tlrapSraiXpT Cena 50 lir	TRST, nedelja 19. aprila 1964	Leto XX. - Št. 94 (5777)
Po dvanajstih letih
Bilo je 9. decembra leta 1948, ko je generalna skupščina Organizacije združenih narodov soglasno odobrila »Konvencijo za preprečevanje in pobijanje zločina genocida«. Vprašanje nujnosti take konvencije se je pojavilo takoj po drugi svetovni vojni, ko so državniki imeli za potrebno, da proglasijo genocid za predmet mednarodnega kazenskega prava. Prvič se je o tem razpravljalo v generalni skupščini OZN 11. decembra leta 1946. Takrat je skupščina izglasovala resolucijo št. 86, v kateri je bilo rečeno samo, da je genocid zločin in da je v nasprotju z duhom in z nameni Združenih narodov, zločin, ki ga ves civilizirani svet obsoja. Dalje je bilo v resoluciji poudarjeno, da je «genocid v vseh zgodovinskih dobah povzročil človeštvu ogromne izgubo> ter da je za «osvobodi-tev človeštva tako zasovražene-ga zločina nujno potrebno mednarodno sodelovanje)).
V smislu omenjene konven-cije spadajo v zločin genocida vsa dejanja, ki so bila izvršena z namenom uničiti — v celoti ali pa delno — katero koli narodnostno etnično, rasno ali versko skupino, in sicer 1. umor članov skupine; 2. huda kršitev fizične ali duhovne celovitosti članov skupine; 3. vnaprej premišljeno teptanje kake skupine pod takšnimi pogoji obstoja, ki vodijo v popolno ali delno fizično uničenje; 4. ukrepi, ki imajo namen preprečiti rojstva v okviru skupine in 5. nasilno preseljevanje otrok skupine v drugo skupino. — Prav tako je kazniv namen izvrševanja zločinov genocida, kakor tudi hujskanje na zločin, poskus ali pa sodelovanje pri izvajanju genocida samega. Odgovorne osebe bodo morale biti kaznovane ne glede na dejstvo, ali so na ob-lasti, funkcionarji ali pa zasebniki.
Člen 7 konvencije določa še posebej nujnost ekstradicije in vazne oblike sodelovanja pri Izvajanju genocida, pri čemer se poudarja, da genocid v nobenem primeru ne more biti Politični zločin, kar pomeni, da obtoženec v nobenem primeru ne more zahtevati preprečitev ekstradicije. Prav določba tega člena je povzročila v nekaterih državah določene težave glede odobritve zakonov, na podlagi katerih bi v teh državah začela konvencija veljati. Našli so se namreč nekateri, ki so trdili, da gre za nasProtje med konvencijo in vstavo, češ da ustava ne dopušča ekstradicije za politične zločine. Toda drugi so upravi-en° odgovarjali, da ustava sploh ni določila, kaj je prav-zaprav politični zločin ter za-radi tega zakonodajalec dolo-en zločin izvzame iz vrste po-ttičnih zločinov. Sicer pa je Povsem logična ekstradicija
zaradi takšnega zločina kakršen je genocid, ker gre za nekakšen «nov» zločin, ki je dejansko zločin proti človeštvu.
Na podlagi zakona št. 153 od 11. marca 1952 je tudi italijanska vlada podpisala omenjeno konvencijo OZN. Toda potrebno je bilo čakati na sejo vlade, ki je bila v petek 10. t.m. Na tej seji je ministrski svet odobril dva zakonska načrta, od katerih je eden načrt ustavnega zakona. Oba načrta vsebujeta določbe za praktično izvajanje konvencije OZN o genocidu v Italiji, tako da bo na podlagi teh določb možna tudi ekstradicija vseh tistih, ki so zločinov genocida obtoženi.
Seveda nastane vprašanje, zakaj je bilo potrebno čakati dolgih dvanajst let? Morda se bo zgodilo, da bomo morali čakati še kakšno leto, dokler bo parlament oba zakonska načrta odobril, saj bo potrebna večina treh petin glasov vseh poslancev in senatorjev. Doslej smo sicer samo v enem izmed devetdesetih dnevnikov v državi opazili, da je neki znani pravnik opozoril italijansko javnost in predvsem parlamentarce, naj ne nadaljujejo razpravljanja, ali gre za politični ali nepolitični zločin, saj so si v vseh civiliziranih državah pravniki in parlamentarci o tem že povsem na jasnem. Tako brezplodno razpravljanje bi pomenilo samo izogibati se izvrševanju točno prevzete obveznosti mednarodne solidarnosti in dopuščati, da se tisti, ki so zločine genocida počenjali, mirno sprehajajo, namesto da bi prejeli zasluženo kazen.
Pobudo za dokončno ureditev tega vprašanja je dal ob začetku sedanje zakonodajne dobe socialistični senator Fenoaltea, ki je predložil zakonski osnutek, ki ga je vlada prejšnji petek odobrila. Da pa ne bo nobenega dvoma glede njegove skladnosti z ustavo, in sicer s čl. 10 in 26, bo drugi zakonski osnutek v tem pogledu ustavo *popravil» in bo zaradi tega postal ustavni zakon. Na ta način bodo preprečene hkrati tudi vse dosedanje razprave o morebitni neustavnosti določb mednarodne konvencije.
Omenjeni pravnik še prav posebej polaga na srce parlamentarcem, naj začnejo z diskusijo o obeh zakonskih predlogih čimprej in se pri tem sklicuje na vse tisto, kar se dogaja na protinacističnih procesih prav v teh dneh v Frankfurtu ter piše:	«Včeraj smo
brali, kako si je neki Kaduk obuval pred vsakim pokolom gumijaste škornje, da si ne bi umazal čevljev š krvjo. Nekega dne so ga videli, kako je u-smrtil štirinajstletnega židovskega otroka, ki se je zamrežil z bodečo žico, ko je hotel oditi iz enega odseka taborišča v
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ambicije generala de Gaulla


Prizor s sinočnje uprizoritve Sartrove drame aUMAZANE ROKE« — že sedme premiere Slovenskega gledališča — katere ponovitev bo danes ob 17. uri v Avditoriju
Slovenski kandidati
že prejšnjo nedeljo smo o-menili, da je med 594 kandidati, ki na raznih listah kandidirajo na deželnih volitvah za izvolitev 61 deželnih svetovalcev Furlanije-Julijske krajine, tudi 41 kandidatov slovenske narodnosti. Slovenski kandidati nastopajo samo v treh volilnih okrožjih, tržaškem, go-riškem in videmskem, medtem ko v okrožju Tolmeč ne kandidira noben Slovenec, čeprav živi v tamkajšnjih občinah več tisoč Slovencev.
Slovenski kandidati so takole razporejeni:
V	tržaškem volilnem okrožju je 28 slovenskih kandidatov, in sicer: na kandidatni listi PSI 3, FSIUP 3, KPI 5, Slovenske skupnosti 15 in Gibanja za neodvisnost 2.
V	goriškem volilnem okrožju je 10 slovenskih kandidatov: na listi PSI 1, PSIUF 1, KPI 1 in Slovenske skupnosti 7.
V	videmskem volilnem o-krožju pa so samo trije slovenski kandidati, in sicer na listi KPI 2 ter na listi PSI 1.
V	našem dnevniku smo že povedali, da bi moralo biti izvoljenih šest slovenskih kandidatov za deželne svetovalce, da bi bili Slovenci v deželi sorazmerno po svojem številu pravično zastopani v bodočem malem deželnem parlamentu. Toda hkrati smo takoj zapisali, da spričo razdelitve področja, kjer Slovenci prebivamo, na sedanja volilna okrožja, število izvoljenih slovenskih svetovalcev zelo verjetno ne bo večje od štiri. Zato je prav, da si že sedaj ogledamo nekatera imena kandidatov, ki bi za izvolitev teh štirih svetovalcev prišla v poštev, in sicer na podlagi dosedanjih rezultatov volitev za parlament, za pokrajinske in občinske svete, ne da bi pri tem navajali vsem že dobro znanih številk.
Ce začnemo s socialisti, vidimo, da na kandidatnih listah PSI na Tržaškem in Goriškem kandidira od Slovencev gori-ški socialistični prvak Marko Valtrič, ki ima po omenjenih dosedanjih rezultatih prejšnjih volitev kakor tudi po dosedanjih izjavah socialističnih pr-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiin
DVE HUDI NESREČI Z VELIKIM ŠTEVILOM ČLOVEŠKIH ŽRTEV
vakov, realno možnost za izvolitev.
Na listi novonastale PSIUP kandidirajo v tržaškem okrožju trije Slovenci, med katerimi je tudi Karlo Bemelič, na Goriškem pa Karlo Černič, toda težko je karkoli prerokovati, ker bo PSIUP prestala na prihodnjih volitvah šele svojo prvo volilno preizkušnjo.
Na listi KPI v tržaškem o-krožju je pet slovenskih kandidatov, od katerih ima eden vso možnost, da bo izvoljen spričo lanskih političnih rezultatov političnih volitev kakor tudi spričo zagotovil, ki jih je dal kandidat dr. Karel šiško-vič na zadnji tiskovni konferenci in ki — kot se govori — ima največ možnosti, da bo izvoljen. KPI je vključila v svo-jo listo tudi v goriškem okrožju svojega kandidata, in sicer Josipa Jarca, za katerega je bilo prav tako — na omenjeni tiskovni konferenci — zagotovljeno, da bo izvoljen.
V videmskem volilnem o-krožju, kjer je možnost izvolitve slovenskega kandidata manjša kot v ostalih dveh, pa kandidirata beneška Slovenca Izidor Predan na listi KPI ter Viljem černo na listi PSI in zelo je važno, da za ta dva kandidata glasujejo vsi beneški Slovenci in jima oddajo čimveč preferenčnih glasov, ta. ko da bi se čimbolj uveljavila.
Slovenska skupnost, ki je postavila svoji listi v tržaškem in goriškem okrožju, ima v pr-vem 15 kandidatov v drugem pa 7 kandidatov. V obeh okrožjih kandidirata dr. Josip Škrk in dr. Anton Kacin, od katerih je prvi nosilec tržaške, drugi pa goriške liste. Verjetno je, da bo eden izmed njih tudi izvoljen — po dosedanjih rezultatih — iz ostankov.
Končno sta dva slovenska kandidata tudi na listi Gibanja za neodvisnost, ki pa je predložilo svojo listo samo v tržaškem okrožju; toda sodeč po dosedanjih volilnih rezulta. tih, za izvolitev ne bi mogla priti v poštev.
Seveda je logično in prav, da slovenski pristaši posameznih strank, oddajo svoje preferenčne glasove slovenskim kandi-datom.
DANES
Libanonsko letalo z 49 potniki padlo v morje Smrt 64 oseb pod usadom na Sumatri
Letalo je padlo v morje med divjanjem peščenega viharja - Do sedaj so našli samo šest trupel
BAHREIN, 18. — Potniško letalo' «Caravelle», ki pripada libanonski družbi «Middle East« in ki je odpotovalo iz Bejruta ter je bilo namenjeno v Dahran v Saudovi Arabiji, se je ponesrečilo in pačilo v morje kakih deset milj daleč od Da-hrana. V letalu je bilo 42 potnikov in sedem članov posadke Vse kaže, da so vsi zgubili življenje.
Letalo so več ur pogrešali. Po , vode y	morJu> kamor
dolgem iskanju so opazili iz he- je bilo padlo. Okoli letala niso likopterja, krilo letala, ki moli | opazili nobenega znaka življe-
iiiitifiiiiiiitiiiiiiiiiiinuiiiimiiiimniiiiiiiiiniiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiiiumiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiii
Minister Mantini suspendiral ravnatelja zaveda za zdravstvo
Suspendiral je tudi vse ostale funkcionarje, proti katerim teče sodna preiskava - Resolucija federacije državnih uslužbencev CGIL • Sindikat šolnikov zahteva spremembo mehanizma premične lestvice
RIM, 18. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo javlja, da je državno pravdništvo pri prizivnem sodišču v Rimu sporočilo ministrstvu za zdravstvo, da je v teku sodni postopek proti ravnatelju višjega zavoda za zdravstvo dr. Giacomella in proti drugim funkcionarjem. Zato je minister za zdravstvo Mancini 17. aprila odredil suspen zijo ravnatelja prof. Giacomella. Prav tako so bili začasno suspendirani iz službe vsi ostali funkcionarji, prot:	katerim je
v teku sodna preiskava. Tl so načelnik upravne službe dr. Do-menicucci, načelnik urada za dobave in pogodbe Adolfo Rossi ter dr. Leone Castelli, dr. A-dalberto Felici, in dr. Diego Bal-ducci. Za dr. Melija je susperu-
jo že odredil svoj čas tedanji minister Jervolino.
Minister za zdravstvo si je pridržal možnost, da imenuje namestnike, kolikor bodo potrebni. Prav tako je sklenil u-stoličiti 24. t. m. komisijo za reformo višjega zavoda za zdravstvo.
Minister za zdravstvo Mancini je danes odgovoril na vprašanje komunističnega poslanca Messinettija in drugih, ki so vprašali, ali se mu ne zdi u-mestno dati na razpolago parlamentu poročilo, ki ga je pripravil inšpektpr Contursi po pregledu knjigovodstvenih dokumentov višjega zavoda za zdravstvo po nalogu ministra Jervolina, kakor tudi poročilo preiskovalne komisije, ki ji j®
nja. Ko se je dogodila nesreča, je nad vsem področjem divjal močan peščen vihar. Zato je bilo tudi iskanje zelo težavno.
Kakor rečeno, je bilo v letalu 49 oseb. Od 42 potnikov je bilo 23 Američanov, 11. Saudij-cev, štirje Libanonci, en Jordanec, en Sirec, en Izraelec in en
predsedoval dr. Amatucci in ki je poizvedoval o upravnem stanju tega zavoda.
Minister je odgovoril, da je hilo poročilo dr. Contursija o inšpekciji, ki jo je odredilo zakladno ministrstvo, izročeno 23. seDtembra 1963 ministrstvu za zdravstvo. Preiskovalna komisi-*n, ki jo je imenovalo ministrstvo za zdravstvo 6. avgusta 1963, pa je predložila svoji po-ročili 21. oktobra in 15. novem-bra 1963. Obe poročili je tedanje ministrstvo za zdravstvo izročilo 31. oktobra in 7. novembra istega leta državnemu pravdni-š*vu in računskemu dvoru. Zato se ne zdi umestno dati te spise na razpolago parlamentu.
INadaljevanje na 2. strani)
državljan kneževine Bahrein. Od sedmih članov posadke so bili en Francoz, ena Švicarka, ostali pa Libanonci.
Trupo letala leži približno šest metrov pod vodo. Potapljači so ga skrbno pregledali. U-spelo jim je prinesti iz trupa letala na površje pet trupel, med katerimi tudi truplo poveljnika. Zvečer se je iskanje prekinilo in se bo nadaljevalo jutri zjutraj. Do sedaj niso še znani vzroki nesreče. Zelo malo upanja je, da se je kdo od potnikov rešil.
DŽAKARTA, 18. — Uradna agencija javlja, da je na južnem delu 'Sumatre velik usad povzročil smrt 64 oseb. Usad, do katerega je prišlo 30. marca, je porušil 29 hiš in tovarno za luščenje riža. Izpod zemeljske gmote In ruševin so potegnili samo sedem trupel.
Za podporo španskemu ljudstvu
BOLOGNA, 18. — Včeraj so se začeli »protifrankistični dnevi*, ki so jih organizirali federalni svet odpora, občina in pokrajina sporazumno z deželno zvezo pokrajin Emilije. V tem okviru so se v dvorani občinskega sveta sestali italijanski in španski intelektualci.
Zupan Dozza, ki je odprl zborovanje, je med drugim izjavil: • Obstoj fašizma v neki državi je vedno grožnja za vse druge države. In to povezuje proslave
dvajsetletnice italijanskega odpora z obveznostjo borbe za o-svoboditev španskega ljudstva*.
Dozza je omenil Grimaua, Gra-nadosa in Delgada in poudaril razvoj odporniškega gibanja v Španiji ter nujnost, da se vse demokratične sile, mladina, partizani, antifašistične sile zavedajo potrebe vzpostavitve demokratičnih svoboščin v Španiji.
Govoril je zatem prof. Dell’0-modarme, publicist Ignazio De Logu, Mario Spinella, pesnik Ra-phael Alberti, pesnica Maria Te-resa Leon, generala bivše španske republikanske vojske Perea Navarro in Modesto ter komunistični senator Fortunati.
Manifestacijo so zaključili z odobritvijo »poziva kulturnikom*, ki ga je prebral slikar Renato Guttuso. V pozivu je med drugim rečeno:	»Udariti
po Francovem režimu pomeni ne samo pomagati španskemu ljudstvu, da se osvobovi fašizma, temveč pomeni udariti po reakcionarnih režimih in po kolonializmu v njegovem bistvu in torej je borba Španije ponovno naša lastna borba, ponovno je povezava aktualna in živa v zgodovini*.
Poziv se zaključuje z željo, naj se skliče zborovanje evropskih intelektualcev, da proučijo skupno akcijo
Med navzočimi so bili tudi komunistični poslanec Longo ter mestni predstavniki KD, PSDI, PRI in KPI. Pozdravno brzojavko je poslal tudi Togliatti.
Zvečer je župan v spremstvu španskih gostov in intelektualcev, ki so se udeležili zborovanja, odprl razstavo Augustina Ibarrole, ki je zaprt v Burgosu. Na razstavi je 40 risb, ki jih je Ibarrola napravil v zaporu in so bile že razstavljene v Londonu, Amsterdamu in Parizu.
Iz Moskve so včeraj odpotovale delegacije, ki so se udeležile proslave 70. rojstnega dneva Hru-ščova. Hkrati je bilo objavljeno uradno sporočilo o sovjetsko-poljskih razgovorih, v katerem je rečeno: da so podaljšali za dvajset let pogodbo o prijateljstvu, vzajemni pomoči in sodelovanju; da se obe državi glede ohranitve miru in nevarnosti vojne ter miroljubnega sožitja povsem strinjata, kar velja tudi za popolno prepoved jedrskih poskusov ter sporazuma o splošni in popolni razorožitvi, podpore borbi narodov v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki proti kolonializmu in neokolonializmu, glede velike važnosti konference OZN za trgovino in razvoj in končno tudi glede ideološke enotnosti obeh partij, pri čemer se poudarja, da so voditelji kitajske KP. zapustili linijo svetovnega komunističnega gibanja, zavrnili predloge za odpravo nesoglasij in izbrali pot razkrajal-nih akcij.
Glede odnosov med obema blokoma je ameriški predsednik Johnson napovedal včeraj, da bo jutri v New Torku govoril na splošno o ameriški zunanji politiki, o odnosih s SZ, o Kuhi, Kitajski, Vietnamu in latinski Ameriki m o atomskem materialu.
Po razgovorih posredovalca OZN s predsednikom turške vlade Inonujem se je zvedelo, da je slednji sporočil, da Turčija ne bo sprejela nobene drugačne rešitve na Cipru razen federalnega »geografsko razdeljenega, lokalnega in neodvisnega* sistema, kar razlagajo uradni krogi v Ankari tako, da hoče Turčija kot razmejitveno črto najrpanj tako imenovano »zeleno črto** na cesti med Nikozijo in Kirenijo.
Tudi včeraj se je v Južni Rodeziji policija v dveh mestih spopadla z demonstranti in nanje streljala ter enega ubila, drugega pa ranila. Pred posebno komisijo OZN v Londonu pa je neki nadškof, ki je bil nekoč v Capetow-nu, izjavil, da bo v Južni Afriki prišlo do vala hudih krvavih neredov, če ne bo prenehala politika apartheida
Iz Bahreina in Džakarte poročajo o dveh hudih nesrečah: deset milj daleč od Dahraina je padlo v morje potniško letalo, pri čemer je zgubilo življenje vseh 49 potnikov in članov posadke; na južnem delu Sumatre pa je velik usad povzročil smrt 64 oseb že 30. marca, a doslej so izpod ruševin izkopali komaj sedem trupel.
V senatu so predložili proračun za drugo polletje 1964
Fanfani odgovarja na kritike in pojasnjuje svoje stališče
Lombardi polemizira z glasilom KD in poudarja, da je socialiste važna predvsem borba proti gospodarski in politični desnici, odnos med PSI in KPI pa da je drugačen od odnosa med KD in KPI - PRI o urbanističnem zakonu
RIM, 18. — V senatu so razdelili senatorjem zakonski osnutek, ki vsebuie predračun dohodkov in izdatkov za razdobje od 1. julija do 31. decembra letos. Gre za polleten državni proračun, da bi s 1. januarjem prihodnjega leta prešli na novo finančno leto, kakor določa zakon, ki so ga nedavno odobrili v parlamentu. Polletni proračun bo proučila posebna komisija 50 senatorjev, ki so jih Izbrali iz vseh parlamentarnih skupm.
Fanfani, ki je tovoril danes na sestanku članov KD v Em-
poliju, je odgovoril vsem, ki so ga v teh dneh napadli —- od levice KD, do Saragata — zaradi njegovega govora na zboro. vanju njegovih pristašev, v katerem je zatrjeval med drugim, da ne koristijo KD vsi tisti njeni prvaki, ki zatrjujejo, tu je politika levega centra brez alternative za KD.
Fanfani pravi, da to ne pomeni političnega transformizma n t; ie to razumeti tako, da si mora KD pustiti odprto pot in motu-.st za drugačno politiko, če l>i sedanja politika doživela polom; hkrali pa da to niti ne pomeni vrnitve na pozicije demokristjansKeg.i in-tegralizma, kakor to zatriu-e Sa-ragat, ki misli, da bi bilo vse laže, če bi se socialdemokrati močno okrepili predvsem na škodo demokristjanov in socialistov, medtem ko je za Fanfanra važno, da se vse stranke levega centra o-
krepijo na škodo desnice in KPI; stališče, ki ga zagovarja Fanfani, je v tem, da KD ne sme pustiti svojih članov, svojih volivcev in zaveznikov v prevari, da bi se raje odrekla svoji sedanji politični liniji, kot pa sedanji koaliciji, če bi se izkazalo, da ta koalicija ni zmožna dati ustrezne rešitve sedanjim perečim problemom dežele. Po mnenju Fanfaniia, mora KD izrecno naglasiti, da se bo prej obrnila na volivce, da bi ji dali potrebno moč za nadaljevanje te njene politike, če bi v sedanjem parlamentu ne bilo ustreznih političnih kombinacij za uresničenje te njene politike. Iz tega sledi dovolj jasno, da Fanfani nima posebnega zaupan;a v italijansko socialdemokracijo in e prepričan, da bi okrepitev PSDI ne pomenila nobenega jamstva za dosledno izvajanje politike levega centra (in v tem se strinjamo z njim); vendar pa mu ne more-
11111111111111111111111111111111111111111111 luni iiiiiirmiiiiiiiiii im Minil im iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiuniMiiiiii
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
5. kongres sindikatov SFRJ Zdravniki iz Vidma v Kopru
Titova brzojavka de GauIIu - Pobratimstvo Sarajevo-Tlemcen
BEOGRAD, 18. — Predsednik republike maršal Tito je brzojavno zaželel hitro okrevanje predsedniku republike Francije generalu de Gaullu, ki je bil včeraj operiran.
Ob navzočnosti 1200 delegatov, ki bodo zastopali 3 milijone članov in okrog 60 inozemskih delegacij, se bo v ponedeljek v Beogradu začel 5. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, na katerem "bodo proučili aktualna vprašanja v zvezi z nadaljnjim družbenim in. gospodarskim razvojem Jugoslavije, zboljšanje družbenega standarda in krepitev družbenega samoupravljanja. Dobršen del referata centralnega sveta o delu sindikata od 4. do 5. kongresa in vseh 29 koreferatov, ki jih bodo proučevali v komisijah, je posvečen raznim aktualnim vprašanjem in perspektivam nadaljnjega gospodarskega razvoja Jugoslavije.
Delegacija 40 zdravnikov videmske pokrajine, ki je med tridnevnim obiskom v Koprščini proučevala klimatske razmere na obalnem področju in možnosti za zdravljenje astme in podobnih bolezni, se je vrnila danes v Italijo. Italijanski zdravniki so med obiskom izmenjali izkušnje in mnenje z zdravstvenimi delavci koprskega okraja in obiskali važna turistična središča Primorske.
Mestni svet Sarajeva je sprejel na današnji izredni seji sklep o bratenju z alžirskim mestom Tlem-cenom, rojstnim krajem predsednika republike Ben Bele. Mesto Tlem-cen je na pobudo Ben Bele sprejelo zadevni sklep 20. marca. Mestni svet Sarajeva je na seji, kamere sta
se udeležila tudi prvi tajnik in ataše za tisk alžirskega veleposlaništva v Beogradu, izbralo šestčlansko delegacijo, ki bo v kratkem obiskala Tlemcen.
B. B.
VČERAJ NA REKI
Ustaši obsojeni na zapor od 7 do 14 let
REKA, 18. — Kazenski senat okrožnega sodišča na Reki je izrekel danes obsodbo devetčlanske ustaško - emigrantske skupine, ki je bila lani z diverzantsko terorističnimi nalogami poslana v Jugoslavijo, in štirih njihovih pomagačev. Sodišče je obsodilo Ilijo Toliča in Josipa Oblaka na 14 let strogega zapora vsakega, Dražena Tapšanjina na 13 let strogega zapora, Rada Stojiča, Branka Podraga in Vlada Leka na 12 let strogega zapora vsakega, Stanka Zdriliča na 7 let. Mika Fumiča in Krešimira Perkoviča na 6 let strogega zapora. Štirje njihovi pomagači, jugoslovanski državljani so bili obsojeni na 7 do 10 mesecev zapora Sodišče je obsojenim upoštevalo olajševalno okolnost med drugim, da jim ni uspelo izvršiti njihovih namenov.
•IIIIIIIHIIIUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIHIIII
Zavod za zdravstvo
(Nadaljevanje s 1. strani)
kpt je o zadevi v teku sodni postopek.
Namestnik državnega pravdni-ka dr. Severmo, ki vodi preiskavo v zvezi s poneverbami v višjem zavodu za zdravstvo, je davi dolgo zasliševal prof. Gia comella, ki ga je včeraj minister za zdravstvo suspendiral Kakor je znano, je tudi prof Giacomello obtožen ponevero javnega denarja in drugih ne-rednosti.
Danes so objavili končno resolucijo glavnega odbora federacije državnih uslužbencev, včla njenih V CGIL v zvezi s seda njim sporom.
Med drugim pravi resolucija, da predlogi sindikata za reformo načenjajo vprašanja decentralizacije, ustanov, podjetij, nadzorstva, osebja, moralizacije državnih izdatkov, kar se tiče nameščencev in vloge sindikata v javni upravi.
Resolucija dodaja, da je po mnenju federacije državnih u-službeneev CGIL popolnoma u-pravičen način, kako ie ta organizacija postavila zahteve za rešitev celotnega vprašanja, kar to sedaj ponavlja ter poudana ■nujnost izvedbe takih reform, ki naj napravijo iz javne uprave instrument, ki bo sposoben za nove naloge, ki mu jih novo demokratično programirani postavi a in ki jih danes ne more izpolniti.
Resolucija pravi zatem, da Je vodstvo omenjenega sindikata mnenja, da je nesprejemljiva možnost samo poenotenje plač za leta 1964-66 ker ta operacija, čeprav je potrebna, ne rešuje sama na sebi temeljnih vprašanj uprave in ne zadovoljuje pričakovanj prizadetih.
V dokumentu Je tudi rečeno, da
triletni sporazum za samo poenotenje plač veže velike zneske, toda ne rešuje vprašanja strukture in tudi ne vprašanja moralizacije izdatkov.
«Konkretno, je rečeno v dokumentu — če izvzamemo pravično revalvacijo penzij, ki pomeni 180 milijard izdatkov — bi delavci v službi dobili v treh letih nekaj več kakor sto milijard od skupnih 360 milijard, o katerih se govori.))
«Za leto 1964 je edini predviden ukrep integracija trinajste plače, kar pomeni za vse leto povišanje 10.000 lir. Nasprotno pa bi z zneskom, ki ne bi bil mnogo večji od 360 milijard, mogli rešiti celotno vprašanje na pravičnejši način v interesu delavcev, javne uprave in dežele.«
Po mnenju omenjene federacije bi začasna blokada novih zaposlitev, racionalna porazdelitev osebja tudi na podlagi prostovoljnih prehodov iz ene uprave k drugi ali iz ene pokrajine v drugo, tudi ob upoštevanju povprečnih letnih upokojitev, nudilo primerno rešitev, ki bi omogočila zadrževanje in morda celo znižanje celotnih izdatkov v roku, o katerem se da pogajati.
Zatem ugotavlja dokument, da se v javni upravi nujno čuti potrebe preureditve funkcij in plač in da so na nekaterih sektorjih zadevni problemi dozoreli za rešitev.
Dokument poudarja potrebo na daljnje razčlenjene akcije, ki naj se razvije prav na tistih sektorjih, kjer so problemi že dozoreli za reditev.
Predstavniki sindikatov ‘olnikov pa so- pozvali vlado, naj se se dan ji mehanizem premične lestvice v zvezi z nijhoviml plačami raztegne na celotne prejpmke in ne samo na prvih 40.000 lir.
mo slediti v domnevi, da bi se ta politika laže uveljavljala, če bi KD dosegla absolutno večino.
