso več in-ie/	državno podjet-
^ '^^rjetno zavil še kam
podjetja tovariša bolr^' poznan kot naš najdi ^^^^^^^r-iiivalid (saj je tu-in republiški jeti^ ' nisem našel v pod-' netuo	pa me je prgse-
Driinf	z mojim starim
tprii ^ z gora, Jožetom Pe-
Kmalu »v* Ma vS,
povedal	Jože mi ni
Vesa v ^samo marsikaj zanimi-o sčetarjih, ampak dal tudi ^ogo podatkov o lončarjih. J£,!J^®TARNA" JE KOT POD-ŠČet '^^^tala šele leta 1948. ^ arska obrt pa je v Komendi ђд ° stara—čeprav se ne ve Hienf katero dobo segajo ftast za.četki. Tudi kako je Sel ^ ^ 'Oziroma kdo jo je zane-l^i^a,je, nisem mogel iz-
menV i	Ра^ je, da si ko-
služii^ J "krtačarji" že dolgo let JO kruh s tem napornim in
Utrud
Jivim delom.
sih za hip odvrnil temu, da sta bila oba kljub temu, da sta bila oba okna odprta na stežaj, ležala megla prahu, nesnage in majhnih ščetinic, kije silno zaporno legala na pljuča in dražila grlo.
Večno pokašljevanje delavk me je vznemirilo. Mislil sem že, da mora biti to delo silno nezdravo. Pojasnili pa so mi, da doslej še ni bilo nobenih obolenj.
Pot od šečtine do ščetke je dolga. Ščetine, ki pridejo iz tovarn usnja (Kamnik, Vrhnika,) je treba prekuhati, čistiti, sortirati, izbrati, razvrstiti in šele potem so pripravljene za izdelavo 'krtač in čopičev.
Hodil sem iz prostora v prostor—nekje so izdelovali zidarske čopiče, drugje ščetke in spet drugje ribarice.
Povsod pa sem videl, da so prostori popolnoma neustrezni, premajhni, premalo zračni, zato je v njih res težko delati.
Ščetarna gradi nove prostore —strojno-mizarski oddelek je že v novi stavbi. Z izgradjno le-teh ne bo izboljšano delo že zaposlenih, ampak bo dana tudi možnost razširitve obrata, s čimer se bo lahko zaposlilo še več Ko-mendčanov, ki morajo sedaj odhajati na delo na Duphco in v Kamnik.
V SLOVENIJI je lončarstvo gotovo ena najstarejših obrti. Opisuje jo že Valvazor in zlasti omenja Mengeš, Komendo in Mlako kot kraje, kjer je najbolj razvita.	/
Ta obrt danes opada. Ker izpodrivajo štedilniki in električni kuhalniki stare kmečke peči, kjer so kuhali v prevezanih loncih, zasledimo sedaj v redko katerem gospodinjstvu še glinasto posodo. Prav zaradi tega bodo morali verjetno komendski lon-
For Your Vacation . . . Welcome to
CHRISTIANA LOOSE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec,
Proprietors
Rt. 1, Box 248
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
čarji preusmeriti svojo proizvodnjo predvsem na izdelovanje okrasne keramike.
-f
V ZIMSKIH MESECIH je v "Bukovški gmajni zelo živahno. Tu kopljejo komendski lončarji svojo glino in jo potem vožijo domov.
Kako nastane iz gline lonec?
Najprej se mora glina temeljito pregnesti. Glavni del procesa pa tvori oblikovanje posode. Lončar vzame primeren kot gline, jo namesti na sredino okrogle, vrtljive mizice, ki jo vrti z nogami. Medtem ko se glina vrti, jo lončar s prtiskom prstov oblikuje—in počasi raste pred nami lonec, latvica, cvetlični lonec ali pepelnik. V zadrugi imajo sicer mehanizirano, kot pir zasebnikih. Mizice vrti elektrika in nekatere predmete (pepelnike) že oblikujejo tudi z modeli—ne le s prsti.
Ko je posoda izoblikovana, se mora najprej nekaj časa sušiti. Po sušenju se prepelje v večje peči, kjer se ob temperaturi 500 do 900° C žge. Pravzaprav se žge dvakrat. Najprej toliko, da dobi pravilno trdnost, pri drugem žganju pa se da posodi "glazura. Predmete se potrese s prahom svinčene glajenke, ki se v veliki vročini raztopi in lepo oblije posodo ter ji da gladko površino in lep blesk. Svinčeni glajenki so primešani razni oksidi, s katerimi lončarske predmete obarvajo (manganov da črno, železov rjavo, bakrov pa zeleno barvo).
