Uredništvo i« upravništva:
Kolodvoruko Ulioo itev. 16.
Z uradnikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ne vračujo.
Inserati:
fcoststopna potit-▼*»ta 4 kr., pri vočkratnom pojavljanji <lajo se Fopuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov oh 5. uri zvečer.
Velja
za IJublJano
v upraTiiistru:
7.0. colo leto« gl d., za pol lota S gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mogee 60 kr., posiljatev na dom velja mogočno 0 kr. voč.
Fo poiti volja
za oeloleto 10gl., za pol lota 6 gld., za cetrtlota2gld. 60 kr. in za jeden maaeo 86 kr.
Štev. 192.
**«
V Ljubljani v petek, 17. oktobra 1884.
Tečaj I.
Odgovor gosp. dež. predsednika na interpelacijo gosp. dež. poslancev Obreze in tovarišev zaradi učnega jezika na mestnih ljudskih šolah.
Visoki deželni zbor!
V	seji visokega deželnega zbora 1. okt. so gospodje deželni poslanci Adolf Obreza in tovariši	vložili	interpelacijo,	v kateri so sta-
vili do c. kr. vlado sledeča vprašanja:
1.)	Je li	res, da	se je	sklep mestnega
zastopa	ljubljanskega,	vsled	katerega se je
slovenščina vpeljala v ljubljanske ljudske šole kot učni jezik, z ukazom c. kr. deželnega šolskega sveta ustavil?
2.) Ali je res, da se bode slovenščina kot učui jezik iz omenjenih šol izpodrinila in bode na nje mesto stopila nemščina ?
3.)	Kako	more	slavna	c. kr. vlada z
ozirom na določbe temeljnih državnih zakonov to opravičiti?
Štejem si v čast, da na ta vprašanja odgovorim takč:
Najprvo moram omeniti, da sklepa mestnega zastopa ljubljanskega, vsled katerega bi se bila vpeljala v mestne ljudske šole slovenščina kot učni jezik, deželni šolski svčt ni ustavil, in tudi ga ustaviti ni mogel, kajti po § 6. državnega zakona z dno 14. maja 1869, št. 62, o učnem jeziku in o poučevanji v drugem deželnem jeziku ne določuje mestni zastop, ampak — držeč se pri tem mej, ustanovljenih v zakonih —■ deželno šolsko oblastvo samo, katerega sklepi in ukazi so tedaj v tej zadevi merodajni.
Naj to stvar nekoliko bolje pojasnim.
Gledč poučevanja v jezikih na javnih ljudskih šolah je c. kr. deželni šolski svčt kranjski z razpisom z dnč 8. oktobra 1870, št. 316, z ozirom na zadnji stavek § 51. državnega zakona o ljudskih šolah, v zvršitev učnega reda z dnč 20. avgusta 1870, št. 7648, naznanil vsem c. kr. okrajnim glavarjem in županu mesta ljubljanskega, da je v ljudski Šoli na Kranjskem, razven v šolah na Kočev-
Listek.
Stepni kralj Lir.
Ruski spisal Ivan Turgenev, poslovenil * * * (Dalje.)
VI.
Uže davno bi bil jaz rad videl, kako si je uredil Martin Petrovič svoje domovje, kako hišo je imel? Nekega dnč se mu ponudim, da ga na konju spremim do Jeskova (tako se je klicalo njegovo imenje). »Glejte no! Ti bi rad videl mojo državo?” pravi Martin Petrovič. „Le pojdi! Pokažem ti vrt in hišo in gumno
—	vse. Jaz imam mnogo lepih stvarij!“ Odpraviva se torej. Od našega sela do Jeskova šteli so tri vrste. »Tu je moja država!" zagrmi nenadoma Martin Petrovič, potrudi se, da bi obrnil svojo nepremično glavo, in po-inaha z roko na levo in desno: »To je vse ioje!“ Harlovlje selišče je bilo na vrhu pobožnega hriba; spodaj ob nevelikem ribnjaku
skem in na Fužinah na Gorenjskem, jezik slovenski učni jezik. Ako bi se v kaki šoli zraven tega jezika učil tudi nemški jezik kot drugi deželni jezik, ravnati se je po pravilu, da se s poukom v nemščini začne še le po tem, kadar znajo učenci uže dobro brati in pisati v materinem jeziku. Namera poučevanja v nemškem jeziku je razna, po tem kakor je, ali pripravljati mladino za srednje šole ali pa učiti se tega jezika za dejansko potrebo. Prvo se doseže s tem, da se nemščina uči v četverorazrednih šolah kot zapovedan ali obli-gaten predmet, drugo pa s tem, da se uči, v kolikor nanese potreba ali to žele šolske občine, kot nezapovedan predmet (čl. 7. tega razpisa).
Ta naredba, po kateri se je tudi nemškemu jeziku po potrebi odkazalo mesto v slovenskih ljudskih šolah, opira se na sklep deželnega šolskega svčta z dnč 8. oktobra 1870, pri katerem so sodelovali gospodje dr. Bleiweis kot ud deželnega odbora, deželui šolski nadzornik dr. Jarc in stolni prošt dr. Pogačar. To so možaki, katere po pravici spoštuje vsak Slovenec.
Omenjeno naredbo je c. kr. deželni šolski svčt pozneje na podlagi nasveta občinskega zastopa ljubljanskega glede ljudskih šol v Ljubljani deloma izpremenil, namreč s tem, daje dnč 29. oktobra 1878 pod štev. 2067 ukazal, da mora biti na teh šolah nemški jezik zraven slovenskega učni jezik, in sicer takč, da se vpelje kot tak uže v drugem razredu teh šol pri pouku v računstvu, v tretjem razredu pretežno pri pouku ne samo v računstvu, ampak tudi v nemščini kot učnem predmetu, in v gorenjih razredih, namreč v četrtem in petem, za vse predmete, razven pouka v verstvu in v slovenščini.
Ta naredba ima to nepriliko, da ne dobivajo vsled nje nemški otroci v prvem razredu (razven v drugem poluletji po namenu učnega načrta, prijavljenega z ukazom 19. mar-cija, št. 119, v nemščini kot učnem predmetu) nikakega pouka, v drugem razredu pa pouk samo v enem predmetu in v tretjem samo v dveh predmetih v svojem materinem jeziku; slovenski otroci pa v četrtem in petem razredu
je bilo zlepljenih nekoliko slabih kmetskih bajt. Pri ribnjaku na plavu je stara baba v pisani spodnji obleki tolkla zvito perilo s pe-račem . . .
