tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštn. predal/casella postale 92 št. 4 (363) • Čedad, 29. januarja 1987 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70<7, « Tednik / settimanale » Cena 700 l.r IZ SEJE TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ Nove pobude Slovencev videmske pokrajine RAZSTAVA BO ODPRTA DO 3. FEBRUARJA Jedkanice Lacaselle v Beneški galeriji Pokrajinski odbornik Bulfone izrazil priznanje društvu beneških umetnikov Pokrajine njihovim pobudam. Bulfone je nato spregovoril o dosežkih slovenske oziroma jugoslovanske grafične šole in o pomenu, ki jo ima v posredovanju slovenske kulture slovenska narodna skupnost v Italiji, ki živi med dvema domovinama. Nekaj misli je na otvoritvi povedal tudi sam Lacasella. Nekoliko v zadregi ni mlad umetnik želel dosti govoriti o lastnem delu, poudaril pa je pomen, manjših obrobnih centrov, kakršen je Špeter, ki so v kulturnem pogledu lahko zelo živahni in inovativni. Rasztava, ki so jo zaradi slabih vremenskih razmer odprli z enotedensko zamudo, bo na ogled še prvi teden februarja. Nato bo za dan slovenske kulture, 13. februarja v Beneški galeriji drugo pomembno srečanje, tokrat s kiparjem Negovanom Nemcem. ŠPETER v soboto 3J. januarja ob 20. uri v dvojezičnem šolskem centru GLASBENI VEČER Koncert za klavir igra NICLA BASCHINO prireja ga Glasbena šola Res dosti vprašanj je bilo v ponedeljek zvečer v središču pozornosti na seji teritorialnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze za vi-demso pokrajino, ki se je zaradi slabih vremenskih razmer prvič sestal letos. Pregled in ocena sedanjega političnega stanja v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom, delovanje slovenskih organizacij v videmski pokrajini in predvsem nove pobude na kulturnem področju, politična razprava na deželni ravni o načrtu za razvoj goratih področij, zakon za obmejno sodelovanje, vprašanje decentralizac-jie in debata v krajevnem časopisju o delitvi dežele. Okrog teh treh sklopov vprašanj se je razvila bogata debata in je prišlo do koristne izmenjave mnenj. Izražena je bila zaskrbljenost zaradi prepočasnega poteka parlamentarnega postopka v zvezi z zakonom za zaščito slovenske skupnosti in obenem sprejet sklep, da se bo teritorialni odbor v prihodnjih tednih sestajal s tem v zvezi s predstavniki strank in krajevnih uprav. Na tej ravni, je bilo rečeno, mora priti tudi jasno do izraza zahteva, da bosta tako načrt za razvoj goratih področij kot zakon za obmejno sodelovanje namenjena področjem zaradi problemov katerih sta nastala. Treba je opozoriti politične sile, so vsi poudarili, na nevarnost, da se to področje preveč razširi, al pa celo, da se investicije zdrknejo v ravnino, kar ne bi bilo prvič v naši zgodovini, a bi tokrat resnično ogrožalo sam obstoj slovenske skupnosti v videmski pokrajini. Precej govora je bilo tudi o delitvi dežele, ki je v zadnjih dnevih v središču pozornosti. Izražena je bila skrb s tem v zvezi, kajti vsaka delitev bi pomenila tudi ločitev Slovencev videmske pokrajine od tistih, ki živijo na tržaškem in goriškem. Vsekakor o vseh omenjenih problemih, kakor tudi o vprašanju delovanja, potreb in perspektiv slovenskih organizacii v videmski pokrajini, bi kazalo globlje razpravljati. Tako je na ponedeljkovi seji teritorialnega odbora padel predlog, da bi prišlo v kratkem do enodnevnega ali dvodnevnega posveta. Predlog je bil sprejet in skoraj izključno temu vprašanju se bo posvetil teritorialni odbor na prihodnji seji, ki bo 9. februarja. V nadaljevanju seje je začel teritorialni odbor reševati nekatera odprta vprašanja na kulturnem področju, precej pozornosti pa je posvetil tako poteku priprav za dan slovenske kulture v Gorici in Trstu, ki bo 7. in 8. februarja, kot kulturnim dnevom Slovencev videmske pokrajine, ki bo letos jeseni v Vidmu. V tej fazi šele tečejo pogovori s predstavniki javnih uprav. Po srečanjih s pokrajinskim odbornikom za kulturo je sedaj na vrsti pogovor z videmskim županom in nekaterimi njegovimi sodelavci, ki bo prve dni februarja v Vidmu. Lansko pustovanje v Maierolah se bo letos ponovilo v Špetru Il Carnevale vi aspetta a S. Pietro Si ripete quest’anno la mascherata organizzata l’anno scorso per la prima volta a Masarolis e che aveva riscosso tanto successo. I preparativi sono in corso e molte sono le cose ancora da definire. Si sa per certo tuttavia che si svolgerà a S. Pietro probabilmente domenica 22 febbraio. Ad organizzarla sono la locale proloco insieme al gruppo dei giovani di Masarolis che, con il sostegno dell’amministrazione comunale di Tor-reano avevano dato vita alla prima edizione di questa manifestazione carnevalesca. Come si ricorderà, si tratta di un’iniziativa strettamente legata alla tradizione e caratterizzata dalla presenza di maschere antichissime. Anche in questo campo le Valli del Natisone vantano una storia ed un patrimonio di figure e tradizioni carnevalesche invidiabile. Basti pensare a Rodda, Mersino, Montefosca... Quest’anno inoltre c’è una nuova proposta; un invito a gruppi mascherati dei paesi delle Valli a partecipare alla manifestazione con un tema preciso per ognuno di loro. È in programma anche una sfilata di carri. Intanto alla manifestazione ha già