A. čebulj
—Glas Gorenjske
Deset let Združenih narodov
v San Franciscu se je od 20. do 26. junija letos vršilo slavnostno zborovanje organizacije Združenih narodov. Zborovanje je bilo v proslavo desetletnice te svetovne organizacije, kateri pripada 60 držav ali ljudstev. Organizacija je bila ustanovljena pred desetimi leti v prav tisti dvorani, v kateri se je vršila proslava desetletnice.
Organizacija Združenih narodov je bila zamisel pokojnega predsednika Franklina D. Roo-sevelta in drugih vplivnih voditeljev raznih držav z namenom, da ista rešuje mednarodne spore in probleme brez vojn. Predsednik Roosevelt ni dočakal njene ustanovitve. Vojna z Japonsko še ni bila končana, toda organizacija je bila ustanovljena in Zedinjene države je ob njeni ustanovitvi zastopal Harry S. Truman, ki je po smrti Roose-velta, dne 12. aprila 1945, prevzel predsedništvo naše repu-bhke.
V organizaciji Združenih narodov je 60 držav, ki predstavljajo nekaj nad polovico svetovnega prebivalstva, izven iste pa jih je še nad 20, med njimi komunistična Kitajska, ki imq sama nad 500 milijonov prebivalcev. Na splošno prevladuje mnenje, da bodo v bližnji prihodnosti tudi slednje sprejete v to mednarodno organizacijo, ko bodo odpravljene razne zapreke.
Proslave desetletnice organi-
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma.
Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani.
PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB PO CENI V SKLADU Z VAŠIMI RAZMERAMI.
(Oskrbimo za prevoz truplo sem ali izven mesta).
478 EAST 152nd STREET
KE 1-3177 sko ni odgovora, pokličite KE 1-5202
Ambulančna posluga na razpolago podr^pvi in ponoči
■ STOR^ /HpURS:'
Тие%6оУ'фаЛиг6ау38\ A.M/ B B.M.	.
~ PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
opravljajo danes ^ glavna I "šč t	je ie omejena na
62 Л	ki zaposluje okoli
cišč ^ - ^ izdelujejo ščetke: za koni P^^'keta, oblek, čevljev, Jekl'	ribanje, ščetke iz
itd., omela; ročna, ske	itd.; čopiče: briv-
Kot ^^^^karske, zidarske itd.
služijo ščetarjem Sirk •	konjska žima,
"fib ■ kršinove koreninice, kg rf (stebla rastline iz Afri-^o'bif\	žal danes ni moč
(г1л,1 dalje umetna vlakna krenol).
Pfec	je pravzaprav
Ha ? Pi^imitivno, osnovano je Pfed	ročnem delu in to
zaradi tega, ker bi s izdelavo (tudi če bi bila kvaiu'^^^' nikdar ne dosegli take kot z ročno.
spfg. ,^'^ftarne, Jože, ki me je
■f
SEM
SI vse pro-
mi je sproti razlagal.
ђо Pta;
prvem
prostoru—povprec-
t'»ašri	—jc v zadušljivem
do 12^*^ zraku sedelo kakih 10 togo	Roke delavk, ki so
doWjy^	sedele ob nizkih
Vrg^ 1	so obračale, raz-
Urejale, izbirale, upo-pritrjevale ščetine s to-
op^2ii "^^Slico, da sem le težko ■=-	pravzaprav počenja-
NAZNANILO IN ZAHVALA
mama in sestra
JOSEPHINE LEVEČ
rojena ROM
Blagopokoinica je nagloma preminila za srčno hibo na 4. junija 1955 na svojem domu. Pogreb se je vršil dne 7. junija iz Joseph Žele in sinovi pc^rebi^a zavoda in njeno truplo smo položili k večnemu počitku na pokopališče Highlana Park.
Pokoj niča je bila stara 66 let, in se je nahajala v Ameriki 49 let. Bila je članica društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 S.D.Z.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence h krsti pokojnice, kar nam je bilo v tolažbo v dneh nase zalosii ter v dokaz, da ste pokoj nico ljubili.
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnice.
Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kot tudi vsem, ki so prišli pokoj nico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru ter jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Lepa hvala pogrebcem, ki so nosili krsto. Hvala društvenim članicam Svobodomiselne Slovenke št. 2 S.D.Z. za spremstvo pokojnice do groba, ter uradnici za ganljiv nagrobni govor.
Dalje lepa hvala pogrebnemu zavodu Joseph Zele in sinovi za vso poslugo in tako lepo vrejen pogreb. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in nam bili v pomoč v naši žalosti na en ali drugi način.
Prebljubljena mama, stara mami in draga sestra! Končala si trdno trpljenje Tvojega življenja. Zdaj počivaš v miru v hladni ameriški žemljici. Počivaj mirno —spavaj sladko tam kjer ni muk ne trpljenja. Spomin na Tvoje dobro srce si ohranimo do konca naših dni!
Žalujoči ostali ALBERT, sin
JOSEPHINE, ELSIE, VERA in EVELYN,
hčere osem vnukov
brat EDWARD, sestra ANGELA in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 12. julija 1955.
zacije Združenih narodov v San Franciscu se je udeležilo okrog 260 delegatov, med njimi črni in beli in rjavi in kapitalisti in komunisti in kristjani in muslimani in pogani in brez konfesij; pravi tip mednarodnosti in ljudstev sveta. Generalni tajnik te organizacije je Dag Hjalmar Agne Carl Hammarskjold, po rodu Šved, in pomaga mu tisoče tajnikov in ekspertov in drugih uslužbencev. Stalni sedež organizacije je v New Yorku v novi lastni palači. Stroške krijejo dogovorno države, ki so včlanjene v organizaciji. Redno zasedanje organizacije Združenih narodov bo letošnjo jesen v New Yorku; takrat bodo morda tudi nekoliko izpremenili oziroma izboljšali sedanji carter organizacije. Zborovanje v San Franciscu je bilo samo slavnostno in se ni ukvarjalo z običajnimi posli.
Slavnostno zborovanje v San Franciscu je na prvi seji pozdravil predsednik Zedinjenih držav Dwight D. Eisenhower s pomembnim govorom. Dejal je, da četudi organizacija Združenih narodov dosedaj ni izpolnila, vseh naših upov, je storila mnogo dobrega in poravnala ali preprečila dosti sporov. Naša re-pubhka da bo ostala zvesta organizaciji in njenim ciljem ža svetovni mir in za boljše življenje vseh. Tekom zborovanja so tudi vsi drugi zastopniki Združenih narodov povedali, kaj jim je na srcu, in pred zaključkom je govoril tudi bivši predsednik Zedinjenih držav, Harry S. Pru-
man, ki je bil navzoč ob ustanovitvi organizacije.
Od organizacije Združenih narodov smo ob njeni ustanovitvi pričakovali mnogo; pričakovali smo preveč v prvem navdušenju. Pozabili smo na neizogibna mednarodna trenja, kjer se interesi prizadetih križajo, in pozabili smo na človeško naravo. Pričakovali smo soliden in trajen mir in bratsko sodelovanje med narodi sveta. Nismo mislili na spore med velesilami. Združeni narodi niso dosegli vsega tistega, kar smo pričakovali. Toda organizacija je dosegla mnogo. Dosti sporov je bilo poravnanih. V zadevah svetovnega zdravstva in pomoči za-ostahm ljudstvom je bilo mnogo storjenega. Koloni jalna ljudstva imajo v organizaciji Združenih narodov svojega zagovornika; isto velja za ljudstva, ki so pod mandatno upravo velesil. Vsi, ki sodijo, da se jim godi krivica, se lahko obrnejo na organizacijo Združenih narodov.
Seveda, organizacija Združenih narodov nima eksekutivne moči. Nobene države, če je čla-ca organizacije ali ne, ne more prisiliti, da postopa tako ali tako. Toda moralna moč organizacije Združenih narodov je velika. Tam se lahko javno obravnavajo vse pritožbe, ki jih ima eno ali drugo ljudstvo. Te obravnave sliši ves svet. In nobeni, tudi najmočnejši državi sveta, ni vseeno, kaj se govori na sejah Varnostnega sveta ali na zborovanjih generalne skupščine. V tem oziru nudi organiza-
cija Združenih narodov javno govorilnico; v tem je veUka moralna moč te svetovne organizacije.