— Aksinja! zarjove Martin Petrovič tako, da se je jata vran vsplašila z bližujega ovsenega polja ... — Ali pereš možu hlače?
Stara žena se koj obrne in se do pasa prikloni.
— Hlače, očka, hlače perern, zasliši se slab njen glas.
— No, no! Ali poglej, nadaljuje Martin Petrovič in se v diru spusti navzdol poleg plota, na pol segnilega — poglej, to je moja konoplja; ona tam pa jekmetska. Ali vidiš, kak razloček? In tu glej moj vrt! Jablane sem jaz sam usadil, in rakite tudi. Prej pa ni bilo tukaj nobenega drevesa. Le glej, kako je zdaj, uči se!
Zaženeva na dvorišče, ograjeno z deskami ; ravno nasproti vratom na dvor vzdi-gala se je stara — stara hišica sč slamnato streho in malim mostovžem na lesenih stolpičih; v strani je bila druga, novejša hiša z
pouk samo v omenjenih dveh predmetih v slovenskem jeziku. Tako urejen utrakvizem prizadeva tudi nemškim in slovenskim otrokom, ki ne znajo dovolj druzega deželnega jezika, pri učenji res veliko težavnosti in zaprek. A učitelji na teli šolah, ki imajo v svoji oblasti oba jezika, prizadevali so si, da so premagali, v kolikor je bilo mogoče, te zapreke s tem, da so pri poučevanji občevali z mladino po potrebi zdaj v enem, zdaj v drugem jeziku, takč da njih pouk, kakor sem imel sam priliko se prepričati, ni bil brez vspeha, čeravno se ne more tajiti, da se niso otroci po tem učnem načrtu, ne gledč na druge učne predmete, niti slovenskega, niti nemškega jezika po polnoma uaučevali.
Pa naj bo to, kakor hoče, v tej zadevi niso deželnemu šolskemu svčtu dohajale ni-kake pritožbe, dokler ni mestni zastop v svoji seji 31. avgusta 1882 sklenil, naprositi deželni šolski svčt, naj blagovoli ukazati:
1.) V vseh razredih mestnih šol ljubljanskih za dečke in deklice bodi slovenski jezik učni jezik za vse predmete;
2.) nemški jezik naj se na podlagi slovenskega materinega jezika začenja — s slovenskim učnim jezikom — poučevati v tr e tj e m razredu.
O tem sklepu, ki je došel deželnemu šolskemu svčtu dnč 27. januvarija 1883, izdalo je deželno šolsko oblastvo, potem ko je o njem še prej zaslišalo c. kr. mestni šolski svčt, dne 9. junija 1 883 na podlagi svojega sklepa z dnč 4. istega meseca pod št. 447 razpis, s katerim je dovolilo, da se po nasvčtu mestnega zastopa na javnih šolah mesta ljubljanskega, začenši od šolskega leta 1883/84, vpelje slovenski jezik kot učni jezik za vse predmete, a ukazalo zajedno, da je začetkom istega šolskega leta, ako se dovelj otrčk nemškega materinega jezika oglasi za sprejem v ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom, skrbeti za to, da se koj ali ustanovi posebna taka ljudska šola, ali pa da se ustanovijo paralelni razredi z nemškim učnim j e z i-
premajhnim mezaninom — ali tudi ta je stala na kurjih nogah, kakor pravijo. — »Glej, tu se zopet uči,“reče Harlov; »tu vidiš, v kakih bajtah so živeli naši pradedje; kako palačo pa sem si jaz zdaj sezidal!" Ta palača je bila jako podobna hišici iz kart. Pet do šest psov, drug bolj razkoštran in grši od drugega, sprejelo je naju lajaje.
»Ovčarski psi!“ opomni Martin Petrovič. »Pravi krimski psi! Strani, prokleta golazen! Sicer vas primem — in vso povesim!"
Na stopnicah nove hiše prikaže se mlad človek v dolgi suknji iz nankinga, mož starejši hčeri Martina Petroviča. Naglo priskoči k drožkam, spoštljivo podpre z eno roko laket svojemu tastu, ki se je spravljal z voza
—	drugo pa stegne, da bi pomagal orjaški nogi ven, katero je Harlov, nagnivši se naprej sč svojim telesom, vzdignil čez sedišče; potem pa pomore meni s konja.
—	Ana! zakliče Harlov. Sinček Natalije Nikolajevne nas je obiskal; da se ga spoštujo ! Kje pa jo Evlampijuška ? (Ano so klicali starejšo hčer, Evlampijo pa mlajšo.)
kom na uže obstoječih javnih ljudskih šolah ljubljanskih.
Besede tega razpisa, ki se je naznanil mestnemu šolskemu svčtu in tudi mestnemu magistratu ljubljanskemu, so razločne: ni bilo treba druzega, nego izpolniti jih, namreč razglasiti jih po mestu, povabiti stariše, ki želijo pošiljati svoje otroke v nemško šolo, naj se oglasi začasa in po številu teh otrok osnovati dotično deško in dekliško šolo, in vsega prepira bi bilo konec.
Naj tu še omenim, da je gospod minister za bogočastje in uk z razpisom 4. oktobra 1883, št. 17 774, gori omenjeni sklep deželnega šolskega svčta, zadevajoč vpeljavo slovenskega kot učnega jezika v mestne šole, s tem pristavkom vzel na znanje, da pričakuje še poročila, je li mesto ljubljansko po izidu vpisovanja šolskih otrok uže ustanovilo za leto 1883/84 šolo z nemškim učnim jezikom.