aderito un buon numero di gruppi, quasi tutti quelli che avevano partecipato alla manifestazione dell’anno scorso, gli organizzatori stanno inoltre cercando di allargarla a Resia, ad altre zone della nostra provincia ed oltre confine. Si ricorderà che già lo scorso anno aveva partecipato il gruppo di Drežnica, un paese vicino Caporetto. Chi desiderasse partecipare può rivolgersi alla pro-loco di S. Pietro. V Beneški galeriji v Špetru je od petka na ogled zanimiva razstava mladega a že uveljavljenega grafika Silvia Lacasella iz Vicenze. Razstavljenih je približno 40 jedkanic malega in velikega formata, ki kažejo na popolnost obvladovanja grafične govorice, tehnike. Slike nas peljejo v bogat a skrivnosten in vznemirljiv svet. Okno se odpre na noč in «znotraj temnih senc tihe in negibne noči, ali težkih sanj - kakor pravi kritik Roberto Tassi - se tu pa tam pokaže fragment pokrajine; kot bi se na visečem zaslonu ali na bližnji steni počasi premikale valujoče vode ali oblaki; tod preplet tankih stebrov, ki so padli sem iz kake zračne konstrukcije, ali drobnih paličic, zapuščenih ostankov kake kitajske igre, ali neskončno dolgih cevi, nam razbije iluzijo evokativne podobe in nas popelje v stvarnost, v prostor, kar nas še bolj vznemirja, saj se prav iz te realnosti poraja skrivnost». Silvia Lacasello, ki razstavlja še od leta 1976, ko mu je bilo komaj 20 let, je na petkovi otvoritvi predstavil direktor Beneške galerije Pavel Petricig. Ob tej priložnosti je Petricig spregovoril tudi o pomenu in namenih Beneške galerije, ki je nastala na potrebo domačih ustvarjalcev, a postaja vse bolj pomembno kulturno stičičišče med ustvarjalci Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Italije, pomemben moment medsebojnega spoznavanja in soočanja med sosednjimi skupnostmi. To poslanstvo Beneške galerije je v svojem pozdravu poudaril tudi odbornik videmske pokrajinske uprave Enrico Bulfone, ki je izrazil priznanje delu Društva beneških likovnik umetnikov in je zagotovil podporo videmske V KULTURNIH DOMOVIH V TRSTU IN GORICI Za dan slovenske kulture Z leve Silvio Lacasella, pokrajinski odbornik Enrico Bulfone in Paolo Petricig na otvoritvi razstave Štopienjo za štopienjo an Preblisk Na dan smarti velikega slovienske-ga pesnika Franceta Prešerna, 8. februarja, vsi Slovenci po vsierode kjer živmo organizavamo dan slovienske kulture. An tala je na posebnost slo-vienskega naroda, obedan drug nie-ma tele lepe navade. Dan slovienske kulture praznujemo an mi v Benečiji. Lietos , takuo ki smo že pisal, bo 13. februarja v Špietru. Dvie so kulturne inicjative, ki jih za tel dan parpravjajo študijski center Nediža an druge organizacije, s podpuoro špietarskega kamu-na, gobadvije so uriedne naše pozornosti (attenzione): v Beneški galeriji odprejo razstavo slovienskega kipar- ja, skultorja Negovana Nemca, v občinski dvorani bo imeu svoj koncert pianist Andrea Rudi. Telih dvieh srečanj zaries ni za zgubit. Dan slovienske kulture bojo praznoval sevieda an Slovienci v Trstu in Gorici. Lietnošnji praznik, ki bo 7. an 8. febrarja v dvieh kulturnih domovih v Trstu in Gorici, bo nomalo poseban, pruzapru bo poseben za nas. Protagonisti telih iniciativ bojo Slovenci, ki živijo v videmski pokrajini al, buojš poviedano, pevski zbori, folklorne skupine, ansambli, kan-tavtorji, recitatorji, Beneško gledališče... Tala bo parložnost za pokazat na- še zadnje pardielo, pa tudi še ankrat naštimat razstavo, ki smo jo bli par-pravli za Ljubljano. An z Ljubljano imajo tele prireditve puno skupnega, podobnega čeglih, razen dokumentarne razstave, so vse nove. Tala bo še adna parložnost za povezat vse naše sile an energije, vse društva an organizacije, ki dielajo tle par nas na kulturnem polju, za pregledat našo sposobnost (capacità) dielat vsi kupe. Glih takuo ku za Ljubljano, je tala liepa parložnost za marsikako našo skupino se pokazat zuna iz Benečije, popravat svoje moči, pa tud imiet možnost spoznat an srečat druge skupine, druge judi. Ne nazadnjo an tuole bo pomagalo, de se lieuš spoznamo med sabo tudi mi Slovienci, ki živmo v Italiji. Pa pogledimo seda od kraja, kaj se bo gajalo. V saboto 7. februarja se sklop prireditev začne v Trstu, v kulturnem domu, kjer bo otvoritev razstave beneških umetnikov an dokumentarne razstave «Slovenci tam za goro», ki jih bo predstaviu Paolo Petricig. Glas naših dolin pa ponese v Tarst tudi Ližo iz Petjaga z njega ramoniko. Kako uro buj pozno, ob 8. zvičer, začne v kulturnem domu v Gorici prireditev, ki se bo klicala «Preblisk». Giovanni Di Lenardo, Rino in Giovanni Chinese Beri na 2. strani Amici e nemici delle Valli del Natisone Le Valli del Natisone, area strategica e di tensione ai confini orientali d’Italia, sono sempre state un punto di contrasto e di continue pressioni esterne sulle scelte locali di gestione del territorio, di difesa delle proprie peculiari caratteristiche etnico-linguistiche e dello sviluppo socio-economico delle popolazioni residenti. In passato le Valli sono state continuamente sottoposte ad inutili logorìi psicologici da forze politiche o gruppi di parte, esterni e contrastanti. Si è molto puntato sulla loro diversità rispetto al mondo friulano, si è tentato in varie forme, anche talvolta