Glavni cilj organizacije Združenih narodov je mir in bratsko sožitje med narodi sveta. To jo v interesu nas vseh. Zato iskie-no želimo, da potom te organizacije pridemo bližje in bližje temu cilju. Morda bo treba sistem organizacije bolj ali manj izpremeniti, toda cilj mora ostati isti. Dosedanji uspehi niso bili veliki, toda bilo jih je znatno število in bili so dobri. Naj bi prihodnje desetletje uresničilo svetle nade mirnega sožitja med narodi sveta, ki smo jih imeli ob ustanovitvi organizacije Združenih narodov pred desetimi leti!
—NEW ERA. glasilo ABZ
2 SOBI SE ODDA
v najem, ženski stari nad 45 let. Si lahko tudi kuha.
Vpraša se na 14228 SYLVIA AVENUE, kjer lastnik sam stanuje.
HIŠE NAPRODAJ
NAPRODAJ JE
dvo-družinska zidana hiša, na Lake Shore Blvd., blizu East 200 cesti. Okrog so drugi slovenskf sosedje. 2 spalnici—velika kuhinja v vsak stanovanje. Pokličite p redno bo prodana.
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
/
L
"Ji
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in pri)ateljem< da je umrl naš ljubljeni brat, svak in stric
VALENTIN KRIVEC
Zatisnil je svoje oči dne 5. junija 1955.
Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni maši zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen v vasi Klenik pri Št. Petru, Slovensko Primorje.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Srčna hvala vsem. ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Hvala nosilcem krste-sobratom od društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, katerega je bil član pokojni. Hvala tudi predsedniku tega društva za poslovilne besede v zadnji pozdrav.
Hvala čst. g. Alojz Rupar za tolažilne obiske in opravljeno sv. mašo zadušnico in cerkvene obrede. Zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo.
Počivaj v miru, blagopokojnik, in lahka naj Ti bo svobodna ameriška zemlja!
Žalujoči:
MARY SELAK, sestra v Homer City, Pa. JANEZ KRIVEC in JOZEFINA SMERDEL,
brat in sestra v Kleniku, Jugoslavija ANTONIJA PRSANOVie, sestra pri Trstu FRANCES KRIVEC, svakinja v Clevelandu nečaki, nečakinje in sorodniki IGNAC PAVLOVIČ, bratranec
Cleveland, Ohio, dne 12. julija 1955.
Jo
^azkav kašelj jih je vča-
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(nadaljevanje)
"Če vam moja živina poman-dra lonce in zmečka sita—meni nič mar! Zakaj se mi pa nasta-Ijate na pot!" je godrnjal mali Mihec Rozman, ki je poleg službe nočnega čuvaja opravljal tudi delo meščanskega črednika. Vsako jutro se je tik pred sončnim vzhodom oglasil njegov rog in meščani so mu z vseh strani priganjali govedo, ki ga je potem na Krki napojil in s pomočjo pastirčka odgnal na pašo. Zvečer pa je čredo zopet prignal v mesto. Za to delo je dobival na leto goldinar od repa in vsaka hiša ga je imela nekaj časa na hrani. Ob večerih je posedal po gostilnah in zabaval ljudi z do-brovoljnimi šalami. Ko je ura v magistratnem stolpu odbila deset in so gostilne zaprli, je Mihec odšel na magistrat, vzel he-lebardo in leščerbo in nastopil nočno službo z obhodom po mestu. Seveda — brez spanja ne more nihče živeti!—pa je Mihec največji del noči prespal v svoji ,od matere Marije Rozman podedovani hiši, starem trd-njavskem stolpu, ki je stal na ovinku ulice Na bregu in Kri-žatijske ulice, nasproti Papeževi delavnici. Stolp je pred približno petdesetimi leti kupil—kajpak za majhen denar—Mihčev ded Karel Bogoljub Rozman, ki je bil kot mestni sindik precej ugleden in premožen mož. To pa se premožnemu in uglednemu
odda se v najem
TRI ČEDNE SOBE S KOPALNICO. Vpraša se na 1035 EAST 70lh STREET
pisarju gotovo ni sanjalo, da bo v tem, popravila zelo potrebnem stolpu nekoč na slami s starim plaščem odet spal—njegov vnuk —meščanski črednik in nočni čuvaj.. .
Pa to je bila bridka resnica. In kadar se je Mihec spomnil na svojega deda, ni nikoli trezen legel k počitku.