Toda dnč 25. oktobra 1883, torej dolgo po pričetku šolskega leta, došel je deželnemu šolskemu svetu dopis mestnega magistrata ljubljanskega z dne 17. oktobra 1883, št. 13 490, s katerim je sicer naznanil, da je mestni za-stop v svoji seji 28. avgusta 1883 izrekel c. kr. deželnemu šolskemu svčtu zahvalo za ugodno rešitev prevažnega vprašanja, zadevajočega vpeljavo slovenskega učnega jezika po vseh mestnih javnih ljudskih šolah, pričenši od začetka šolskega leta 1883/84; a mestni magistrat še omenil ni, ali se je med tem po besedah dotičnega razpisa deželnega šolskega sveta z dnč 9. junija 1883, št. 477, uže kaj storilo za ustanovitev nemških ljudskih šol za mladino nemške narodnosti, ampak je le dalje naznanil, da je mestni zastop v isti seji izrekel, da nikar ne more pritrditi drugemu delu tega razpisa, vsled katerega bi se moral pričenjati pouk v nemščini kot učnem predmetu, kakor dosedaj, tako tudi v prihodnje uže v drugem poluletji prvega razreda; kajti po mnenji mestnega zastopa ni mogoče, da znajo učenci uže v prvem šolskem letu dobro brati in pisati v materinem jeziku, pod katerim pogojem samo bi se smel v zmislu čl. 7. razpisa deželnega šolskega svčta z dnč 8. oktobra 1870 pričenjati pouk tudi v nemškem jeziku kot učnem predmetu, marveč da je to mogoče še le v tretjem razredu. Pristavil je mestni magistrat po sklepu mestnega zastopa prošnjo, naj blagovoli c. kr. deželni šolski svčt vzeti to zadnjo zadevo še jedenkrat v pretres in jo ugodno rešiti.
Vsled te prošnje je c. kr. deželni šolski svet v seji 25. novembra 1883 sklenil, naj se izroči ta stvar v posvetovanje posebnemu odseku, sestavljenemu iz 4 svojih udov in še iz drugih 3 strokovnjakov, kateri odsek naj bi tudi preudarjal, ali bi ne bilo morda umestno, da bi se to, kar bi se sklenilo gledč pouka v nemškem jeziku za Ljubljano, razširilo tudi na vse druge večrazredne šole v deželi s slo-
venskim učnim jezikom, v katerih se poučuje nemški jezik kot obligaten učen predmet.
Na podlagi nasvetov tega odseka sklenil je potem c. kr. deželni šolski svet v seji 10. januvarija 1884 gledč ljudskih šol ljubljanskih : 1.) Da je na teh šolah s poučeva-njemvnemškem jeziku kot obUgatnem učnem predmetu začenjati, kakor želi mestni zastop, še le v III. šolskem razredu; 2.) da zadobi ta naredba za 1. razred koj svojo moč, za druge razrede pa zaporedoma, da bi se namreč uže pričeti pouk v nemškem jeziku ne pretrgal; 3.) da mora mestni zastop skrbeti za poučevanje nemških otrok v njih materinem jeziku po dokazani potrebi.
Ti sklepi so se vsled povelja naznanili s poročilom 10. februvarija 1884 gospodu ministru za uk in bogočastje.
V istem času, namreč dnč 12. februvarija t. 1., je došla c. kr. deželnemu šolskemu svetu peticija 114 ljubljanskih meščanov, s katero prosijo, naj se ukaže mestni občini, da ustanovi začetkom prihodnjega šolskega leta v Ljubljani ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom.
Gospod učni minister pa je gledč na gori navedena sklepa deželnega šolskega svčta z dnč 4. junija 1883 iu 10. januvarija 1884, z razpisom 2. marcija 1884, št. 238, sledeče izrekel: S tem, da se namerava uvesti slovenski jezik v vseh mestnih ljudskih šolah za vse učne predmete kot učni jezik, ne da bi se h krati skrbelo na natančno določeni način tudi za ustanovitev nemških mestnih šol (kajti za to se zahteva še dokaz in priznatev potrebe takih šol), ne bi bila Stanovnikom nemške narodnosti dežele kraujske in njeuega glavnega mesta zavarovana sredstva, po katerih bi dobivali na javnih ljudskih šolah v Ljubljani pouk v nemškem jeziku. Vrhu tega bi se s tem, da bi se skrb za pouk v nemškem jeziku omejila na otroke nemškega materinega jezika, staršem in njih namestnikom kratila oblast, določevati, v katerem deželnem jeziku naj se njih otroci poučujejo v ljudski šoli, in bi se po tem takem dejanjski potrebnosti, da se ljubljanskim meščanom daje pouk v ljudski šoli tudi v nemščini, ne ustrezalo. Na zadnje je gospod minister naročil, da se ta stvar vnovič vzame v preudarek iu naj se gleda na to, da se ob istem času, ko se otvo-rijo mestne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom — gospod minister je tedaj pravico do takih šol priznal — otvori vsaj po ena mestna ljudska šola z nemškim učnim jezikom za dečke in za deklice, in da bode posameznim staršem in njih namestnikom dano na voljo, pošiljati otroke v eno mestno ljudsko šolo s slovenskim ali pa z nemškim učnim jezikom.	_
Zadržaj tega razpisa gosp. učnega ministri) je c. kr. deželni šolski svčt naznanil s svojim razpisom z dnč 16. junija 1884, št. 1106, c. kr. mestnemu šolskemu svetu ljubljanskemu, kate-
Ni je doma; šla je na polje plavic trgat, odgovori Ana, ki se je prikazala v malem oknu poleg duri.
— Ali je kaj siratke ? vpraša Earlov.
— Je.
— In smetane?
— Tudi.
— No, postavi na mizo, med tem mu jaz pokažem svoj kabinet. Prosim Vas, pojte sčm, lč-sem, reče obrnivši se k meni ter mi pokaže s kazalcem. Doma pri sebi me ni „tikal“: proti gostu moramo biti spoštljivi. Odvede me po hodniku. — »Tukaj le prebivam jaz", spregovori in stopi od strani čez prag širokih vrat, — „in to je moj kabinet Dobro došli!“
In kabinet je bil velika soba, z ncome tanimi stenami in skoro prazni; ob stčnah viseli sta na neravno zabitih žebljih dve na-gajki, trivoglat, porjavel klobuk, enocevna puška, sablja, nekak čuden komat z pločami in tista podobica, ki je kazala med vetrovi gorečo svečo; v enem kotu bil je lesen divan, pokrit s pisanim n&storom. Stotine muh so
votlo brenčale pod stropom; sicer pak je bilo v sobi še pra\ hladno: samo siluo je dišalo po oni posebni gozdni vonjavi, katero je Martin Petrovič povsod širil krog sebe.
— Kaj, ali ni lep moj kabinet? vpraša me Harlov.
— Jako lep.
— Le poglej, tu mi visi holandski komat, povzame Harlov, ki me je zuovič začel „ti-kati“. — To je čudovit komat! Pri nekem Židu sem si ga zamenil. Le dobro ga poglej'
— Prav lep komat je.