cariche di lusinghe e promesse, per la verità mai mantenute, di dare un assetto definitivo a livello politico. Le continue e mai sopite pressioni politiche post-belliche hanno contribuito a far perdere il senso dell’equilibrio ad una parte consistente della popolazione ed hanno indotto migliaia di valligiani a scegliere, se pur a malincuore la via dell’emigrazione poiché tutte le contrapposizioni di quegli anni hanno privilegiato l’aspetto ideologico nazionalista e l’aspetto propagandistico, anziché favorire una crescita ed uno sviluppo umano,, sociale, culturale e soprattutto economico della nostra terra, in armonia al dettame costituzionale della repubblica italiana. Le lotte e le incomprensioni di quegli anni hanno, infatti, portato ad un concreto risultato: lo spopolamento della Slavia friulana e la distruzione della già misera economia agricola artigianale e commerciale esistente. Con lo spopolamento si è innescato un processo di sottosviluppo sociale, di degrado dell’ambiente e del territorio, di impoverimento del dibattito politico. All’uomo delle Valli, quindi, è stata bloccata ogni possibilità di crescita culturale e di promozione umana. L’uomo della Benecia ha accettato uno stato di fatto statico e subito con passiva rassegnazione gli eventi della storia, decisi per noi da altri, da gente estranea ed esterna alla realtà locale, che hanno sempre tentato di imporre una politica coloniale di penetrazione e di controllo dell’economia e delle co- 1 Podjetje Veplas v A ìli scienze. Lo sfruttamento della povertà sociale e culturale ha portato l’abitante delle Valli alla rinuncia dei suoi sacrosanti diritti civili quali il lavoro, la casa, la dignità umana ed il rispetto di se stesso, ecc. Questo tutto secondo la logica di un piano studiato ad arte di indubbia efficacia, se portato a termine. Però, non sempre la politica riesce ad uniformare le menti e comprimerne le capacità. Talvolta può innescare processi opposti agli intendimenti iniziali ed incontrollabili. E così è successo nelle Valli. La gente, almeno una parte preminente di quei valligiani ancora tenacemente legati alle tradizioni locali ed alla speranza di rinascita ha voluto riprendere recentemente la gestione della cosa pubblica. Ha voluto e desidera impegnarsi a fondo nella ricerca di soluzioni realistiche e pragmatiche per uno sviluppo. Cerca possibili alternative alle manchevolezze storiche del passato per un rilancio dell’economia e per la crescita socio-culturale. Individua i mezzi e le persone disponibili ad una collaborazione paritaria. Propone ed imposta programmi con- creti e facilmente realizzabili per un’incisiva politica occupazionale sul territorio, elemento indispensabile per un recupero della presenza umana nella comunità locale. Quand’ecco, forze più o meno occulte, a turno, si presentano sulla scena per rendere irrealizzabile ciò che ha già contenuti fattibili. Sotto etichette diverse a seconda delle circostanze (nazionalisti, patrioti localisti, ecologisti, tradizionalisti, ambientalisti, ecc.) appartengono tutti comunque a quella forza interpartitica, il cui unico scopo è quello di vanificare e combattere ogni iniziativa politica, economica e culturale tendente a dare una nuova dimensione alle Valli ed infondere fiducia e speranza nella popolazione ancora residente e negli emigranti desiderosi di un rientro stabile e sicuro nella terra dei loro padri. Di volta in volta neri, bianchi e verdi si accaniscono contro una comunità indifesa per relegare sempre più nel gulag delle riserve indiane con il fine ultimo di favorire quanto prima la sua totale estinzione, per la gioia e la delizia di falsi «ecologisti», cittadini e vacanzieri di fine settimana. M.G.F. Scovacricchi nov pokrajinski tajnik PSDI Po vsedržavnem kongresu socialdemokratske stranke v Rimu je prišlo do obnove vodstva tudi na pokrajinski ravni. Za novega tajnika je bil izvoljen poslanec Martino Scovacricchi. Podtajnik Gabriele Cianci je bil potrjen, izvoljena pa sta bila še dva podtajnika in sicer Albino Faccin in Piergiorgio Bertoli. Struja, ki ji načeluje bivši pokrajinski tajnik Sette in je sedaj v manjšini, je takoj po izvolitvi Scovacricchija zapustila sejo, ker ne bo imela nobenega svojega predstavnika v pokrajinskem vodstvu. Pripadajo pa ji tri mesta v izvršnem odboru. TOLMEZZO Giovani pittori: successo e simpatia Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Čedad Izdaja in tiska Trst / Trieste !ilT Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 19.