"Pazi, da ti danes krave ne zbezljavo. Mihec!" ga je na križišču Uskoške ulice podražil usnjar Papež, ki je mimo Mih-čeve črede hitel proti domu.
"Kaj pa je vas tako zgodaj spravilo iz pernic ?" se je začudil Mihec in z debelo pastirsko gor-jačo nemilo lopnil Papeževo kravo, ki je z gobcem silila v svojega gospodarja.
"Šel sem pogledat, kako sRi mi sin in pomočnik postavila stojnico in razstavila blago. Zdajle pa mi je povedal Gove-kar, da so iz Metlike pripeljali v Kandijo dva voza čudovito sladkih sliv."
"Pa jih še zame vzemite nekaj meric! Moje so bolj pozne. Ko dozore, vam jih vrnem."
"Prav, oglasi se pod večer pri nas!"
Mali usnjar je odhitel po ulici proti domu, da vzame dve vreči s seboj.
"Lepo te prosim, ne hodi kupovat v Kandijo!" ga je svarila žena.
"Saj ne grem prvič."
"Zasačijo te in sramoto boš imel."
"Kaj še! Nobeden naših mestnih stražnikov me ne bo hotel ne videti, ne poznati, če bi slučajno naletel name. Sicer pa se
z Jakom prepeljeva v čolnu čez Krko. In kdo bi si mislil, da imava v vrečah sadje."
"Še sina zapeljuj k takšni neumnosti! Z mostu vaju bo videl mitničar in--"
"Mitničarji imajo danes drugega dela dovolj. Cele procesije sejmarjev prihajajo preko mostu v mesto. Le nič se ne boj za naju, mama, in privošči nama to veselje, da ukaniva naše slavne mestne svetovalce za nekaj krajcarjev!"
"Zares—kar izplača se!" je s posmehom zagodrnjala okrogla usnjarjeva žena za odhajajočim možem. Kaj pa je hotela! Saj je predobro poznala nagajivo žilico svojega moža, ki se je ob vsaki priliki spotikal ob povelja in odredbe mestne gosposke.
No, Papež je nekaj minut kasneje z -vrečama pod pazduho pristopil k čolnarski lopi spodaj ob Krki, kjer je njegov sin že odpel čoln in ga držal za verigo, dokler ni oče stopil vanj.
"Metličan ima slive pri Koši-čku. Izstopila bova pod mostom," je odločil oče.
Sin—slok, precej velik fant, čednega obraza, temnih las in lepih sivih oči—je nemo prikimal in z veslom odrinil čoln izpod lope. S krepkimi udarci je pognal lepi, zeleno in belo ples-kani čoln po mirni gladini Krke.
Res, oba mitničarja zgoraj na mostu se nista utegnila ozreti po zgodnjih veslačih. Tako sta usnjar in njegov sin varno dospela na drugi breg, izstopila blizu napajališča in se vzpela po vedno blatni in nesnažni poti na cesto. Pred njima je onkraj ceste stala nizka zidana hiša s prostornim dvoriščem in precej velikim hlevom — gostilna "Pri Košičku." Med meščani je bila na slabem glasu. Pravili so, da zahajajo vanjo sumljivi ljudje: tihotapci, tatovi, roparski morilci in podobna sodrga. Malokdaj je zašel tja pošten človek, večinoma kakšen tujec. Sosedje so
si šepetali na uho, da bi bilo prav, če bi gosposka preiskala hišo. Najbrže bi našla tudi človeške kosti, če bi dovolj globoko kopala v kleti ... Že nekateri tujec, ki je tam prenočeval, ni nikoli več videl zlatega sonca.
Tega dne je bilo okrog gostilne veliko vrvenje. Pred hišo z majhnimi zamreženimi okenci je bila ob dolgi staji privezana tovorna živina, po večini razto-vorjena. Za hišo na dvorišču in na sadnem vrtu pri mizah pa so ležale polne vreče in velike, v sivo domače platno zavite cule poleg velikih košev in košar; Zraven njih so stali ali sedeli prodajalci in kupci, vsi zatopljeni v svoje posle, saj je na veznih vratih stal na straži sam gospodar, koščen dolgin, sivih las in potuhnjenega pogleda. Izpod košatih sivih obrvi se je navidez brezbrižno oziral po cesti navzgor in navzdol in pozdravljal prihajajoče goste in mimoidoče znance med sejmarji. Če pa je od daleč zagledal francosko vojaško patruljo ali katerega izmed mestnih stražnikov, je takoj izginil s praga in trenutek pozneje so bili že vsi tovori zavezani in zakriti in gostje so mirno sedeli pri mizah.