— Izboren! Ali le podihaj . . . kaka koža?
Jaz ga podiham. Dišal je po žaltovem loju — druzega ni bilo na ujem posebnega.
— No, zdaj pa sedite — tjži na stolček; bodite moj gost, reče Ilarlov in se spusti tudi sam na divan; pa skoro zadrema, zakrije oči in celo zasmrči. Jaz molčč gledam nanj in se mu ne morem načuditi: to je prava gora' Nenadoma pa se on stresne.
(Dalje prihodnjič.)
rega predsednik je župan ljubljanski in ob enem prvosednik mestnega zastopa ter jo od njoga, med tem ko mu je h krati poslal prej omenjeno peticijo 114 meščanov,, zajedno pa tudi sklep kranjske hranilnice v Ljubljani z dnč 29. maja 1884, po katerem hoče to društvo na svoje stroške ustanoviti v Ljubljani čvetero-razredno šolo za dečke z nemškim učnim jezi-com, zahteval potrebnih podatkov o številu iu narodnosti otrok, obiskujočih ljubljanske ljudsko šole, kar je visokemu zboru že znano po mojem odgovoru, danim na interpelacijo gosp. poslanca juckmanna in tovarišev v zadevi istega sklepi jubljanske hranilnico. Vrhu tega je deželni šolski svčt naročil mestnemu šolskemu svčtu, naj izroči ta sklep z ravno navedeno peticijo vred v prepisu mestnemu zastopu ljubljanskemu in naj si izprosiod njega izjavo, hoče li in na kateri način po besedah gosp. učnega ministra z dnč 2. marcija 1884 ne gledč na sklep ljubljanske hranilnice— ustanoviti potrebne ljudsko šole z nem ški m učnim j e z ik o m in o tvoriti jih začetkom prihodnjega šolskega o ta 1884/85.
To je dovolj jasno.
Dne 25. junija 1884 (št. 1543/Pr.) jo došlo c. kr. deželnemu predsedništvu od gosp. župana ljubljanskega poročilo, da je ljubljanski mestni zastop v svoji seji z dnč 20. junija 1884 sprejel naslednjo resolucijo:
„Občinski zastop ljubljanskega mesta izreka svoj protest proti sklopu kranjske hranilnice v Ljubljani, vsled katorega se hoče v slovenskem tem mestu s hranilničnim zakladom ustanoviti privatna ljudska učilnica z nemškim učnim jezikom — in sicer zategadelj, ser je mestni zastop vselej pripraven, ustanoviti nemško ljudsko šolo, če bi se izkazala in dognala nje zakonita potreba.11
In ravno za to, da bi se ta potreba eventualno izkazala — kajti pripravnost mostnega zastopa brez dejanja ne zadostuje — zahtoval je deželni šolski svčt od mestnega šolskega sv^ta z razpisom 16. junija 1. 1. potrebnih podatkov, katerih pa doslej še ni dobil. In ker ni mestni zastop ljubljanski med tem ničesar ukrenil ali napravil, po čemur bi se moglo sklepati, da otvori v Ljubljani z novim šolskim letom 1884/85 za otroke nemške narodnosti vsaj prva razreda ljudskih šol za dečko in za deklice z nemškim učnim jezikom; gledč na to, da se po tem takem, ko bi se v ljudske šole mosta ljubljanskega naravnost vpeljal samo slovenski kot učni jezik, bili bi nemški otroci iz takih šol izključeni in ostali bi, ako bi si sami ne pomagali drugače na svoje stroške, brez vsakega uka; gledč na to, da bi to bilo postavi nasprotno in bi se ne dalo opravičiti — ukazal je c. kr. deželni šolski svčt z razpisom 12. julija t. 1., št. 1324, da morajo, dokler se ne izpolnijo pogoji, postavljeni v njegovem razpisu z dnč 9. junija 1883, št. 447, dokler namreč mestni zastop ne ustanovi za nemške otroke ali posebne nemške šole, ali pa na sedanjih mestnih šolah potrebnih paralelnih razredov z nemškim učnim jezikom, ostati na teh šolah glede učnega jezika v veljavnosti določila razpisa z dnč 29. oktobra 1878, št. 2067,
A to se je zdelo mestnemu zastopu ne-postavno; sklenil je torej v svoji seji 30. septembra t. 1. (tedaj zopet potem, ko se je šolsko leto že začelo) na podlagi vročih govorov, zaradi katerih so bili časniki, ki so te govore priobčili, po državnem pravdništvu zaplenjeni, sklenil je, rečem, da je vložiti v imenu občine rekurz zoper omenjeni odlok 12. julija 1884 na visoko naučno ministerstvo, in če bi ta rekurz ostal brez vspeha, da je vložiti v imenu občine pritožbo na visoko upravno sodišče. Sklenil je dalje mestni zastop, da je pripraven ustanoviti, a zdaj ne več posebnih nemških šol, marveč samo nemške paralelke na mestnih učilnicah, a to zopet pod pogojem, če bi se po postavni poti izkazalo potrebno število nemških otrok, oziroma postavna potreba takih paralelk.	1
Tu je omeniti, da je bil mestni zastoj, spoznavši svojo dolžnost, sicer vedno pripra ,
ven, skrbeti za pouk nemških otrok v njih materinem jeziku, a da ni v dveh letih, od kar se ta stvar razpravlja, v ta namen še ni* Česar napravil, niti ničesar storil, da bi na kak način zvedel število za šolo sposobnih otrok izmed 5653 Stanovnikov nemške narodnosti, ki jih šteje mesto ljubljansko, bodi-ši vsaj s tem, da bi bil, kakor sem uže rekel, starše, kateri želijo pošiljati (brez plačila) svoje otroke v nemško šolo, pozval, naj se za to oglase.