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «AD1T» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 2.000 din posamezni izvod 100 din OGLASI: I modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% Si concluderà il 31 prossimo la mostra di pittura di Palazzo Frisacco a Tolmezzo, organizzata dal circolo culturale universitario carnico, mostra cui partecipano Vasco e Alvaro Petricig, Giancarlo Bravin e Michele Vončini. La mostra occupa quattro sale del palazzo, ciascuna per un pittore. Ogni sala presenta perciò un proprio equilibrio di contenuto e stile. Nel complesso la mostra rivela le profonde differenze di personalità dei quattro giovani ed anche il loro diverso modo di collocarsi nelle correnti pittoriche. La sala più grande è occupata dai «cartoni» di Vasco Petricig. Non si può parlare di quadri veri e propri, ma di opere realizzate con materiale povero. Il risultato complessivo ripropone gli interrogativi sul «dove va» la pittura contemporanea. La rottura con la tradizione, anche con quella avanguardistica ma in qualche modo acquisita, è largamente consumata. È senz’altro un linguaggio irriverente riguardo anche i nuovi modi di vedere e non manca di essere divertente per la sottolineatura di certi titoli ispirati dalla più giovane pittura europea. Non mancano le sorprese anche da parte degli altri espositori che hanno riscosso un successo soprattutto fra i giovani, e molta simpatia. Vosco Petricig - Quarta caduta della superstizione popolare - tempera su cartone V CEDADU Italcementi umiera Tele dni so odločil, de zaprejo veliko cementarno Italcementi v Čedade. Od parvega marca v telim velikim stabilimentu, ki stoji blizu stacjona od korier, bojo samuo predajal cement an za tuole dielat bo zadost samuo 8 dielucu. Tuo pride reč de go na 25, ki jih je bluo do sada, 17 na vedo ka’ bo z njim. More bit, de jih ličencjajo, kot more bit de bojo muorli hodit dielat v Monselice, v Trento al v Trst, kjer Italcementi ima druge sedeže. Italcementi se je rodila lieta 1907 an do 30 liet je pod njo dielalo 500 dielucu. Puno jih je bluo iz Nediških dolin an pru tle par nas so dielale za njo dvie kave: adna v Tarčet, druga v Petjaze. Ta trecja je bila v Tavorjani. Tele zadnje lieta, posebno od 1985 jo je zadiela huda kriza, t’kaj de od 110 dielucu setemberja tistega lieta se je padlo na 25 telih dni. Puno se je guorilo o telem problemu, deželni ašešor Francescutto je biu obl-jubu, de če Italcementi je bla kieki nardila za ostat v Čedadu, je bla tudi dobila kako pomuoč. Nič nie ratalo. Gospodari tele firme so odločil, de od velike cementarne v Čedadu ostane samuo butiga. SVET LIENART Duo ima kjuče cierkve Svetega Silvestra? Cierku Sv. Silvestra, ki je bla pred kratkim postrojena na pobudo kulturnega društva «Arengo» s pomočjo ljudi iz Svetega Lienarta, Ažle an drugih vasi, stoji geografsko na teritorju šen-tlenarstkega kamuna in je tudi pod ka-tastarsko mapo tega kamuna. Pravijo pa, da je sviet na katerim je zgrajena cierku, gospodarjev iz Ažle. Ažla pa spada pod špietarski kamun. Troštamo se, da se ne bojo kregal za-vojo tega med sabo, kdo in kada ima pravico maševat v teli liepi stari cierk-vici. Mežnar, gaspuod famoštar al kamun v Svetim Lienarte bi muorli vie- det, duo ima kjuče te cierkve, da se ne bo vič zgodila tajšna nevšečnost, kot se je zgodila na zadnji dan starega lieta. Kaj se je zgodilo? Don Adolfo Dorbolò, famoštar iz Podutane, je biu oznanu mašo za zadnji dan lieta, ob 10.30., v cierkvi Svetega Silvestra. Za napoviedano uro je par-šu gaspuod famoštar, paršli so pobožni verniki, pa cierku je bla zaparta. Za oznanjemo mašo se je bluo zbralo za-ries puno j udi, če so potle napunli cierku Dolenje Mierse, kamar so se muorli nazadnjo «ripiegat». Troštamo se, de od sada napri se na zgodi vič kiek takega. Rinviato il corso di ceramica -/trrIt5ffc3«KWal ^GDmfinwtnnttnM pc Evirala ▼. rrìCD Bapcjyitatfl» narra utw- cnouBiK Si comunica che il corso di ceramica per ragazzi e adulti che ha avuto luogo lo scorso dicembre presso il centro scolastico bilingue di San Pietro al Natisone, tenuto dallo scultore Darko, viene provvisoriamente rinviato a marzo per allestimento del nuovo laboratorio di ceramica. Gianni Osgnach e il design europeo La mostra «Per un’immagine impudente», rassegna del giovane «design» europeo, cui partecipa fra gli altri sessanta espositori anche Gianni Osgnach, si è trasferito al Museo d’Arte Moderna dell’Alto Mantovano, nel comune di Gassoldo degli Ip-politi, a cura deH’Amministrazione Provinciale di Mantova. La mostra, che si è aperta il 24 gennaio, proseguirà fino al 24 febbraio. Per il nostro artista si tratta di una nuova tappa nell’interessante impegno artistico. Gianni Osgnach esporrà alcune opere anche nell’imminente mostra collettiva a Trieste, in occasione della Giornata della Cultura Slovena; la mostra sarà dedicata al lavoro figurativo della Benecia s 1. strani Štopienjo za štopienjo.. Terna so lietni qasi-pomlad, poletje, jesen an zima - skuoze piesmi, od Gregorčiča do mladih Benečanov, ki donas pišejo piesmi za Senjam beneške piesmi. Kratke odlomke telih poeziji bojo prebieral Trepetički, ki so na temo lietnih časov parpravli an poseben koncert. Kjer so Trepetički je tudi Checco an s Checcam je ansambel SSS. Kuo so šli napri z njih muziko zadnje cajte se bo čulo tist vičer. Lietni časi an narava siljo k poeziji an Rezijane an takuo v Gorici bojo piel an godli Rino Chinese an Giovanni Di Lenardo. Vse tuole pa se bo preplietalo an bo povezano v celoto. V kulturnem domu v Trstu program začne ob 4.30 popudan s kratko prireditvijo za otroke, ki jo je napisu Luciano Chiabudini. Ob 5. v veliki dvorani bo pa skupna prireditev «Štopienjo za štopienjo». Piel bojo moški zbor Nediški puobi, mešani zbor Pod lipo, mešani zbor Naše vasi, Trepetički, piel bo kantavtor Checco kupe z ansamblom SSS, pie-la bo skupina Rezijanov. Naše ljud- ske običaje, plese pokažejo pa folklorna skupina