Papež in njegov sin sta stopila v gostilno pri širokih dvoriščnih vratih, obitih z železom in vdelanih v visok,'močan zid, ki je obdajal dvorišče s hlevom in neznaten sadni vrt. Blizu vrat je stalo na dvorišču dvoje iz šib-ja pletenih voz, zvrhano polnih velikih vijoličastih sliv. Skoraj pol ure sta se oba Papeža prerivala med kupci, dokler nista prišla na vrsto in jima je prodajalec v belokranjski noši nasul vsakemu mernik sladkih sliv v vrečo.
"Takšnih sliv v mestu ne bodo prodajali," se je oglasil poleg Papeža meščan Vojska, moži-ček širokega dobrodušnega obraza.
"Saj kmetje niso neumni, da bi plačevali mitnino na mostu,
pa še štantnino in merice na trgu!" je rekel strojar Anton Na-chtigall, starejši mož z dolgo gosto brado.
"Imaš prav," mu je pritrdil usnjar Papež in zadrgnil svojo vrečo. "Mi pa tudi nismo neumni ,da bi v mestu kupovali slabše in dražje blago."
Plačal je slive, dvignil vrečo, si jo zadel preko ramena in stopil za sinom čez cesto.
Onkraj ceste, na poti proti vodi, se je Jak Papež ozrl in se zasmejal :
Dobro sva jo odnesla, ali
ne
?>>
Oče je zvito pomežiknil.
"Dobro. Mama se je zastonj razburjala."
Položila sta vreči v čoln pod klop in odrinila.
Na nasprotnem bregu pa je v Nachtigallovi hiši zgoraj na lesenem odprtem hodniku stal go-stač Nande Grošl. Z zanimanjem je opazoval oba meščana.
"Bes me plentaj, če ta dva nista v Kandiji kaj nakupila!" je mrmral sam pri sebi. Nekaj skokov in bil je po strmih lesenih stopnicah v svoji podstrešni sobi.
Z razmetane postelje je vzel zanemarjeni frak, s polomljenega stola pa zamaščeno čepico in stekel navzdol na cesto. Odhitel je po ulici Pri mesnicah, se pri mitnici zagnal skozi vrsto sejmarjev na drugo stran in za poslopjem mitnice nadaljeval pot mimo stopnic in mimo perišča na Loko. Tam se je blizu čolnarske lope skril za vrbovje in čakal. Ni čakal preveč dolgo, ko je zaslišal žlobudrajoče udarce z vesli.
Papeža sta se vračala.
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
f
5,000 kvadratnih jardov po nezaslišano nizki ceni!
3-DIMENZUSKE VSE VOLNENE PREPROGE
WILTON BROADLOOM
Narejene za prodajo po 11.95 kvadratna jarda
9, 12 in 15-čevljev široke

kvadratni jard
BEIGE ZELENA
SIVA NUTRIA
Pomislite ... prihranite si 4.07 pri jardi
Samo v May Co. kleti . . . poznana širom Cleveianda radi finih preprog po nizkih cenah . , . vam more prinesti tako posebnost kot je ta. Vidite odlične 3-D vzorce, katere napravijo 3 različne visočine tkanine. Trdno, tesno pletena tkanina na površini ne kaže odtisov stopinj ... se ne potlači in ne kaže obrabe.
Potlužite se našega načrta xa odplačevanje...NOBENEGA PREDVPLACILA
Prosimo prinesite povprečno mero sobe Th« May Co.'s Cool Basement oddelek s preprogami
Chicago, 111.
Ko je Jak podajal očetu vreči s čolna, je stal pred njima— Grošl.
"Kaj pa sta vidva kupila dobrega v Kandiji?" je vprašal in že otipaval vrečo na tleh.
"Nič nisva kupila. Krompir sva izkopala na njivi, če že misliš, da moraš v vsako reč vtikati svojo rdečo kumaro!" se je odrezal ježični Papež in potegnil vrečo kvišku.
Ampak kakor nalašč se je v tistem trenutku izmaknil zavezani rob vreče izpod vrvce in plaz vijoličastih sliv se je usul na travo, polno jutranje rose.