V jutrišnji številki glasila PSI «Avanti!» pa Lombardi odgovarja glasilu KD «11 Popolo» in Alica-ti na njegov članek v «l’Unita». Glasilu KD, ki mu je zamerilo, trditev, da »komunisti zapravi a-jo zgodovinsko priliko, da hi sodelovali pri prvi organski reformi italijanske družbe od osvoboditve dalje«, odgovarja, da imaio socialisti pred seboj le gospodarsko 'n poliLčno desnico, vse druge sile pa da smatrajo za že uporabne, ali potencialno uporabljive ?a borbo proti desnici. Eno je namreč sedanja vladna večina — pravi Lombardi — ki je bila sporazumno omejena in ki predstavlja danes najširšo politično večino za demokratično obnovo dežele. Za gospodarsko načrtovan;e in za uresničen;e reform strukture; drugo pa je vprašanje, kako doseči, da bi bile uporabljive tudi vse druge sile. ki morejo postati uporabljive: #7ato je d’a!og s KPI, za nas obvezen dalog, naš odnos s KPI pa je povsem različen od odnosa med KD in KPI. predvsem zato, ker je Vojna’ med nami in KPI državljanska vojna: državljanska v dvojnem pomenu borbe znotraj delavskega giban a in borbe, ki jo vodimo na civilen način, namreč brez sektaštva in ne da bj ga dopustili«.
Kar zadeva članek Alicate, pa Lombardi pravi: «Tov. Alicato smo vprašali, naj nam politično pojasni razlog zaradi katerega je KPI — potem ko je leta zatrjevala, da bo njena demokratična razpoložljivost postavljena na prepričljivo in neizpodbitno preizkušnjo tistega dne, ko se bo znašala pred vlado, ki bo zmožna zastaviti napredna vprašanja demokratične reforme in uresničenja ustave; ko pa je tisti dan prišel, ko se je vlada predstavila s takim programom in s takim namenom, je KPI ni niti podprla niti tolerirala, ampak jo napada frontalno in brez usmiljenja«. Na to vprašanje Alicata ni dal odgovora; vendar pa se mora KPI odločiti: «Ali je njen pretežen ali celo izključen smoter ekspanzija, okrepitev in prestiž stranke, to je politika ’sile’, in v tem primeru jo to nujno tira k temu, da temu smotru zapostavlja odgovorne politične °odločitve?1 ali pa se gre po drugi poti, po poti politične odgovornosti,., ki- nujno razlikuje in selekcionira določene interese«.
Na zborovanju, ki ga je organizirala urbanistična komisija PRI, in ki so se ga udeležili upravitelji, pravdniki, sociologi, urbanisti in ekonomisti, je La Malfa poudaril, da je urbanistični zakon, ki ga je pripravila posebna posvetovalna komisija ministrstva za javna dela, eden glavnih točk programa vlade levega centra, e-den »slovitih vozlov politike levega centra, po nacionalizaciji električne industrije*. Glede nekaterih plati tega zakona, zlasti kar zadeva razdobje prehoda od privatističnega režima na publicistični režim, se pripominja, da bi jih bilo treba poglobiti, da bi ne vplivale negativno na gradbeniško dejavnost in da bi jih špekulanti z zemljišči ne izkoristili za splošen odpor proti novi urbanistični zakonodaji.
Po operaciji de Gaulla
PARIZ, 18 — Predsedstvo francoske republike je objavilo davi zdravniški bilten, v katerem je rečeno, da je zdravstveno stanje generala de Gaulla zadovoljivo in da je tudi že vstal in napravil nekaj korakov po sobi.
Predsednik italijanske republike Segm je poslal de Gaullu brzojavko, s katero mu želi čimprejšnje okrevanje.
Golistični časopis »Pariš Jour« komentira operacijo de Gaulla s političnega vidika. List piše: «V krogih blizu predsednika so pre-
dolgo časa razdražen, ker ni mogel delati načrtov za prihodnost, t. j. ali naj sprejme ali ne možnost novega sedemletnega predsedstva To je dal razumeti na zadnji tiskovni konferenci nekemu časnikarju, ko je odgovoril: »Ne morem in nočem odgovoriti na vaše vprašan:e.»
List dodaja da se je de Gaulle, s tem da se je podvrgel operaciji, zavedel, da bo pozne;e lahko izbiral med dvema rešitvama: odpovedati se al: zopet kandidirati. «Zato bo treba počakati nekaj tednov, da se izve za razsodbo zdraveil'ov... in generala«, zaključuje list.
V poučenih krogih izjavljajo, da bo de Gaulle ostal v bolnišnici približno deset dni. Zatem bosta potrebna približno dva tedna za okrevanje, za popolno okrevanje pa bodo nedvomno potrebni Še kaki trije meseci.
Francoski zunanji minister de Murville se je danes rnil v P”-riz z obiska na Japonsko in s konferenco SEATO v Manili. Kmalu zatem je govoril po televi.dji. O brazlcžn je. zakaj se francoska vl«da n: pridruži'a delu ura ir.eg l sponi'la. ki ,-o ga objavi,i v Manili.
Zagrebški velesejem včeraj odprt
ZAGREB, 18. — V Zagrebu so danes odprli mednarodni spomladanski velesejem, na katerem razstavlja okrog 500 domačih in okrog 400 inozemskih podjetij iz 21 držav Evrope, Azije in ZDA, V okviru sejma je devet posebnih razstav med drugim blaga široke uporabe, sejem opreme za turizem in gostinstvo, sejem obrtništva in revija sodobnih oblačil.
Komisija OZN o Južni Afriki
LONDON, 18. — V Londonu je začela delo posebna komisija Organizacije ZN, ki razpravlja o rasni segregaciji v Južni Afriki. Nadškof Joost de BlanL, ki je bil do nedavnega anglikanski nadškof v Capetownu, je prvi pričal. Izjavil, je. da bo v Juž/ni Afriki prišlo do vala hudih krvavih neredov, če ne bo prenehala politika a-partheida. Nadškof je dodal, da v Južni Afriki presenečata dolgo po-trpl enje in dobra volja afri.V ega prebivalstva do evropejskega, to je do prebivalstva, ki ga vsak dan izkorišča in dela proti njemu diskriminacije.
Picasso
bo izdelal spomenik žrtvam v Vaiontu?
BELLI INO, 18. — Predsednik komisije, ki ima nalogo pripraviti načrt za obnovitev Longarona, prof. Giuseppe Samona je predlagal, naj bi poverili Picassu izdelavo načrta za velik spomenik v spomin žrtev Vaionta. Spomenik naj bi napravili jz razbitin avtomobilov in iz ruševin starega Longarona.
Italija
V	tem tednu je predsednik republike Segni odprl mednarodni vzorčni velesejem v Milanu. Medministrski odbor za obnovo je odobril kriterije in glavne poteze petletnega gospodarskega načrta, ki ga bo vlada predložila do JO. junija letos, po odobritvi parlamenta pa ga bodo začeli uresničevati s 1. januarjem prihodnjega leta: medministrski odbor za cene je določil, da je treba s 1. majem zvišati telefonske tarife, ker telefonske družbe nimajo zadosti sredstev za modernizacijo in izpopolnitev telefonske službe. Minister za zvezo s parlamentom Delle Fa-ve je predložil senatu vladrje ukrepe glede kmetijstva, da bi jih par-lame,it odobril še pred poletnimi počitnicami.
V	zvezi s škandalom na višjem zavodu za zdravstvo so izpustili na začasno svobodo ravnatelja tega zavoda, svetovno znanega prof. Marotto, ki ima 78 let in je slabega zdravja. Zbornična in senatna komisija za higieno in zdravstvo je odobrila zakonski osnutek za sistematizacijo sanitarnega osebja v bolnišnicah, ki bo stopil v veljavo z obiavo v uradnem listu republike (po tem zakonu bo to osebje upokojeno s 65. letom starosti, babice pa s 60. letom; zdravniki in drugo sanitarno osebje ne bo smelo imeti privatne prakse niti izvrševat; svojega poklica v kakršnikoli obliki, ki bi bila v nasprotju s ' oristmi bolnišnic, oziroma v službenem času, ki ga določijo uprave bolnišnic. V pripravah za kongres KD. ki bo od 27. do 30. junija v Rimu. so štiri struje KD predložile tajništvu stranke svoje resolucije.
Na letošnjem kunnresu Krščanske demokracije bodo nastopile samo štiri struie, ker so se pristaši Mora pridružili dorotejcem (tej večinski struji so se pridružili tudi Andreotti. Fella in Sullo s svoji-
(IIIIHII MII lllll III lil lllllllllllll llllll llllll llllllll IIII llllllll Hill llllllllllllll II llllll lllll III IIIHIIIIfllllllllllllllllllllirillllltlllllIHtllllllllllllllllllHIIIIHIIHIHIIIIIIHIlIHlilltl
Uradno sporočilo o razgovorih poljske delegacije v Moskvi
Podaljšanje prijateljske pogodbe za dvajset let in ustanovitev medvladne komisije za gospodarsko, tehnično in znanstveno sodelovanje - Enakost pogledov na mednarodna vprašanja in obsodba dejavnosti kitajskih voditeljev
MOSKVA, 18. — Delegacije, ki so se udeležile proslave 70. rojstnega dneva Hruščova, so danes zapustile Moskvo. Davi je odpotoval v Varšavo tudi prvi tajnik poljske komunistične stranke Gomulka. Hkrati so objavili sporočilo o sovjetsko-polj-skih razgovorih.
Poročilo poudarja, da so ugoto-
ter sporazuma o splošni in popolni razorožitvi in omenja sovjetske predloge odboru osemnajstih v 2e-vedno večje sovjetsko-poljslco sode-J nevi 111 poljski načrt za ustanovi-lovanje na faznih sektorjih To po-' tev brezatomskega področja v sred-
vili popolno enakost pogledov obeh delegacij med razgovori. Obe strani sta z zadovoljstvom ugotovili
maga tudi okrepitvi enotnosti držav socialističnega tabora in borbi za okrepitev miru.
Dalje je rečeno v sporočilu, da sta obe strani podaljšali za dvajset let pogodbo o prijateljstvu, vza-
nji Evropi.
Delegaciji poudarjata potrebo nadaljevanja borbe proti še vedno vplivnim silam, ki se zavzemajo za hladno vojno, omenjata, da zahod-nonemški imperializem odkrito razglaša program revanšizma in oze-
jemni pomoči in sodelovanju med iških zah ev ter poudar lata da obema državama ki je bila podpi- melJslun zaMev’ ter P°uaarJata, da
sana leta 1945. V novo besedilo bo-
do vnesli potrebne spremembe, ki jih narekujejo naslednja dejstva: prva pogodba je bila podpisana med vojno. Pozneje so bile enkrat za vselej določene poljsko-nemške meje na Odri in Nisi. Ustanovljena je bila nemška demokratična republika, in končno so se pri razvoju sovjetsko-poljskih odnosov zbrale številne izkušnje Sporočilo pravi tudi. da je podaljšanje pogodbe potrebno zaradi ponovnega vstajanja zahodnonemškega imperializma in zaradi revanšistične politike Bonna.
Delegaciji sta ugotovili, da so možnosti poglobitve gospodarskega sodelovanja in sta podpisali sporazum za ustanovitev sovjetsko-polj-ske medvladne komisije za gospodarsko, tehnično in znanstveno sodelovanje.
Obe delegaciji sta mnenja, da je potrebno še bolj okrepiti sodelovanje v okviru SEV.
Glede zunanje politike pa pravi sporočilo, da Je temeljni smoter obeh držav, borba za ohranitev miru in proti nevarnosti jedrske vojne. «Države socialističnega tabora, zveste načelom miroljubnega sožitja. odločilno prispevajo k borbi za omilitev mednarodne napetosti in za miroljubno reševanje raznih vprašanj s pogajanji in sporazumi.«
Sporočilo poudarja potrebo popolne prepovedi jedrskih poskusov
politika v Zahodni Nemčiji predstavlja še posebno nevarnost za stvar miru. Izjava poudarja tudi važno vlogo Nemške demokratične republike v borbi proti zahodno-
socialističnih držav in tudi kar se tiče vprašanj svetovnega komunističnega gibanja. Obe strani izpolnjujeta naloge, ki izhajajo iz izjav leta 1957 in 1960 in poudarjata, da so voditelji kitajske komunistične stranke zapustili glede glavnih vprašanj strategije in taktike linijo svetovnega komunističnega gibanja in so izbrali svojo posebno pot, s tem da napadajo presojo, ki so jo skupno izrekle vse bratske partije glede glavnih problemov našega časa.
Obe strani omenjata, da sta večkrat dali pobudo in skušali najti pogoje za odpravo nesoglasij med vodstvom KP Kitajske in mednarodnim komunističnim gibanjem. Kitajski voditelji so zavrnili te predloge in so rajši izbrali pot raz-krajalnih akcij. »Ta dejanja, ki so usmerjena proti enotnosti komunističnega gibanja na svetu in narod-nosvobodtlnih gibanj, so skrajno
nemškemu militarizmu ter veliko važnost predlogov vzhodnonemške | nevarna. Na koncu je rečeno, da se vlade za mimo rešitev nemškega | obe partiji borita in se bosta bo-
vprašanja.
Obe strani jemljeta na znanje popolno enakost pogledov glede najvažnejših vprašanj v sedanjem mednarodnem položaju. Se posebno Izrekata podporo borbi narodov v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki proti kolonializmu in neokolonializmu, obsojata rasizem v Južni A-friki, ameriško intervencijo v Južnem Vietnamu in ameriško podporo južnokorejskemu režimu ter zahtevata, naj se LR Kitajski prizna v Združenih narodih sedež, ki ji pritiče, ter v celoti podpirata upravičene zahteve Kitajske do For-moze.
Obe strani pripisujeta veliko važnost delu konference OZN za trgovino in razvoj in poudarjata, da bi ustanovitev svetovne trgovinske organizacije nudila važen prispevek k razvoju mednarodnega gospodarskega sodelovanja med državami z različnim gospodarskim sistemom.
Dokument poudarja zadovoljstvo, da imata KP SZ in poljska delavska stranka skupno stališče, k' temelji na ideološki enotnosti, glede vseh vprašanj mednarodne politike
pričani, da je bil predsednik že
ll»l»HH|llinill II111111111111111111HHIIIHIHHH llllllll lllll llllll l»IIIIHl|lftHlHltllHIHHIIHlHIIIIHIHIIII»HIIIHIimimilllHHHHIIIHIIIHIHIIIHIIIIIMH*IIH«IIIHIHHHIIHH#
RAZGOVORI POSREDOVALCA OZN V ANKARI
Turčija ponavlja zahtevo za razdelitev Cipra
Grška vlada opozorila ZDA, Anglijo in Francijo na turške ukrepe proli Grkom v Turčiji
ANKARA, 18. — Turški zunanji minister je po razgovoru, ki ga je posredovalec OZN Tuomioja imel s predsednikom vlade Indnujem, objavil sporočilo, v katerem je rečeno, da so posredovalcu podrobno obrazložili turško stališče.
Sporočilo pravi dalje; »Poleg tega smo proučili važno ciprsko
vprašanje v sedanji svetovni politični konjunkturi in njegove posledice za mednarodne odnose. Glede tega je bilo sporočeno posredovalcu turško stališče. Razgovori so potekali v največji prisrčnosti, Posredovalec je izrazil predsedniku vlade zadovoljstvo in se je zahvalil za pojasnila, ki so bila izredno iskrena. Predsednik turške vlade je odgovoril s tem, da je posredovalcu zaželel uspeh pri njegovi nalogi.
Časnikarjem je turški zunanji minister izjavil, da je Inonu sporočil posredovalcu OZN. da Turčija ne bo sprejela za Ciper nobene drugačne rešitve razen federalnega »geografsko razdeljenega, lokalnega in neodvisnega* sistema.
Inonu je posredovalcu OZN izjavil, da sta za krizo na Cipru kriva Grčija jn nadškof Makarios.
Kakor se je zvedelo v uradnih krogih v Ankari, je turška teza, ki jo je Inonu obrazložil posredovalcu OZN, da je nemogoče, da bi še dalje ostalo na Cipru sedanje stanje, češ da je s tem možna »intervencija Sovjetske zveze in ZAR*. Zato zahteva Turčija razdelitev Cipra med Turčijo in Grčijo ali pa ciprsko federacijo.
V drugem primeru ne bi Turčija privolila, da bi ciprski Turki imeli položaj manjšine, temveč morajo imeti položaj državljanov federacije. Toda tako v primeru razdelitve otoka, kakor v primeru federacije, bi Turčija kot največjo koncesijo sprejela tako imenovano »zeleno* razmejitveno' črto na cesti med Nikozijo in Kire-nijo, kjer se je sedaj utrdil turški odred na Cipru in kjer pri- __________ .
haja do pogostih spopadov. Tur-, proti Grkom v Turčiji, predvsem či.ja nasprotuje tudi odpovedi zue-1 pa
V	Nikoziji je v bližini tako imenovane »zelene črte* prišlo včeraj do prepira med ciprskimi varnostnimi silami in angleškimi vojaki, ki stražijo na tej črti. Sprli so se, ko so hoteli angleški vojaki odstraniti v bližini hotela »Le-dra* barikado, ki so jo postavile grške varnostne sile. Davi si je to področje ogledal predsednik Makarios, ki je ukazal odstranitev barikade. Med njegovim obiskom je v bližini eksplodirala bomba, ki pa ni povzročila človeških žrtev.
V	Kopenhagnu so uradno javili, da je danska vlada sporočila, da bo dala na razpolago tisoč vojakov za sile OZN na Cipru. Švedska vlada pa bo poslala do 5 maja 40 agentov, kakor je zaprosil U Tant. Razen tega bo Švedska zvišala svoj kontingent vojakov od 700 na tisoč.
V	Atenah je predsednik grške vlade Kostopulos opozoril poslanike ZDA, Velike Britanije in Francije na ukrepe turške vlade
riške in londonske pogodbe.
na ukrepe proti pravoslavnemu patriarhatu v Carigradu.
rili za enotnost mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja.
Nove demonstracije v Južni Rodeziji
SALISBURY, 18. - Tretji dan zaporedoma so bili danes v južnoro-dezijskem mestu Bulawaju neredi, do katerih je prišlo med demonstracijami prebivalstva proti konfi-naciji afriškega voditelja Nkoma in njegovih dveh sodelavcev. Včeraj je policija streljala na množico demonstrantov in enega demonstranta ubila.
Demonstracije so bile tudi v glavnem mestu Salisburyju. Tudi tu je policija streljala na demonstrante ln ranila enega od njih.
IIHHIimniHHIHIIHHHIHHlIllllIHlHMHMHHIHIHIIII
Po dvanajstih letih
(Nadaljevanje s 1. strani)
drugega, ker je mislil, da bn našel tam boljšo hrano; drugič je zopet iztrgal iz naročja mlade madžarske matere novorojenčka, ker se ni hotela od njega ločiti, ter ga z lastnimi rokami raztrgal na koščke; kadar koli so interniranci videli na njem škornje, so že vedeli na kaj se pripravlja.))
Toda — kot smo ie omenili — spada med zločine genocida tudi hujskanje in poveličevanje genocida in protinacistični procesi v obeh Nemčijah dokazujejo njuno voljo po uveljavljenju pravice in po izvajanju tiste mednarodne solidarnosti, o kateri govori konvencija iz leta 1948. «Prav mi bi se morali sramovati, če bi spričo naše počasnosti postavljali ovire ali pa celo na široko odprli vrata raznim Kadukom, ki še vedno hodijo — neovirani in zaščite, ni — po cestah sveta.»
Toda tudi tukajšnji Sloven ci nismo še pozabili pravega besnega javnega hujskanja na genocid pred tremi in pred e-nlm letom po tržaških ulicah. Zaradi tega imamo še en raz log več, ko tudi mi izražamo željo, da bi parlament omenjena dva zakonska osnutka o iz. vajanju konvencije o genocidu vsaj po dolgih dvanajstih letih dokončno izglasoval.
mi pristaši) in ker sta se tudi obe levičarski struji sindikalistov in «baze» v «novo levico«; fanfanijev-ci nastopajo s svojo resolucijo, prav tako tudi pristaši Scelbe ali tako imenovanega »ljudskega cen-trizma«. Razen te zadnje struje, ki nasprotuje politiki sodelovanja s socialisti, dokler se socialisti povsem ne ločijo od KPI v sindikalni organizaciji CGIL, v krajevnih upravah in v nekaterih drugih množičnih organizacijah, vse druge struje zagovarjajo politiko levega centra in sodelovanje s socialisti, z razliko, da v večinski struji prevladujejo dorotejci, ki so za »zmernejšo« politiko, medtem ko je «nova levica» za čim doslednejšo politiko gospodarskih in socialnih reform, kakor to zahtevajo socialisti. •Fanfanijeva strum, ki je sicer prva zagovarjala potrebo po sodelovanju s socialisti in ki ne prikriva svoje kritike načina, kako se je vodstvo stranke, pod vplivom dorotejskih krogov, znebilo Fanfanijeve vlade (prve vlade levega centra). Fanfaniia pa potisnilo v ozadje (kar je imelo za posledico poslabšan-e gospodarskega in političnega stanja v deželi, pa tudi razcep v socialistični stranki) pa je s Fanfaniievim govorom na zborovanju pristašev te struie nastopila proti usmeritvi večinske struje. t-er si je ta struja s svojim stališčem, o mirnosti sodelovanja s socialisti zvezala roke in tako sama izključila mo~-nost drugačne politike. Tako stališče Fanfaniia je vzbudilo nemajhno začudenje v politični javnosti in v tisku se je pojavila celo domneva, da ima Fanfani v mislih likvidacijo sedanje vlade levega centra in sestavo nove enobarvne demokrist jonske vlade z zunanjo podporo socialistov. Nai bo že kakorkoli, nedvomno je. da bo predkongresna diskusija KD izredno živahna, kajti Fanfani zatrdno ni taka politična osebnost;, da bi se mogla snrijazniti z igranjem druge violine.
Hruščov
Predsednik sovjetske vlade Hruščov je proslavljal v petek^ svoj 70. rojstni dan Ob tej priložnost sta ga centralni komite KP SZ in vrhovni sovjet odlikovala z reden junaka Sovjetske zveze in z zlato zvezdo Iz vseh krajev sveta je Hruščov dobil brzojavke s čestu-kami najvišjih osebnosti. Med aru* gimi so mu čestitali ameriški predsednik Johnson maršal Tito ter številni partijski voditelji. Čestital mu je tudi predsednik italijan. ske vlade Moro
Odlikovanja so Hruščovu izročili na slovesnosti v Kremlju. Ob tej priložnosti je izjavil: «Kadar daste nekaj važnega človeku, ki ima že 70 let, je mogoče, da ne boste dobili primerne vrednosti v zameno, ker temu človeku ne preostane dovolj časa. da bi poplačal to kar se mu danes daje.:) Pripomnil pa je, da imeti 70 let »ni prav tako strašno«. Dodal je, da je v preteklosti trdo delal m to sedaj nadaljuje.
Svoj čas je Hruščov o-sebi takole' izjavit: »Želite vedeti, kdo sem? Začel sem delati, takoj ko sem shodil. Do petnajstega leta sem pasel, najprej teleta, potem ouce, in na zadnje krave pri veleposestnikih Potem sem delal v tovarnah, katere lastniki so bili Nemci, delal sem v rudnikih, ki so pripadali Francozom, in v kemijskih tovarnah, ki so bile last Belgijcev. No, in danes sem ministrski predsednik velike sovjetske države.»
Jugoslovanski tisk poudarja cb 70. rojstnem dnevu Hruščova njegove zasluge za mir in za miroljubno sožitje.
Med čestitkami je tudi čestitka centralnega komiteja KP Kitajske in kitajskih voditeljev. Te čestitke ie objavil kitajski tisk na vrinem mestu. Opazovalci v Pekingu ugotavljajo, da bi se na prvi pogled zdelo, da je vsebina 'eh čestitk v nasprotju z dosedanjimi napadi kitajskih voditeljev na Hruščova. Dejansko pa se po njihovem mnenju te čestitke ne sme. jo jemati dobesedno. Čestitka se omejuje na to. da Hruščovu vošči dobro zdravje in dolgo živtienie. glavni del pa izraža ((bratska čustva in največje spoštovanje kitajskega ljudstva do sovjetskega ljudstva». Po mnenju opazovalcev se zdi, da je glavni namen poslanice pokazali vsemu svetu «dohra voljo Kitajske in željo, da vzpostavi enotnost.«
Med važen dogodek spada v preteklem tednu obisk predsednika glavnega tajnika KP Poljske Gc-mulke s številnimi drugimi osebnostmi v Moskvi, kjer je s sovjetsko delegacijo temeljilo razpravljal o sporu s Kitajci, Na velikem zborovanju v Kremlju sta Hrušč iv in Gomulka poudarila enakost pogledov v stališču do Kitajske. Tudi Gomulka je obsodil ravnanje kitajskih voditeljev Hruščov je na tem zborovanju imel izredno oster govor proti kitajsk m voditeljem katere je obtožil, da so * svojo razbijaško dejavnostjo privedli mednarodno komunistično gibanje no rob razkola. Izjavil je, da ne gre za nobeno teoretično polemiko, temveč za željo kitajskih voditeljev, da vsilijo svojo hegemonijo socialističnemu taboru in šve. tovnemu komunističnemu gibanju.
Hruščov je tudi poudaril, da kitajski voditelji uigrajo sramotno vlogo na mednarodnem odru in v komunističnem gibanju«, dodal je da ni nobenih opravičil za dejavnost kitajskih voditeljev, ki se imenujejo komuniste, v resnici pa vodijo razbijaško politiko v socialističnem taboru.
Zelo ostro je Hruščov napadel tudi krepitev revanšizma v Zahodni Nemčiji. Opozoril je, da se bo položaj v Evropi naglo poslabšal. če bo znhodnontmška vojska dobila jedrsko orožje.
DPA
Tri dni pred 70. rojstnim dnem Hruščova m med bivanjem poljske delegacije v Moskvi je zahnd-nonemška tiskovna agencija DPA objavila novico, da je Hruščov mrtev. Cel« pol ure je bit ves svet v pričakovanju, da zve za podrobnosti dokler ni prišlo zanikanje. Hruščov je še vedno živ in pri dobrem zdravju. Omenjena agencija je skušala prvotno zvaliti krivdo za to neodgovorno novico na japonske dopisnike v Moskvi Ko pa ji to ni uspelo, se je začela opravičevati, da je šlo za ne ljubo človeško pomoto in ne za namerno dejanje. Agencija se ;e opravičila sovjetskemu zunanjemu ministrstvu iti agenciji Tass. Vendar pa je sovjetsko zunanje mini-
strstvo odločno protestiralo tn poudarilo, da gre za izziva! o novico. Dopisnika zahodnonemške agencije je pozvala, naj v 24 u-rah zapusti Moskvo in naj zave urade agencije. Dopisnik je Moskvo zapustil v pete* Preds.avnik bonske vlade je izjavil, da sovjetski ukrep razume, da pa upa. da ga bodo preklicali. Pri agenciji DPA trdijo sedaj, da jim je novico nekdo podtakn’1, in so vložili ovadbo »proti neznancem«.
SEATO
V Manili je bilo prejšnji teden ’ zasedanje ministrskega sveta SEA TA. Kakor je znano, so v tej organizaciji včlanjeni Filipini, Siam, Pakistan, ZDA, Velika Britanija, Francija. Avstralija in Nova Zelandija. Zasedanje ni to pot potekalo tako gladko, kakor druge krati. Prišla so do izraza nesi-glas ja v ocenah glede reševanja vprašanj jugovzhodne Azije. Znano je, da ima francoska vlada povsem drugačno stališče glede tega in je že večkrat predlagala nevtralizacijo Južnega in Severnega Vietnama, Laosa in Kambodže. Francoski zunanji minister de Murville je na zasedanju pozval državi u-deleženke, naj ((odvržejo vse zastarele mite, se osvobodijo dvoumnosti m pogledajo stvarnosti v očin. Pripomnil je, da bo francoska delegacija upoštevala skrb za utrditev miru, pravico vseh narodov do samoodločbe in načelo spoštovanja suverenosti in neodvisnosti vseh držav.
Uradno sporočilo, ki so ga objavili ob zaključku zasedanja, je potrdilo obstoj nesoglasij. Francija ni namreč podpisala dela tega poročila, ki govori o Južnem Vietnamu. Ministri izražajo eresno zaskrbljenost zaradi komunističnega napadan v Južnem Vietnamu. Pri tem obtožujejo Severni Vietnam, češ da podpira osvobodilne sile Vietkongo. Francija pa je podala posebno izjavo, v kaeri izraža «vso simpatijo in prijateljstvo z vietnamskim ljudstvom)). Zahtevala pa je, da mora uradno sporočilo vsebovati tudi njeno stališče, po katerem je «popolnoma neustrezno sprejeti kakršno koli izjavo o Južnem Vietnamu glede na resnos: položaja v tej deželi«. Glavni tajnik SEATO je na tiskovni konferenci izjavil, da je izdvojitev Francije v skupnem sporočilu prvi lak primer v desetletnem obstoju ie organizacije. Povedal ;e tudi, da je bilo francosko stališče odločno, tako da ni bilo mogoče doseči sporazuma o skupni izjavi.