Zivanit an majhna skupina iz Rezije. Svoj prostor bo imielo tudi Beneško gledališče. Štopienjo za štopienjo se bo klicala tala prireditev, takuo ki smo poviedal. Naslov smo povzel po adni liepi Checcovi piesmi an je za tole prireditev ries te pravi, saj je takuo zamišljena de v parbližno dvieh urah pokažemo najbolj pomembne momente naše zgodovine, od tistih starih caj-tih, ko smo v tele doline paršli živet do današnjih dni. Ideja, tekst an režija je Alda Clodiga, glih takuo ko za predstavo v goriškem kulturnem domu, scene so pa Renza Rudija. Dan slovienske kulture je vsako lieto tudi parložnost za pomisliti na prestor, pontien an perspektive kulture za sloviensko manjšino v Italiji. Ker so lietos oba dneva posvečena kulturi Slovencev, ki živimo v videmski pokrajini, bomo mi povedali, kaj mislimo an kako gledamo na vprašanje kulture pri nas. Takuo v saboto zvečer v Gorici bo govoriu Ferruccio Clavora, drug dan v Tarstu pa Jo-lc Namor. Stran 3 14 - VIAGGIO NELLE TRADIZIONI POPOLARI Il Carnevale e la sua ritualità È passata l'Epifania e siamo entrati nel periodo di Carnevale che, particolarmente lungo quest'anno, ci porterà fino ai primi giorni di marzo, quando esattamente il quattro una nuova staffetta ci introdurrà alla Quaresima. Il calendario tradizionale, incurante delle odierne convenzioni stagionali segna così col passare di queste scadenze il susseguirsi di periodi legati alla storia, all'economia, alla religione e alla cultura delle genti, per certi versi comune ovunque, per altri particolari e «unici». La massificazione e l'omogeinizza-zione dei nostri comportamenti al giorno d'oggi cominciano a farci perdere di vista i caratteri peculiari che tutti questi momenti dovevano pur avere per le società precedenti alla nostra. Si trattava indubbiamente di momenti carichi di precisi significati che influenzavano totalmente l'uomo, il suo lavoro, il suo vestire, il suo mangiare, le sue abitudini,... in una parola il suo comportamento ed il suo stesso essere. Appare ancora oggi strano ai più e comunque fenomeno tutto da spiegare come possano essere stati tramandati fino a noi il Carnevale e la ritualità ad esso connessa. Si tratta infatti di una arcaica festività profana senza alcuna eviden- te ufficialità. In quanto profana non è certo stata tutelata dalla Chiesa che in vari periodi storici l'ha invece aspramente contestata; non si può considerare al pari una festività civile, poiché, nonostante celebri un passaggio (la fine dell'anno vecchio con l'inverno e l'inizio di quello nuovo Rodda 1981: a Carnevale basta poco per essere maschera. (foto: Alberto Di Giusto) con la primavera), è negata come ricorrenza ufficiale dalla riforma ca-lendariale Gregoriana, vale a dire dal calendario che a tutt'oggi rispettiamo. L'unica ragione plausibile rimane pertanto il riconoscere l'originaria importanza, talmente radicata nella nostra cultura che nemmeno i molti ostacoli e la quasi totale trasformazione della società hanno fatto completamente morire. È anche vero che lo stesso rito carnevalesco si è trasformato assieme alla società diventando spesso spettacolo o un 'occasione aggiunta al già sviluppato mercato del divertimento, ma dobbiamo anche riconoscere come in certi luoghi, e fra questi primeggia in assoluto la Benečjia, si sia mantenuto sostanzialmente fedele alle sue origini anche se in fondo si è persa la reale coscienza delle sue primarie funzioni. Così ancora oggi, ma chissà se lo sarà per molto, possiamo assistere a Resia, Masarolis, Montefosca, Rodda, Clodig, Brischis, Mersino e for-s'anche in altri luoghi la celebrazione, normalmente semplice e contenuta, di parti di un antichissimo complesso rito rappresentante, con accenti chiaramente profani, il trapasso stagionale di un ciclo economico-produttivo proprio di una civiltà agraria che sulla terra e sulle stagioni basava il suo ritmo vitale. Un tempo il Carnevale interessava un periodo assai più vasto ed è sufficiente andare indietro con la memo- no le occasioni per «santificare» Carnevale. Mascherate, queste, piatti partico- lari, musica e ballo, in una parola la festa, era diluita lungo tutto questo periodo per poi raggiungere il suo apice ed esplodere gli ultimi giorni, quelli che vanno dal giovedì al martedì grasso. Ma i tempi sono cambiati e lì, dove ancora viene praticato, anche il Carnevale rigorosamente tradizionale ha ridotto nella durata l'influenza e il peso che aveva sulle microsocietà di allora. Solo l’ultimo o al massimo gli ultimi tre giorni sono ancora toccati dalla presenza mascherata dalle compagnie di Carnevale. Simili per ogni paese le significanze rituali della festa, che però in ogni paese viene realizzata in maniera diversa. Certamente comuni i caratteri espiatori e propiziatori delle maschere brutte e di quelle belle, del diavolo e dell'angelo, del pust e dei blumari e di tutte quelle maschere che anche se recenti assolvono a funzioni rigorosamente arcaiche. Montefosca 1984: due piccoli mascherati, una speranza perchè continui a vivere la tradizione dei blumari (foto: Alberto Di Giusto) ria o ascoltare le testimonianze dei nostri vecchi per scoprire che lungo tutto il periodo che va dall'Epifania al giorno delle Ceneri numerose era- Scenderemo