Kako malo vtemeljena pa da je^ mestnega zastopa pritožba zoper odlok deželnega šolskega sveta z dne 12. julija t. 1., kakor da bi se bila morda s tem izpodrinila slovenščina kot učni jezik iz mostnih ljudskih šol, je razvidno iz tega, kar piše o tej stvari gospod župan ljubljanski kot prvosednik mestnega šolskega svčta. Z ozirom na razpis deželnega šolskega svčta z dnč 10. oktobra 1883 poroča namreč višjemu šolskemu oblastvu na podlagi poročila okrajnega šolskega nadzornika vsled sejnega sklepa 10. decembra 1883 pod št. 247, da v preteklem šolskem letu 1883/84 gledč učnega j ezikani bilodejanjske spremembe, da se torej za pouk nemških učencev in učenk ravno tako skrbi, kakor doslej, da po tem takem vsaj za zdaj ni treba ustanoviti posebne ljudske šole, oziroma paralelnih razredov z nemškim učnim jezikom. Dalje poroča gosp. župan, da mestni šolski svet vprašanja vpeljave slovenskega učnega jezika na mestnih ljudskih šolah ni smatral kot konečno rešenega, ker je namreč mestni zastop v svoji seji 28. avgusta 1883, o razpisu deželnega šolskega svčta z dnč 9. junija 1883, št. 447, še dalje sklepal in svoje sklepe c. kr. deželnemu šolskemu svčtu po mestnem magistratu predložil; da je mestni šolski svet sicer razpis 9. junija 1883 od besede do besede objavil, a druzega v tej zadevi ničesar ni ukrenil. Vrhu tega poroča gosp. župan, da je mestni šolski svet v isti seji sklenil, sklicati učitelje svojega okraja na 20. decembra 1883 v izredno posvetovanje, da bi izvolili iz c. kr. profesorjev srednjih šol, iz učiteljev c. kr. vadnice in mestnih ljudskih šol poseben odsek, katerega naloga naj bi bila, priskrbeti potrebnih beril in slovnic v slovenskem jeziku in staviti dotične predloge.
O delovanji in o sklepih tega odseka ni deželnemu šolskemu svetu nič znano.
Iz vsega tega se razodeva, da deželni šolski svčt z večkrat omenjenim odlokom z dnč 12. julija t. 1., št. 1324, ne zahteva nič novega, ničesar kar ne bi bilo uže v zadnjem šolskem letu 1883/84 v veljavi.
Mislim, da po tem takem ni treba, da ta odlok še dalje opravičujem.
Pri vsem tem pa sta dva tukajšnjih časnikov, na katera se gospodje interpelantje sklicujejo, isti odlok v svojih predalih na prav nespreten ali pa zloben način svojim čitateljem razlagala, ker ali resnice ne poznata, ali pa poznati nočeta. Ni čuda, da se je s tem, kakor omenja tudi interpelacija, v Ljubljani in l»o deželi med ljudstvom zbudila neka nejevolja in razdraženost, zlasti ker se je eden teh časnikov, ki se rad ponaša s tem, da je neodvisen in da ima narod za sabo, dragoceno blagotino svobode tiska na zlo obrnivši in brezozirno v nemar pustivši vsako dostojnost cel6 drznil, zaznamenovati ta odlok kot „naj-novejši škandal".
Tak časnik sam sebe obsoja; a meni se zdi, da bi pošten narod slovenski bil vender vreden boljšo duševne hrane.
Naj sklenem. Vlada stoji in bode vedno stala na zakonitem stališči. Naj stori vsak svojo dolžnost, vlada ne zaostane.
Adresa hrvatskega sabora.
Pred par dnevi govorili smo na tem mestu 9 adresi ogerskcga državnega zbora in pojasnili ob kratkem glavne poteze, katere nahajamo v načrtih vladajoče večine Tiszinega miuisterstva. Danes leži pred nami adresa,
katero je izdelal v hrvatskem saboru Miška-tovič kot odgovor na kraljevi reskript, o katerem smo tudi poročali na tem mestu.
Načrt slove v glavnih potezah takole:
Na dan 20. sept. t. 1. sklicani sabor kraljestev Dalmacija, Hrvatska in Slavonija porabi z veseljem in hvaležnostjo priliko, katero mu je blagovolila podatimilostiva skrb Vašega veličanstva, da ustavnim potom sodeluje pri oskrbovanji javnih zadev dežele. To priliko bode sabor porabil za razvitek trajnega in vspešnega delovanja na polji avtonomnih zadev, katere so izročene njegovemu oskrbovanji vsled neprelomnih in ustavnih, kraljestvom Dalmacija, Hrvatska in Slavonija z državnopravno pogodbo garantiranih naprav. Pri tempa je sabor prepričan, da je delovanje njegovo mogoče le s soglasjem zakona in na podlagi realnih razmer; kakor so bila namreč do sedaj naša kraljestva v vseh osodepolnih trenotkih navezana na državno združenje z deželami ogerske krone, tako so tudi vsled realnih razmer našega časa v istem razmerji. Vender so se sabori naši vedno trudili, kraljestvom Dalmacija, Hrvatska in Slavonija ohraniti njihovo političuo in narodno indivi-dualiteto, čuvati zemljišno jedinost, utrjevati narodne svetinje in skrbeti za materijalni prospeh; v imenu naroda ter njegovih najvišjih in najsvetejših interesov smatrali so državno zvezo za ravno tako važno in dragoceno, kakor jim je bila avtonomna svoboda nenadomestljiva in potrebna.
Temu vzgledu svojih prednikov bode sledil tudi sedanji sabor; a kolikor bolj je trdnega prepričanja, da bode njegovo delovanje le tedaj vspešno, ko bode imelo temelj v obstoječem zakonu, tembolj mora obžalovati, da se je pri izvršitvi temeljnega zakona več nego jedenkrat uepostavno postopalo. To se je si-ser morebiti zgodilo vsled nedorazuina, a veu-der ima te posledice, da nastane v narodnem čutu bojazen in dvom v stalnost obstoječih razmer in v svetost zakonitega prava ter ustavnih naredb. Zato želi deželni sabor, da bi se poravnala obstoječa še nasprotja čem prej tem bolje, in sicer z vsestransko prijateljsko dobro voljo, in vsled tega usoja si sabor najponižneje poprositi Vaše veličanstvo, da blagovoli sklicati regnikolarno deputacijo iu ji uaročiti, da se peča z nalogo o sporazum-ljenji in konečni rešitvi vseh nejasnih razmer pogodbinega zakona.
Z veseljem bode sabor volil poslance za skupni državni zbor, kjer bodo poslanci glasovali za volitve v delegacije in se udeleževali posvetovanj važnih predlogov skupne vlade, katera je zbudila s svojim prizadevanjem za povzdigo materijalnega stanja teh kraljestev najveselejše upe in katera bode pač predložila državnemu zboru tudi take zakone, ki bodo razgnali bojazen po deželi, da se skupna vlada ne ozira dovelj na blagostanje iu razvoj tro-jedine kraljevine. Gotovo bode naloga poslancev iu njihova dolžnost, biti skupni vladi v tem zmislu zvesta podpora in vedni spomin.