Trgovina
Konferenca OZN o trgovini m razvoju nadaljuje svoje delo v od; borih. Do sedaj so na konferenci objavili že več predlogov 2a ji-nansiranje gospodarskega razvoja nezadostno razvitih držav Večinoma so te predloge izdelale države v razvoju. Njihov cilj je olajšati in spodbujati priliv kapitala v te države, predvsem na dvostranski osnovi, da bi bil res na-vnpnjgn. razvoju teh držav. Jugoslavija pa je sporočila predlog o ustanovitvi sklada OZN za kapitalno finansiranje, ki bi na široki osnovi financiral nacionalne in regionalne načrte za razvoj. Skupno z delegacijami Burme, E-ttopije, Nigerije, Pakistana in ZAR je Jugoslavija predlagala, naj bi konferenca sklenila, da mora sklad OZN za kapitalni razvoj začeti čim prej delovati. Sklad bi financiral razvojne programe v ugodnejših pogojih v vseh državah, fct se razvijajo posebno pa v državah, ki so na nižji stopnji razvoja. Sredstva za ta sklad bi zbirali s prostovoljnimi prispevki držav v skladu z njihovim narodnim dohodkom,- poleg tega pa bi se v sklad stekal del prihrankov, ki bi jih dobili z razorožitvijo.
Med dosedanjo razpravo na plenumu in zatem v četrtem odboru so se izoblikovali naslednji predlogi za zboljšanje mednarodnega trgovanja: i Potrebna je ustanovitev popolnoma nove mednarodne trrgovinske organizacije, ki hi močneje upoštevala koristi nezadostno razvitih držav in bila čim bolj, če ne sploh, popolnoma u n ■ nerealna. 2 Konferenco o trgovini in razvoju bi morali sklicevati periodično, najpozneje vsake tretje leto, na njej pa bi proučevali mednarodne trgovinske probleme, medtem ko naj bi v vmesnem času delovala lot organa konference stalni odbor in tajništvo. J-Večina razvitejših držav se zavzema za ohranitev sedanjega mehanizma, piedvsem GdTT. » teto da bi razširil svojo aktivnost t" članstvo.
Med predlani je zanimiv tudi brazilski predlog, naj bi v okviru nove niednarodne trgovinske orpu-n zacije ustanovili «gospodarski varnostni svet«, u katerem bi (“i-lo 21 članov (14 iz nezadostno razvitih držav).
Kongres FLN
V	četrtek se je v Alžiru začel prvi kongres fronte za narodno osvoboditev Alžirije (FLN). Kongresu je poslal pozdravno brzojavko tudi maršal Tito V brzojavki med drugih poudarja, da je zmaga osvobodilnega boja alžirskega ljudstvu pod vodstvom F LN velik prispevek in spodbuda boj« proti kolonializmu in neokoloma-i lizinu na poti k njegovi končni likvidaciji.
V	poročilu( ki ga je podal na kongresu aižrskt predsednik Ben Bela. je poudaril, da se morata fronta za narodno osvoboditev in vlada pri svojem delu nenehno ovirati na kmete in delavce, krepiti morata njihovo zvezo in njihov položaj, neizprosno se morata boriti proti kontrarevoluciji. P°‘ 1’tičva zrelost ljudskih množin, njihova želja po pravici in enakosti sta prispevala k temu, da se v Alžiriji vedno bolj uresničuje resnična ljudska demokracija.
Ben Bela je v dve uri trajajočem govoru i,risal uspehe FLN i« vlade pri obnavljanju države ter normaliziranju državnega, političnega in gospodarskega življenja-Na kratko je omenil tudi evianske sporazume in tista določila, da J® glavni cilj kongresa normalizif0" razmere v fronti in državi. B®” Bela je poudaril, da bodo prihodnji uspehi odvisni od nadaljnjega truda, ki bo potreben po kongresu. Se posebej je poudaril, da so se na prvem kongresu zbrali skupnih nalogah resnični revolucionarji, vsi tisti borci, ki želijo, da bi qe še bolj razvile socialistične ideje. Poudaril je tudi da ;« Alžirija zvesta načelom miroljubnega sožitja ter da se dosledni) in vztrajno bori za mir.
IM JI II
OZIMEK
Oba sta bila malce vinjena. John je držal Marto pod roko, da bi ohranil ravnotežje. Stop: la sta iz Carollove hiše in se približala svojemu avtu. Bilo je nekaj po polnoči.
Marta se je zamajala, zdelo se je, da bo padla.
— Pazi, ljubica! — pravi John ironično. — Lahko bi si razbila nos!
— Strahovito si duhovit! — se je jezno odrezala Marta. — Ne bom sedela ob tebi, Grem na zadnji sedež.
— Sedi, kjer hočeš! — pravi John in sede za volan.
Marta je odprla zadnja vrata in sedla.
S praga vile sta ju pozdravljala zakonca Caroll z mahanjem rok.
— Simpatičen par, — je dejala gospa Caroll svojemu možu. — Upajmo, da nocoj ne bosta imela nevšečnosti.
— Zakaj naj bi bilo nocoj drugače? — odgovori njen mož. — Tako je vedno, kadar sta dva že več let v zakonu. Kakor midva... Vstopiva, araga. hladno ie...
• * »
— Brr... — se strese Marta. — Tu zadaj je hladno, Vključi grelec!
— Vključen je! — odgovori John s prepirljivim glasom. — Ce bi sedela na svojem stalnem mestu, te ne bi zeblo.
— Kako si duhovit!
— Ali ti je bilo treba toliko popiti? — nadaljuje John. — Dobro veš, da v pijanem stanju nisi sposobna igrati bridgea.
— Tudi ti si pil!
— Jaz ohranim jasno glavo tudi, kadar pijem.
— Da, da... ti si juriak... pravi šampion;
Nekaj časa sta s® vozila molče. Nato je Marta prekinila molk:
— Nisi samo junak, ampak si tudi... lep moški... energičen... in eleganten;
— Kaj si rekla?
— Bekla sem, da si lep moški, Energičen in eleganten... Razen t®ga si zrel. Da, zelo zrel...
. — Kje si našla te besede?
— Besede? — je vprašala Marta začudeno. — Kakšne besede?
Besede, ki si jih zdajle izgovorila?
— Misliš besede «lep, energičen, zrel#? oh, saj znam še več takih besed.
Avtomobil je vozil zdaj hitreje, zdaj počasneje kakor vedno, kadar je bil John zaskrbljen.
— Torej znaš še več takih besed? Cujmo -jih! — je siknil.
— Druge besede? Prav... poslušaj; »Drugi moški... moški mojih let se mi zdijo kot neresni otročaji, odkar sem spoznala tebe.#
— Tako torej! Polastila si se Stellinih pisem!
Stellinih pisem? — je ponovila Marta. — Torej nisi želel, da bi jih prebrala?
Vedeti hočem, kako si od-Prla predal moje pisalne mize!
Cisto enostavno: dala sem si napraviti ključ.
Torej si našla tisto pismo. Morda si ga celo prebrala...
Seveda. Nikoli se nisem bo-jje zabavala...
Avtomobil je še bolj pospešil Vožnjo. To je bilo znamenje, da je Johnova jeza naraščala.
Ah, ah[ Ljubica! Stari John ima ljubico!
~~ Ljubico... — je ponovil John bladno. — To praviš ti. Ce že bočeš vedeti, kaj mi je ona, ti bom povedal. Prijateljica! Prijateljica, ki sem ji simpatičen in ki mi to sama reče.
Marta se je zopet zasmejala.
~~ Prijateljica! Takšna stane go-°vo mnogo denarja!
— Razumi ehkrat za vselej! — Je vzkliknil John. — Stelli je popolnoma vseeno, ali imam denar al1 ne, in jaz ga bom porabil z*njo toliko, kolikor bo meni všeč.
"Pi mi tega ne boš preprečila!
Seveda, seveda... ah, ah! — ®rta se je pričela zopet ironično smej ati. - Stari revež! Stavim,
d« si
svoji punčki natanko pri-
povedoval, da si bil nekoč junak volana... si bil živa raketa, ®roj dirkališča v Minneapolisu. ! si ji pripovedoval, kako Pr‘rejal umetna trčenja, da bi za-baval gledalce?
~~ Seveda sem. Kaj zato, če sem? To ni nobena skrivnost.
Sem si kar mislila, da ji boš Pripovedoval... o osvojih starih r'Umfih. Poklic pomočnika di-rektorja zavarovalnice ne bi na-Pravil dovolj mogočnega vtisa ba--- lepotico!
. ~~ Dobro veš, da sem zapustil šport, ker si ti hotela več denarja! , ~~ Beži, beži! Povej, kako je bll° v resnici! Ali ti naj jaz povem, zakaj si zapustil dirkališče? -if*a *n s*rab! «John Page, človeka raketa! Edini, ki se je upal z avtom prebiti zid!# Zdaj pa se ne upaš voziti več kot šestdeset Pa uro Leta in strah! Jaz to vem, amPak naša punčka tega ne bi smela čuti, kajne, Johnny?
John je stisnil zobe in pritisnil na vzvod. Cesta je bila prazna. Podnevi je bilo na njej zelo živahno, ampak zdaj, ob enih po polnoči, je le redkokdaj srečal avto, Tej kači je potrebna lekcija! Leta in strah; Zdaj boš videla, kaj pomeni strah!
Prišla sta do ovinka. Avto je zavozil vanj, ne da bi zmanjšal brzino. Nagnil se je na stran, gume pa so silovito zaškripale.
— John, nehaj s tem! — ie vzkliknila Marta. — S tem avtom ne moreš delati akrobacij!
— Aha, ne morem! Videla boš, ali morem! Videla bova, kdo se bo prvi prestrašil!
John je že pritisnil vzvod do konca. Bilo je lepo dirjati z največjo brzino... kakor nekoč. Zdelo se mu je, da se je vrnil tisti stari čas.
Naslednji ovinek ni bil nevaren, toda avto je dirjal s takšno brzino, da se je dvignil na obe kolesi, John je moral uporabiti vso svojo spretnost, da je obdržal . oblast nad vozilom.
Marta ga ni več žalila. Pričela je tarnati:
— Prosim te, John, nikar tako! Ubila se bova!
Seveda je bilo nevarno. Toda Marti je bila potrebna dobra lekcija. Dobila jo bo;
John je razmišljal, kako bi to dirko veličastno zaključil, kakor je to napravil nekoč pred množico gledalcev... Aha, domislil se je! Glavno bravuro bo napravil na zadnjem ovinku, tistem ozkem, malo pred njuno hišo. Marta bo že mislila, da je po njima, da se • bosta prevrnila... toda takoj za tem ovinkom je bila široka cesta in John je dobro vedel, kako jo bo izkoristil. Avto bo napravil eleganten zavoj in se ustavil natanko pred hišnimi vrati.
To bo Marti zaprlo usta za dolgo časa;
Preizkusil je še neki svoj stari trik: pričel je vijugati z enega roba ceste na drugi, avto pa se je pri tem strahotno nagibal.
Toda John ga je znal vedno pravočasno vrniti v prvotni položaj, ko se je zdelo, da se bo prevrnil.
Čudil se je, s kakšno lahkoto lahko izvaja svoje nekdanje umetnije. V svojem navdušenju je popolnoma pczabil na Marto, dokler ga ni njen prestrašeni glas spomnil, da je ta prireditev namenjena pravzaprav njej.
— Vozi počasneje, John! — ga je rotila. - • Saj veš, da je pred našo hišo strašen ovinek. Tega ne boš storil, John!
Toda John je bil prepričan, da bo to storil, in ni zmanjšal brzi-ne. Bliža se zadnji ovinek... zdaj pa pozor!
Nenadoma je začutil Marto za svojim hrbtom .Vstala je s svojega sedeža. Iztegnila je roke in pograbila za volan.
— Izpusti volan, trapa! — je zatulil John. — Hočeš, da se ubijeva?
Bila sta pred ovinkom in zdaj je bil trenutek, ko je voznikova prisebnost najvažnejša. John je poskusil Marto odriniti nazaj,
Mreže
na
soncu
(Nadaljevanje na 8. strani)
Kot je južnoameriški Peru malo poznana dežela, tako tudi perujske književnosti pri nas ne poznamo. Zato bo slovenski prevod dela iz te književnosti, romana «Sangama», ki ga je napisal Arturo Hernandez, verjetno prvi tekst iz perujske književnosti v slovenskem prevodu in zaradi tega toliko bolj zanimiv. Prav gotovo bolj zaradi tega kot zaradi svojih literarnih vrednot. Pa čeprav temu delu ne moremo očitati niti nezanimivosti in moramo še posebej poudariti neko eksotičnost, ki bo za našega bralca neka posebna zanimivost, «Sangama» je torej delo, ki bi ga lahko kljub temu, da nima vseh tistih tipičnih lastnosti širokega epskega dela z zapleti in razpleti, označili kot roman, ki predstavlja zanimivo, malce eksotično pripoved, zajeto iz življenja perujske divjine.
• Sangama*, po katerem nosi knjiga tudi naslov, je potomec nekdanjih Inkov, sicer pa najboljši poznavalec življenja v gozdu, poznavalec živalstva, rastlinstva in drugih skrivnosti. Pisatelj — roman je pisan v prvi osebi — spozna v perujskem pragozdu, ob reki Ucayali, pritoku Amazonke Sangama in se z njim spoprijatelji. Sprva je sicer
lllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIllllllllllllllllllllllliiiiliiniiiiiiilllllllMIIIIUIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIimilllHIIIIIIIIIIMIininl
(Foto
Mario
Magajna)
Slovenska knjiga o perujski divjini
(Arturo D. Hernandez, SANGAMA Izdala Pomurska založba)
Gallus, Plautzius, Dolar v knjigi Dragotina Cvetka
Avtor je najprej očrtal razmere, v katerih so zrasli trije skladatelji, nato pa je še vsakemu posvetil posebno študijo - Dvesto strani številnih del vseh treh skladateljev v moderni notaciji
IZREDNA
PUBLIKACIJA
SLOVENSKE
MATICE
Slovenska .Matica je proslavila stoletnico svoje ustanovitve z nizam izredno zanimivih in lepih knjižnih izdaj. V ta okvir spada tudi nadvse pomembna glasbena knjiga z naslovom Skladatelji Gallus, Plautzius, Dolar in njihovo delo, ki jo je sestavil in uredil profesor muzikolo-
gije na ljubljanski univerzi in svetovno znani muzikolog doktor Dragotin Cvetko. Tisk te dragocene knjige, ki je izšla pred nekaj meseci, je omogočil Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti Socialistične republike Slovenije, ki je izdajo knjige subvencioniral v celoti.
V tehtnem in temeljitem uvodu je Cvetko najprej očrtal razmere, sredi katerih je vzcvetela visoka umetnost teh treh po rodu glovenskih skladateljey, jn 11-temeljil razloge, zakaj so si izbrali tujino za svojo umetniško dejavnost. Ta prvi del uvoda ima •veliko zaslugo, da je zelo strnjen in jedrnat, a vendar prikaže vse bistvene komponente tedanjih kulturnih razmer na Slovenskem, od skromne glasbene dejavnosti slovenske reformacije do mnogo bolj razgibane vloge protireformacije in odločilnih prizadevanj ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Najtehtnejše izpričevalo o tem je obsežni Inventarium Librorum Musicalium Ecclesiae Cathedralis Labacensis iz leta 1620. Bližina izredno pomembnih glasbenih središč, kakor so bila v 17. stoletju Benetke, Salzburg, Padova in Innsbruck, jn privlačevanje drugih avstrijskih mest, ki so nudila slovenskim glasbenikom mnogo ugodnejše pogoje za razvoj — mednje moramo šteti Dunaj, Prago, Olomuc — so še nadalje privabljali mnogo slovenskih glasbenikov, ki so tam razvili bolje, kakor bi jim to dopuščale domače razmere.
Sledijo življenjepisi in oznake dela treh najpomembnejših slovenskih skladateljev, ki so od polovice 16. stoletja do konca 17. stoletja ustvarjali v tujini.
Med njimi je vsekakor najpomembnejše ime Jacoba Gallusa, ki že zdavnaj velja za enega najpomembnejših in najgenialnejših
.................................................................iiiiiiiiiiiiim........
m MSsMsŠMBšssjM.
Naslovna stran Cvetkove knjige
skladateljev iz dobe vokalne polifonije.
Dr. Cvetko je na petih straneh velikega formata zgostil vse, kar lahko pove današnja muzikologija o življenju in o delu tega skladatelja. S potrebnimi kritičnimi opombami je omenil vse tehtnejše doslej izražene hipoteze o avtorjevem rojstnem kraju, saj vemo o njem z gotovostjo le, da se je rodil leta 1550 na Kranjskem; in pri tem ni niti povjem zanesljivo, s kakšno širipo l^hko toljnačimo 't-raz Kranjska, saj ga je Gallusov sodobni^ Trubar uporabljal za vse slovensko ozemlje. Tudi o Gallusovih študijskih letih ne vemo mnogo zanesljivega, pač pa se lahko seznanimo z vsemi podatki o njegovem bivanju na Dunaju, v Olomucu in Pragi, kjer je tudi enainštiride-setleten umrl, proslavljen kot eden največjih skladateljev onega časa.
Z isto temeljitostjo pove Cvetko v tej razpravi vse bistveno o Gallusovem slogu in o komponentah beneške in flamske polifonske šole, ki so značilne za Gallusovo govorico; pri tem pa poudarja, kako pristno in izvirno jih je podredil svoji močni ustvarjaln-i osebnosti in kako je prispeval evropski vokalni polifoniji svoj osebni delež s tem, da je iskal novo in modernejše ravnovesje med vodoravnimi melodičnimi in navpičnimi harmonskimi prvinami v svojih številnih cerkvenih in posvetnih skladbah.
O doslej malo znanem skladatelju Gabrielu Plavcu je še veliko teže najti zanesljive in izčrpne podatke: vendar je o glasbeniku, ki je živel v prvi polovici sedemnajstega stoletja v Mainzu, dr. Cvetko neizpodbitno dokazal, da je doma s Kranjskega in ne, kot trdijo nekateri nemški muzikologi, na Bavar-
skem. Sledi še opis njegovih cerkvenih polifonskih del, ki so zbrana v zbirki Flosculus ver-nalis (Pomladanski cvetovi).
Zaradi bogatejših in zaneslji-vih virov je lahko dognati, da se je rodil skladatelj Ioannes Baptista Dolar v Kamniku in da je živel in delal nekaj let tudi v Ljubljani, čeprav ga nekateri nemški in češki glasbeni zgodovinarji imajo za Ceha. Ta trditev je nastala, po napačnem tolmačenju podatkov iz Valvasorjeve Slave vojvodine : Kranjske, Kljub številnim rokopisom
z Dolarjevimi skladbami, kar so jih našli na Češkem, ni nikjer izslediti podatka, ki bi pričal, da bi Dolar kdaj živel na Češkem; nasprotno je laže dokazati, da so ti rokopisi le prepisi, nikar izvirniki. Dolar je živel sredi sedemnajstega stoletja in njegova glasba se razlikuje od Gallusove in Plavčeve po prisotnosti številnih glasbil, ki spremljajo vokalne soliste in zbor.
Glavna odlika teh Cvetkovih kratkih razprav je v njihovi mu-zikološki sistematičnosti in resnosti. Zmotne trditve je Cvetko ovrgel, opozoril je na dvomljive in nepreverjene hipoteze, dognal nekaj novih zanesljivih zaključkov. Vsa svoja izvajanja
pa je podprl s potrebnimi dokazi in z natančno omembo vseh virov.
Ce je ta del sistematičen in dognan, je oznaka skladb in sloga pri vseh treh skladateljih omenjena na bistvene in znanstveno dognane podatke. Obseg dela ni avtorju dovolil, da bi se spuščal v natančnejšo in nadrobno analizo sloga in glasbene fakture skladb. Takega dela še niti^m^jVgjvt^r .je zavedamo, da zahteva dolgotrajno analitično delo in vetrni študij.
Uvod zaključuje zelo natančno revizijsko poročilo in seznam vseh popravkov, ki jih je bilo treba vnesti v partiture objavljenih skladb. Tudi ta del torej jamči za popolno znanstveno zanesljivost opravljenega dela. Pri tem pogrešamo le obrazložitev kriterijev, ki so sestavljavca vodili pri izboru skladb. Sicer ni to bistveno in nepogrešljivo, vendar bi nam nudili nekaj dragocenih praktičnih podatkov pri ocenjevanju samega izbora in pri cenitvi pomena te knjige.
Celoten uvod je natisnjen z vsemi kritičnimi in bibliografskimi opombami tudi v francoskem prevodu; zelo se veselimo, da je francosko besedilo neokrnjeno, saj se pri takih izdajah tiska običajno le obnova v tujem jeziku. To bo omogočilo tudi tujim muzikologom, da spoznajo zaključke prominentnega slovenskega muzikologa in da se bolje seznanijo z delom slovenskih skladateljev v davnih stoletjih.
Uvodni razpravi sledijo na štirih straneh fotografske reprodukcije nekaterih Gallusovih in Plavčevih tiskanih skladb ter odlomkov in dveh Dolarjevih rokopisov.
Pavle Merku
(Nadaljevanje na 8. strani)
.......iiiiiiiiiiiinii............mini,............................................................................................
Nekaj spominov na Iva Grahorja
Pod tem naslovom se je Primorski dnevnik pred dvema tednoma spomnil še ene velike žrtve nacifašistične strahovlade, Iva Grahorja, slovenskega književnika, ki je umrl v Dachauu.
Kolikor se spominjam, je bilo v naši tržaški javnosti premalo govora o tem nadarjenem slovenskem književniku in javnem delavcu, zato ji je skoro neznan. In vendar gre za našega bližnjega rojaka iz Brkinov ter za enega najvplivnejših sodelavcev Srečka Kosovela v njegovi zrel: dobi, v krogu okrog književne in kulturne revije »Mladine#, ki ga je preživel z nekaterimi drugimi danes še živečimi in ustvarjajočimi književniki in literarnimi zgodovinarji:	dr. Antono(n
Ocvirkom, dr. Alfonzom ‘Gspanom, Bratkom Kreftom itd.
Ker je pred fašizmom zbežal ter živel in delal v Sloveniji med obema vojnama, naj bi nam kdo od njegovih poznejših sodelavcev orisal njegovo književ-niško, posehno pa politično-ideo-loško delo, Tu hočem opofnniti le na njegovo povezanost na naše manjšinsko vprašanje, kolikor sem ga sam poznal.
Mislim pa, da lahko trdim, da je bil ena najbolj jasnih političnih glav v omenjeni Kosovelovi skupini sodelavcev, ki je verjetno tudi odločilno vplival k razvoju vse skupine okrog »Mladine# kot še posebej na Kosovela v njegovi zadnji fazi, k univerzalistlčno - marksistični u-
smerjenosti, posebno v gledanju našega manjšinskega vprašanja.
Pripominjam, da verjetno ni bil manj navezan na svoje nesrečno ljudstvo pod fašizmom kot sam Srečko Kosovel. Četudi ga še nisem takrat osebno poznal, mi je bil pisal obširno pismo neposredno po Srečkovi smrti. Tu je bil očrtal v glavnih potezah program «Mladine», ki sem ga že itak dobro poznal iz diskusij s Srečkom, ker revije same sem v tistih časih le redko prejel kakšno številko v onih prilikah. To je napravil tako, ker zaradi fašistične cenzure ni mogel razglabljati podrobno o svojih pogledih na manjšino.
Tako sva prvič navezala stike. Vendar sva se osebno spoznala le kasneje, menda šele naslednjega leta 1927, ko je prišel do mene v Gorico na svoji poti v Brkine, ker sam nisem več mogel že nekaj let čez mejo.
Obširno sva prerešetala položaj in možnosti razvoja in reševanja našega manjšinskega vpra šanja z vidika raznih ideologij, posebno seveda marksistične. Ne spominjam se več, do kakšnih zaključkov sva prišla za neposredno sodelovanje. Najbrž sva se domenila, da se snideva in da v javni diskusiji na vsakoletnem tečaju dijaškega društva «Adrije» za vse primorske dijake na Laznah pri Lokvah na Trnovski planoti pretresava skupno z drugimi predavatelji vprašanja naše manjšine, seve-
da z različnih ideoloških vidikov.
Za naslednje leto ]928, ob uničenju vseh slovenskih manjšinskih organizacij, pa sva se dogovorila, da bo predaval in vodil diskusijo o marksistični rešitvi našega manjšinskega vprašanja, in to že v revolucionarni obliki, kot jo je takrat zahteval naš por ložaj popolnoma ilegalnega dela, bodisi političnega ali kulturnega. Bilo je to- v Cvetrežu na Banjški planoti, kjer je bil zadnji vseprimorski dijaški tečaj in kongres, in to ravno v času, ko je komunistični mladinec Bregant v Gorici ubil fašističnega ovaduha Kogeja in še enega fašističnega miličnika, ki mu je zastavil pot, ter tudi sam ostal na mestu ubit od karabinjerske krogle. Takrat je prišel Grahor na tečaj že ilegalno preko meje skupaj z visokošolcem Danilom Zelenom iz Senožeč, ki je bil takrat že pri vodstvu zamejskega TIGR v Ljubljani skupaj z Rejcem. Oba sta bila takrat že oborožena s samokresi. Kljub tajnosti 3-dnevnega tečaja se ga ie udeležilo preko sto dijakov, več visokošolcev kot srednješolcev.
Naš položaj se je takrat obravnaval že čisto revolucionarno. Z «edinjaško»-demokratskega vidika smo postavili najradikalnejšo demokratsko teoretično tezo, po Rousseauievi ((Socialni po godbi#, o pravici ljudstva, ki mu državni organi, drugi pogod-
beni činitclj v državi, odrekajo vsako zaščito in pravice do vsakovrstnega razvoja, da, če treba, tudi z revolucijo pretrga ((družbeno pogodbo# in se upre taki državni skupnosti. Tak položaj — smo menili — je nastal za našo manjšino v fašistični Italiji. Grahor pa je obravnaval položaj po leninistično-marksističnem načelu o pravici narodov do samoodločbe ter o stališčih marksistične internacionalo v našem vprašanju.
Mislim, da dotlej ni imela nobena dijaška skupščina globljega odmeva, kar je razumljivo v takratnem izrednem zgodovinskem trenutku: ob zavesti popolnega uničenja naše manjšine, ki ga je izvajal fašizem s takratnim zadnjim likvidiranjem še obstoječih naših organizacij. Istočasno so že tudi gorele po vsem Primorskem pod Italijo potuičevalnice, tako šole kot otroški vrtci; na Goriškem pa je še posebno Bregantov atentat s tremi mrtvimi povzročil najstrožjo policijsko nadzorstvo, s povečanjem števila policije, pravo policijsko obsedno stanje.
Zato za naslednje leto 1929 ni bilo misliti več na tak obširen, ilegalen tečaj. Zdrobiti smo ga morali na številne male sestanke tako imenovanih ((dijaških srenj# Takratno poletje me je Grahor spet obiskal — bilo je to zad njič, da sva se videla. Takrat so mi že bili spet zakrpali zlomljeno hrbtenico in sem mogel
končno spet zlesti iz hiše; prve čase me policija ni tako ostro nadzorovala. Saj sem mogel v preteklih mesecih že voditi našo ilegalno protiplebiscitarno gonjo proti fašističnim »volitvam# v novo »korporativno zbornico# itd._ Žal da takrat v Istro niso prišl' pravočasno naši letaki, zakasneli zaradi hude zime (bilo je februarja meseca 1929) in. visokega snega po Alpah, tako da je tigrovec Vladimir Gortan skoro dva dni zaman čakal nanje v Trstu in moral nato s praznimi rokami v Istro. To jih je takrat v Istri vodilo do obupnega koraka proti fašističnemu terorju; nastopili so s puškami, pri čemer je po nesreči padel naš človek. Posledica je bila takrat prva ustrelitev, dosojena po fašističnem tribunalu; naš istrski tovariš Gortan je padel v Fulju. Vse to je spet še bolj razgreld politično ozračje pri nas.
Vsa ta obupna borba nas je še bolj približala komunistom v podzemni borbi, toliko bolj na samem terenu; v Gorici smo že itak imeli že leta skupne sestanke. A v tem letu (1929) je prišlo že tudi do sklenitve prave pogodbe o sodelovanju TIGR s KP v L jubljani po posredovanju tov. Ivana Regenta, ki je bil že leta prej posredoval naše zbli-žanje in sodelovan:e z vso italijansko protifašistično levico.
Da so se v takem položaju Grahorjevi in moji pogledi sko-
ro popolnoma strinjali, bolj kot kdaj prej, je ob sebi umljivo. Toda do kakšnih zaključkov praktičnega sodelovanja sva prišla, se ne spominjam več, ako je bilo to sploh mogoče v takratnem trenutku (čez dobrega pol leta sem že bil dejansko v zaporu).
Spominjam se le majhne prigode s tega obiska. Popoldne sva se šla kopat v Sočo, ki ni bila daleč od mojega stanovanja. Soča niti poleti ni nikdar posebno topla. Ivo me je opozoril že na poti, nai malo pazim nanj. Nedolgo prej je namreč imel težko operacijo, menda na želodcu Zato je menil, da bi se mu lah ko zgodilo, da bi ga v mrzli vodi prijel krč. Spočetka je šlo dobro, le kasneje, ko je plaval že precej od brega, me je poklical. Z ostrim krčem si sam ni mogel pomagati Z nekaj zamahi sem ga dosegel. Bil je toliko priseben, da se je ravnal točno po navodilu, da se me je le od strani prijel za ramo, tako da sem ga mogel sam. brez druge pomoči zavleči na breg. \a srečo je tudi krč kmalu popustil, brez posledic.