nei nostri prossimi appuntamenti a narrare con maggiore ricchezza di particolari i carnevali della Benečija che in questi ultimi anni abbiamo avuto la fortuna di vedere, sia chiaro comunque che ci troveremo anche quest'anno (almeno dove verrà praticato) di fronte a casi particolari, forse unici, che solo per una serie di coincidenze sociali, politico geografiche e culturali, sono sopravvissuti fino ai giorni nostri e che nascondono dietro a volti, gesti, rumori e colori significati che legano fin dall'origine l'uomo alla terra, al lavoro, alle speranze e alle sue prime forme di religiosità. Valter Colle TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU Quanti problemi RISULTATI la Categoria Azzanese-Valnatisone 0-0 2a Categoria Audace-Lauzacco rinviate campo sgomberato, ma ghiacciato 3a Categoria Savognese-Bearzi rinviata campo sgomberato, ma ghiacciato Pulfero-Fulgor 0-1 Under 18 Valnatisone-Forti & Liberi 3-1 PROSSIMO TURNO la Categoria Valnatisone-Tamai 28 Categoria Serenissima-Audace 3a Categoria Savognese-Ciseriis Pulfero-Reanese Under 18 Aurora L.Z.-Valnatisone Gianfranco Stulin dell'Audace CLASSIFICA 1“ CATEGORIA Spilimbergo 20; Pro Fagagna, Co-droipo 17; Julia, Cividalese 16; Valna-tisone, Tamai, Flumignano, Torre 15; lorreanese 14; Olimpia, Pro Aviano *2; Tavagnà-felet 11; Azzanese, Pro Tolmezzo 10; Spai Cordovado 5. Codroipo, Olimpia, Torreanese, Pro Faga-Kna una partita in meno. Ho sentito un coro di proteste dai presidenti e dai dirigenti delle nostre società che, dopo avere liberato i terreni di gioco spendendo somme ingenti addirittura (2.000.000), si sono visti rinviate le proprie gare causa il terreno ricoperto di ghiaccio! Solamente gli Under 18 della Valna-tisone e il Pulfero hanno potuto giocare le loro gare a S. Pietro al Natisone, in quanto alcuni dirigenti delle due società hanno spalato «a mano» la neve ed il ghiaccio presenti in notevole quantità sul terreno sanpietrino, durante tutta la giornata di sabato. La Valnatisone ha giocato ad Azzano Decimo conquistando un buon pareggio, il Pulfero ha perso malamente per un «infortunio» del proprio estremo difensore, dopo avere fallito in precedenza una cinquina di palle gol. Gli Under 18 a corto di preparazione, hanno faticato molto per battere i Forti & Liberi, ma dopo essere stati in svantaggio, hanno ritrovato l’orgoglio conquistando una meritata vittoria. In 18 Categoria sono state rinviate Codroipo-Olimpia e Torreanese-Pro Fagagna; in 2a Categoria quattro incontri su otto; solo il Pulfero ha giocato in 3a Categoria; non sappiamo ancora se oltre alla gara della Valnatisone altre squadre abbiano giocato per il campionato Under 18. Continua a riscuotere consensi la mia proposta di sospendere i campionati nei mesi di gennaio e febbraio. Le risposte ai quesiti posti dai dirigenti che dovevano liberare i terreni di gioco dalla neve erano le seguenti «O spalate il campo dalla neve, o vi trovate un terreno di gioco sgombero, altrimenti perderete la gara a tavolino per 2-0» questo è stato il perentorio ordine impartito dalla F.l.G.C. Purtroppo a pagare siamo noi dirigenti dilettanti, che invece di protestare ora a sproposito dobbiamo unirci e partecipare all’assemblea regionale, che è l’unica sede nella quale possiamo fa- re sentire la voce nostra ai capi. Perchè solo dalle decisioni prese in quella sede potrà uscire qualcosa di positivo, nell’interesse di tutte le componenti della nostra grande famiglia che operano in questo campo non per fare i propri interessi, bensi per rendere un servizio Durante la recente visita da parte di alcune autorità del comune di Sambre-ville in Belgio alla Comunità montana Valli del Natisone, in collaborazione con l’U.E.S. ed i responsabili della formazione dei Giovanissimi della Valnatisone, sono state gettate le basi per un gemellaggio fra calciatori di Sambrevil-lc (Belgio) e della Valnatisone. Fra le varie iniziative ci dovrebbero essere due incontri di calcio: il primo a Sambre-ville in occasione delle feste pasquali, il secondo incontro nelle nostre Valli al- sociale che spesso non ci viene riconosciuto. C.P. La categoria «GIOVANISSIMI» riprenderà il campionato con la prima giornata del girone di ritorno sabato 14 febbraio, alle ore la fine di agosto. Nella foto da sinistra il prof. Louis Pietkin, presidente del Comitato belga per il gemellaggio tra Sambreville e la Comunità montana Valli del Natisone, l’ing. Léonard Modave assessore all’emigrazione del comune di Sambreville (che consegna un piatto con lo stemma del comune belga), Alberto Dorbolò (responsabile dei Giovanissimi della Valnatisone), Renzo Birtig (dir.) ed il prof. Fulvio Degrassi (responsabile tecnico del settore Giovanile della Valnatisone). Per le formazioni delle Valli ecco il nuovo calendario degli incontri e le concomitanze con le gare dell’Udinese 8 FEBBRAIO Inter-Udinese Flumignano-Valnatisone Sangiorgina-Audace Tricesimo-Pulfero T ogliano-Savognesc 15 FEBBRAIO Riposa l’Udinese Valnatisone-Tavagnàfelet Audace-Aurora L.Z. Savognese-Fulgor Riposa il Pulfero 22 FEBBRAIO U dinese-Fiorentina Cividalese-Val natisone Bressa-Audace Pulfero-Comunale Faedis Reanese-Savognese 1 MARZO Verona-Udinese V alnatisone-Codroipo Audace-Paviese