"Aha! Krompir—hehehe! Ali naj vam ga pomagam pobirati, gospod Papež?"
"Poberi se mi izpred oči, pasja duša!" je zarohnel usnjar.
"O, saj že grem. Mudi se mi, da poizvem, kako mislijo o vašem krompirju gospodje na magistratu."
S to grožnjo je Grošl odšel med nizkimi plotovi vrtičkov ki so se stiskali pod novomeškimi pečinami.
Res so nekaj dni po Jerneje-vem sejmu klicali Papeža na magistrat in mu naložili denarno globo.
(Dalje prihodnjič)
chicago. ill. for best results in advertising
call DEarborn 2-3179
Chicago, IlL
JOHN MROZ ADVANCED AUTO BODY SHOP 2145 N. Tallman at Milwaukee Ave. Wrecks repainted, repaired. Towing Service available. LOWEST RATES IN TOWN. Good and Quick Service.
Call ALBANY 2-4660.
real estate
real estate
WISCONSIN — 40 acres near Lake Geneva — 82 Lake Shore Drive; 6 room bungalow, large barn, silo and other buildings. Part wooded. Open weekly. Sell all or part. Wonderful location. — Equipped for fancy livestock. For sale by owner.
__BEverly 8-2202
LEMONT VICINITY — Modern 5 room brick; air-conditioned ranch home, on 1 acre; 2 car attached garage. Many extras. Ideal bus location. Best offer.
Lemont 292.M-2
PARK RIDGE — By owner. _
$24,900. 6 room bilevel. All face brick, 1VŽ bath. Finished knotty pine recreation room in basement. Gas heat. 55 ft. lot.
1633 S. Grace _ •	TAlcott 3-8247
2-BEDROOM brick ranch, picket fence, 4V2% G. I. available, 70-ft. lot.
332 Miami SKyline 5-4706
HOMETOWN — Owner transferred, 2 bedroom duplex, with yard and garage. Cabinet kitchen, full bath; forced air heat. Near schools, churches. Price $11,600, $2,500 down. Approximately $72 per month. 8837 S Beck Place, Oak Lawn, 111.
GArden 4-0028
INCOME PROPERTY 3-story Corner Building 3656 N. Fremont (Excellent condition) 2-4's, 2-4 VŽ, 1-7 room apartments, modern, all new plumbing, tile baths and kitchens. (Approx. an nual income $7,000. (Finished rec reation room in basement.) Bin fed stoker. New, insulated roof Price by owner $41,000.
Call GR 7-4770 after 11 a. m —Sat. and Sun. all day
wanted to rent
ARMY OFFICER, WIFE. 1 £Ч^2-'з BIG COLLIE DOG -^ bedroom unfurnished ^uu Any good location south ^ or suburb. Excellent care.
Downers Grove 7150
RESPONSIBLE COUPLE ■-CHILDREN need 5 room um nished apartment. 1st o floor. Any good location Moderate rental.	.
call КЕОЉ
RESPONSIBLE COUPLE "T 0.3 school aged children.
bedroom unfurnished 0-0 ^ house. Will decorate. Any в , location west in Chicago or ern suburbs. Moderate rental.
ARmitage 6-lu
f>LANT MANAGER & family 3 bedrooms, yard. W. or ' g Excellent references. Gooa guaranteed. Kelso.	-
business opportunity
MEAT CONCESSION —
Long lease.
2359 N. ClarK DIversey
OWNER WISHES TO SELL — 2-STORY, one-family residence— northwest side (3453 N. Kolmar) —8 rooms, 5 bedrooms, 2 baths enclosed back porch, basement oil heat, 30 foot lot. Immediate occupancy. Price $16,500. Inspection invited. — Telephone Owner—Jacob Thomas.
PAlisade 5-8788
NORTHBROOK COUNTRYSIDE
Plastered 6 room frame ranch; 27 foot living-dining combination, efficient kitchen, large utility room; colored bathroom fixtures 2 large bedrooms;—Parkay flooring; deep well with galvanized pipe; 2 car garage; Vi acre. Additional V2 acre available. By owner.
CRestwood 2-3166
MATTESON — 21337 Kildare. By owner. Frame, 3 bedroom ranch 1 acre landscaped lot, oil heat tile basement, hardwood floors aluminum storms, attached garage; 40x10 screened porch parochial and public schoo buses. Immediate possession.