Ce je v letih do svetovne vojne in med NOV kaj prišel na Goriško, ne vem Tedaj sem bil v zaporu in nikakega stika nisva več mogla imeti.
Zorko Jelinčič
še v službi pri zlobnem guvernerju, ko pa tega ubijejo, se odpravi z ekspedicijo, ki ji stoji na čelu Sangama, daleč v neznani pragozd. Tu najdejo v zadnjih vzdihljajih pogrešanega nabiralca kavčuka. Sangama pa odkrije tu sredi kavčukovega nasada zadnjo dediščino svojih inkovskih prednikov in ob spoznanju, da je konec tega rodu in njegove kulture, doživi bolestno razočaranje, tako da konča svoje življenje s samomorom.
Seveda je med to osnovno zgodbo mnogo zanimivega obrobnega dogajanja, o katerem pisatelj podrobno pripoveduje. Predvsem opisov bednega življenja preprostih ljudi divjine, z njihovimi plesi, zabavami, praznoverji, porokami in še posebno trpljenjem. Nekaj je opisov težkih socialnih krivic, ki jih prenaša ljudstvo in ki mu jih prizadevajo izkoriščevalski vsemogočni oblastniki. Predvsem pa je ta knjiga polna zanimivih opisov življenja v pragozdu, v zaraščenih in zamočvirjenih predelih, kjer gospodujejo strupene kače, tigri, mravlje in komarji in kjer človek, ki ne pozna tega življenja, gotovo najde smrt. Prav v tem svetu pa je Sangama, kot simbol prvot-nih prebivalcev tisti, ki z nekimi skorajda nadnaravnimi močmi preganja divje živali, ki zna zdraviti bolezni in pomiri-ti ljudski srd, ki kaznuje zločine in zna tudi v najtežji situaciji najti izhod. Seveda ne manjka v knjigi rahlo nakazane ljubezenske zgodbe med piscem in lepo Sangamovo hčerko.
Tako je v tem svojevrstnem delu svet južnoameriške divjine zanimivo opisan v pripovedi, kateri v ospredju je simbolični lik Sangame, nekdanjega potomca Inkov, ki pa doživi svoj tragični konec.
Za nas je vse, o čemer pisatelj pripoveduje, neznano, tuje, skrivnostno, zaradi eksotičnosti tudi privlačno, obenem pa polno bridkih prikazov trpljenja, strahot in krivic, ki jih morajo prestajati preprosti domačini živeči ob robu divjih pragozdov. To je svet, ki še čaka boljših časov, čeprav je priroda kakor je strahotna z divjimi živalmi in boleznimi, tudi radodarna s pridelki. Sama pisateljeva pripoved pa je preprosta, naravna in neposredna in v skladu z značajem dela. Kakih posebnih kvalitet, ki bi jih bilo posebej omenjati, pa seveda nima.
Zanimiv pripovedni tekst iz južnoameriškega sveta je izdala Pomurska založba v Murski Soboti, ki z nekaterimi dosedanjimi izdajami in tistimi, ki jih še napoveduje, obeta postati pomemben dopolnjevalec osrednjih slovenskih založb. Tekst sam pa je iz francoskega prevoda poslovenil Silvester Škerl.
SI. Ru.
Še en glas o gostovanju Glasbene Matice
V	dvorani Radničkega doma v Dubrovniku je nastopil godalni orkester Glasbene Matice iz Trsta, prisrčno sprejet od dubrovniškega občinstva. Srečanje s tržaškimi Slovenci predstavlja ne samo pomembno spoznavanje v pogledu umetniških realizacij marveč pomeni tudi vzpostavitev ožjega sodelovanja na kulturnem, posebno glasbenem terenu med Trstom in Dubrovnikom.
Komorni godalni ansambel pod vodstvom dirigenta Oskarju Kju-dra se je predstavil kot resno glasbeno telo. Odlika tega ansambla sta predvsem korektnost m disciplina. Poleg tehnične solidnosti ga odlikuje stilno muziciranje. Oskar Kjuder, katerega že od prej poznamo kot izvrstnega dirigenta, nam je pokazal tokrat tudi svoje pedagoške sposobnosti. Ne samo kot dirigent ampak tudi kot violinski pedagog dveh mladih violinistov, ki so se predstavili kot solisti v Bachovem koncertu za dve violini v d molu. To sta 2arko Hrvatič in Aleksander Zupančič. Resno delo in smisel za pedagoški prijem profesorja, je dovedlo do vidnih uspehov.
Pianistka Danijela Nedoh je v tolmačenju Mozartovega es dur koncerta (izvedena sta bila dva stavka) pokazala prav tako solidno tehnično znanje in smisel za dojemanje Mozartovega stila. Posebno pozornost zasluži fagotist Vojko Cesar, ki je z lepim tonom in sigurno in muzikalno izvedel Vivaldijev koncert za fagot v b duru.
V	uvodni točki sporeda, v Sara-bandi iz Brittenove Simple Sim-phony, je ansambel pokazal zvočno homogenost, izrazno razčlenjenost in — kar je posebno važno — iskreno, doživeto muziciranje.
Burni aplavz, govori, cvetje in darila so izpopolnili ta prijeten glasbeni večer. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano.
V.
(«Dubrovački vjesnik‘)
IZ POTOPISNE BISAGE MARIA MAGAJNE
Lepote in zanimivosti Carigrada edinega mesta, ki leži na dveh celinah
Vsakokrat ko me moja potoval-na žilica zopet pripelje iz oddaljenih krajev domov, me ob lepih in zanimivih spominih objame želja, da bi tudi svojemu bližnjemu posredoval nekaj svojih misli in občutkov. Pravzaprav že sama želja, spoznati daljne ljudi, in kraje, predstavlja korak k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju. Koliko manj nerazumevanja ali celo so-vraštv® *i bilo na svetu, če bi se ljudje in narodi med seboj bolj spoznali. Dejstvo je tudi, da si tisti, ki največ in najdalje potu-jejo, povsod naberejo mnogo znancev in prijateljev. Kot pa bi vse to ne bilo dovolj, se potniku nakopiči nešteto lepih spominov, vidi mnogo zanimivosti, lepot' in novosti. Spozna ljudi in njihove
šege, običaje ter vsakdanje življenje, njihove težave in dobrote in konec koncev vidi, da smo si vsi ljudje pravzaprav enaki.
Že večkrat sem napisal o tej in oni deželi ter sem hvaležen vsem, ki so mi posvetili vljudno pozornost. Tokrat se bom v skromnih besedah spomnil na Turčijo ter poskušal posredovati nekaj izmed številnih zanimivosti te lepe in zgodovinsko zanimive dežele, ki sem jo pred kratkim obiskal.
Povedati vam moram, da nisem obiskal vse Turčije, ker kot boste sami vedeli, je ta dežela dvakrat večja od Italije, saj meri - 767.119 kv. km, medtem ko ima Italija nekaj več kot 300.000 kv. km. Obiskal sem del Turčije v Evropi, na Balkanskem poloto-
I
V
z
A
N
K
A
			'	—	1,1	'				1		gj				►
fr	r	f-]	n	f"	L	k m	j	r	7		9	10	11	
w~					‘ir	M	14			• ■ i				
fr					16	17		a	18				__	
w~			s	20				21	F	2T __		__		
rr			24							Si				
n	rr					a	29			30 -TT-	31		P	
	3	w~				33				_x	t	E		
j	35				36		s	37				38	L	
pr				40			41			T		42	43	
ur		45	46		kr					a	—			
sr				50					&	H				
sr					54		h	55	56					
VT		jgg	2g	22	22	H	■ •	H	58	_ _	22	S	as	
VODORAVNO:	1. popularna
Puccinijeva opera, 6. nepravilnost, pomota, 12. nauk o svetlobi, 14. izdelovalec strun, godec, 15. tek čez drn in strn, 16. angleška filmska družba, 18. tuje žensko ime, 19. naelektren delec atoma, 20. tombolski dobitek, 22 organska kemična spojina, deri vat amoniaka, 23. predlog. 24. za kon, 26. naša in tuja črka, 27 trgovski potnik, zastopnik, 29 nagnjenost, poševnost, 32. žužel ka s strupenim želom, 33. arabski žrebec, 34. nekdanji ruski vladarski naslov, 35. moker, 37. sovjetski kozmonavt (German),
39.	starodavno kaldejsko mesto,
40.	največji polotok. 42. vrsta žita, 44. francoski filmski komik (Jacques>, 47. veliko jezero v SZ, 48. kos celote. 49. Odisejeva domovina, 51. nekdanji turški veleposestniki, 52. afriška republika, 53. glavno mesto Venezuele, 55. rjav konj, 57. najvišja gora v Turčiji, 58. mestna pro-mestna žTa.
NAVPIČNO: l' glavno mesto Japonske, 2. vitezov služabnik, 3. mestece na Pelješcu, 4. zvišana glasbena nota, 5. kratica za »akademski klub«, 6. začetnici slavnega jugoslovanskega izumitelja, ki je živel v ZDA, 7. plačilo na račun, 8. severnoameri-
ška zver iz rodu mačk, 9. uet Vietnama, 10. negativno naelektren jon, 11. madžarski romantični pesnik (Janos), 13. ječa, zapor, 14. zlogotvoren glas, zvočnik, 17. žival, ki živi pod zemljo, 20. teža ladje in njene stalne obtežitve, 21. ime filmske igralke Gardner, 24. vrtni pridelek, 25. delovanje, delo, 28. zadetek v nogometu, 30. tanka deska, 31. makedonsko kolo, 33. sladek južni sad, 35. portir, 36. naziv za Hercegovca. 37. zver iz rodu mačk, 38. izvir, studenec, 39. majhna vrtna hišica, 41. bežanje, 43. del jedilnega pribora, 45. sotočnica Drine, 46. grški bajeslovni letalec, 48. danes zjutraj, 50. srbsko moško ime, 52. slovenski zgodovinar (Josip), 54. arabski žrebec. 56. medmet.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. San Frančiško, 12. tvorec, 13. Azteki, 15. ravan, 16 Anton, 17. Nd, 19. elan, 10. Msnon, 21. ZDA, 22. lik, 23 Marek, 24. klen, 25. at, 26. Karaš, 27. trakt, 28. Bantu, 29. Laotse, 30. alinea, 32, bajta, 33. zenit, 34. Tonga, 35. Mg, 37. O-ton, 38. proza, 39. oer, 40. Rim, 41. mrena, 42. toda, 43, in, 44. Taine, 45. Solin, 46. atlant, 48, srnica, 49. Pascale Petit.
ku in dober del Turčije v Mali Aziji, in sicer Anatolijo, to je največjo pokrajino v tej deželi, katero so Bizantinci imenovali »vzhodna dežela«.
Turčija je v zemljepisnem, zgodovinskem in kulturnem pogledu most med Vzhodom in Zahodom, most med Evropo in Azijo. Pod tem mostom je Bospor, morska ožina med Marmarskim in Črnim morjem, dolga 30 km, na najožjem delu široka samo 660 metrov. Na južnem delu Marmarskega morja so tudi Dardanele, ožina med Galipolskim polotokom in Malo Azijo, dolga 7l km z najmanjšo širino 1350 m. Dardanele so skupno z Bosporom, vez med Črnim in Sredozemskim morjem in oboji sta srateško važni. Čeprav je del Turčije v Evropi zelo majhen, približno kot polovica Švice, ,n meri samo 3.12 odst. celotne površine, smatrajo vso Turčijo za evropsko deželo. Turčija meji na Balkanskem polotoku z Grčijo in Bolgarijo, v Mali Aziji pa s Sovjetsko zvezo, z Iranom, Irakom in s Sirijo. Malo dežel na svetu ee lahko ponaša » tako begato zgodovino kot Turčija. V tfej deželi je polno zgodovinskih spomenikov iz časa Helitov, Grkov, Rimljanov, Bi-zantiriceviTurkov in drugih.
Prvi krlPj, ki sem ga obiskal, je bilo največje mesto v deželi Istambul (Carigrad). Istambul je tipičen prikaz med Azijo in Evropo. Je v glavnem staro mesto «4 nekaka zmes orientalskega starega in modernega. To je edino mesto na svetu, ki je zgrajeno na dveh kontinentih, v Evropi in Aziji. Zgodovinarji so mnenja, da je to mesto zelo staro, in sicer da je nastalo tisoč let pred našim štetjem na obali Zlatega Roga. V šestem stoletju pred našim štetjem je na griču med Zlatim Rogom in Marmarskim morjem nastalo mesto Bizanc po imenu velikega vojskovodje iz Megare v Grčiji Byzase. Že v tem 5asullje to mesto bilo zelo važno gospodarsko in vojaško središče. Leta 330 po našem štetju je cesar Konstantin ustanovil novo prestolnico rimske države Konstantinopolis. Bilo je glavno mesto bizantinske države do leta 1453. nato pa glavno mesto turškega cesarstva do leta 1922, in sicer dokler ni Mustafa Kemal Ataturk , prvi predsednik nove turške republike, iz političnih razlogov izbral Ankaro, ki leži prav v sredini te države, za prestolnico nove Turčije I-stambul je eno izmed najstarejših mest in je z zgodovinskimi spomeniki zelo bogato, bolj bogato od samega Rima.
Kar se tiče prebivalstva, naletiš tu na najrazličnejše narodnosti. 60 odstotkov prebivalstva Istambula so Turki, 12 odst. so Grki, 6 odst. so Armenci, 5 odst. Židje, ostalo pa odpade na raz-
Veljaven od 19. do 25. aprila
____v OVEN (od 21.3. do
f ,A\ 20.4.) Prva dva dni [	| v tednu bodo ču-
J stvenl odnosi neko-V liko napeti, potem ' pa se bo vse zgladilo in boste res srečni. Tudi v družini pojde vse dobro. U-poštevajte nasvete znancev in prijateljev, ki vam bodo pomagali uresničiti neke načrte.
BIK (od 21.4. do 20. 5.) Ta teden bo položaj planeta ljubezni nevtralen. Kljub temu pa bodo nastali važni dogodki, ki bodo preokrenili vaše čustveno in zasebno življenje. Končno boste lahko uresničili na delu ali pri poslih neke načrte, ki bodo docela spremenili vaše življenje.
DVOJČKA (od 2125. do 20.6.) Čustveno življenje je pod u-godnim vplivom zvezd, toda kljub temu se boste morali nekoliko potruditi, da ohranite prisrčne odnose. Družinski odnosi so precej napeti zaradi sporov glede denarja ali otrok. Uspehi na delu.
RAK (od 21.6. do 22. 7.) Preživeli boste zelo buren teden v čustvenem In zasebnem življenju. V tolažbo pa vam bodo zvesti prijatelji. Potrudite se, da čimprej uresničite svoje načrte na delu, ker je sedaj za to zelo ugoden čas. Ne iščite spora z oblastmi.
LEV od 23.7. do 22. 8.) Ta teden so vam zvezde zelo naklonjene. Spoznali boste nove ljudi in z njimi navezali prijateljske stike. Obiskala vas bo tudi neka oseba, do katere že dolgo gojite nežna čustva. Odložite vse špekulacije z denarjem in tudi posojilo.
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Prve dni tedna boste lahko navezali stike z osebami, ki so vam simpatične. Ce ne boste imeli preveč zadoščenja od osebe, ki jo ljubite, pa vam bodo drugi ljudje pokazali, da vas imajo radi. S pomočjo vplivnih oseb boste uresničili svoje načrte.
TEHTNICA (od 23. 23.10.) Čeprav pojde neka na živce, sto-vse, da ne pokvarite srčnih in o-sebnih odnosov. Ta čas je namreč ugoden za utrditev ljubezni in prijateljstva. Vztrajajte pri uresničenju svojega načrta in ne dajte se zavesti na stran pota.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21.11.) Položaj je zelo zanimiv, saj boste doživeli v ljubezenskih zadevah obilo novega. Odnosi s prijatelji bodo ta teden zelo dobri. Izkoristite svojo »železno« voljo ter uresničite načrte, ki se zdijo vsem vašim prijateljem neuresničljivi.
STRELEC (od 22.
11.	do 21.12.) Z ljubljeno osebo boste nalašč zaostrili odnose, medtem ko bo-ste z drugimi ljud-
ngi prijazni in do njih celo preveč popustljivi. Zato bodo tudi odnosi s prijatelji odlični. Pazite na spore v družini. Na delu bodo nastale neke sitnosti.
KOZOROG (od 22.
12.	do 20.1.) Srčno življenje bo ta teden zelo zanimivo in vam bo nudilo tudi prijetna presene-
Vendar bodite bolj ekspanzivni, da ne bo druga oseba dvomila o vaših čustvih. Nekdo vam bo vrnil denar, ki ste mu ga posodili.
čenja.
©
VODNAR (od 22.1. do 19.2) Ta teden je poln dobrih obetov za vaše srčne odnose. Ne zgubljajte časa z nepotrebnimi razgovori. Kdor ima otroke, naj pazi nanje, da ne bodo kaj nakuhali.	Izkoristite ta čas za
potovanja in za razširjenje svojega obzorja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Še vedno boste omahljivi v svojih čustvih, kar bo povzročilo spore, za katere boste sami nosili	odgovornost. Imeli boste	nepričakovane obiske, ki
vas bodo zelo razveselili. Na delu in pri poslih je vse odvisno le od vaše volje.
Eden izmed treh vhodov v prekrasen park palače Dohnahbače evropski obali Bospora, v kateri so imeli sultani tudi harem
lične narodnosti. Tudi Italijanov je v tem mestu okoli 4000, medtem pa ko je Jugoslovanov po vsej Turčiji nekaj več kot 5000.
Najlepši pogled na Istambul ima turist ko pride v mesto z morja. Irski pesnik Aubrey de Vere je napisal sledeče: »Pogled na Istambul z morja je prekrasen prizor, ki ga samo to velemesto lahko nudi človeškemu
očesu.«
Že od daleč vidi tujec cel gozd minaretov, saj je v samem I-stambulu okrog petsto mošej. Najlepša in največja je znana »Hagia Sofia« — »Sveta Sofija«, ki je bila prvotno krščanska cerkev in je bila zgrajena že za časa Konstantina. Leta 1453, ko so Turki pod Mohamedom II. osvojili mesto, so jo spremenili v mošejo. Bogata je z mozaiki, ki predstavljajo Kristusa in mater božjo, in z raznimi drugimi umetninami. Tako da človek, ko si ogleda ta biser bizantinske umetnosti, vidi tu kristjanske in muslimanske znake. Do leta 1935 je «Hagia Sofia« bila še mošeja, takrat pa je veliki Ataturk, ki pomeni oče Turkov, spremenil to mošejo v narodni muzej.
Iz časa Rimljanov je tudi stadion »At Meydani», ki je bil za tiste čase zelo velik, in sicer širok 400 m, dolg pa 120 metrov. Zelo dobro ohranjen je vodnjak-bazilika «Yerabatan Sarayi» iz VI. stoletja, ki je bil zgrajen pod zemljo in v katerem je 336 velikih kamnitih stebrov. V tem vodnjaku, ki meri 150 m v dolžino in 70 m v širino in je globok 8 m, je voda, ki prihaja iz gozda Belgrad v bližini Istambula.
Prav blizu je tudi ogromna palača «Topkapi», v kateri so razni sultani Osmanliove dinastije vladali stoletja in stoletja ogromnemu turškemu cesarstvu od Madžarske do Perzije, kjer so vse oropali in prinesli domov. Danes je tudi ta palača, v kateri je ne-preračunljivo bogastvo, spremenjena v narodni muzej. Mnogo je v tem mestu drugih lepih velikih umetniških in znanih mošej, kot n.pr. mošeja Sulemay* niye, mošeja sultana Ahmeda, mošeja Eguba, ki j® bil zastavonosec Mohameda, in še nešteto drugih mošej in zgradb. Lahko bi omenili še palačo Dolmah-bace, eno izmed najlepših in največjih zgradb na evropski obali Bospora. Saj je v tej palači v samem delu, kjer je živel sultan, 322 sob. Za to palačo pa je bila še večja zgradba, in Ricer harem, v katerem je živelo dve do tristo žensk. Seveda sta bili prva in druga palača med seboj povezani, da je lahko sultan mogel ob vsakem času obiskovati svoje žene odnosno ljubice.
M. M.
Zanimiva razsodba o priredbi filma iz Hugojevega romana
Ce katera koli «priredba» »Bednikov«, slavnega romana Victor-ja Hugoja, ne »ledi dovolj navdihu in slogu slavnega pisatelja, morajo protestirati proti temu njegovi nasledniki, ne pa kake ustanove ali druge .osebe.
Tako je razsodilo pariško civilno sodišče ter je zavrnilo tožbo, ki jo je vložila proti filmu »Caisse Nationaie des Lettres«.
Ta organizacija je zahtevala, naj se zapleni film. ki je bil po njenem mnenju preveč prosta priredba po slavnem romanu.
Sodniki so pripomnili, da je avtor priredbe dejansko spremenil nekatere stavke iz romana, ukinil druge ter si pri tem marsikaj dovolil. Toda sodišče je tudi pripomnilo, da še živita dva Hugojeva pravnuka. Ta dva sicer ne moreta zahtevati avtor-sfkih pravic, ki so zastarele, toda se lahko vedno obrneta na sodišče, če menita, da določene priredbe njegovih del niso v skladu s pisateljevim slogom in mislijo.
Koristi in ugodnosti uvedbe poletnega časa
Že Benjamin Franklin se je zavzemal za tako uvedbo - Prvi so uveljavili to zamisel v drugi svetovni vojni Angleži ■ Legalna ura je uzakonjena v številnih državah v Evropi in Ameriki
Vse kaže, da bo konec tega meseca uveljavljen tudi pri nas poletni čas. Starejše taka uvedba neprijetno spominja na dobo med vojno, ko smo v poletnih mesecih pomaknili kazalce za eno uro naprej. Marsikdo se pri tem sprašuje, čemu neki je to sedaj, v mirnem času in urejenih razmerah, še potrebno. Med vojno je bilo nekako umljivo, toda sedaj?
Vedeti moramo namreč, da si ni uvedbe poletnega časa izmislil fašizem niti ni bila taka ura v veljavi samo v fašističnih državah. Prvi, ki je prišel na misel, da bi bilo koristno v poletnih mesecih pomakniti ure za eno uro naprej, je bil znameniti ameriški učenjak in državnik Benjamin Franklin. Takole je utemeljeval svojo zamisel:
»Sonce, ki nam daje svetlobo in gorkoto, je največje dobro v naravL Lahko se reče, da je gibalo vsega življenja na Zemlji. A človek to naravno bogastvo vse premalo upošteva in izkorišča. Poleti, a tudi spomladi, ko sonce že zelo zgodaj vzhaja, je mnogo ljudi, ki se zbudijo pozno in tako zapravijo precej naj lepših ur dneva. Ako bi pomaknili kazalce na uri za 60 minut naprej, bi morali vsi ti ljudje vstati celo uro prej. A to bi se jim ne zdela prevelika žrtev, že zato, ker bi tudi zvečer eno uro prej šli počivat. Na ta način ne bi bili prav nič prikrajšani pri spanju.«
Toda Franklin s svojo zamislijo ni prodrl. Ostalo je pač ie pri zamisli. Res je sicer, da so mnogi priznali, da je tu Franklinova zamisel «ge nialno duhovičenje«, »sijajen paradoks« in podobno, a da »nima posebne praktične vrednosti«.
Skoro dvesto let pozneje, leta 1907, se je jel ogrevati za Franklinovo idejo angleški in-dustrijec William Willet. Jav-
nost in oblasti je skušal prepričati o koristih, ki bi jih imeli od uvedbe poletnega časa, s številnimi članki in predavanji. Toda zaman. Vse dokazovanje je bilo «bob ob steno. O njem so menili, da je «nekoliko trčen«, to je bil ves uspeh njegove osemletne akcije. Ni dočakal uresničenja svoje želje, ker je prej umrl.
Potem je izbruhnila prva svetovna vojna. In takrat se je občutila potreba po varčevanju z elektriko in gorivom. A to ne samo v industriji, temveč tudi pri vsem prebivalstvu. Treba je bilo najti način, da bi prisilili ljudi, da bi hodili bolj zgodaj spat. In tako je angleški parlament izglasoval zakon, ki je s 17. majem 1916 uvedel poletni čas.
Angliji je v tem prav kmalu sledila Nemčija. A tudi v Italiji so pomaknili ure za 60 minut naprej že 25. maja 1916. Naslednja leta vse do 1920, so to v poletnih mesecih ponovili.
V Angliji pa so spoznali, da je taka uvedba vsestransko koristna, zato so jo vsako leto sproti uveljavili. A leta 1925 so jo kar uzakonili. Poletni čas se začenja tam tret-
REBUS
N+-I
Q
"N
O
Rešitev iz prejšnje številke: PREDPASNIK
jo nedeljo v aprilu ob 2. uri po polnoči in traja do prve nedelje v oktobru ob treh ponoči. Med zadnjo svetovno vojno pa so na Angleškem pomaknili ure kar za 2 uri naprej.
Poletni čas je uveden tudi v Franciji. Španiji, Luksemburgu, na Holandskem, v Belgiji, v Sovjetski zvezi in v 29 državah ZDA.
Res je čudno in značilno, da sodobni človek, kljub naj-različne šim iznajdbam in tako visoko razviti civilizaciji, še vedno daje soncu veljavo, ki mu pritiče, in s takimi u-krepi nehote priznava njegovo vrednost in njegov pomen za življenje na Zemlji.
V čem pa je pravzaprav korist uvedbe «legalne ure»? Sedanji predlagatelji so izračunali, da bi v Italiji porabili samo v 6 mesecih 300 milijonov kilovatnih ur električne energije manj in bi tako prihranili več kot 13 milijard lir. So pa še druge koristi. Delavci in nameščenci bi končali delo eno uro prej, ter bi tako megli bolje izkoristiti več prostih ur še pri soncu, za sprehode, razvedrilo ali vobče za življenje z družino. Torej: več lepših in prijetnih večerov. Tudi turizem bi imel več koristi, saj ie narava vse lepša v soncu. Koliko več so vredni sprehodi ali izleti v tako sončno naravo! A tudi za vožnje z avtomobilom je to ugodneje. Saj bedo avtomobilisti povečini še pred mrakom doma. In tako bo tudi prometnih nesreč manj.
Kaj pa neugodnosti? No, tudi teh je nekaj. Uskladitev voznih redov mednarodnih vlakov in letal. Dalie: prva noč, ko začne veljati poletni čas in je treba pomakniti kazalce za eno uro naprej, bo krajša, spali bomo celo uro manj. Toda, zato pa bomo spali za toliko dalj jeseni, ko bo konec »legalne ure» in se bomo povrnili k normalni uri.
RIŠE
Vlado Pirnat
Storzkove pustolovščine
Storžek je položil palico na tla in se začudeno zazrl v širokoplečega moža svetlih las, ki je lahkotno izstopil iz helikopterja in še kar vljudno pozdravil. Kljub temu, da ga je grdi neznančev obraz navdal z nezaupanjem, je Storžek odzdravil in ga povprašal, kaj želi. Prav tedaj je pristopil kapitan, ki je skozi okno svoje kajute opazoval pristanek črnega helikopterja. Pokimal je neznancu ta pa se mu ie predstavil.
Dejal je, da mu Je ime Tom in da je moral zaradi okvare na motorju zasilno pristati. Kapitan ni bil malo začuden, ko je slišal, da govori Tom naš jezik »Lepo, da govorite slovenski!« se je navdušil kapitan. Tom se je ponesrečeno zasmejal in rekel, da je sin slovenskih staršev, ki žive v Braziliji. »To je pa res lepo od vaših staršev, da so vas naučili materin jezik!« je zopet zadovoljno prikimal kapitan.
Storžek sicer ni verjel neznančevim besedam, a je vseeno molčal, če bi bil vedel, koga ima pred seboj, prav gotovo ne bi molčal... Kapitan je Toma povabil v svojo kajuto na kozarček ruma, Storžek pa je čemerne volje odšel na zadnji del palube. Resnici na ljubo, toda Tom mu ni bil všeč. Pa ne zato, ker se je pripeljal v popolnoma črnem helikopterju. Saj vendar ni vraževeren. Toda Tomov nastop se mu ni zdel naraven pa konec.
Od srca rad bi opozoril očka, naj ne zaupa Tomu, pa kaj, ko bi ga v zahvalo samo nahrulil. Milijonkrat mu je namreč že rekel, da je treba človeku v sili pomagati. Iz takega razmišljanja ga je zdramil očkov glas, ki mu je veleval, naj se nemudoma zglasi v njegovi kabini. Storžek je nekaj polglasno zagodrnjal in počasi odstopical proti očetovi kaj uti.
.........................:......................
1
^3« 1
l!-Xv!v!v!v;v;^^™^^
.••v.1■.•••.•.•.■.•.•.• .1
|:S¥::s::¥:¥::5^
* i = mm
'.•••.•.••.•‘M
*$a
I USLCd@m	_
Miii	»:¥:i\. ■ Vi!L   ^*!?V ^S?V	vS3i&8\. ■	~ EST"~	t:$:*5
?:*Xw7
g;:;:;!
’
.v.;, v
■
s:?
v.v.
.