Savognese-T ricesimo Nimis-Pulfero 8 MARZO Udinese-Brescia Pro Tolmezzo-Valnatisone Union Nogaredo-Audace Pulfero-Savognese 15 MARZO Udinese-Avellino Valnatisone-Torre Audace-Azzurra Prem. Alta Valtorre-Pulfero Savognese-Comunale Faedis 22 MARZO Ascoli-Udinese Julia-Valnatisone Asso-Audace Nimis-Savognese Pulfero-Savorgnanese 29 MARZO Udinese-Roma V alnatisone-Olimpia Audace-Corno Chiavris-Pulfero Riposa la Savognese 5 APRILE Sampdoria-Udinese V alnatisone-Pro Fagagna Colloredo-Audace Savognese-Alta Valtorre Pulfero-Bearzi 12 APRILE Udinese-Corno Riposa la Valnatisone Riposa l'Audace Savorgnanese-Savognese Ciseriis-Pulfero 19 APRILE Giorno di Pasqua Riposo per tutti 15.00. VERSO IL GEMELLAGGIO DREKA V Belgiji je limarla Pierina Skinjina Nomalo dni od tega nam je paršla iz Belgije žalostna novica. V kraju Hau-trage Etat, kjer je živiela 17 liet ta,par hčerah, je po dugim tarplienju umarla v petak 5. dičemberja Pierina Luigia Bergnach, uduova Bergnach - Škinjina iz Krasa. Učakala je visoko starost: 90 liet. V nje dugim živlienju je Pierina ra-tala tudi bižnona. Bla je zaries barka žena, vsi so jo imieli radi an tuole se je videlo an na nje pogrebu, ki je biu v pandiejak 8. dičemberja v kraju Hau-trage Etat. Družine Bergnach an Cicigoi se zahvalijo vsiem tistim, ki so jim bli blizu v telim žalostnem momentu. PODBONESEC Ofjan-Čedad V starosti 70 liet je v čedajskem spitale umaru naš vasnjan Emilio Pussig. V žalost je pustu ženo, sina an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Landarju v če-tartak 22. ženarja. SPETER «Bob» na štieri Je pru ries, snieg ne parnese samuo težav, pač pa tudi veseje, posebno otro-kam. Samuo otrokam? Pari de ne. Tud te velic-so vesel an kajšan pametno nuca njega fantazijo... Pogledita telo skupino iz Tarpeča (občina Špietar). Iti s šijam se jim je pa-rielo masa normalno, z vlako tudi... Zagledal so no «vasco da bagno», naglo se jim je paržgala lampadinca, nič ku notar so se nabasal. «Vič nas je, buojš bo». «Tle smo sigurni, bo težkuo uon past»... Zaries? Korito je takuo naglo šlo, še previe... Adan se je smejau, te dnuga se je močnuo daržala: «Al smo jo zaries pametno vekuštal?». Te trec pari nomalo prestrašen: «Ka’ nas čaka?». Čakalo jih je, kar videmo na te drugi fotografiji. Zaries, snieg je na liepa invenejon... U nedeljo Id. januarja 1987 je umaru u Rimu Renato Guttuso, star 75 liet. Renato Guttuso je biu adan od narbuojših današnjih slikarjev ne samuo u Italiji, pač pa u Evropi in na svetu. Adan tajšan, kot je biu Picasso in tajšni možje se zlo po ried-ko rode na svietu. Njega pogreb je biu u Rimu in u njega rojstni vasi, Bagheria, na Siciliji. Niega pogreb u Rimu je za par uz združil (uniu) Italijo. Od njega so se poslovili predsednik republike Cossiga, bivši predsednik Pertini, predsednik Senata Fanfani, predsednica parlamenta Jotti, predsednik vlade Craxi in drugi. Paršli so se poslovit od velikega pokojnika najuglednejši predstavniki italijanskega političnega in kulturnega življenja. Paršli so vsi in komunisti z a rdeči mi zastavami (bandierami). Manjkali so samuo fašisti, ki pruzapru nieso imeli po kaj priti na pogreb Renata Gut-tusa, ker je biu komunist in ne navaden komunist. Biu je član centralnega komitata italijanskih komunistov (PCI). Biu je senator za komuniste, biu je človek globoke humanosti, široke odprtosti, umetnik neizmernih dimenziji. Ponavljam, biu je ne navaden komunist, ki gre za plažam, za povodn-jo, pač pa tak, ki je sam zbrau to pot u času, ko je bluo narbuj težkuo in nevarno za antifašiste in je to pot ka-zu tudi drugim. On je viedeu, kaj je teu. Imeu je vierski, cerkveni pogreb. PISE PETAR MA TA JURA C Renato Guttuso in Romildo Marinig - Petarlin iz Ažle m Za njim je napravu mašo-zadušnico Mons. Angelini. Do tle samuo gola kronika in prej ko pridem do zaključkov, do svojega komentarja, želim spomniti drage brauce, na drugo kroniko, na žalostno novico, ki se je zgodila 22. februarja 1960. leta. U starosti 53 let je umaru u čedajskem Spitale Marinig Romildo - Petarlin po domače. Zapustu je tele sviet glih za miesac dni za ženo Ido. Kduo je biu Romildo Marinig? Biu je pravi trpin, posebno u zadnjih letih svojega življenja. Zlo mald je šu u mornarico (Ma- rina). Biu je nadarjen, inteligenten in je kmalu posta! marešjal italijanske marine. Na dan kapitulacije Italije, 8. septembra 1943, je biu na licenci doma. Začeu je podpirat partizansko gibanje in nacifašisti so mu prišli na sled. Odpeljali so ga u nemško koncentracijsko taborišče. Ko se je var-nu bolan iz internacije, se je hitro po-vezu s progresivnimi italijanskimi in slovenskimi silami Benečije. Biu je med ustanovitelji demokratične fronte Slovencev za Benečjio in med ustanovitelji kulturnega društva «Ivan Trinko» Njegova otroka, Rosana in Beppino sta bita u slovenskem dijaškem domu u Gorici in obiskovala slovenske šole. Rosana je postala učiteljica, Beppino pa je zlo mlad zgu-'biu življenje u ciestni nesreči. Da sta bila njegova otroka u slovenskih šolah, je biu za nasprotnike največji Mariničev grieh. Romildo je zboleu. Biu je parvi mož videmske province, ki je biu operan na srcu, pa ni umaru zavojo tega, umaru je za vič liet potle. Al je biu Romildo Marinig komunist? Za sigurno viem, da ni