SKyline 5-7191
OWNER WISHES TO SELL 2-STORY, one-family residence, northwest side (3453 N. Kolmar), 8 rooms, 5 bedrooms, 2 baths, enclosed back porch, basement, oil heat, 30 ft. lot. Immediate occupancy. Price $16,500. Inspection invited. — Telephone owner Jacob Thomas.
PAlisade 5-8788
7 ROOM CAPE COD brick home and store 17x26. Commercially zoned area of North Lake, 111. 2 years old; oil heat; one third down. Price $30,000. Call FI 4-5410 or see North Realty, North Lake, 111., 228 E. North Ave.
WORTH — 4 room brick, knotty pine room in basement; hot water heat, oil fired, plastered walls; 2 fireplaces, carpeting; acre of high ground; small down payment; owner. Call
CEdarcrest 3-8976
LIBERT YVILLE —
3 bedrooms Brick Cape Cod. — Pine paneled upstairs; living room; 2 bedrooms; kitchen; bath down; porch; garage; patio with barbeque; basement; oil heat; landscaped; Vž acre; good commuting near shopping center.
$19,000. '
LIbertyville 2-1755 1212 Victory Drive
CORNER 2 STORY BRICK — Grocery Store and 2 apartments. Nice N.W. side neighborhood. Includes stock and equipment. Best offer.
Call owner ■ PEnsacola 6-8418
AURORA — 4 bedroom brick. East side. All modern, hot water oil heat; Lyon kitchen; knotty pine basement. New 2 car garage. Large landscaped lot with fruit trees. Near parochial and public schools. 88 ft. lot. $21,000.
,	Call Aurora 2-7769
domestic help
HOUSEKEEPER —
General duties, cleaning and cooking. Stay in. Oak Park. Experienced, references.
Call — EUclid 6-1861
HOUSEKEEPER — Suburb; couple and small baby; own room and TV; no heavy laundry.
WEbster 9-3569
GENERAL HOUSEWORKER — 18-35; must like children, live in, must have references.
ORchard 5-5313
GENERAL HOUSEWORK — No cooking. 2 children. Lovely private room and bath. Stay. Must like children.
Highland Раг1ц 2-7182.
GROCERY—2 room apartment ^ rear; enclosed porch. Reas® price.	.
HUmboldt 6-933 •
rTalcinS
RESTAURANT—Thriving. „jj,
other opportunity. Mrs. »
1011 Burlington.
Downers Grove
3040'
CLEANING AND SHOE REPAIR SHOP Established 12 Excellent opportunity for Priced for immediate sd 22nd and Michigan.
_Victory 2-9713.____
GOOD OPPORTUNITY TO 5 BEAUTY SHOP—5 уеа« lished clientele. Air condi in gas heat, 3 nice living.roo.-^n-rear. Selling and leaving See to appreciate. „ fof Call DAnube	^
beca4S® prlC®
RESTAURANT — Selling of illness. Desirable Income $1,500 month $2,500. 639 N. Clark St.
WHitehall '-"'t
GAS STATION —
. o bay®'
Stock and equipment. „j^eSS' good location, good b" reasonable.
GLadstone 3-1
RESTAURANT AND (^'(,0, SHOP — Seats 69. Dining »jjaio living quarters; located on St. $2,800.	„ iggZ
Downers Grove
if no answer
Downers Grove
4838
LIQUOR STORE AND
Best spot on South side; . ° јцС Park district; annual about $160,000.
Hilltop 5
,.2440
Owner will sacrifice PET Southwest. Fish, Bir(k,
and Pet Supplies. Reaso Recently decorated. Good tion. Leaving city.	g (ЛЧ
LUdloW Ask
Northwest Side — Attentio^' ^ Jewelers - Watchmakers-ggf, JEWERLY STORE by Established 1938. Needs "-gie-maker. Ill health forces irjf Asking $3,000 for cost of ^e, inventory. No charge for ^јоИ counter fixtures, etc.	r'
invited. H. C. Folkes, 2949^ Armitage, CApitol 7-0545^__,^
DRESS SHOP — Lingerie, hosiery. Good potential-N,W. side. Reasonable. OW
NEwcastle
FLORIST SHOP
payment. We will finance. ^ side.
ggl2
TOwnhall
Reasonable. Ask for