• v.-.v
m
w:
j
vMv.v.v.v
L
TEDEN
Volilna kampanja se je po razmeroma živahni pretekli nedelji med tednom skoraj popolnoma polegla. Bilo je sicer več manjših zborovanj, med katerimi naj samo omenimo zborovanje PSIUP pri Sv. Ivanu ter otvoritveno zborovanje PSDI na Trgu Goldoni, pri čemer pa oba vodilna tržaška socialdemokratska govornika Slovencev sploh nista omenila, niti posredno. Za KPI je včeraj govoril na Trgu Goldoni poslanec Colajanni, za FS Dl pa državni tajnik Tanassi. In če se povrnemo še k pretekli nedelji, naj omenimo, da so bili glavni govorniki Mat-teotti za PSI, senator Vidali za KPI in podtajnik Pintus za KD.
Skupna slovenska lista, ki nastopa na volitvah kot »Slovenska skupnost*, je objavila svoj volilni politični in gospodarski program. V njem navaja v sedmih točkah zahteve narodnostnega značaja, v drugem delu pa so posamezna poglavja posvečena kmetijstvu, delavstvu, obrtnikom, trgovcem in podjetnikom, v zaključku pa se program spet zavzema za socialno in gospodarsko enakopravnost Slovencev.
Med tednom so objavili tudi sezname predsednikov volišč tržaškega volilnega okrožja. Med 396 predsedniki je samo 6 Slovencev.
Bolj kot volilne priprave pa so tržaško in miljsko javnost razgibala vprašanja, ki neposredno zadevajo interese delavstva in obstoj tržaške in miljske industrije. Po začasni ureditvi spora v. ladjedelnici Felszegy v Miljah je namreč prišla nenavadna (a ne nepričakovana vest), da preti milj-ski ladjedelnici Sv. Roka dokončna ukinitev. To vest je miljskemu županu sporočil funkcionar ravnateljstva CR DA, ki mu je povedal, da bodo v tej ladjedelnici ukinili vse tiste oddelke, ki obstajajo tudi v Tržaškem arzenalu. Dejal je še, da je treba ladjedelnico opustiti, ker so naprave v njej zastarele in delo nedonosno. Istočasno pa je funkcionSf' CRDA županu Paccu zagotovila da zaradi tega ne bo odpuščen noben delavec, ker bodo vse osebje premestili v odgovarjajoče oddelke v Arzenalu.
Že prej napovedana stavka vseh kovinarjev v Trstu in v Miljah v podporo delavcem Sv. Roka je s tem še pridobila ha svoji teži in pomenu saj je bila stavka v četrtek popolna, v Miljah pa so zaprli vse trgovine in obrtniške delavnice. Sledila je se skupščina vseh delavcev in nameščencev Sv. Roka.
Po vseh teh dogodkih je dalo ministrstvo za državne udeležbe izjavo, v kateri zanika yesti o ukinitvi ladjedelnice, ceš da so vsi ukrepi v okviru Tržaškega arzenala, v katerega je ladjedelnica Sv. Roka vključena. V izjavi pa ni nobenih zagotovil o bodočnosti ladjedelnice.
K temu je treba dodati še sporočilo, da bo podjetje Lucky Shoe odpustilo večje število delavstva zaradi splošne krize te stroke
Med tednom se je mudila v Trstu etiopska gospodarska delegacija, ki si je ogledala pristanišče in druge industrijske naprave ter se razgovarjala s tržaškimi gospodarstveniki o možnostih izboljšanja gospodarskih stikov z Etiopijo in Prstom oz. tržaškim pristaniščem.
Tržaški občinski svet se je v torek sestal na svoji zadnji ®eji pred volitvami. Na seji Je župan sporočil, da je minister Pieraccini Brzojavno sporočil, da je višji svet za javna dela dal ugodno mnenje glede sklepov občinskega sveta o gradim ekonomičnih in ljudskih stanovanj. Zupan je tubi sporočil, da bo občinska uprava priredila 25. aprila dve svečanosti v počastitev odpor-niškega gibanja. Na seji so sprejeli tudi konvencijo in statut visoke šole za telesno vzgojo.
Na seji se le sestal tudi občinski svet dolinske občine, ki le odobril občinski proračun Za 1. 1964 ter proračun oz. Predlog proračuna za javna dela.
Formalno upravnega značaja Je vest, da ie ministrstvo za zunanje zadeve sklenilo ukiniti »Urad za stike med ministrstvom za zunanje zadeve in vladnim generalnim komisariatom in ga zamenjati z «Uradom talništva mešanega jtal.-jug. odbora za manjšine Jn mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma* Zelo konkretno in važno pa Je drugo dejstvo, da se je nam-reč v tem tednu začela Izmenjava zemljiških kniig med Sežano fn Trstom oz. med Ko-Prom in Trstom. V četrtek so Pripeljali iz Sežane v Trst zemljiške knjige katastrskih občin Gabrovec, Zconik, FnM ih Mali Repen, iz Trsta pa so odpeljali v Koper zemlhške knjfge katastrske občine ško-
fije. Lastnikom zemljišč v navedenih občinah bo poslej o-lajšan marsikateri postopek, ki je bil doslej zelo zapleten, če ne celo praktično neizvedljiv.
V	Gregorčičevi dvorani je na pobudo SGKZ bilo v četrtek predavanje o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji. Predaval je predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri okrajnem odboru SZDLJ v Kopru dr. Svetozar Polič. Na področju našega kulturnega življenja pa naj zabeležimo predvsem sinočnjo premiero SG «Umazane roke*. Pred to premiero je bil v torek v Slovenskem klubu debatni večer o Sartru in tej njegovi drami.
Tudi v tem tednu se na Goriškem nj razživela volilna propaganda za izvolitev deželnega sveta. Stranke se omejujejo na prirejanje zborovanj v glavnem ob sobotah in nedeljah. Doslej so imeli največ zborovanj komunisti, ki jih prirejajo po vaseh in mestnih četrtih. Javna zborovanja prireja tudi krščanska demokracija.
Slovenski socialisti z Goriškega, Tržaškega jn Videmskega so imeli svoje zborovanje v nedeljo v Gorici, kateremu je prisostvoval tudi poslanec Matteotti Glavno poročilo je imel slovenski kandidat na listi PSI Marco Waltritsch. Po govorih Dušana Hreščaka, inž. Pečenka in Nadje Pahor iz Trsta ter dr. Sancina iz Gorice, je spregovoril poslanec Mat-teottti, ki je izrecno poudaril, da osrednje vodstvo PSI želi izvolitev slovenskega socialista v deželni svet.
V	nedeijo so bile volitve občinskih odborov kmečkih vzajemnih bolniških blagajn, ki so v bistvu prinesle enake rezultate kot pred tremi leti. Kmečka zveza je ohranila tri občinske blagajne v Doberdobu. Gradiški in Turjaku, «Col-tivatori diretti* pa v ostalih 18 občinah. Povečalo se je število glasov za Kmečko zvezo, zmanjšalo pa za »Coltivatori diretti*.
V	dvorani trgovinske zbornice v -Goricr. je, »Coltivatori diretti# organizirala sestanek dvolastnikov s prefektom dr. PTincivallejem, da bi izvedeli, kako je z zamenjavo zemljišč. Prefekt je jjovedal, da je 1962. leta večji del od 41 dvolastnikov pristal na zamenjavo svojih zemljišč ali transakcijo ter zanje ni potrebno več posredovati. Ostalo je še 23 dvolastnikov, ki imajo v Jugoslaviji 16 in pol hektara zemljišča, za katerega Jugoslova-hi ponujajo 25 ha zemljišča v bližini. Italijanski izvedenec kmetijskega ministrstva iz Rima je po prefektovih izjavah ugotovil, da je ponujeno zemljišče za zamenjavo več vredno od tistega, ki ga bodo izgubili italijanski dvolastniki.
V	Rimu so dokončno odobrili zakon senatorjev Bona-cine (PSI) in Vallaurija (KD), s katerim se tudi na občino Sovodnje raztegne pravica pobiranja trošarine na blago proste cone. Občina Sovodnje ie bila zaradi nepopolnega zakona iz leta 1954 prikrajšana za te dohodke, ki jih ie tako za občino Gorica, kakor tudi Sovodnje pobirala goriška občinska uprava.
Na pobudo Odbora za svobodo kulture ie pred številnim občinstvom predaval sociolog Danilo Dolci o ovirah za gospodarski razvoj zahodne Sicilije. Predavatelj, ki je orejel Leninovo nagrado za mir, je orikazal način dela, da bi pridobili prebivalstvo za gospodarski in kulturni napredek, o katerem to prebivalstvo sodi, da ni mogoč. Dokumentirano ie govoril o mafiji ter ustanovah in strankah, k.ier ima velik vpliv. Sledila ie živahna diskusija.
ŠE NEKAJ Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
Predlog za javna dela e pelleloem načrta vsebuje ledi preureditev zapuščene železnic trase e tari
Razširitev in ureditev ter gradnja novih cest - Novo občinsko poslopje pri Dom ju itd. za skupno 394 mitijonov lir Pregled del, ki so bila lani dokončana, ali so v gradnji
Kakor smo že poročali, je oila v sredo seja dolinskega občinskega sveta, ki je soglasno odobril občinski proračun za letošnje leto. Na seji je župan Dušan Lovriha tudi sporočil občinskemu svetu, da je občinska uprava dobila dopis od skrbništva za javna dela, naj nemudoma sestavi predlog za javna dela, ki jih bodo vključili v petletni vladni načrt. Občinska uprava je sestavila predlog, ki ga je občinski svet soglasno odobril in ki predvideva razna dela za skupno 394 milijonov lir.
Predlog je seveda splošen in niso podrobno navedena vsa dela, za katera bodo napravili podrobne načrte ko bodo na razpolago sred stva. V predlogu niso omenjene šole ter ljudska stanovanja, ker ta dela spadajo v načrt drugih mi nistrstev, medtem ko navedena dela spadajo, v načrt ministrstva za javna, dela. S tem in z nastankom avtonomne dežele bo seveda odpadel dosedanji način javnih del v okviru letnih gospodarskih tov.
DOLINSKA OBČINA JE V SVOJ PREDLOG ZA PETLETNI NAČRT VKLJUČILA NASLEDNJA DELA:
Ureditev in gradnja odtočnih napeljav in cestnih kanalizacij po vaseh (50 milijonov lir), izboljševalna dela za občinski vodovod in (zamenjava cevi, razširitev omrežja itd.)
(26. milijonov), izboljšanje in razširitev javne razsvetljave ,(13 mil.), razširitev občinske ceste iz Za-brežca v Boršt, razširitev glavne notranje ceste v Mačkovijah, razširitev glavne notranje ceste v Dolini (45 mil.), spremenitev in ureditev trase zapuščene železniške proge Trst-Herpelje od Ricmanj do Drage v turistično cesto (60 mil.), ureditev ceste iz Boršta preko Jezera čez Draško cesto do glavne ceste Trst-Reka pri Pesku (35 mil.), asfaltiranje in tlakovanje notranjih cest po vaseh (46 mil.), gradnja ceste v spodnji del Boljunca (Novo naselje) (14 mil.), ureditev ceste Mačkovlje-Prebeneg (22, mil.),, izredno vzdrževanje bbčlfiških zunanjih cest (18 mil.), gradnja novega občinskega poslopja pri Domju za ambulanto, poštni urad itd. (30 mil.), izredno vzdrževanje občinskih poslopij (10 mil.), ureditev na. sipov, škarp ter čiščenje potokov
(25 mil.).
Razen tega je župan na omenjeni seji pofočal tudi o javnih delih, ki so bila dokončana, ki so se začela in ki so bila odobrena v lanskem letu, ter o delih, ki so vključena v gospodarski načrt za leto 1963—64, ali so bila izvršena v okviru Selada.
V	lanskem letu so bila dokončana naslednja dela: Popravilo cer-
načr kve v Ricmanjih (6 mil.), name-' stitev nove glavne cevi vodovoda za Mačkovlje in Prebeneg <3 mil.), asfaltiranje pokrajinske ceste v Bo. ljuncu (12 mil.), preureditev občinskega poslopja v Boljuncu v lekarno (3,2), razširitev notranje ceste v Krogljah in tlakovanje s kockami (1,5 mil.), oporni zidovi in asfaltiranje notranje ceste v Frankovcu (3 mil.), tretji del izgradnje 'ceste y Zavljah (10 mil.).
Lani so začeli s temi deli: Spojitev sklopov občinskega vodovoda v Krogljah in Boljuncu (2 mil.), ureditev dolinskega pokopališča (3 mil.).
Odobrena so bila lani naslednja
dela: Namestitev okenskih navojnic na dolinski šoli (2 mil.), ureditev trga pred šolo na Pesku (2,3 mil.), obzidja šolskih dvorišč v Borštu in Ricmanjih (3 mil.), ureditev ceste iz Boršta na Jezero (9.5 mil.),
V	GOSPODARSKEM NAČRTU 1963—64 SO BILA VKLJUČENA DELA: Gradja osnovne šole v Dolini — prvine! stroškov (12 mil.), izredno vzdrževanje šolskih poslopij (3 mil.), ureditev glavne ceste v Prebenegu — drugi del stroškov (5 mil.), ureditev in asfaltiranje občinske ceste v Boljuncu (gornji konec do planinske koče «Premu-da) (4 mil.), ureditev in asfaltira-
nje občinske ceste iz Boljunca v spodnji predel vasi — prvi del stroškov (6 mil.), izboljšanje občinskega vodovoda (4 mil.).
V okviru Selada pa so bila izvršena dela: Razširitev ovinkov na pokrajinski cesti v Prebeneg (2 mil.), gradnja ceste v Lakoščih (5 mil.)) odtočna napeljava v Dolini (3,5 mil.), redno vzdrževanje občin, skih cest (2,5 mil.).
Skupna vsota za vsa navedena dela znaša 107,5 milijona lir.
Železniška proga Trst - Kozi na - Herpelje - PuljL je bila dograjena leta 1886. Najvetfi pro rim je bil. okrog leta 1904, po zadnji vojni pa- se je zelo »krču. tako da so progo Trst-Ko-zina pred nekaj leti popolnoma ukinili. Doletela jo je enaka
usoda kot ozkotirno progo Trst-Iioper-Poreč, ki je bila ukinjena pred vojno z Abesinijo. Istra torej ni imela do sedaj sreče z železnicami.
Proga Trst-Kozina je pred leti služila zlasti vasem v Bregu, Kozini, Herpeljam ter sosednim vasem, pa tudi delu Čiča-
rije in Brkinov, od koder so ljudje prihajali peš do Kozine, nato pa se odpeljali z vlakom v Trst. Avtobusi in nova meja so ji zadali zadnji udarec. Proga je popolnoma zapuščena in propada. Le nedeljski izletniki iz mesta, ki se navdušujejo nad lepotami Glinščice, uberejo pot po proai, da občudujejo ta lepi del naše pokrajine. Proga je namreč sveljana sredi strmega in divjega pobočja, od koder je krasen razgled na Glinščico, Breg, Zavije, Milje in morje. Velika škoda bi bila, da bi trasa razpadla in da je ne bi koristno uporabili. Zaradi tega je zelo umesten predlog dolinske občinske uprave, da bi to traso spremenili in jo primerno uredili za turistično cesto. Ko se bo ta načrt uresničil, bomo imeli tu najlepšo in najbolj privlačno cesto, razen obalne, na našem ozemlju. Upati je, da se bo u-prava železnic dogovorila z dolinsko občinsko upravo in da bo zadevo podprla tudi Pokrajinska turistična ustanova, ker bo to važen prispevek za razvoj turizma v Glinščici.
iiiimiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuKiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiniitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAJMANJŠE NASELJE NA TRŽAŠKEM
Glas iz Botača
miiiiiiiiiiiimiimmmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiuHifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniii
PONOVNO POJASNILO ZDRUŽENJA DEPORTIRANCEV
Kdo ima pravico do odškodaiae za bivaaje v aac. taboriščih
Sedaj je zadnji čas za vlaganje prošenj z vsemi potrebnimi dokumenti
Kakor je znano, zapade 21. julija rok za predložitev prošenj za izplačilo odškodnine bivšim političnim deportirancem v nacističnih tabo-
L ON JER
OSMICE
Osmlco je odprl SREČKO ŽERJAL Lakotišče 301 (Bol junec)
GLAVINA SILVESTER Lonjer
(blizu otroškega vrtca)
V	nedeljo je naš vaščan Vilko Batič praznoval svoj 50. rojstni dan ves čil in mladosten kot je vedno, čeprav njegovo življenje ni'bilo, zlasti v mladih letih, posuto z rožicami. Že kot otrok .je zgubil očeta; ko pa mu ni bilo še 14 let, mu je umrla mama. Tako se je moral že iz mladih let sam preživljati. Delal -je pri raznih podjetjih, v prostih urah pa je zahajal v družbo, ki je, kljub nevarnosti, rada prepevala slovenske pesmi.
V	zadnji vojni ni dosti pomišljal in je izkoristil prvo priliko, da <e odšel v partizane. Vsa leta po vojni je zelo agilen zlasti v prosvetnem društvu, pri katerem je, lahko bi rekli, trajen blagajnik. Tudi v raznih drugih stvareh rad sodeluje; Jelo rad in z velikim veseljem pa je več let sodeloval pri pev. skem društvu. Zato so ga ob njegovem življenjskem jubileju pevci prijetno presenetili.
Dragemu Vilku, ki je zvest čitatelj našega dnevnika, želimo, da bi se še dolga leta ohranil zdrav ip čil ter še tako mar-ljivo delal za našo stvat.
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRST. Ul. Milano 18
TELEF. 35-109
Katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev In semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna In organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti.
Ekskluzivni zastopnik/u tržaško Giinsk til Beneško Movcmjo: »venčno znamh stroje* za obdelovanje <imlle te» kosilnice «AC!tlA» /a Gort-ko In Čedadsko sr obrnite na našega zastopnika: Zavadlav Orlando, Ulica frleste 349 — Gorica.
riščih in upravičenim svojcem umrlih v omenjenih taboriščih, čeprav smo že večkrat pisali, nekaterim še ni jasno, kdo ima pravico do odškodnine. Zaradi tega ponovno poudarjamo, da imajo pravico do te odškodnine le tisti, ki so bili internirani v tako imenovanih uničevalnih taboriščih, seznam katerih smo že objavili v našem listu. Kdor je bil na prostovoljnem ali prisilnem delu v delavskih taboriščih, nima pravice in bi zaman trošil denar ter imel opravke za predložitev prošnje.
Med glavne dokumente, ki jih upravičenci morajo preložiti s prošnjo, je vsekakor izjava mednarodnega RK o internaciji. Mnogi so že s pomočjo Združenja deportirancev poslali prošnjo na mednarodni RK, ki Je že poslal odgovore. Nekateri so na tajništvu že prejeli to potrdilo, mnoga potrdila pa še čakajo. Zaradi tega omenjeno tajništvo ponovno poziva tiste, ki so pred nekaj meseci napravili-prošnjo, naj se zglasijo med uradnimi urami. Kdor pa ni še napravil prošnje, naj jo čimprej, da ne bo potem zamudil roka za predložitev prošnje za odškodnino.
Ponovno opozarjamo, da je treba k prošnji za odškodnino priložiti naslednje dokumente:
ZA ŽIVE: Potrdilo o italijanskem državljanstvu ob dnevu aretacije in danes; potrdilo, da upravičenec ni prejel še nobene odškodnine od Nemčije; potrdilo o aretaciji in vzrok. Prvi dokument dobite na anagrafskem uradu svoje občine; drugega na občini (na tržaški v sobi štev. 116, v drugih na tajništvu); tretjega v Koroneju, ali kjer so vas aretirali. Kot potrdilo o internaciji, kakor smo že omenili, velja predvsem izjava mednarodnega RK.
ZA POKOJNE, oziroma za upravičence po pokojnih: Potrdilo o državljanstvu pokojnika ob času aretacije in potrdilo o sedanjem državljanstvu upravičenca; izjava, da niso še prejeli odškodnine, potrdilo o aretaciji in vzrokih, družinski list pokojnika; potrdilo o smrti; uradno potrdilo (atto notorio, iz katerega mora biti razvidno, kdo je dedič in Ima pravico do odškodnine, kakor določa zadevni zakon.
Upravičenci, tako bivši deportiranci kot svojci pokojnih, naj si najprej preskrbijo omenjene dokumente, nato pa naj pridejo na tajništvo Zveze deportirancev v Ul. Zonta 4/1, da bodo na posebnih Obrazcih napravil prošnjo.
Botač, ki se je včasih zdela tako zelo daleč od mesta in ki marsikdo sploh ni vedel zanjo, je danes dobro znana tudi daleč naokoli. Posebno pa je dobro znana in priljubljena tistim, ki hodijo v naravo ter izkoristijo lepe nedeljske in praznične dneve, da odidejo v prelepo Glinščico, kjer si lahko odpočijejo živce in se naužijejo svežega zraka ter občudujejo lepoto narave. Ob nedeljah in praznikih obišče našo vas veliko število izletnikov; pa ne samo spomladi ali poleti, temveč tudi jeseni in pozimi, še posebno živo pa se začenja sedaj spomladi, ko ni še take vročine, in ta živahnost se nadaljuje tudi poleti, ko se izletniki najprej okopljejo v bistri vodi Glinščice in se ob njej na-sončijo, ter pridejo nato k nam, da se okrepčajo in posedijo v poznem popoldanskem ali večernem hladu.
Znano Je, da je naša vas majhna, tu živijo samo štiri družine, ki štejejo skupno petnajst o-seb. Vendar pa je tu odprta tudi gostilna, ki skrbi za primerno postrežbo številnim izletnikom. Včasih pridejo tudi skupine iz kake bližnje vasi. V vas pelje ob pobočju hriba na levi strani Glinščice planinska pot, ob desni strani pa vozna pot, ki so jo svoj čas temeljito popravili, da po njej vozijo tudi avtomobili, čeprav s potrebno previdnostjo. Strahovito neur je, ki je povzročilo lanskega septembra poplave v dolinski občini, tržaški in miljski občini, pa je to pot na nekaterih krajih precej poškodovalo. Dobro bi bilo, da bi občina to upoštevala in poskrbela za potrebna popravila. Pa tudi v vasi sami bi bilo treba poskrbeti za ureditev tistih malo poti, da bi vas dobila prijaznejši videz. Saj se danes toliko skrbi za pospeševanje turizma, in mislimo, da je naša vas res vsekakor lepa in priznana turistična točka. Pa ne glede na turizem, spada to tudi med potrebe samega prebivalstva.
Nedavno smo brali v časopisih, da je vlada odobrila dekret, s katerim priznava omenjenim poplavam značaj javne nesreče, zaradi česar imajo prizadejana industrijska, trgovska in obrtna podjetja pravico do podpore v smislu zadevnih zakonov. Ce je vlada priznala podporo privatnim podjetjem, mislimo, da imamo mi vsekakor pravico zahtevati od pristojnih oblasti, da poskrbijo za popravilo nastale škode.
VAŠČANI
vidno poznala, a s prizadevnostjo družine (žene in hčerke) so se tekoči posli le dobro in uspešno vršili. Kot potomec že stare kmečke družine je tudi on imel dosti kmečke krvi, a bolezen mu ni dopuščala,' da bi se kmečki dejavnosti bolj posvetil.
Lahka mu ljubljena domača zemlja. Svojcem izrekamo naše sožalje.
SEMPOLAJ
Naglo se odpirajo grobovi. V sredo je v svojem 76. letu preminil Franc Trampuž. Bolehal je več let in moči so mu počasi popuščale. Njegovo življenje se je odvijalo na tračnicah proletarca in bilo je res en sam delovni dan. Bil je mizar, ki se je moral zadovoljiti s skromnim zaslužkom. Dobrota, skrbnost, poštenje, vestnost in skromnost so bile njegove vrline, ki so mu pripomogle, da je prišel do svojega lastnega doma in v njem vzgojil štiri po svojstvih njemu podobne otroke: tri sinove in hčerko. Takšne lastnosti pomenijo bogastvo trajne vrednosti, bogastvo, ki je danes, žal, vedno bolj redko. Na njegovi zadnji poti smo se mogli prepričati, kako je bil pokojni v vasi in soseščini priljubljen.
Blagemu možu miren večni sen in blag spomin. Svojcem naše globoko sožalje.
POZNA POMLAD
Delo jih priganja
Pozna pomlad, pozno delo. In delo zdaj priganja. Zaradi pozne zime so zelo prizad eti tudi vrtnarji
■ Si C o : ■ s
Pozno sadijo letos krompir, ker je bila zemlja vedno mokra
Pozno orjejo med trtami, pomagajo pa si s stroji, da bo delo prej
opravljeno
VIZOVUE
	
Pred dnevi se Je število starejših vaščanov skrčilo za eno osebo: ko je preminil 65-letni Josip Legiša. Več let Je bolehal in prestal težko operacijo, a njegova trdna narava je temu kljubovala in ga ohranila pri dobri volji. Seveda se je njegova nazadnje docela zmanjšana delovna sposobnost na po sestvu (bil je po poklicu kmet)
Z zapuščene železniške trase je krasen razgled na Glinščico
PHILIPS
več vrednosti vašemu denarju
gospodinjski etroji-radio-1 V
KNEZ VALTER nabkežina
Tol. 20-123 Za izvoz poseben popust
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.3, najbižja 13, ob 19. uri 16.4; vlage 65 odst., zračni tlak 1020.1 stanov., veter 3 km jugozahodnik, nebo 8 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 14.4.	Tržaški dnevnik		Danes, NEDELJA, 19. aprila Leon Sonce vzide ob 5.14 tn zatone ob 18.56. Dolžina dneva 13.42. Luna vzide ob 10.59 in zatone ob 1.56 Jutri, PONEDELJEK, 2«. aprila Božidar
VČERAJ V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE	SEDMA		PREMIERA SG V AVDITORIJU	\	
Gospodarski razvoj dežele bo moral sloneti predvsem na industrializacij
Podtajnik finančnega ministrstva Valsecchi svari pred nevarnostjo pretiranega razvojnega načrta - V jeseni bo začela delati tovarna tobačnih izdelkov • Samo posreden namig na Slovence v deželi
ral ta razvoj sloneti predvsem na industrializaciji, čeprav bo tudi kmetijska postavka zelo važna. Pri tem pa je pripomnil, da je iz dosedanjih izkušenj, zlasti v velikih industrijskih središčih, najtbolje, da bodoča deželna uprava stremi za tem, da decentralizira industrijo in da se izogne na. Črtu centralizacije velikih industrijskih podjetij okrog velikih mestnih središč, ker je najbolje, da se industrijska podjetja gradijo tam, kjer ima delovna sila že svoje bivališče, s čimer se bo pre-prečila pretirana urbanizacija velikih središč. Gospodarsko je bolje ustanoviti 10 decentraliziranih podjeti/j, ki zaposlujejo vsako po 200 ljudi, kot eno samo veliko podjetje, ki zaposluje 2000 ljudi. Med drugim je podtajnik Valsec eh: sporočil tudi, da bo tovarna tobačnih izdelkov v industrijskem pristanišču začela obratovati pri-
Včeraj se je v glavni dvorani trgovinske zbornice začelo »Zasedanje za gospodarsko uveljavitev dežele«, ki ga je priredila organizacija «Cenacolo Triestino«. O-tvoritve sta se poleg predstavni kov tržaških oblasti udeležila tudi podtajnik finančnega ministrstva Valsecchi in profesor turin-ske univerze Casetta. Prisotne je najprej pozdravil predsednik organizacije prof. Roletto, ki je obrazložil pomen zasedanja, nakar je udeležence in goste pozdravil župan dr. Franzil, ki je med drugim poudaril, da z ustanovitvijo deželne uprave ne bo samo mogoče reševati stara in pereča vprašanja Trsta, ampak bo mesto postalo središče velike dežele, katere industrijske, trgovske in kme-tijske dejavnosti bodo moralt nujno težiti na tržaški emporij ter ga utrditi in razviti v vsedržavnem in evropskem okviru. Nato je župan opozoril, da je nemogoče smatrati deželo kot instrument, ki bo lahko rešil vsa obstoječa vprašanja, pač pa bo s tem dan na razpolago upravni instrument, ki bo lahko nudil koristne in trajne rezultate, samo če ga bomo znali pravilno in ustrezno izkoristiti.
Ministrski podtajnik Valsecchi je v svojem govoru najprej poudaril, da bo sedaj vlada lahko bolj konkretno ravnala z novo deželo, ker razpolaga z izkušnjami že obstoječih dežel s posebnim statutom. Potem ko je opozoril prisotne, da ni mogoče pričakovati kakih izrednih državnih posegov v korist dežele, ker je treba gledati, da se državne dobrine sorazmerno razdelijo na vsa državna področja je dejal, da bodo morali deželni upravitelji resno pr >učit' r.ačrt za gospodarski razvoj dežele. Nato je poudaril, di se bo morala deželna uprava izogniti pretiranim razvojnim načrtom, da se ne bo pozneje znašla v težavah, kot se je to zgodilo v nekaterih drugih deželah s posebnim statutom.
Hkrati pa, je dejal podtajnik Valsecchi, se ni treba preveč prestrašiti in sestaviti minimalni program, ki ne bo v stanju reševati raznih potreb. Dežela lahko naredi toliko, kolikor ima sredstev na razpolago, je dejal ministrski podtajnik. Nato je pohvalil sedanja predvidevanja o bodoči razdelitvi deželnih dohodkov. Ce je res, je dejal Valsecchi, da bosta v bodoči deželi uporabili 60 odstotkov deželnih dohodkov za gospodarski razvoj in samo 10 odstotkov za deželne upravne urade, potem ni dvoma, da boste dobro izkoristili denarna sredstva, ki jih boste imeli na razpolago.