biu upi-san u obedan partii. Če bi ne bluo kominforma, morebit bi se biu upi-su u PCI al pa PSI. Svojih naprednih idej ni skrival, a vse napredne politične ideje bi mu bli sovražniki odpustili, slovenstva pa ne! Uničali so ga ekonomsko, vargli na tla in umaru je, buožac, u velikem pomanjkanju. Obisku sem ga šest ur pred smart-jo u čedajskem špitalu. «Kakuo gre?» sem ga uprašu. «Saj vidiš, grem h kraju, pa sem rad, da si me paršu gledat» se mi je kumi nasmehnu z bolečino na obrazu, na ustih. O Romildu bi napisu debele buk-va, pa ni tle muoj namjem. Zame je biu prijateu in vič ku prijateu, brat in vič ku brat, učitelj in vič ku učitelj. Gledu sem ga na smartni poste-ji in beseda mi ni šla iz ust. Garlo se mi je sušilo in glih pod garlom se mi je naredu vazu, da me je dušiu... On je vse zastopu. «Glej, kaj so mi parpikenli na srajco!» je z očmi pokazu na majhan kri-žac, na Kristusa. «Niemam moči, da bi ga proč uzeu, pa tudi bi ga ne, ker niemam nič proti njemu, saj srna prajatelja: trpin on, trpin jest». Ker še mi ni šlo besede iz ust, sem ga parjeu za roko in mu jo stisnu. « Vieš, je biu tle», je spet začeu, kakor da bi mi parvu svoj testament, «pa sem mu jau, da ne bo nič». «Kduo je biu tle?» sem ga uprašu in sem imeu tajšan glas, da sem se sam sebe začudu. In on naravnost, kot da se ne sme zamujati cajta: «Duhovnik od Spitala. Uprašu me je, če se bom spovie-du, obhaju in če me lahko lož u Sveto olje. Želim, da boš tudi ti viedeu, kaj sem mu odgovoriu.» «Kaj?» « Jau sem mu, da sem jih iskal, gledu celuo življenje, pa jih ni bluo, jih njesam ušafu, kakor da bi se mi skrivali. Sada vas njemam vič potriebo. Sada grem dajat ratingo tistemu, ki je nad mano in nad vami, buj velik ku vi. Tudi vi mu boste muorli an dan dajat ratingo.» Kar mi je poviedu, ga je utrudilo. Zasopeu je in zamažau. Paršu je zdravnik in mi jau, da muoram iti, naj ga pustim u mieru. Šu sem in za nekaj ur potem sem zviedeu, de je Romildo Marinig - Petarlin zaslužu venčni mier. Kot za vsakega, so se tudi zanj začele priprave za pogreb. Gospod fa-moštar iz Ažle, ki je še žiu in Buoh mu daj zdravje, je hitro poviedu, da Romilda nečje u ejerku. To je bila ve- lika žaliteu, hud udarec za pobožno družino. Parjatelji so šli do škofa in želieli kristijanski, vierski pogreb. Nič ni pomagalo. Pogrebci so čakali pred Romildo-vo hišo še trideset minut nad napo-viedano uro, u troštu in upanju, da pride duhovnik. Ga ni bilo. Štieri ažliski tovariši so zadieli kaseto (krsto) in jo nesti u britof. Za njim se je vila tajšna množica ljudi, da jih do tedaj Ažla še ni videla na obednem pogrebu. Pred odpartim grobom je govoriu o krivicah, ki so bile storjene Romildu in beneškemu ljudstvu Izidor Predan - Dorič in puno ljudi se je varni-lo s pogreba domov s solznimi očmi. Zakaj sem pomiešu smart velikega umetnika, Renata Guttusa s smartjo našega buozega Romilda Mariniča- Pelarlina, me bote uprašali? Kratkomalo zatuo, kjer se povsie-rode nucajo za reči in stvari dve teži in dvie miere (due pesi e due misure). Mi ni še znano, da bi bla preklicana «skomunika» (izobčenje iz cerkve), ki jo je naredu papež Pij XII. In če truplo majhnega komunista (Romildo ni biu upisan) ne more in ne sme u cierku, kakuo tuo, da more iti u cierku truplo komunista ki je član (membro) centralnega komitata in senator komunistov italijanske republike? Zatuo, ker je po vsem znan in imajo vič interesa ga imeti u cerkvi kot pred cerkvijo in tajšnemu ne pride maša vat buoh kaplan, pač pa škof. Želeu sem vam poviedat odkrito tele reči ob dvieh smarteh, ker so kos, del naše sedanje Štorje, naše zgodovine. Bi biu pa vsedno radoviedan, če bi se srečjala gospuod Crainich, famo-štar iz Ažle, in gospod škof, kaj bi si jala. « 77 si zgrešiu, ti si žbaljii!» Ne, ti si žbaljii!» Sada Buoh naj ve, kdo je zgrešiu. Vi mi porčete: «Pelar, so bli drugi cajti (altri tempi).» Dakordo. Mislim pa, da je donas gor na nebesih glih tisti Buoh, ki je biu I960, lieta. Vas pozdravja Vaš Pelar Murajurac Kadà greš lahka guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 ■Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo venerdì 8.00-9.30 S. Pietro al Natisone lunedì, martedì, mercoledì, venerdì 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30 Savogna mercoledì 8.30-9.30 Grimacco: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 Stregna: martedì 8.30-9.30 Drenchia: lunedì 8.30-9.00 Pulfero: giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: Dr. Chiuch U pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak od 11. do 15. ure U pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.30. do 10. ure. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak od 11. do 12. ure. U saboto od 9. do 10. ure. Psicologo: Dr. Bolzon U torak od 8. do 13. ure Ginecologia: Dr. Buttigelli U torak od 8.30 do 10.30 ure. Za apuntament telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30. vsak dan. samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 31. januarja do 6. februarja Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Premariah tel. 729012 S. Giovanni al Nat. tel. 766035 /.aparte zaradi počitnic Od 31. januarja do 6. ferbruarja Čedad (Minisini) Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».