Ko bode potem s skupnim prizadevaujem popolno soglasje nastalo v zadevi pogodbinega zakona; ko bode iz skrbnih src zginil vsak dvom o stalnosti pridobljenih pravic; ko bode skupna nacijonalno-ekonomična politika kazala vidno skrb za te kraljestva; ko bodo zgrajene potrebne železnice in povzdignile veselje do dela in dobiček njegov; ko bode v javnem živenji osigurjena avtonomija iu vse moralične in materijaluc koristi, potem bodo se gotovo okrepile obstoječe državnopravne razmere v večji, popolnejši meri.
Pričakovaje te blagodejne posledice, bode zamogel sabor tem bolj gotovo reševati one važne naloge v zmislu one modrosti in zmernosti, onega miru in one dostojnosti, ki se spodobi ljudskemu zastopu; na podlagi državnega temeljnega zakona posvetil se bode z mirnim pričakovanjem plodunosnemu delu in blagodejnemu razvitku razmer po deželi; poprijel se bode dela za duševni napredek in materijalno blagostanje in tako z veseljem pričakoval zakonov, ki bodo združili tako
dolgo ločene, a sedaj dejanjsko zvezane dele dežele v organično skupino. Pri tem ga vodi upanje, da ga bodo komaj uže pričakovani zastopniki Vojaške Granice podpirali.
Na jednak način jemal bode sabor tudi druge zakone v resen posvet, katere mu bode vlada predložila v korist vednega in miroljubnega razvitka; vrh tega namerava, sproževati tudi sam take predloge, ki se mu zde potrebni in koristni; med drugim meni posebno načrte, ki bodo ustrezali bratskemu srbskemu narodu in omogočili bratsko sodelovanje v spolnitvi narodnih in državnih nalog, od katerih zavisi moč in obstanek vsake domovine.
Na ta način upa podati sabor Vašemu veličanstvu nove dokaze zvestobe in udanosti do veličanstva, kakor tudi ljubezni do domovine; tako upa spolniti Najvišje zaupanje, katero goji Vaše veličanstvo nasproti udom te zakonodajavne skupščine v zmislu, da bode le ta korakala napoti zakonov, katere je Vaše veličanstvo potrdilo.
Bog ohrani, Bog obvari Vaše veličanstvo!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Dnč 27. t. m. sestale se bodo zopet delegacije. Ogerski državni zbor voli danes svoje zastopnike v ta skupni zakonodajni zbor. Od avstrijskega državnega zbora izvoljeni delegat prof. Suess odložil je svoj mandat; na njegovo mesto poklican bode poslanec dr. Ofner. Predlogi za delegacije so uže skoro vsi dogotovljeni ter deloma tudi uže v tisku. Sesija delegacij tekla bo tudi letos menda prav mirno. Proračun za vojsko ni izdatno povišan iu tudi upravni troški za Bosno niso premenjeni.
Ni še dolgo, kar se je odprla toli za-željeua arlberška železnica, no uže sedaj se je promet na tej progi nepričakovano razvil. Vsakako ima ta proga prav lepo bodočnost.
V	koroškem deželnem zboru čital se je včeraj dopis deželnega predsednika, v katerem se javlja cesarska zahvala za čestitko deželnega zbora o priliki najvišjega godu. — Potem je utemeljeval dr. Traun svoj predlog o premembi opravilnega reda za deželni zbor koroški.
Tuje dežele.
Iz Berolina se poroča, da se bode Kongo-koriferenca sestala početkoin meseca novembra v Berolinu. Glede programa konference doseglo se je sporazumljenje med vlastmi.
Francoski ministerski predsednik Ferry ima veliko srečo. Komaj je bila dospela v Pariš vest, da so Francozi bili tepeni pri Tamsui, uže ji je sledilo poročilo o veliki zmagi Francozov nad Kitajci v Tonkingu. Kakor smo uže javili, palo je v tem boji čez 3000 Kitajcev, in sicer najboljših kitajskih vojakov. Kakor vse kaže, bode francosko-kitajski boj kmalu končan._______________________________
Domače stvari.
— (Deželni zbor) imel je danes ob 9. uri dopoludne svojo 13. sejo, katera je trajala do polu
2.	uro popoludne. Vzprejel so je načrt zakona o nadziranji rezervnega zaklada kranjske hranilnice po deželnem odboru, kateri zakon in utemeljitev priobčimo v prihodnjih listih. Danes bile so prav živahne dobate, in osebito g. posl. dr. Poklukar ima zabeležiti srečen dan, kajti izborno je zavrnil posl. Apfaltrerna. V današnji seji odgovoril je tudi gosp. deželni predsednik baron Winkler na znano intorpelacijo o nemščini v ljubljanske šole, kateri odgovor pa podajemo v vsem obsegu na drugem mestu. — Prihodnja in slednja seja jutri ob 9. uri dopoludne.
— (Za četrto porotno zasedanje) pri ljubljanski deželni sodniji bode prvomostnik c. kr. deželne sodnije predsednik g. J. Kapretz, namestnika njegova pa c. kr. deželne sodnijo svetovalca gg. Ludovik Ravnikar in Rajmund Zhuber pl. Okrog. Pri porotnih sodnijah v Novom Mestu bo predsedoval c. kr. okrajne sodnije predsednik g. Vinko Jovnikar, namestnik mu bodo c. kr. deželne sodnije svetnik g. Andrej Vojska.
— (Um ir o vij en j e.) Mornarski župnik gospod Ivan Grmek jo umirovljen, in o tej priliki izvolilo mu je Nj. veličanstvo cesar izraziti Najvišje zadovoljstvo.
— (V ljubljanski bolnišnici) loži bolan nek mornar Lovrenc Marolla, ki se je avstrijske severne okspedicije na „Tegetthoffu“ udeležil. Ohromel je na tem potu na obeh nogah. Pravijo, da so se \iže zaradi podpore zapuščenega siromaka obrnili prijatelji njegovi do velikodušnega pokrovitelja severne ekspedicijo, grofa Wilczka.
— („Balkan - Post“.) Tako zove se nov list, kateri je pričel kot manuskript izhajati v S redči (Sofija) in kateremu je lastnik in urednik A. Bozenšek. Prvi list z dn6 9. t. m., kateri se nam je poslal na ogled, ima na dveh straneh prav zanimljive novosti, vzlasti iz Bulgarije in vzhodno Eumelije. Izhaja v tednu vsaj dvakrat in stane za četrt lota 10 gld.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(XII. seja dn«5 16. oktobra t. 1.)