V zvezi z bodočim gospodarskim razvojem dežele, je podtajnik Valsecchi poudaril, da bo mo-
PREDVOLILNA DEJAVNOST STRANK
Tudi danes ved zborovanj z govori voditeljev iz Rima
Tajnik PSDI Tanassi je v včerajšnjem govoru obravnaval samo vsedržavna vprašanja - Govori Colojannija (KPI), Pitlonija (PSI) in Giovanninija (PSIUP')
Sartrove «Umazane roke» v odlični izvedbi SG
Izvrstna igra nosilcev glavnih vlog - Odlična režija - Danes popoldne ponovitev
hednjo jesen im bo v začetku zaposlila Okrog 200 delavcev, katerih število se bo pozneje, ko bo. do nameščeni še drugi stroji, povečalo.
Prof. Casetta pa je govoril o ju-ndični plati deželne ustanove.
Nljegov govor se je nanašal predvsem na analizo tistih členov posebnega statuta, ki določajo zakonodajne pristojnosti deželne in državne uprave. Y svoji analizi je poudaril, da so bile po ustavi zamišljene deželne uprave s posebnim statutom za dežele, ki ležijo na državni meji, tudi’ zaradi specifičnih vprašanj, ki jih morajo reševati zaradi prisotnosti prebivalcev tujega jezika. To je biil edini posredni namig na prisotnost slovenske manjšine v na- določena ideološka vprašanja in na
Sedmič v letošnji sezoni se je sinoči odprl zastor našega gledališča za premiersko uprizoritev. Tokrat za Sartrovo dramo «Umazane roke», ki jo je režisersko pripravil Jože Babič, izvajali pa Rado Nakrst, Silvij Kobal in Iva Zupančičeva v nosilnih vlogah ter Mira Sardočeva, Jožko Lukeš, Edvard Martinuzzi, Lojze Milič, Dušan Jazbec, Stane Starešinič in Stane Raztresen.
eUmazane roke« so sitno močno dramatično delo genialnega sodobnega francoskega filozofa in dramatika Jeana Paula Sartra, delo, ki je zaradi svoje problematike v času svoje prve uprizoritve leta 1948 naletelo na tako nasprotujoč si in nerazumljiv ter nerazumljen način da je Sartre sam prepovedal njegovo nadaljnje izvajanje. Preteči je moralo mnogo let. da so se časi med njimi spremenil', da se je spremenilo gledanje na
ši deželi v njegovem govoru. Tega važnega vprašanja pa se ostali govorniki niso niti posredno dotaknili.
določene nazore v samih nazorskih skupinah ter gibanjih, da se je Sartre spet odločil za omejeno predvajanje te svoje drame. Prav
iiiiiiiiiiiiiiMiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
OBČNI ZBOR TRŽAŠKI KREDITNI BANKS
Delničarji zahtevajo za banko pooblastilo za poslovanje s tuiino
Hranilne vloge so se lani povečale za skoraj 100 milijonov lir
Preteklo nedeljo je bil redni občni zbor Tržaške kreditne banke. Upravni svet in nadzorni odbor sta podala poročilo o poslovanju v preteklem letu. Občnega zbora se je osebno udeležilo 48 delničarjev, zastopanih pa je bilo 44, ki imajo skupno 54.465 delnic, ali 544,650.000 lir delniške glavnice, ki znaša 600 milijonov lir.
Poročilo upravnega sveta je podal predsednik dr. Angel Kukanja, ki se je najprej spomnil na člane, umrle v lanskem letu. Po izvolitvi zapisnikarja in čitanju zapisnika občnega zbora iz leta 1962 je dr. Kukanja v poročilu u-pravnega sveta o lanskoletnem delovanju zavoda ugotovil, da je neugodna gospodarska konjunktura v državi nedvomno otežkočila dejavnost na bančnem področju. Pritok denarja v kreditne zavode se je vedno bolj manjšal, a z druge strani se je povečala. povpraševanje po kreditih. Nadalje je dr. Kukanja dejal, da je na primer razmerje pri denarnih zavodih v zadnjih mesecih lanskega leta med vlogami in naložbami doseglo celo 80 odst'., ki ga sicer Tržaška kreditna banka nikoli ni dosegla. Prav temu pojavu je treba pripisati bolj kakor kateremu koli drugemu, da je bila prizadeta tudi naša dejavnost, je dejal dr.
Volilna kampanja je v polnem teku, saj je samo še tri tedne do volitev, toda občinstvo še ne kaže pravega zanimanja za razne oblike propagande. Čeprav so že govorili razni večji »kalibri*, je bila udeležba na zborovanjih doslei le bolj skopa. Kot merilo nam namreč ne sme služiti Trg Goldoni, ki je dejanski mestni center in glavna prehodna točka za meščane, ki se zlivajo nanj iz vseh smeri.
Včeraj je na tem trgu govoril osrednji tajnik socialdemokratov Tanassi, ki je obravnaval splošni položaj v državi in se sploh ni ukvarjal z deželnimi vprašanji in programom, seveda tudi ni sploh omenil Slovencev. Tanassi je priznal, da je sedanji gospodarski položaj zelo resen, izrazil pa je prepričanje, da bo Italija rešila vprašanje gospodarske in denarne ustalitve, ki bo omogočila nov zagon v bodočem gospodarskem razvoju v državi. Nadalje je očital gospodarski desnici egoizem, KPI pa razdiralno politiko in rekel, da bo levi center premagal težave in končno uresničil gospodarski in politični program, ki so ga sestavile večinske stranke.
Na istem trgu je pred Tanas-sijem govoril za KPI poslanec Colajanni, ki je kot sicilski rojak primerjal položaj med svojim rodnim otokom in novo deželo pri nas. V svojem govoru je še posebno poudaril nujnost miru in dobrega sožitja med Slovenci in Italijani na tem področju. Kar se nacionalnega vprašanja tiče, je primerjal položaj v Dolini Aosta in Južnem Tirolu. V Aosti, kjer ima v rokah oblast levica, ni med državljani francoske in italijanske narodnosti nobenega trenja, v Južnem Tirolu, kjer imajo večino demokristjani italijanske in nemške narodnosti, pa se bohoti skrajni nacionalizem in fašizem, ki prihaja do izraza v nacistično obar-vanem terorizmu.
Za PSI je govoril ob 19, uri na Trgu Goldoni tajnik pokrajinske federacije Pittoni. Rekel je, da je deželi potreben preokret v levo. Da se spremeni dosedanja negativna politična usmeritev, se bo morala prihodnja deželna vlada ustanoviti na podlagi res demokratičnega programa. Seveda pa se ne sme nova politika levega centra v Trstu in na vsedržavnem torišču mehanično prenesti
na deželo, kajti politična sodelovanja so pogojena po stvarnem odnosu sil. Toda ravno analiza teh odnosov sil kaže, da je možna tudi v novi deželi večina s socialisti, če bo vezana na program dejanskega socialnega napredka in organskega gospodarskega razvoja.
Za PSIUP je včeraj govoril v Miljah vsedržavni tajnik FIOM Elio Giovannini, ki je med drugim omenil tudi vprašanje Sv. Roka, ter dejal, da se bo PSIUP odločno borila za rešitev tega vprašanja, ki se tiče Milj in vseh delavcev dežele. V zvezi s tem je tržaška federacija PSIUP zainteresirala njeno parlamentarno skupino. V Bazovici pa je Vito Jercog poudaril obveznost, ki jo je sprejela PSIUP za zagotovitev manjšinskih pravic.
Tudi danes bo mnogo zborovanj. Za PSI bo ob 11. uri govoril na Trgu Garibaldi podtajnik Brodo-lini, za KD ob 11. uri v kinu • Grattacielo* vojni minister Andreotti, za liberalce ob 11. uri v kinu »Arcobaleno« poslanec Can-talupo, ubežnik iz monarhističnega tabora.
VOLILNA ZBOROVANJA
Danes bodo naslednja volilna zborovanja:
KPI:	ob 11. uri Trg Sv. Jakoba
Šema, Ul. A. Valerio G. Burlo, Ul Campanelle Marija Bernetič, Ulica Grandi J. Burlo, Prosek Calabria in Dušan Furian, 12. Proseška ulica na Opčinah Siškovič, Piščanci J. Gerbec, 16. Padrlče Lovriha, 17. Gabrovec Lovriha, Mavhinje Siškovič, 18.30 Bazovica Lovriha, Samatorca Siškovič.
PSI: 11. Milje - Trg Marconi Bruno Di Pol in Pietro Robba, Trg Garibaldi Brodolini in Pittoni, Prosek Dušan Hreščak.
PSIUP: 10. Trg Giuliani Franco Baiardi, občinski odbornik iz Reg-gio Emllie, 11. Trg Sv. Antona Clau dio Davoli, tajnik federacije PSIUP iz Reggio Emilie, 12. Trg Gioberti Franco Boiardi in Karel Bernetič 19. Trg Goldoni Elio Giovannini, vsedržavni tajnik FIOM.
PSDI: 11. Trg stare mitnice, 11.30 Borzni trg, 12. naselje San Sergio. Na teh zborovanjih bodo govorili Pierandrei, Cesare, Boniccioll in de Gioia.
Kukanja.
Nadalje je predsednik poudaril, da je morala Tržaška kreditna banka, kakor ostali manjši denarni zavodi, od marca leta 1963 prilagoditi plače uslužbencev kolektivni delovni pogodbi. Zato so se izdatki za osebje s prispevki za socialno zavarovanje povečali za 11,400.000 iir. Kljub temu pa se je zavod v lanski poslovni dobi še nadalje okrepil predvsem z dotokom denarja: dvigi okoli 100 milijonov pa so bili nedotaknjeni z novimi hranilnimi vlogami.
Hranilne vloge, je dejal dr. Kukanja, so se v primeri z letom 1962 povečale za skoraj 100 milijonov lir. Iz bilance je razvidno, da so hranilne vloge dosegle 548,338.925 lir, postavka upniki tekočih računov pa navaja 192,877.780 lir.
Poročilo upravnega sveta nadalje navaja, da je upravni svet poškrbel za odvod denarja na raane sklade in za vse pomembne amortizacije, kakor za ustanovne stroške, ki tudi občutno bremenijo bilanco; saj je zavod pričel poslovati šele leta 1959. Aktivni saldo (dobiček) 740.936 lir je sicer skromen, če pa gledamo v luči razmer, ki jih je nakazalo poročilo, se nam predstavi v bolj optimistični luči.
Nadalje je v poročilu rečeno, da se mora dejavnost banke zaradi neizdanega dovoljenja za poslovanje z inozemstvom praktično omejiti v glavnem na običajne kreditne operacije, v tekočih računih in eskompta. Ob zaključku izraža poročilo željo, da bi se zavod čimbolj okrepil glede svoje dejavnosti pa tudi premoženjsko z večanjem rezervnih skladov. Cisti dobiček naj se po odbitkih v smislu zakona in pravil prenese na rezervni sklad.
Poročilo nadzornega odbora pa je podal rag. V. Chioatto.
Na vprašanja, ki so jih postavili razni delničarji, sta dajala pojasnila predsednik dr. Kukanja in ravnatelj dr. Žarko Simonič. Se posebno se je vnela razprava o vprašanju, zakaj še ni Banca dTtalia izdala Tržaški kreditni banki pooblastila za poslovanje s tujino. Delničarji so končno sprejeli soglasni sklep, s katerim pozivajo upravni svet naj po svoji uvidevnosti pospeši akcijo za dosego tega pooblastila, ki bi ne samo okrepilo delovanje banke, temveč bi tudi olajšalo poslovanje operaterjev, delničarjev banke, s tujino.
Ob zaključku so za predsednika nadzornega odbora izbrali rag. V. Chioatta, za člana pa gospoda L. Polojaca, medtem ko je bil dr. M. Rossi izbran za namestnika.
stavniki. Obisk podtajnika in šefa policije se je zaključil z ogledom naprav šole, nakar je Vicardi i-mel kratek nagovor na gojence tržaške šole, podtajnik Ceccherini pa je sporočil, da bodo v Trstu v kratkem odprli ((Akademijo« za policijske častnike.
Sestanek odbora ATIS
ATIS (Združenje zdravstvenih in higiensko - živilskih tehnikov) sporoča, da se je v navzočnosti dr. Lorenza Fogherja, vsedržavnega tajnika, sestal izvršni odbor, da prouči predloge, ki jih je odobrila 8. aprila pokrajinska kon-zulta ATIS v zvezi z ustanovitvijo deželnega oddelka za prehrano v deželi Furlanija - Julijska krajina. da bo nadziral, ali se spoštujejo določbe na tem področju. Izvršni odbor je sklenil, da sprejme predloge ter seznani z njimi osrednje oblasti.
Vilko Batič se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so na kateri koli način pripomogli, da je v veselem razpoloženju praznoval svoj 50. rojstni dan. Posebna zahvala pevcem prosvetne, ga društva Lonjer-Katinara, sorodnikom in prijateljem.
gotovo ni naključju, da je ta prioriteta pripadla že pred dvema letoma enemu izmed jugoslovanskih gledališč, letos pa so ga predvajali prav v teh dneh v Turinu in sedaj tudi pri nas.
Že samo to dejstvo je treba šteti našemu slovenskemu gledališču v Trstu v čast, nič manj pa si naše gledališče ne zasluži priznanja tudi spričo dejstva, da se je lotilo drame, ki zahteva zaradi svojega filozofsko-nazorskega bistva in zaradi teže značajev nastopajočih oseb tako rekoč vrhunskih vrlin celotnega ansambla in vsakega posameznika, prvenstveno pa nosilcev glavnih vlog.
Režiser Jože Babič je postavil «Umazane roke» na naš oder z vso neposrednostjo, ki jo drama zahteva in s krepkim poudarjanjem njenih realističnih, ideološko ostrih a vendarle globoko i manih in naprednih potez.
K neposrednemu uspehu uprizoritve pa so v maksimalni meri doprinesli predvsem glavni akterji Rado Nakrst kot Hoederer, Silvij Kobal kot Hugo in Iva Zupančičeva kot Jessica. Cas nam ne dopušča, da bi se spuščali v podrobnosti, toda brez vsakega pridržka lahko zapišemo, da so ti trije igralci postavili na oder polnokrvne like, globoko doživete in močno poudarjene v svoji karakterni raznolikosti, like, ki se uvrščajo na najvišje mesto v galeriji njihovih dosedanjih stvaritev. Odlični so bili tudi vsi ostali, kakor je bila okusna in funkcionalna scena Nika Matula in scenska glasba Pavla Merkuja.
Gledalci so delo sprejeli z velikim odobravanjem in s sproščenimi aplavzi. SG bo dramo ponovilo danes popoldne ob 17. uri v Avditoriju.
j. k.
Jeklena vrv zadela delavca v obraz
39-letm šofer Felice Raschitelli iz Ul. Vigneti 31 je včeraj zjutraj postal žrtev nesreče na delu. Raschitelli je na dvorišču železarne Italsider v Skednju stal na nekem tovorniku s katerega je razkladal blago, ko ga je nenadoma v obraz zadela jeklena vrv, ki se je snela z nekega tovora, katerega so tedaj dvigali z žerjavom. Ponesrečenega šoferja so z avtom RK prepeljali v bolnišnico ter ga pridržali na nevrokirurškem oddelku zaradi udarca in rane na čelu. Zdraviti se bo moral dva tedna.
je zapazil, da se je v motorju v notranjosti kabine vnel požar. Rustja je nadaljeval vožnjo do Ponte della Fabbra, kjer pa se je moral ustaviti in skočiti iz kabine, ker so ognjeni zublji že švigali visoko do stropa kabine. Šoferju so priskočili na pomoč trije vozniki tramvajev, ki so s pomočjo gasilnih naprav preprečili, da bi tovornik zgorel. Z bližnje semaforske kabine je mestni stražnik poklical gasilce, ki so prihiteli z dvema brizgalnama, pregledali okvare in nato odstranili tovornik
Padec pomorščaka
Na jugoslovanski ladji «Goranka» zasidrani v novem pristanišču, se je včeraj popoldne ponesrečil 31-letni jugoslovanski pomorščak Jakov Babič. Ko je na palubi hotel zapreti pokrov neke odprtine, se je nerodno spodrsnil in padel v 4 metre globoko podpalubje. Ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na stomatološki oddelek zaradi udarcev po levi strani obraza, verjetnega zloma leve ličnice, rane na bradi ter udarcev po levi rami in levem kolenu. Babič se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni.
Nesreča Zagrebčana
19-letni jugoslovanski državljan, mehanik Ljubomor Bogunovič iz Zagreba, Isbarska 30 je včeraj okrog poldne verjetno postal žrtev padca z vlaka, v katerem se je vozil. Nesreča se je dogodila na železniški postaji na Opčinah. Ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na drugi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 8 dni zaradi rane na čelu in pod levim očesom. Preiskavo o nesreči vodijo agenti komisariata z Opčin.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DANES 19. t. m. ob 17. uri JEAN PAUL SARTRE
V AVDITORIJU V TRSTU
Umazane roke
»
Drama v sedmih slikah
Osebe: Hoederer — Rado Nakrst; Hugo — Silvij Kobal; Olga Mira Sardočeva; Jessica — Iva Zupančičeva; Louis —■ Stane Starešinič; Knez — Jožko Lukeš; Slick — Lojze Milič; Georges — Dušan Jazbec; Karsky — Edvard Martinuzzi; Ivan — Stane Raztresen.
Prevod; VIDA STURMOVA
Scena: NIKO MATUL
Scenska glasba: PAVLE MERKU’
Režiser:	JOŽE BABIC
Odmor po 3. in 5. sliki.
Zaradi dolžine predstave začetek točno ob napovedani uri.
Vhod iz Ul. Tor Bandena
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Avditorija.
V torek, 21. t. m. ob 20.30 v Skednju; v sredo, 22. t. m. ob 20.30 na Opčinah
«UMAZANE ROKE»
Požar na tovorniku v središču mesta
Prisotnost duha 46-letnega šoferja Alda Rustje iz Ul. Vigneti 8, je včeraj zjutraj preprečila večjo škodo na tovorniku, katerega je zajel požar. Rustja je okrog 11.30 vozil tovornik TS 8564 last tvrdke »So.Pro.Zoo« iz Ul. del Toro 5 po Ul. Carducci v smeri proti Trgu Stare mitnice. Ko je zavozil mimo semaforja pri Porticih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiitiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiitiiiiMiiiiimiiiiiHiiiii
Včeraj-danes
Sestanek odbora za zaščito
miljskega gospodarstva
Odbor za zaščito miljskega gospodarstva se je sestal na županstvu in razpravljal o položaju, ki je nastal v zvezi z ladjedelnico Sv. Roka. Odbor je odločno protestiral proti vsebini poročila, ki ga je dal glavni ravnatelj CRDA dr. Tartarelli županu ter je sklenil, da bo odločno nasprotoval vsakemu poskusu ukinitve obratovanja v miljski ladjedelnici. Odbor popolnoma podpira zahtevo sindikalnih organizacij po sklicanju sestanka na ministrstvu državnih udeležb in poziva prebivalstvo, naj strnjeno podpre delavce.. Odbor zahteva, da mora ostati ladjedelnica v Miljah, saj je eden izmed stebrov njihovega gospodarstva.
Ceccherini in Vicardi med gojenci policijske šole
Včeraj sta se mudila v Trstu podtajnik notranjega ministrstva poslanec Ceccherini in šef policije prefekt Vicardi. Oba sta se v spremstvu najvišjih krajevnih m deželnih predstavnikov oblasti z dr. Mazzo na čelu, udeležila v vojašnici »Duca d’Aosta» pri Sv. Ivanu demonstrativnega nastopa gojencev šole straž Javne varnosti. Po prikazu raznih vojaških vaj in vežb so gojenci v forma-| cilji dveh bataljonov izvedli para-I do pred gostoma in ostalimi pred-
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
18. aprila 1964 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 15 oseb.
UMRLI SO: 75-letm Iginio Chierml, 71-1« t ni Guiido Pactuani, 70-letnl Giuseppe Petarim, 74-letnil Francesco Kili ppi, 68-letna GenoveKa Barohl por. ZambeMa, 81-letna Annunziata Simonini vd. Larini. 17-letna Nada Gustinčič, 54-letna Costanza Zambon por. Onti, 80-letna Imera de Carli vd. Tomat, 85-letna Orsola Leban por. Boltar, 80-letna Angela Tonet por. Berti, 73-lctni Remigio Goides, 88-tot-ni Giuseppe Savi, 1-letni Piero Silvini, Sergio Padoan Diomedi, star en dan.
OKLICI
Radiotehnlk Sergio Oliva lin šivilja Liliana Faicomer, skladiščnik Pietro Benussl in prodajalka Valeria Prescemii, uradnik Antonio Lucchesi in uradnica Maria Luisa Ohlussi, mehanik Nevio Carbi in uradnica Valentina Cerma, sprevodnik Franco Fe-dericl in prodajalka Dinora Piazza, pomorščak bltoero Žaro in (rizerka Ranka Filčič, uradnik Vanol Bandie-ra in prodajalka Aiurora Zuilich, reprezentant Paolo Delponte in uradnica Olara Affatati, uradnik Glorgio Baretto In gospodinja Irene Rudes, električar Franco Eriče In gospodinja Luciana Vidoni. upokojenec Riccardo Del Bianco in gospodinja Giovanna Susmel, uradnik Carlo Čemeli t in u-radnica Paola Fedel, uradnik Euge. mio Pagnimi In lekarnarka Mariagra-zia Sambri, uradnik Stefane Santa-gati in uradnica Aladlna Matiussl, univ. asistent Glorgio Manzoni In uradnica Francesca Ricd, tiskar Man-sur Mohame<j in bolničarka Irma Aliče Cauoci, kamnosek Bruno Metton in delavka Lucia Degrassi, uradnik Franco Piazza in tiskarka Marisa Sedmak, mehanik Umberto VVelss in barlstka Gabrlelila Fratnik, barist Ri-no Ferri In prodajalka Anna Maria Gregorin, stražnik Glanmi Moresan in blagajničarka Rosa Maria Cattaruzza, inštalater Ferdinande Delpin in de-
SL1KE bivajočih v inozemstvu na Vašo razpolago za poroke. »Eureka« . Casella 5013 ■ ROMA FOTOGRAFI E di residentl al-1’estero a Vostra disposizione per matrimonio. »Eureka« — Casella 5013 — ROMA
lavka Maria Grazia Ledi, uradnik Giacomo Guastella in uradnica Grazia Patamia, šofer Lino Radovi ni in prodajalka Giuseppina Radanlch, dekorater Giuseppe Riccardi in proda. Jalka Alessarvdra Vojvoda, tiskar Luciane Plkiz In Rosa Vitrani, pleskar Ciaudlo Fonda in pletilja Alida Giovannini, šofer Glno Stanovich In go spodbija Anna Clnlch, barist Luciane De Ruvo In gospodinja Gtuliana Vartnl, cevar Giuseppe Norbedo In delavka Fiorella Stocovaz, uradnik Nevio Carpanl In krznarka Bruna Tomizza, težak Glorgio Chersevich tn [delavka Andreina Cattaruzza, čuvaj IMarlo Chermaz In delavka Rina De-Bte, prof glasbe Antonio Consolo in prof. glasbe Maria Gr-azi« Trost, me-
hanik Antonio Maurovtdh in šivilja RomiUda Babudri, uradnik Silvano Bomia in prodajalka Vanda Moro, električar Claudio Versa ln barlstka Carolina Arčon, uradnik Andrea Bolje in prodajalka Novella Lampe, mehanik Ferrucoio Rosca in frizerka Dorina Piano, delavec Franco Ugl«. sic in frizerka Maria Santulin, prodajalec Eugenio Zobin in frizerka Adriana Veliiscelk, trgovec Mario Stereo In frizerka Luciana Demarchi, mehanik Leonardantonlo Cuagnano in gospodinja Maria Sergio, karabinjer Lorenzo OheMtnl in gospodinja Ada-1-gisa Benvenuti, učitelj Francesco Debeljak in zdravnica Alba Sluga, u-radnlk Mario Cau in delavka Eleo-nora Pagnacoo, mehanik Bruno Ruz-zier in gospodinja Bruna Tulliach, barist Fulvio Selez ln bolničarka Renata Marchesini, zidar Lino Candot in uradnica Laura Caruso, finančni stražnik Roberto Bergamo ln uradnica Annamaria Bacchia, upokojenec Ugo Vaglieri ln gospodinja Maria Staraz, pomorščak Elio Gabellone in prodajalka Maria Gabriella Santin, delavec Ettore Lezzi m uradnica Cie. lia Salimbeni, inženir Livlo Anglo-letti in prodajalka Silvia Tofful, VVerner Sohon ln Silva Miichelazzi, delavec Pietro Ermanls in gospodinja Irma Sorgo, delavec Tulilo Dus-si in šivilja Anna Zancola, sindikalist Francesco Romano in uradnica Adele Colombo mehanik Francesco Sedmaoh in gospodinja Luisa Indrl, delavec Luciano Sturmao in delavka Luciana Barut, delavec Cesare Fatlchl In vezilja Adriana Tiberio, uradnik Luoiano Zudettich In prodajalka Sliva Blsiani. kovač Germa-no Grahon ia in gospodinja Luci na Sila, trgovec Francesco Mezzanogllo In gospodinja Leomllde Contento, profesor Antonio Damianl in učiteljica Erminia Maone, propagandist Fabio Miami in gospodinja Germana Maria Franceschino, delavec Lucia. no Specar In delavka Pierina Ras-man, motorist Antonio Polverini in knjlgovezka GlotM.de Peccla, uradnik Enzo Cittardi ln uradnica Giuseppina De Rosa, mehanik Licesio Umberto Casarsa In prodajalka Angela Pierina Marchesich, uradnik A-driano Artes in frizerka Luigia Tu-iach, uradnik Diego D’Andrea in u-radnica Marisa Novak, uradnik Glor-goi Brezioh In gospodinja Plinta Penso, reprezentant Stefano Basa. nisi in uradnica Anna Maria VVeber, električar Franco Gagnin In uradnica Silvia Serdi, uradnik Vtttorio Russo in uradnica Maria Gregorat.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <13. — 1». IV.)
Alla Salute, Ul. Glulla 1; Benussl, Ul. Čuvana 11; Picciola, Ul. Orlani 2; Vernari, Trg Valmaura II; D’Am-brosl, Ul. Zorutti II; Croce Verde. Ul. Settefontane H; Ravaitnt, Trg Llbertš I; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN <13. — II. IV.)
IFAmbrosi, Ul. Zorutti II; Croce Verde, Ul. Settefontane II; Ravaslnl, Trg Uberti I; Testa d'oro, Ul, Maz zini 43.
Z avtom zavozil v jarek
Na ravni cesti od Domja proti Boljuncu se je včeraj zvečer s avtomobilom TS 63256 vo-Griiloi P‘orS1o Cleva iz Milj,
nie™ 9'c„P,° eg njega se Je peljal njegov 54-letm oče Eugenio Cleva. Nenadoma je Cleva iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom ter zavozil s ceste v obcestni jarek, kjer se je avto vzpel s prednjim delom navzgor. Pri nesreči sta se ranila ece m sin ter so ju z rešilnim avtom ---------.............
ski	_____ ________
glavi in zlqma leve podlakti Tn se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni, njegovega očeta pa na drugi kirurški oddelek, kjer se bo zdravil od 10 do 15 dni, ker se ranil po čelu, desnem sen-cu, desni podlakti in si verjetno povzročil kostne poškodbe na desnem komolcu.
Nnše čitatelje obveščamo, da imamo na razpolago še nekaj prostih mest v kabinah na motorni ladji »Jugoslavija«, s katero bomo konec maja priredili križarjenje po Dalmaciji.
Interesente prosimo, da se čimprej zglasijo v naši upravi, Ul. Montecchi 6/II, soba št. 16.
UREDNIŠTVO
Natečaj št. 16
ZMAGOVITI	STOLPEC		
Bari . . .		23	1
Cagliari	.	.	•	41	X
Firenze . .	•	81	2
Genova . >		30	1
Milan . . .	•	66	2
Neapelj . ,	•	66	2
Palermo . .		85	2
Rim . . . .		22	1
Turin . . .	>	77	2
Benetke »	■ •	7	1
Neapelj II . .	•	45	X
Rim II . .	g	73	2
PROVIZORIČNI dobitki
za zmagovalce z 12 točkami
lir 12.576.994
1] točkami
lir	254.939
10 točkami
lir 23.147
Navedene vsote se lahko spremenijo na podlagi sprejetih ugovorov.
Dokončne kvote določi o srednja komisija po členu 15 uradnega pravilnika in bodo objavljene v Uradnem listu.
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
SLOVENSKI KLUB priredi v torek, 21. t. m. ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9 predavanje ravnatelja trgovske akademije v Trstu DR. VLADA TURINE o temi
«Svetovno gospodarstvo in mednarodna konferenca v Ženevi*
Vljudno vabljeni k polnoštevilni udeležbi
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Barkovlje. V to.
rek 21. aprili a 1964 ob 21. uri v društvenih prostorih odborov a seja v zvezi z zadnjimi pripravam) za drugo revijo slovenskih popevk.
SPDT priredi v soboto in nedeljo
25. In 26. t.m. izlet k Piitvičkim jezerom skozi Reko In Karlovec ter s povratkom skozi Zagreb in Ljubljano. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 v dnevnih urah.
• * »
Slovenski akademski klub (Jadram
priredi 25. in 26 aprila tradiicional. ni spomladanski izlet v Idrijo (ob.sk rudnika), na Vojsko, v bolnico Franja in Ljubljano. Vpisovanje v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9-1. Število mest je omejeno.
Križarjenja v maju
Od 19. aprila do 2. maja in od 3. do 16. maja dve križarjenji v GRČIJO in TURČIJO (CARIGRAD). Kabina I. razre da — vse vključeno — 130.000 lir.
Od 17. maja do 30. maja kri žarjenje v GRČIJO, TUNIS, TRIPOLIS. MALTO in SICILIJO. Kabina I. razreda — vse vključeno — 140.000 lir.
Od 17 maja vsako nedeljo TEDENSKO KRIŽARJENJE ob dalmatinski obali z MOTORNO JAHTO. Cene od 88.000 lir dalje.
Od 31. maja do 3. junija križarjenje IZ TRSTA V DUBROVNIK in nazaj. Cene od 10 000 Ur dalje
Informacije in rezervacije pri potovalnem in turističnem uradu AURORA, Trst, Ul. Cl-cerone 4, tel. 29-243.
ŠIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
Mali oglasi
LOTERIJA
BARI	23	28	74	66	3
CAGLIARI	41	33	83	22	90
FIRENCE	81	13	10	80	48
GENOVA	30	31	57	67	61
MILAN	66	61	28	6	n
NEAPELJ	66	45	41	34	37
PALERMO	85	58	25	69	28
RIM	22	73	71	83	23
TURIN	77	57	55	1	24
BENETKE	7	33	3	65	46
POKRIVANJE PODOV in podi tz pla stike. guma. Itnoleurn od 450 lir dalje kv. meter Preproge m plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena na mestitev izkušenih delavcev A.R.P.
ITALPLAST, Tr»t, Trg Ospedale 6, telefon IS-lll.
KLAVIR — mezza coda v zelo dobrem stanju prodam. Tel 48-042.
STALNO HIŠNO POMOČNICO, mlado, veščo vseh del, tudi kuhinje, iščeta resna zakonca brez otrok. Plača 40 000. Pisati na: Cassetta 1583 B UPI — Trleste.
1S-LETNO VAJENKO za gostilno v centru mesta iščemo. Naslov na u-pravi tista.
MLADENIČA močne konstitucije, veščega, po možnosti z znanjem montaže in popravil električnih predmetov, praktičnega vožnje s trikolesnim motornim vozilom, išče tvrdka električnih in hišnih predmetov v Trstu Tel. 723382
Podjetje v centru, 40 let dejavnosti, izdelki in orodje: hidravlika, vinarstvo, kmetijstvo, industrija, tehnika, kemikalije za vino, sanitarije, železo, kovine, električne ogrevalne naprave, gospodarski pripomočki, gorilci, uvoz, izvoz, pred stavništvo, se proda z licenco, vpeljano trgovino, skladišči 600 kub. m, polnimi blaga, za 12 milijonov zaradi odhoda. (Blokirana najemnina).
Gledališča
Opera iz Pekinga v gledališču Verdi
Danes od 9.30 do 13. ure se nadaljuje pri blagajni gledališča (Verdi« prodaja vstopnic za štiri predstave Opere iz Pekinga, ki so vključene v operno sezono 1963-1964 in ki veljajo za odgovarjajoče abonmaje. Prva predstava, ki bo v soboto 25. t.m., bo veljala za red A v vseh prostorih.
V nedeljo 26. t.m. bo predstava za dnevni red, v ponedeljek 27. t. m za re<j B v parterju in Za red C na galerijah in balkonih, v torek 28. t.m. pa za red C v parterju ter za red B na galerijah tn balkonih.
NaziOnale 14.00 17.45 2.1.30 »Cleopa-tra« Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton.
Arcobaleoo 14.30 (I tre soietati« Richard Mulliigan. Technicolor.
Excelsior 14.30 «11 silenzio« Barg-manov film. Prepovedano mladini.
Fenke 14.30 «Ii dottor Stranamore« Peter Sellers.
Grattacielo 15,00 «La porta dei so-grti« Wendy Miller, Gene Herey, Dean Martin. Prepovedano mladini.
Supercinema 14.30 «Due mattacchioni a Moulin Rouge« Prepovedano mladini.
Alabarda 14.00 «Gld onorevoli« Walte r Chiari, TotO.
Filodrammatico 15.00 »Copacabana Palače« Technicolor. Silva Koscina. Prepovedano mladini.
Aurora 15.00 18.00 21.30 «M cardlna-le».
Cristallo 16.30 «Glornl caldi a Palm Springs« Technicolor. Troy Do-na-hue.
Capitol 15.00 «La corruzione« Rossan-na Schiaffino, Jacques Perrin. Prepovedano mladini.
Garibaldi 15.00 (La pista degll ele-f a ruti» Technicolor. Peter Finch. F-lizabeth Taylor.
Mrssimo 14.C0 «Lo sterminatore dei barbari« Ken Klark, Moira Orfei.
Impero 14.30 «Mondo cane numero due« Prepovedano mladini pod 18. letom
Moderno 14.00 »Irma la dolce« Technicolor. Prepovedano mladini. Zadnji dan,
Astra 15 00 »Un certo non so che«.
Astoria 14.00 «Pugno proibito« Technicolor. Elvis Presley
Vtttorio Veneto 14.30 »Ailta infedel-ta» Ugo Tognazzl. Prepovedano mladini.
Abbazla 14.00 »I 3 della croce del sud« Technicolor. Jahn Wayne.
Ideale 14.00 »H principe dei Vikingih« Technicolor.
Marconi 14.00 »Sandokan la tigre d« Mompracem« Technicolor. Steve Reeves
Skedenj 14.00 »Lur« nella piazza« — Rossan0 Brazzi, Mitzi Gajnor.
ANGEL KRALJIC iz Prebenega št. 73 ima odprto
osmico
Toči izvrstno domače belo in črno vino!
Za vašo poroko
cFOTOGRflFIfl* EGON
TRST — Ulica Oriani št 2 (Barriera) — Telefon 93-295
Darovi in prispevki
V počastitev spomina Maria Hrovatina daruje družina Bole 5000 iir za Dijaško Matiro,
SOŽALJE
Ob izgubi nepozabne sošolk Nade Gustinčič izražajo srednji šolci hudo prizadeti družini svoj globoko sožalje
ZAHVALA
Srčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega
Franca Trampuža
Posebna zahvala č. g župniku, sorodnikom, sosedom, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
DRUŽINA TRAMPUŽ
Sempolaj, 19. aprila 1964.
CINK FOTO MATERIALE
ŠEGUL IN
Trst, tJl. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
Hvala !
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Tral »lil. hv. 1'rančlška 20 lelelon «l-7»2
SOVO:
Hardy: Zupan v Ca-sterbridgeu	L 1.800.—
Rozman: Druščina L 2.300,—
KINO ŠKEDENJ
predvaja danes, dne 19. t. m. z začetkom ob 14. uri Metro-color Metroscope film:
Luče nella piazza
Igrajo:
(Luč na trgu)
ROSSANO BRAZZI MITZI GAJNOR FIRENZE
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Po avtomobilskem karambolu je skril v prijateljevo klet
se
Do razprave ni prišlo, ker je obtoženec bolan - Zopet zasliševanja izvedencev na včerajšnji razpravi o dogodkih v bolnišnici
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Franzot, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli, obramba D’An-gelo) bi se morai zagovarjati včeraj 20-letni Paolo Galtani iz Ul. Capitolina, ki je bil obtožen, da je nezakonito vdrl v klet neke vile v Miljah ter tam prenočeval. Do obravnave pa ni prišlo, ker je mladi Paolo bolan ter ni mogel priti na proces
Ta obravnava je zelo zanimiva, ker odkriva nekatere poteze miselnosti mladih ljudi, ki se na eni strani zelo radi zaletijo ter počenjajo razne neumnosti, a na drugi strani niso še toliko dozoreli, da bi lahko z vso prisebnostjo odgovarjali za svoja dejanja.
Bilo je 12. novembra 1962 ko se je Galtani znašel v družbi z nekim svojim priteljem. Dogovorila sta se, da bosta zvečer napravila kratek sprehod z avtom v družbi dveh deklet. Rečeno storjeno: prijetna druščina se je ob določeni uri usedla v avto Alfa Romeo 1900. katerega lastnik je Oal-tanijev oče. Mladeniča in dekleti
KlUfO 1KIS PROSEK
predvaja danes, dne 19. t. m. z začetkom ob 16. uri film:
mA STORIA MODERNA
DELL’APE REGINA*
(Moderna zgodba o čebelji matici)
Film, ki pripoveduje zgodbe med možen in ženo Igrata: UGO TOGNAZZI in MARINA VLADY
Vstop pre povedan mladini pod 16. letom!
so se odpeljali iz Ul. Capitolina do bara Ariston. kjer' so se zadržali nekaj časa. Nato so spet sedli v avto ter se odpeljali po Drevoredu Romolo Gessi proti C. Mar. zio. Pripomniti je treba, da je avto upravljal mladi Galtani, čeprav še ni bil izučen šofer. Pri sebi je imel samo začasno dovoljenje za upravljanje avta, toda le v spremstvu že izvežbanega šoferja. Zato je že pri odhodu iz Ul. Capitolina prisedel k njemu prijatelj, ,<i je imel vozniško dovoljenje kategorije B. Pri odhodu iz bara Ariston pa ga je zamenjala ena izmed deklet, ki je prav tako razpolagala s šofersko izkaznico.
. Do karambola je prišle v bližini talasografskega zavoda. Iz neznanih vzrokov je Galtani izgubil nenadoma oblast nad vozilom. Morda je b.ila temu kriva prevelika hitrost (mladenič je sicer trdil, da je vozil v drugi prestavi, med-
Jane na

predvaja danes, dne 19. t. m. z začetkom ob 15. uri Eastman-color film:
La schiava tli Bagdad
(Bagdadska sužnja)
Igrajo: ANNA KARINA, GERARD BARRAY, ANTONIO VILAR in GIULIANO GEMMA , ■	-
V ponedeljek, dne 20. t. m. z začetkom ob 18. uri ponovitev filma:
LA SCHIAVA Dl BAGDAD (Bagdadska sužnja)
VSE ZA KMETIJSTVO, VSE ZA INDUSTRIJO _____IN HIŠO _______
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, dne 19. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni dramatični film:
MAGNIF1CA OSSESSIONE-
(Veličastna obsedenost)
Igrajo: ROCK HUDSON, JANE WYMAN in BARBARA RUSH
KINO <R0SANDRA> BOLJUNEC
predvaja danes, dne 19. t. m. z začetkom ob 17.30 uri Eastman-color film:
«PANC HO VIL LA*
Igrajo:
CARLOS
LOPEZ MOCTEZUMA — MARIA ELENA MARQUES
Zastopnik:
za STROJE «VERMOREL» za PIPE NEMŠKE in NACIONALNE za VODNE ŠTEVCE za KMETIJSKE STROJE «NARDI»'"
za ENOCHIMICI «SCHIA-RATTI»
in čarpalko za vino Inox MANCARELLI
VSE ZA VINO: od trte do mize, zaokrožene nože, škarje, črpalke vseh vrst, stroji za vinske kleti, stroji za ma-šitev, razni zamaški itd.
VSE ZA HIŠO:	kopalne kadi,
bojlerje, pipe, varovalke, sanitarni material, pralne stroje, hladilnike, emajlirane kuhinjske štedilnike in opremo.
U. BAZZANELLA
TRST, ULICA F. VENEZ1AN 5 TEL. 24-197
KERŽE
TRST - Tel. 55019 Trg S. Giovanni 1
•	PORCELAN
•	KRISTAL.
•	PRIBOR
•	LESTENCI NAVADNI in KLASIČNI
•	HLADILNIKI
•	ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI
•	ŠTEDILNIKI
•	VSE ZA DOM
tem ko so preiskoyalni organi u-gotovili, da je bila vključena direktna prestava), ali pa spolzki asfalt. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je. da je Galtani najprej zadel po strani v neki fiat 600 in takoj nato v avto fiat 1100/103, katerega je odbil za kakih 20 m naprej. Trenutek pozneje je trčil še v neki drug avto fiat 600, zapeljal popolnoma na levo stran ceste, preskoči, pločnik, podrl leseno ograjo ter padel na spodnjo ulico, se pravi na Sprehajališče Sv. Andreja. Pri karambolu se je ena izmed deklet pobila po obrazu.
V tem irenutku so Galtanijevi živci popolnoma popustili. Prijatelju je naročil, paj obvesti RK, da bi čim prej pomagali ponesrečenemu dekletu, sam pa je izginil brez sledu. Karabinjerji so prišli zelo hitro na kraj nezgode, toda niso mogli zvedeti nič stvarnega o nesreči, ker so lahko govorili samo s ponesrečenim dekletom, ki pa je imela močan živčni šok. Prisotna sta bila tudi Galtanijev prijatelj in drugo dekle, toda ta dva sta previdno zamolčala svojo v resnici relativno majhno odgovornost
Kam pa je izginil Galtani? Mladenič se je podal v Milje, kjer ie v poznih večernih urah vdrl v klet v stanovanju nekega svojega prijatelja. Na policiji se je javil šele naslednj. dan. Vse bi se srečno končalo, če ne bi Galtanija prijavili sodišču zaradi vdora v tuje stanovanje. Njegov zagovornik je zahteval, naj bi sodniki zaslišali med drugim tudi očeta miljskega mladeničevega prijatelja. Ta bi po njegovem mnenju moral izjaviti, da je Galtani imel nemoten dostop v hišo svojega prijatelja.
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) se je včeraj nadaljevala obravnava proti jr. Stenu in ostalim soobtožencem zaradi znanega škandala v združenih bolnišnicah. Včeraj so sodniki zaslišali uradnega izvedenca inž. Tassinarija, Zagovornik obtožencev Maretta in Cantona odv. Cescovini je skušai onemogočiti pričevanje tega izvedenca, toda sodišče je na tožilčev poziv odbilo to zahtevo Spočetka sicer sodnik Bos.hini ni hotel sprejeti zanteve, da bi skupno z inž. Tassinarijem zaslišali tudi prof. Tessarija. ki je strokovnjak prizadete stranke. Puzneje pa so sodnikni spremenili mnenje ter povabili na razpravo tu.li tega.
Pri vsem tem je bilo zelo zanimivo dejstvo, da je inž Tass nari pravzaprav učenec prof. Tessarija, ki poučuje na tržaškem vseučili šču. Med «učiteljem» in «učeneem» je zato prišlo večkrat do odkn-tega spora, kajti vsak je trdil nekaj popolnoma nasprotnega, kot r.jegovj, sobesednik, y glavnem so včeraj obravnavali razna vprašanja v zvezi z gradnjo ogrevalnih in čist lnih naprav v splošni bolnišnici.
Obravnava se bo nadaljevala jutri.
■ u imiiiHiJiiiiiiiMHiiiiiiiimiiiiiiiitiiimtiimiiiiiii u
Nogometaši iz Sovodenj danes ne bodo igrali
Sovodenjska nogometna ekipa danes in prihodnjo nedeljo ne bo odigrala nobene tekme.
V ČETRTEK PRED SODIŠČEM V GORICI
Vodja podjetja «Burrificio Alto lsonzo» obsojen zaradi potvarjanja masla
Vodja podjetja «Cremerie Isontine» pa bo moral plačati za globo in odškodnino nad 23 milijonov lir
PTed goriškim okrajnim sodiščem se je pretekli četrtek zaključila prva sodna razprava proti vodji goriške predelovalnice masla »Burriftcio Alto Isonzo« 52-letne-mu Ferrantu Piottiju iz Gorice,
Ul. Borsi 5.
Kot se bodo naši čitatelji menda še spominjali, je goriška policija v petek 28.9.’62 vložila proti njemu odvadbo na goriškem sodišču, po zaključku preiskave zaradi ponavljajoče se potvorbe živil. Na podlagi preiskave je bilo ugotovljeno, da so v tem podjetju že leta 1954 začeli mešati margarino med maslo po okrog 20 do 25 kg dnevno. Pozneje pa so mešali med maslo baje po okrog 250 kg neke bele materije, po vsej verjetnosti loja, dnevno. V prijavi je bilo tudi rečeno, da so omenjeno surovino, ki so jo potem prodajah za maslo, vozili s tovornikom od nekod zunaj, ter jo potem hranili v nekem tajnem skladišču, ki je bilo povezano s predelovalnico masla.
2e nekaj dni po vložitvi ovadbe je pokrajinski zdravnik v Gorici dr. Montagna odredil zaporo pod- I vec iz Gradeža Valnero De Just. jfetja «Burrificio Alto Isonžo« za | ki pa je že pred dvema letoma
iHi»Hii»iMM*rtnmmHHiiHH*mMMiiuiiiiiiiiimtiiriii»ii«!ii«iiiiiit»iii»iiiiHiiiiniiiiMMiniiiiiiiiiii»iii'irtiiiii»
OBVESTILO KONZORCIJA ČEBELARJEV
Prepoved škropljenja sadnega drevja s strupi
Prepoved velja samo za dobo cveten/a
dva meseca in trgovinska zbornica iz Gorice mu je odvzela pravico do kontingenta masla iz proste cone. Kot znano je veljala zapora podjetja samo 15 dni, ker je ministrstvo za zdravstvo in higieno skrajšalo zaporno kazen, čeprav je priznalo, da je bila odredba pokrajinskega zdravnika v skladu z zakonskimi določili.
V zvezi s to prijavo, o kateri so pisali vsi krajevni dnevniki, je prizadeti Piotti vložil celo tožbo proti nekemu časppisu in pretekli petek dopoldne je bila pred okrožnim sodiščem v Benetkah v tej zadevi razprava, pri kateri pa je Piotti po svojem pooblaščencu umaknil tožbo.
Pri četrtkovi razpravi so bili poleg Piottija obtoženi tudi štirje razpečevalci'1 ali prodajalci njegovega masla (ali blaga, ki ga je za maslo prodajal). Bili so to; 49-letni Antonio Agnoletto iz Carre-re pri Padovi, 52-letni Erminio Zocchi. glavni ravnatelj Delavskih zadrug v . Trstu, kjer so tudi prodajali izdelek Piottijeve predelovalnice masla, dalje 62-letm trgo-
Konzorcij čebelarjev goriške pokrajine sporoča sadjarjem in kme-tpvalcem na splošno, da ie na podlagi prefektovega dekreta iz 1954. leta prepovedano škropiti sadno drevje v času cvetenja s strupenimi snovmi. Dekret je še vedno v veljavi. Krnici zakona bodo morali odgovarjati po civilnih in kazenskih
Jutri ob 20. uri bosta na trgu pred županstvom v Krminu govorila Papucci in pokrajinski tajnik PSI Semola.
* * *
Italijanska komunistična partija bo imela danes naslednja zborova nja:
umrl ter 68-letni Silvestri Turco iz Trsta, ki ima mlekarno pri Spodnji sv. Magdaleni.
Sodišče je zaradi smrti prekinilo postopek proti De Justu, ter oprostilo Agnoletta, Zocchi a in Tuica. ki so prodajali potvorjene maslo, ki jim ga je dobavil Piotti. ker njihovo dejanje ni kaznivo. Fač pa je sodnik spoznal za krivega Ferranta piottija ter združil vse obtožbe proti njemu v eno samo za ponavljajoči se prestope? in ga obsodil na plačilo globe v znesku 600 tisoč lir in na plačilo sodnih stroškov. Obtožencev 'zagovornih je že naslednji dan. v petek, vložil proti razsodbi priziv. Omenimo naj še, da je državn. tožilec prok. dr. Livio Bernot zahteval zaporno kazen 9 mesecev, ki pa jo je sodnik dr. Mario Bassi raje odmeril v denarni kazni.
Proti Piottiju je bilo vloženih kar sedem obtožnic. Pri prvi, k: nosi datum od 15.11.1960. iz Padove gre za prodajo 7 kg potvorjenega masla: pri drugi iz Gorice z datumom od 21.9.1961 gre za 24 zavojčkov masla: pri tretji iz Gorice od 25.9.1961 za 6o kg.potvorjenega masla: pri četrti iz Gradeža z datumom od 23 84961 za 300 zavojčkov ponarejenega masla; pri peti iz Trsta z datumom 10.10.1961 za 1.5 kg potvorjenega masla; pri šesti iz Gorice z dne 2.104961 se govori o ponavljajočem se izdelovanju in prodaji potvorjenega masla ter pri sedmi .iz- Cervignan« z dne 21.94961 o prodaji 87 zavojčkov takega masla po 200 g.
Kot smo v začetku omenili je vse te prestopke odnosno obtožnice sodnik združil v en sam ponavljajoči se prestopek in na tei osnovi odmeril denarno kazen 600 tisoč lir. Po vsej verjetnosti pa bo imela ta razsodba za posledico še eno razpravo pred okrožnim sodiščem, kakor je to. v običaju in sicer na prijavo ntributa-rie« zaradi tihotapstva predelovalnega materiala.
Tako razpravo smo imeli pred goriškim okrožnim sodiščem že
Priprave na proslave dneva osvoboditve
Partizanske organizacije bodo slavile 19. obletnico osvoboditve v soboto 25. aprila v Tržiču, kjer bo na Trgu republike osrednje pokrajinsko zborovanje. Organizacije bivših partizanov, protifašistov in političnih preganjancev bodo priredile lokalne proslave v nedeljo 26. aprila.
Goriški občinski odbor je na občinski seji obljubil, da bo dan osvoboditve proslavil z odkritjem spominskih plošč na krajih, kjer so streljali talce, ter s priložnostno prireditvijo, na kateri bodo prišle do izraza vrednote protifašističnega boja.
jsns*ud&s& s !»■«•«' >»«•».	«
Sadiarji ne bi imeli od takšnega ne skup čine na Siciliji Pompeo ; ^f|*k
škropljenja nikakršne koristi, pač Collojani.	.. "	’ ”	..........
1 Ronke, ob H, uri m Trgu TJnita
pa morejo povzročiti resno škodo
pijo in ker odženejo čebele, kr sb neobhodno potrebne pri oplojevanju.
če pa se strupi za uničevanje parazitov uporabljajo pred cvetjem in po njem in če se preventivno pokosi trava v cvetju po sadovnjakih, tedaj je mogoče preprečiti uničevanje čebel ter obenem očinkovi-to braniti drevje pred zajedalci
Nesreča delavke v IRA
Na delu v podjetju IRA, ki je v bližini Ceste Terza armata, se je z železom ranila v levo nogo 34-letna Aurora Tomasi s Tržaške ceste 34 Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so Jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju.
Volilna zborovanja PSI in KP!
Italijanska socialistična stranka bo imela te dni naslednja zborovanja:
Danes ob 17. bo na Trgu Cesare Battisti v Gorici govoril Brodolini.
Danes ob 11 uri bo v dvorani Bergomas v Gradiški govoril o’ kmetijstvu član CK PSI Marino Papucci.
govori pokrajinski tajnih Lorenz®	JR M?'*	- flhp al v
Menichino.
V Gradiški ob 16 uri bo v dvorani Bergomas na pokrajinskem mladinskem shodu govoril inž. Cuf-faro iz Trsta.
Vesti iz Sovodenj
Danes. 19. t. m. z začetkom ob U. uri bo v občinskem domu v So-vednjah redni letni občni z bot tamkajšnje kmečko-delavske posojilnice in hranilnice. Na dnevnem redu je noročilo upravnega in nadzornega ndhora, odobritev bilančnega obra-
govcu iz Tržiča Giuseppu Bulia-
/vVcetUo Vi.
Vljudno vas vabimo na predavanje predsednika komisije za manjšinska vprašanja pri okrajnem odboru SZDLJ okraja Koper dr. Svetozarja Poliča o lemi:
POLOŽAJ ITALIJANSKE MANJŠINE V JUGOSLAVIJI
Predavanje bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 (poleg prosvetne dvorane) v sredo 22. aprila 1964 ob 20.30.
Prosvetno društvo BRIŠKI GRIČ iz Steverjana priredi 1., 2. in 3. maja ples s sodelovanjem ansambla iz Ljubljane
Veseli planšarji
ki bodo imeli prvega maja popoldne KONCERT v Dvoru. Na sporedu je tudi več zanimivih zabavnih prireditev.
Odbor vinogradnikov iz Steverjana in z Oslavja bo priredil v kleti baronice Tacco
RAZSTAVO VINA
svoj-itvu- vodje-drugega -gerišikega podjetja #Cremerie isontine«, ki ima svoj sedež v Gorici, Ul. Ca-puccini 13, zagovarjati pred okrajnim sodnikom v Gorici zaradi podobne obtožnice glede potvarja nja masla z mešanjem nedovolje nih primesi. Davčna policija je s tem v zvezi vložila proti njemu ovadbo zaradi tihotapstva materiala, ki so ga pri predelavi uporabi, ali in u.irožno sodišče ga je obsod lo na plaMlo 15 milijonov in 803 tisoč lir globe ter na 7 milijonov ih 4 2.14) lir odškodnine in plačilo sodnih st.ro'kov., 9ku-milijonov
čur.a za 1963 in zadevni sklepi ter 1 pa) torei na preko 23 razno.	| pr
Mislimo, da je k tem obsodbam
TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMI0
TOVORNI PREVOZI
p vse Kraje, tudi v inozemstvo
AVTO ŠOLA LORENZI
Mlarlinrif Po vo“»*lh 8 P» tentom C—D—E, javnih In privat-1'IHIUMM! nih, Je vedno veliko povpraševanje. Ce sl želite t fi	izboljšati položaj, ne odlašajte.
/R|3B'iaej CSg-nini-gp AVTO SOLA LORENZI vam da "Qii na razpolago tovornjak »Fiat 640», avtobus «OM Tauros* in avtobus Državno priznana	«Maccht» s prestavo na volanu,
avtomobilska agenrija
Zdravniški pregled na sedežu in ugotovitev krvne skupine
Ulioa S. La/.zaro, 17 . Tel. 24-245
ULICA VESPUCCI, 13 • Tel. 96-283 (pri Sv. Jakobu)
in novo odprta v Ulici RIVA GRUMULA, 6
Telefon 31100
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Poslušali bo-
6^
NEDELJA, 19. APRILA 1964
pesmi; 18.00 Simf, koncert; 18.55 Plesna glasba; 1945 Športna nedelja; 20.25 Piraudello; «Stari in
_ 1_J :	T 7	_J . rt 1 rtrt T_	_
V-v« .»v.v — .,	m. ~   ... .. — -	UV.jU, ~W.C-(«_/ * UUllUUJiU,
ste; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 mladi« — V nad.; 21.00 Lov na Slovenske pesmi; 10.00 Maša, na- '	”
to Orkester Ray Anthony; 1145 Oddaja za najmlajše; nato Harmonikar Larcange; 12.00 Slov, nabožna pesem; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...;
13.30 Glasna po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 1540 Jam session: j5.30 Radijska novela; nato Kreislerjevi in Rombergovi motivi; 16.30 Popoldanski koncert; 17.50 Plesna čajanka; 18,30
naslov; 2245 Komorna glasba.
II. program
7.45 Jutranja glasba; 9.00 Oddaja za ženske; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 10.35 Glasba za praznični dan; 12.00 Športna prognoza; 1240 Plošče tedna; 13.40 Nedeljski ekspres; 14.30 Teden aktualnosti- 15.00 Lahka glasba; 15.45 Neapeljska pesem; 1645 Klakson; 17 00 Glasba in šport;
P° dr?Styihu- ‘,n kr?Qkri1h;c	18.35 Vaši izbranci; 19.50 Sreča-
«The Clark Sistcrs« 19.00 Sonate	nje med notami. 2035 veliki
valčki; 21.00 Športna nedelja;
a tre A. Corellija; 1945 Nedeljski vestnik; 19.30 Dunajske melodije;
20.00	Šport, 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Vabilo na ples;
22.00	Nedelja v športu; 2240 Mendelssonn-Bartholdy; Simfonija št, 3; 22.50 Plesna glasba.
9 30 Kmetijska oddaja; 1245 Danes na športnih igriščih; 14.00 El Campanon.
Koper
21.35 Belgijska lahka glasba,
III. program
16.30 Radijska črtica; 1740 Bachove kantate; 17.45 Maupassant: »Zakonski mir«; 19.00 Klebejeve skladbe; 1945 Francoska kultura; 19.30 Koncert; 2C.30 Revija revij; 20.40 Boccherinijeve skladbe; 21.20 Beethoven
Slovenija
8.00 Mladinska radijska igra S. Rozman: Lajna; 8.38 Mladinski zbori; 9.05 Naši poslušalci česti-
nad.; 21.50 Knjižne novosti; 22.35 Športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00	«Gospod srednjih let«;
1945 Na meji civilizacije; 19.30 «Rotocalchi in poltrona«; 21.00 Dnevnik; 2145 Šport; 22.05 «Za-bum«.
Ponedeljek, 20. aprila
8.30 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni • prepozno; 19 00 Dnevnik; 1945 Glasbeni carnet; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tv tednik; 22.00 Panika v Kansas Cityju; 22.25 Nova dežela Furlanija-Julijska krajina; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 2145 Film «11 canto delTuomo ombra«; 22.45 Jazz; 2345 Šport.