Gosp. deželni glavar grof Thurn otvori ob 10. uri sojo.
Po prečitanji in odobronji zapisnika slednje seje vpraša g. deželni glavar posl. Apfaltrerna, koga jo nameraval z besodami, v slednji soji izrečenimi : Es sdiivebt etwas in der Luft, napadati, morda njega ali deželni odbor. Kako je umeti te in naslednje njegovo besodo, v katorih izraža neko bojazen, da bi v deželo nečastna katastrofa ne prišla.
Posl. Apfaltrern prečita besede, katero je izrekel iz stenografičnega zapisnika ter potom izjavi, da te besede niso naperjene proti g. deželnemu glavarju, niti no noposredno proti deželnemu odboru, marveč odločno proti slabemu deželnemu knjigovodstvu, a da krivda zadeva vsekako tudi deželni odbor, kateri mora vender brigati se za deželno knjigovodstvo.
Posl. Detela odgovarja predgovorniku ter odločno odbija neosnovane napade na deželni odbor, češ, da je deželni odbor kaj zakrivil, da niso bla-gajnice polno. Kar se tiče računov, kateri so se predložili, sestavljeni so tako, kakor v vsoh prejšnjih letih; v njih ni najti najmanjšega pogreška, in če predgovornik ve za katerega, naj ga vender odkrije, čemu neosnovano sumničiti. Govornik pravi, da more prevzeti odgovornost za pravilnost računskih sklepov.
Posl. Apfaltrern deklamuje še jedenkrat svoj govor, češ, na predgovornikove besede najde se tu odgovor.
Nekaj došlih prošenj izroči se raznim odsekom.
Posl. Svete c poroča ustno v imenu gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem, in sicer o žganj epivstvu. Poročevalec obširno in jedrnato utemeljuje predlogo gospodar-skoga odseka ter konečno stavi naslednjo predloge:
„1.) Načrt zakona, s katerim se prepoveduje točiti špirit za pijačo (načrt jo izdelal gosp. posl. Svetec z naredbo kr. hrvatsko-slavonske in dalmatinske deželne vlade z dne 25. okt. 1881, št. 16 473), odstopa se deželnemu odboru z nalogom, da obojo vsestransko preudari, poizve mnenje vis. c. kr. deželno vlade in potem v prihodnjem zasedanji svoje nasvote stavi, eventualno da v prihodnjem zasedanji predloži deželnemu zboru zakon, po katerem so za celo Kranjsko prepove ob nedeljah in praznikih žganje točiti.
2.) Deželnemu odboru se nalaga, visoki c. kr. deželni vladi podati proinjo, da bi blagovolila gledati na to, da so število lokalov, v katerih se žganje toči, kolikor možno zniža in da bi so pri po-delovanji novih koncesij kar najstrožjo ravnalo.
3.) Doželnomu odboru se nalaga, da potrobno ukrene, da bi se s pripomočjo c. kr. državnih organov, zlasti c. kr. žandarmerije, strogo pazilo na to, da se točarne natančno drže policijske ure.“
Zakon, zadevajoč omejitev žganjepitja, kateri zakon je izdelal posl. g. Svotec, izročil so jo deželni vladi.
Ta zakon slove:
Po nasvetu deželnega zbora Mojo vojvodine kraujske ukazujem tako:
§ 1. Špirit sam, ali z vodo in esencijami pomešan, ljudem za pijačo točiti je prepovedano. Ta prepoved zadeva tako tistega, ki ima od gospodske pravico žganjo točiti, kakor tudi vsacega druzega, ki bi tako pijačo svoji družini ali drugim delavcem dajal.
Navadno žganje, ki se kuha iz sadja, tropin, brinjevih ali druzih jagod, ni podvrženo tej prepovedi, in tudi ne likerji.
Prepovedano je pa, omonjonemu žganju kadarkoli špirita primešavati.
§ 2. Prodajalci špirita morajo svojo prodajo posebej naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu tistega kraja, kjer imajo prodajalnico; v Ljubljani pa mestnemu magistratu. To naznanilo naj so vpiše v poseben zapisnik.
§ 3. Kdorkoli kupuje špirit, mora so Izkazati z dovolilnim listom od svojega župana. V ta list se zapiše ime kupca in njegovo prebivališče ter zakaj in koliko špirita on potrebuje. Župan do-volilnega lista ne smo dati nikomur, ki jo sumon, da ga obrno v prepovedani namen (§ 1). Prodajal-com je pa prepovedano, prodati komu špirita, ako nima dovolilnoga lista, ali prodati mu ga več, kakor ima v tem listu potrebe zapisane.
Te liste morajo prodajalci spravljati ter jih gospodski, kader zahteva, pokazati.
§ 4. Prestopniki prepovedi, danih v § 1., kakor tudi prodajalci od špirita, ki to prodajo ne naznanijo, ali špirit prodajajo takim, ki nimajo dovolilnega lista, ali več, kakor je v njem zapisane potrebe, zapadejo globi od 1 do 100 gld. in kdor bi ne mogel plačati, pa zaporu tako, da je za vsacih 5 gld. en dan zapora; za manjšo globo pa primoroma, pa ne manj kot 6 ur. Kdor je bil trikrat kaznovan, zgubi pravico žganje točiti ali špirit prodajati. Krivca zadenejo tudi troški, ki bi nastali, če se sumnjiva pijača kemično preišče.
§ 5. Preiskava in kaznovanje teh prestopkov pristoji c. kr. okrajnim glavarstvom, oziroma v Ljubljani mestnemu magistratu ter se je pri tem ravnati po določbah za politične prestopke izdanih.
§ 6. Mojemu ministru za notranje reči, se nalaga zvriitev tega zakona.
(Dalje prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
London, 17. oktobra. „Timesu poročajo z dne 16. t. m. iz Fu-Čeva, da je bila pri Tamsui zopet bitka, v kateri je palo 3000 (?) Kitajcev; zgube na francoski strani so neznatne.
Kahira, 17. oktobra. Nubar je notificiral generalnim konzulom zopetno vzprejemanje plačil na blagajnico državnih dolgov.
Trst, 16. oktobra. V včerajšnji seji mestnega zbora se je sklenilo, ustanoviti mesto komunalnega šolskega nadzornika, navzlic ugovoru vladnega zastopnika, da se s tem prekorači kompetenca. Vladni zastopnik je glasovanje proglasil ničevim.
Budimpešta, 16. oktobra. (Iz poslanske zbornice.) Pri adresni debati izjavil je mini-sterski predsednik, da se pristop Rusije k avstro-nemški zvezi v interesu miru mora navdušeno pozdravljati. Avstro-ruska zveza se mora soditi le s stališča avstro-nemške zveze, katere bitstvo obstoji v tem, da sta obe državi vnanjim nevarnostim nasproti zvezani. Smoter zveze je in ostane vzdržanje miru. Naloga je bila torej, da se, kakor s sosednjimi državami, tako tudi z merodajno Rusijo vzdrži prijateljsko razmerje. Avstro-nemške namere, da se obstoječe razmerje v vsakem oziru vzdrži pomirljivo, lojalno in zaupljivo, pozdravil je car in zdanja vlada z velikim veseljem, in to razmerje se je s shodom v Skjernijevicah utrdilo.
Zagreb, 16. oktobra. Sabor zavrgel je Starčevičev predlog: O pozivu kraljevskega reskripta k volitvam delegirancev za ogerski državni zbor naj se preide na dnevni red; sabor je izvršil dotične volitve. Opozicija zapustila je dvorano, a prej je še škandal pro-vzročila.
Pariz, 16. oktobra. V Aubervillersu se je danes pokazal sporaden slučaj kolere.
Telegrafično borzno poročilo
z dnfi 17. oktobra.
(Id.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcili..................80 • 90
»	*	»	»	srebru.....................82- —
Zlata renta.................................................103-05
5% avstr, renta........................................... 95	75
Delnice n&rodne banke.................................... 860’	—
Kreditne delnice......................................286-—
London 10 lir sterling................................122 • —
20 frankovec............................................... 9-68f’
Cekini c. kr.............................................. 5	•	78
100 drž. mark................................................59-80
Uradni glasnik
z dn6 17. oktobra.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji kostanjeviški za katastralno občino Čerina; poizvedbe dn6 30. oktobra. — Pri c. kr. mest. deleg. okr. sodniji v Ljubljani za katastralno občino Slivnica; poizvedbe dn6 27. oktobra ob 9. uri dopoludnž.
—	Pri c. kr. okr. sodniji Ilir. Bistrica za katastralno občino Mala Bukovica dn6 30. in 31. oktobra do-poludnč ob 8. uri v Mali Bukovici in za katastralno občino Dolenji Zemon dnž 3., 4., 5. in 6. novembra dopoludne ob 8. uri r D61enjem Zemonu.
Razpisane službe: V obsegu gozdarskega vodstva in državnega imenja služba gozdarja; letna plača 400 gld. in 100 gld. aktivitetne doklade. ProSnje, podprte z dotičnimi spričevali, v Šestih tednih omenjenemu vodstvu v Gorici.
Eks. javne dražbe: V Loki posestvo Jan. Bih-taršiča iz Spodnje Luže (2459) gold. dn6 7. novembra (3. narok). — V Badečah zemljišče Marije Višnikar iz Starega Grada dn6 11. novembra (3. narok). — V Kostanjevici zemljišče Blaža Krašovca z Vrhnike (1110 gold.) dne 12. nov, 12. dec. 1884 in 12. jan. 1885.
Tujci.
Dnž 15. oktobra.
Pri Maliči: Dr. Hellmann in dr. Bigler, odvetnika, in Bohm, trg. potov., z Dunaja. — Krausenek, trgovec, in Bosinger, potovalec, iz Trsta. — Štern, potovalec, iz Budimpešte. — Assmann, trgovec, iz Kalkute. — pl. Schiwitzhofen, c. kr. konc. praktikant, iz Gradca.
— Saninger, trgovec, iz Linča. — Eichelter, vodja, iz Litije.
Pri Slonu: Vugrinčič in Liebmann, trg. potov., z Dunaja. — Karafiat, trgovec, iz Trsta. — Ponikvart, posestnik, iz Knežaka.
Pri Južnem kolodvoru: Behr Augusta, zasebnica, iz iz Bostocka. — Heinz, zasebnica, in Bizjak, trg. potov., z Dunaja. — Le Blanc-Sonville, c. kr. korvet, kapitan, s soprogo iz Celja. — Sittig, posestnik, iz Badovljice. — Južna, posestnik, iz Zagorja.
Pri Virantu: Merhar, posestnik, iz Bibnice. — Erschen, zasebnica, iz Črnomlja.
Pri Avstr, carji: Kugler, učitelj, s soprogo iz Smuke.
— Weber, učitelj, s soprogo iz HotederSiča.
TJmrli so:
Dnž 15. oktobra. Fran Pečnik, dninar, 29 1., Cesta na Grad št. 12, jetika.
Dn6 16. oktobra. Terezija Plahutnik, delavka, 38 1., Stari trg St. 11, jetika. — Jera Breskvar, delavka, 71 1., Trnovske ulice St. 13, starostno opefianje.
V civilni b61nici:
Dnč 13. oktobra. Marija Janče, delavka, 42 1., želodečni rak. — Marija Jelenec, gostinja, 68 1., nadiha.
Dnž 14. oktobra. Alojzij Bogelj, delavec, 20 1., otekanje rriožj&n. — Andrej Bajec, gostač, 54 1., kron. črevesni katar. — Jera Mig, delavka, 30 1., jetika.
Srečke
1 dn6 11. oktobra.
Praga: 31 47 54 41	63.
Meteorologično poročilo.
9 p	Č&i oparovanja	Stanje baro-motra v ram	Temp«- raturn	Vetrovi	Nabo	Mo-krina v mm
	7. zjutraj	743-54	— 0-2	bzv.	megla	
0	2. pop.	740-43	+13-2	jzp. sl.	p. ,)S.	000
co vH	9. zvečer	741-60	+ 6-8	vzh. sl.	JS.	
Velik pes
belo-sivkast
na ovratniku z medeno ključanico in vrezanim imenon' „Rudesoh“, se je izgubil. Kedor ga najde, naj g** blagovoli proti nagradi oddati tukajšnji živinozdraV' nišnici.	(111;	2—1
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje
Tiskata in zalagata v. Kloinmayr & Ped. Bamberg v Ljubljani.