Jug. televizija
10.00	Praga: Plesi pod vodo; 11.05 Kmetijska oddaja; 11.35 «Vse o čarovnijah« — TV film; 18.30 Športna poročila; 19.00 Mla-
in prestopkom nepotreben ka-kšen
ASANACIJA GOVEJE ŽIVINE, j Občinski živinozdravnik dr. Bur- 1	,
anich bo lutri začel s cenlieniem i posebe,n Komentar, saj je vse ze ^	1 dolgo predmet splošnega javnega
745 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Domače viže; 9.00 Mladinska oddaja; 9.30 Zabavn:	tajo; 10,00 Se pomnite, tovariši;
zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30	10.30 Po slovanskih deželah; 11.30
Zbor «Aleksandrov«; 11.00 Slov. Nedeljska reportaža; 11.50 Ham-lahka glasba; 11.30 Reportaža; mond orgle; 13.30 Za našo vas;
V oddaji Mladinski TV klub nastopajo tržaški pevci s pesmimi s prvega festivala slovenskih popevk na Tržaškem
11.50 in 12.50 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled:
13.30	Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15.15 Filmska glasba, 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 1940 Glasbena medigra; 19.30 Prenos RL; 2245 Ples.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital, morjih;
8.30	Kmetijska oddaja; 910 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod sko zi čas; 21.25 Roditeljski krožek;
13.50 Koncert; 1440 Radi bi vas zabavali; 15.05 Od Ljubljane do Pariza; 16.00 Humoreska tedna; 16.20 Spoitno popoldne; 18.20 Iz znamenitih oper; 19.05 Glasbene razglednice; 20.0J Izberite popevko; 2240 Plesna glasba; 23.05 Sopranistka Neida pittana.
Ital. televizija
1045 Kmetijska oddaja; 11.45 Nabožna oddaja; 15.30 Prenos športnega dogodka:	17.30 Pro-
gram za oajmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.20 Prenos registriranega 14.00 Operna glasba; 14.30 in 1545 športnega dogodka; 2045 Šport V nedeljo skupaj; 1645 Nogomet ne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 od minute do minute; 17.45 Ital. Vietor Hugo «Bedniki» — III-
dinski TV klub; 20.00 Nedeljska izdaja TV dnevnika; 20.45 Matjaž Kmecl; «Konec afere« — TV komedija; 21.30 Poročila.
Ponedeljek, 20. aprila
9.00 Preno- s kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije; 15.40 Te levizija v šoli; 15.20 Ponovitev šolske ure; 17.30 Tečaj angle-škt-ga jezika; 18.00 TV v šoli;
18.30	Poročilo in pregled s kongresa ZSJ; 19.00 TV obzornik;
19.30	Teiensk. športni pregled; 20.00 TV drevnik; 21.00 Sprehod po velesejmu; 2145 «Napoleonov oficir«; 22.45 Jazz na ekranu; 2345 Poročila.
goveje živine proti tuberkulozi in brucelozi. Cepljenje se bo vršilo po naslednjem redu:
V ponedeljek, 20. t. m. v Gabrjah; v torek 21. t. m. v Rupi; v sredo 22. t. m na Peči; v petek in soboto pa na Vrhu. Naslednji teden pa bodo nadaljevali s cepljenjem živine v Sovodnjah in drugih vaseh. Opozarjamo živinorejce iz posameznih vasi, da morajo biti v zgoraj navedenih dnevih popoldne na razpolago za cepljenje svoje živine.
Danes sta se v Gabrjah poročila Jožica Pavletič iz Ga-brij in Jožef Jarc iz Doberdoba. Prijatelji in znanci jima čestitajo.
ogorčenja proti atentatorjem na ljudsko zdravje m njihovim zaščitnikom ter so bile s tem v zvezi že leta 1962 izglasovane protestne resolucije v goriškem občinskem in pokrajinskem svetu, kjer se je zahteval strog postopek proti takim potvorbam živil, ki so škodljive za človeško zdravje na splošno; še posebno pa velja to za maslo, ki služi v veliki meri kot hrana za otroke in bolnike.
TEMPERA! URA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20,6 stopinje ob 13.30, najnižjo 6,6 stopinje ob 240, Povprečne dnevne vlage je bilo 55 odstotkov
Včeraj-danes
v Gorici
VERDI. 15.30, 18.30 in 21.30 «11 Car-dinale«, T. Tryon in Romy Schnei. der. Kinemaskopski film v barvah.
CORSO. 15.00: «Dove vai sono guai«, J. Lewis in H. Jillst John. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22.
viTTORIA. 15.00: «11 Oallo delle pl-stole«, T. Joung in D Duryea. A-meriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 15.15:	«Joselito in A-
merica«. Joselito in C. Quesadas. Barvni španski film. Zadnja predstava ob 21.30.
v Tržiču
PRINCIPE. «Sotto 1’albero Yum Yum», Jack Lemmon in Carol Linley.
NAZIONALE. «Ercole sfida Šansone«. Kirk Morris in Richard Lloyd Barvni film.
EXCELSlOR. «Parliamo di donne«, Svlva Koscina, Antonella Lualdi in Vittorio Gassman.
AZZURRO. «Nella valle dei coman-ches«. Audie Murphy, Ben Coo-ner in Colleen Muller.
v Ronkuh
RK). «L’ultimo treno da Vienna«, Robert Taylor in Curd Juergens. Barvni tilm Walta Disneya. Nastopajo konji iz Lipice pri Sežani. RIO. «Ieri, oggi, aomani«, Sofia Loren in Marcello Mastroianni. Barvni film
v Movi Gorici
od 17, do 19. aprila italijanski barv-film Trojanska vojna, 21. in 22. aprila ameriški film Osamljeni so hrabri, 23. in 24. aprila italijanski film Vsako noč je Novo leto. ŠEMPETRU:	19. aprila italijanski
film Vsako noč je Novo leto, 21. in 22. aprila norveški film Mladi grešniki, 23. in 24. aprila ameriški film Osamljeni so hrabri. SOLKANU: 19. aprila sovjetski film Pravljica o sibirski zemlji, 21. a-prila italijanski barvni film Trojanska vojna.
KOBARIDU:	19. aprila ameriški
barvni CS film Dober dan žalost, 22. aprila italijanski CS film AS Asov.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Od 12. do 18. aprila se je v go-riški občini rodilo 27 otrok, umrlo je 11 oseb, bili sta dve poroki in 10 oklicev.
ROJSTVA: Alberta Nunzi, Anna-rosa Temon. Marco Martini, Cin-zia Mian, Maria Fasiolo. (rojena mrtva), Marco Blasig, Flavia Le-stan, Claudia Ciampa, Nievo Del Sal, Pierpaolo Saunig, Sergio Vi-scovich, Marina Dissegna, Gabriel-la Piva, Luisa Selva. Claudia Fu-mis, Franco Vittor, Riccardo Pod-versic, Leonardo Fini, Mauro Lo-dolo, Davide Mauri, Gianfranco Passador, Flavio Battistutta, Anto-nino Alessandria, Guido Visintin, Boris Tomšič, Fabio Di Nallo, Giuseppe Paone.
SMRTi: upokojenec 72-letni Cor-rado Colussi, 76-letna Anna Bran-dolin, vd. Sgubin, delavec 19-letni Francesco Sanfilippo, 62-letm Gi-rolamo Missiaggia, 49-letni Vasco Zanardo, 35-letna Teresa Sinico, por. Russo, 78-letni Pietro Podgornik, industrijec 64-letni Ferdinan-do Biasol, upokojenec 89-letni I»i-doro Badini, občinski delavec 54-letni Giuseppe Sussi, 56-letni Atti-lio Vendramin.
POROKE: oficir ital. vojske Antonio Coppola in delavka Giovan-na Uršo, strugar Bruno Feri in tekstilka Gabriella Pintar
OKLICI: sluga Claudio Selauze-ro in Anita Donda. tekstilec Ennio Cozzutto in Rosanna Cecot, finančni stražnik farmelo Catania in Ko. sina Gortona. lovski čuvaj lsidoi« Antonelli in Angela Bulfon. banč ni sluga Sergio Zavertani in Ir „ govska pomočnica Argia Časar«.*
profesor Franco Furlan in uradni ca Maria Petruzziello, bančni u-radnik Luigi Cosulich in poštna uradnica Fernanda Delneri, proiz-vodnik Enzo Marangoni in frizerka Loredana Toffoletti, finančni stražnik Ciro Caglione in Velia Farinelli, delavec Mario Floremn in delavka Miroslava Kerpan.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S, GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes 19. aprila bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71
PRIZNANO
AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
L X GOR!ZIAN\
GORICA
Ul Duca d'Aosta IHO - lel 2K-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BI.AtiA
VOLKSWAGEN 1200
A U T O SACCHEIT1 Lastnik L. Sacchetti
GORICA,1
Ul G. Cascino št. 7, tel. 20-69
☆
ARETlA
med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka
☆
ARETTA
ULTRA THIN
PRIHODNJO
SOBOTO
IN
NEDELJO
NA
STADIONU
«PRVI
MAJ»
Mednarodni
namiznoteniški turnir
za trofejo Bora
Švicarji in Jugoslovani najavili udeležbo
Samo šest dni nas še loči od pričetka velikega namiznoteniškega tekmovanja, ki ga prireja športno združenje Bor v počastitev svoje petletnice. Obenem bo to drugo mednarodno tekmovanje za trofejo Bora, ki si jo je v njeni prvi izdaji prilastil Avstrijec Wegrath.	_________________________
Ze zdaj smemo trditi, da bo ta velik športni dogodek privabil v naše mesto, razen povabljenih atletov iz tujine, vse najboljše igralce iz Italije, katerim bo dana možnost, da se pomerijo z jugoslovanskimi in švicarskimi igralci, ki so zasloveli na vseh evropskih in izvenevropskih igriščih,
Švicarji se bodo namreč udeležili turnirja s svojim Mariom Ma-riottijem in s svojo prvakinjo Mo-nique Jaquet.
Številnejše in kvalitetno na zelo visokem nivoju bo tudi jugoslovansko zastopstvo. Namiznoteniška zveza Slovenije je namreč poverila udeležbo akademskemu klubu Olimpija, ki ima letos prišito na svojih dresih značko državnega prvaka. Zensko vrsto sestavljajo v glavnem mlade atletinje Škerlj, Zrimec, Virant in Juvane, medtem ko je moška zasedba zelo močna. Grintal. Jazvič, Krnc in Sazonov so znana imena na jugoslovanskem namiznoteniškem polju. To vrsto bo pa vodil ravno tako mladi, a po svojih uspehih že vsem znan igralec. Edvard Vec-ko. Le-ta je bil skupaj s Frelihom že gost v prvi izvedbi tega tekmovanja in je zasedel drugo mesto. Od tedaj dalje je Vecko tako izpopolnil svojo igro, da sj je v tem obdobju nabral dolgo vrsto izrednih uspehov.
Spored tekmovanja je obširen in predvideva naslednje turnirje:
I.	kategorija za člane in članice in v moškem in mešanem doublu;
II.	kategorija
III.	kategorija za mladince
Tekmovanje se bo začelo v soboto 25. t.m. ob 9. uri z igrami mladincev in tretjekategornikov ter se bo nadaljevalo popoldne s tekmami igralcev II. kategorije.
Zvečer pa se bodo pričele borbe prvokategornikov.
V nedeljo 26. se bo tekmovanje nadaljevalo v jutranjih in popoldanskih urah, ko bodo na sporedu zaključne tekme I. kategorije in dvojic.
Odpovedana tekma Madžarska - Italija
Ker je bila nogometna tekma Madžarska-Italija odpovedana, potovalni urad
AURORA
vabi vse prijavljence za izlet, da se nemudoma zglasijo v uradu v Ul. Cicerone 4, tel. 29243
Danes popoldne v Neaplju
Italija proti Franciji z reprezentanco B lige
NEAPELJ, 18. — Jutri se. bosta drugoligaški reprezentanci Italije in Francije že četrtič spoprijeli med seboj. Srečanje bo gotovo zanimivo, ker je trener Italijanov Magni obljubil, da se bo odločil ________________ za napadalno taktiko, s čimer bo
sr
Šport pri nas
Odbojka: ob 10.30
Bor-Fiamma
za prvenstvo B lige
Danes ob 10.30 se bo Borova še-storka poslovila od navijačev in tudi od tftttSnjV*# ^ehktVa-B TiiSe. V zadnjem dvoboju prvenstvenega turnirja se bodo borovci spoprijeli z nevarno ekipo beneške Fiamme.
Nogomet: ob 15.30 Primorje - Edera za prvenstvo H skupine
Danes ob 15.30 se bo amatersko nogometno prvenstvo H skupine zaključilo s tekmo med proseškim Primorjem in Edero. Tekma, ki bo na igrišču Ponziane, bo zelo važna, ker si bo zmagovalec osvojil naslov prvaka te skupine in z njim pravico do nastopa v finalni fazi prvenstva.
prav gotovo zadovoljil gledalce, ki si želijo golov. Največje pričakovanje vlada za nastop Nocere kot vodja napada. Igralec se veseli in obenem boji nastopa, a upa, da ne bo nobenega razočaral. Najmanj pa seveda tehničnega komisarja A reprezentance Fabbrija, ki ga baje hoče preizkusiti v prvem moštvu, ko bo to igralo proti Švici.
Francoski tehnični komisar George Verriest upa, da se bo lahko tokrat izognil neodločenemu izidu. in„ da. ..bodo transalpinci izšli iz neapeljskega dvoboja z zmago. Francoski trener je že izbral taktiko in vse kaže, da bo dal Italijane, ki so najbolj nevarni pred golom, ostro «zastražiti».
Debeli proti suhim danes v Boljuncu
Danes popoldne se bo z akademsko točnostjo začela ob 15. uri v Boljuncu že tradicionalna nogometna tekma med debelimi in suhimi akademiki. Prireditelji vabijo vse prijatelje nogometa in tiste, ki so željni smeha na tekmo, kjer bo obilo zabave in tudi ... pijače (s prigrizkom).
(Nadaljevanje s 3. strani)
toda njeni prsti so krčevito držali krmilo in avtomobil je nadaljeval svojo blazno dirko v ravni črti.
John se je za hipec ozrl, da pogleda Marto v obraz in da ji zavpije, naj izpusti volan... Toda ni mogel izgovoriti nobene besede več, V tem hipu je Marta izpustila krmilo in se vrgla nazaj na svoj sedež...
Nikogar ni bilo v bližini, da hi videl in slišal, kako je avto treščil v zid, ki je delil deželno cesto od njunega posestva. Nekaj
ZADNJI OVINEK
sekund pozneje je bilo slišati .'e nekaj šibkejših šumov:	žvenket
razbitih šip, tu in tam kakšen padajoč kovinski del, zračnico, ki je izpuščala zrak. Nato je bilo slišati samo še grgranje vode, ki je uhajala iz razbitega hladilnika...
• » *
Ko je Marta opotekaje se stopila v hišo, je najprej zagledala telefon in se spomnila, da mora poklicati policijo, Povedala bo, da je John nocoj popil nekaj več
kot po navadi in da je nenadoma začutil usodno potrebo, da ji pokaže, da je še vedno stari pogumni voznik. Rekla bo, da je sedela na zadnjem sedežu in da so jo rešile mehke blazine.
Toda preden je poklicala policijo, je morala napraviti še nekaj. S težkim omotom v rokah se je Marta povzpela v šobo, kjer j? imel John shranjene svoje trofeje. Odprla je zobaj in spustila vanj stvari, ki jih je imela na feje. Odprla je zaboj in spustila ščil v zid: vatiran jopič, debelo odejo in debel šlem. kakršnega nosijo avtomobilski akrobati...
Gallus...
(Nadaljevanje s 3. strani)
Osrednji del knjige tvorijo pa reprodukcije v moderni notaciji številnih del teh treh skladateljev, ki obsegajo dvesto dve strani. Po obsegu je to najpomembnejša slovenska izdaja stare slovenske glasbe in z njo nadoknadi slovenska kultura vsaj delno predolgo in pretemeljito zamudo na tem področju.
Približno tretjino strani posveča knjiga Gallusovim skladbam in priobčuje enajst njegovih madrigalov, to je posvetnih zborovskih pesmi. Doslej so bili znani in izvajani predvsem njegovi cerKveni moteti. Zato bo ta izdaja izpolnila težko vrzel, tipajmo le, da je to prvi znak dobre volje, ki bo privedel v kratkem do popolne kritične izdaje vseh Gallusovih del.
V teh madrigalih spoznamo vse značilnosti Gallusove govorice; kakor opozarja sam doktor Cvetko, je v razliki od motetov o-pažati v njih večje ritmično ni-ansiranje. Za glasbenika je prava poslastica, brati te čudovite partiture, slediti igri glasov in deljenih zborov, občudovati Gallusovo peteroglasno, šesterogla^-no, osmeroglasno arhitekturo. Mimo tega užitka si lahko še pričaramo glasove, zvočne gmote, prelivanje harmonij. Toda za neglasbenika ostanejo te partiture mrtva črka, dokler ne bodo slovenski zbori poskrbeli za oživitev teh del in za njihovo popularizacijo. To seveda ni lahko, ker take skladbe zahtevajo odlične zbore. Toda mislimo, da je to kulturna naloga, ki se ji ne bodo smeli slovenski zbori odtegniti.
Tudi plavčeve cerkvene skladbe so zanimive in nudijo predvsem glasbenikom dovolj poučnega blaga. Vendar ne dosežejo po izvirnosti in lepoti moči, ki je lastna vsem Gallusovim pesmim. Plaveč je manj pomemben skladatelj, manj oseben; njegov pomen pretežno zgodovinski. Toda njihova izdaja pomeni tehtno obogatitev slovenske cerkvene glasbe. In slovenski cerkveni zbori imajo zdaj lepo priložnost, da spremene od časa do časa svoje stereotipne in oguljene sporede; vsaj ob kakem pomembnem prazniku lahko sežejo po štiri Plavčeve mo-tete, ki jih je Cvetko izbral.
Po Plavcu nas je presenetila svežina in domiselnost, ki je lastna dvema objavljenima Do'-larjevima skladbama. To sta obsežen in mogočen Miserere mei za štiri pevce soliste, pevski zbor, četverne viole, violon in orgle ter zgolj instrumentalna Sonata a dieci za dvojne violine, četverne viole, klarino, tri pozavne in orgle. Mestoma nas spominjajo na Haendlovo tekočo instrumentalno glasbo, mestoma na italijanske sodobnike, a je mimo vsake neizogibne primerjave z lahkoto ugotoviti, da ima ta Dolarjeva glasba tudi mnogo osebnega in svežega. Toliko pač, da bi jo s pridom lahko izvajali na kakem simfoničnem koncertu.
Omeniti moramo tudi bogato in prikupno zunanjo opremo knjige, ki je v čast znameniti slovenski založbi.
Pavle Merku
Gosrilna
«Maček»

ft
\ ][ LJUBI. I A N A
Cankarjevo nabrežje 15-11 Vas vabi na razne primorske In druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski
............iii
it 'UP'
M
im

O
HOTEL
LEV

HOTEL KRN
TOLMIN — TEL. 39
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa,
specialitete na žaru in dobra kuhinja.
Ob sobotah in nedeljah ples. Vljudno se priporočamo
d HOTEL ..TURIST"
LJUBLJANA, Dalmatinova 13, tel. 37-110
Hotel »TURIST* se priporoča cen. gostom za obisk v sodobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima — priznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE «ZLATOROG», ki nudi predvsem specialitete iz divjačine in obrat «DALMACIJA», ki nudi ribe pripravljene na vse načine.
LEV
209 sob
Novo —
LJUBLJANA Vošnjakova 1 Telefon 30-555 Telegram: LEVHOTEL LJUBLJANA «A» kat. s kopalnico, restavracija, terase, dancing kavama, a-peritiv bar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, šale za bankete in konference, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino in boksi za pse moderno — luksuzno
HOTEL C EL El A
tel. 2041. 2042 SE PRIPOROČA
CELJE
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA - Tel. 33-133 priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo - Terasa - Vrt - S terase lep pogled na Ljubljano
GRAND HOTEL «UNI0N»
Tel. 20-750, 21-742
s svojo restavracijo in senčnatim vrtom, kavarno in hotelom, se priporoča cenjenim gostom
Obiščite zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO, RIMSKE TOPLICE
Rogaška Slatina zdravi bolezni prebavil, ledvic in jeter, Dobrna ženske in manegerske bolezni, Laško revmatizem in rehabilitacija invalidov — Za izlet priporočamo tudi prekrasno Logarsko dolino — Informacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, Utat, Patemiti ali pri Tourist Office — Celje
Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri Izradni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi Škocjanske jame pri Divači
Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan
HOTEL „SLON“
LJUBLJANA ■ Titova 10, tel. 20-644, 20-645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telet. 20-641—44
HOTEL «JEL0VICA> - BLED - TEL. 316
BLED vabi
■ .- .» *?
Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezera
NOVA GORICA — Telefon 20-44 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija «Izletnik» s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno organizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu.
HOTEL KRAS “
»odi vse hotelske usluge in se priporoča n cenjeni obisk
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA — Tel. 20-61, 20-32
s svojimi obrati restavracijo, kavarno. Prvorazredna kuhinja. Ples vsak večer razen ponedeljka. V primernih dneh je ples na vrtu.
PARK HOTEL
BLED
Telefoni 284 - 338
200 ležišč, restavracija,
kavama, nočni bar Hotel odprt celo leto.
V sestavu Park hotela je tudi Sporthotel na Pokljuki in Izletniški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno
Hotel TRIGLAV Koper
Telef. 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača in inozemska kuhinja. Telef. 21 in 51
B
O
V
E
C
Priporočamo tudi obisk hotela «Planinski orel« v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangartom
Pod zdravstvenim nadzorstvom ponovno vsakodnevno poslujejo svetovno znane moderno rekonstruirane morske termalne kopeli PALAČE HOTELA
Indikacije: revmatična obolenja, ženske bolezni, obolenja dihalnih organov — Na razpolago: Tople morske kopeli. Kopeli z morsko slanico. Masaže, inhalacije, blatne obloge, blatne kopeli - Vse informacije v upravi Palače hotela, Portorož, tel. 73145

V PORTOROŽU
Izkoristite vaš L za ogled izvirkov VIPAVE
V BOTHU VIPAVA in v GOSTIŠČU OB n VIRU g« prijetno postrežejo
HOTEL
ADRIA
ANKARAN (bivši S. Nicolb)	Telefon 74-112
bo odprt od 1. maja dalje skozi celo leto
t. G. P. - METROPOL
PIRAN — Telefon 73-313
vabi na odlične specialitete in izbrane pijače v vseh svojih obratih; nočni bar «Tri papige* v Piranu z mednarodnim artističnim programom, odprt je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo «Lucija» pri Portorožu
vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami
redno progo Jadran - Južna Amerika ■ via Zahodna Afrika (Rijeka -Spht . Napoli - Genova • Marseille - Casablanca - Dakar ■ Conakry -Takoradi . Tema. Rio de Janeiro - Santos - Montevideo - Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko ■ ZDA . Zahodna afriška obala . sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernim! tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. - Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba*, Piran, Župančičeva uL 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi: 035—22, 035—23. Telefoni; 73470 do 73-477,
JOŽA HOR V A T: 'w/w/w/w/w'wj'~c'
Venomer gleda Kapara pred seboj to prijetno sliko, kako mu komandant brigade govori posmrtni govor, gleda v mislih izkopan grob in urejeno četo, ki bo izstrelila častno salvo, a ne sliši več besed svojega komandanta. Z žalostjo misli o tem, da zares prav nikjer ni omadeževal časti narodnega borca. Ne gre za fronto, kajti tam je bilo marsikaj, česar komandant ne ve in je bolje, da ne ve. A v zaledju...! Da, saj to je najbolj žalostno, tu v zaledju, med ljudmi, med tolikimi ženskami, je Kapara bil in ostal pošten. — Dve leti sem v vojski in niti enkrat... Niti enkrat! Da sem vsaj spal s katero, da sem vsaj legel in prespal zraven nje. Pa da sem vsaj kakšno našel, četudi bi njen mož bil domobran, pa vsaj to, a vsega tega... nič! Ne da bi se mi ne dalo, pač pa ni bilo prilike in tudi nisem vajen tega, kakor je Brico. — Se enkrat je pomislil na svojo smrt in globoko pa otožno vzdihnil: Eh, kako bo žalostno in bedasto, če zares končam tako — pošten! A končal bom morda še nocoj.. Tam, kjer me pokopljejo, naj mi namesto križa tovariši postavijo napis: «Tu leži Kapara. V Bosni se je rodil, na Kalniku oči odprl, na tem mestu se je od sveta ločil. Popotnik postoj, pomoči se na njegovem grobu, da bo trava, ki pod njo počiva, bolj zelena...* Res, tako je. žalostno, a je tako. To sem si dobro izmislil, to s popotnikom... to je dobro... Tisto pa: «...na Kalniku oči odprl...» tisto ni dobro, tega ne bodo razumeli. Ne
bodo razumeli, čeprav je resnica. V Bosni sem se rodil, a šele na Kalniku, v tem hrapavem Zagorju sem odprl oči, spoznal zakone življenja in postal zavesten del te naše borbe in partije, Kaj sem bil pred vojno? Konjiček! Bedno, sestradano kljuse pod tovorom, to sem bil. Kaj sem pa danes? Ce bi že prav nocoj padel, bodo še dolgo pomnili borci in narod partizanskega mačka Ilijo Kaparo! Ce padem, naj me zakopljejo tu v tl zagorski zemlji, tu, kjer sem se rodil, naj počivam!... Gospod bog, ko si že ustvaril to blato, vsega si ti kriv, ozri se na moje gojzarje! Raztrgani so, na eni in na drugi nogi mi kuka palec ven, voda mi tako pljunka v njih, da bi me utegnil sovražnik slišati na več kot sto metrov. Ustaš, ki sem mu pred dvema dnevoma snel šlem, je imel dobre gojzarje, a zame premajhne. V Zelem Mrkvici, kjer sem zatrdno računal, da pridem do čevljev, sem naletel na mornarje in če sem jih še tako pregledoval, nisem našel več kot enega, ki je nosil čevlje moje velikosti, pa je ostal pri partizanih in mu jih nisem smel sezuti. Zato te prosim, navedi me pri prvem srečanju s sovražnikom na koga, ki ima tako velike noge kot jaz, daj mu dobre in trdne čevlje in mu šepni, naj ne prehaja na našo stran. Ali pa, te prosim, spremeni me nocoj v ptico, daj mi perutnice, da bi lahko letel, da bi se ognil jam in kotanj, da ne bi se spotikal ob kamenju in koreninah, da ne bi padal pred teboj na obraz v blato, kakor se mi je zgodilo nocoj že sedemkrat. Zaspan sem in obupno me grabi dremež. Kako srečen bi bil, ko bi se mogel spustiti na tla, se zavaliti v tole mehko blato, leči v lužo in vsaj malo zaspati! Nisem pošteno spal, že ne vem več od kdaj; ali pa naredi, da se enkrat naspim po mili volji kot jazbec v brlogu, ali pa me spremeni v ribo, ki zanjo pravijo, da ji leta in leta ni treba spati, še očesa ne zatisniti. Da le človek ne bi bil! V ribo, v ptico me spremeni nocoj, če imaš kaj srca za vojaka — popotnika, nesrečnika. Zaman... Vem, da prosim zaman. Jezen si name, ker sem ti pojedel klobase, užaljen si, ker sem tvojemu zvestemu služabniku v
vasi Hurmancih ustrelil Pikico, ljubljeno svinjo. Zato nocoj nočeš narediti, da bi bil ptica v zraku ali riba v vodi. V svoji premodri zlobi si določil, naj bom konj, navaden vpreženi partizanski konj, ki gazi po tem blatu in vsem kolne očeta in mater...! Nisem natanko slišal; ali ni tu nekje zalajal pes? Čakaj, tudi petelin se je oglasil, najbrž je blizu hiša. Vzel bom vodiča, čeprav mrtveca. Prekleti vodič! Kakšna tema! Obupno! Besen sem in naj mi nocoj nihče ne stopa na žulj, ker ga bom ubil, ne da bi trenil. Ko bi mi zdaj mačka preletela čez pot, bi še njo ubil. Tudi psa na verigi, če zalaja, in čuka, če se oglasi na strehi. Vse!
V tem trenutku nekdo zavpije iz teme;
— Stoj...!
Kapara obstane in prisloni puško k obrazu.
— Kdo gre? — vpraša tisti glas negotovo in boječe.
— Smrt! — odgovori Kapara in pritisne na petelina. Plamen švigne in razsvetli noč. Ponorel od težav in grenkosti se Kapara zakadi na čelu desetnije in takoj za njim se spustijo njegovi risi: Martin, Kocijaš, Kapsula, Vodenjak, Repica, Djak... — Lezi!!! — jim krikne Kapara in udari vžigalo bombe ob puškino kopito. Eksplozija zabobni in takoj za njo pokličejo borce na juriš gromoviti klici partizanskega mačka. Kapara se v hipu pretolče do prvih hiš in tu na svoje olajšanje spozna, da je nalogo izpolnil, prispel je v Gluboki Breg. Vendar ga vodič ni potegnil! Zdaj pa bo, kar bo! V strašni noči se je bataljon razpostavljal, slišalo se je, kako kličejo komandanti in komandirji in v varstvu teme so čete prehajale v napad. Ogenj, rafali, bombe, metež! Pred Kaparo so se pojavljale nekakšne, komaj opazne sence, in prav tako naglo tonile v temo. __ Zajci niso spe. zajci pred nami? — Kapara znova premakne desetnijo. — Predaj se...! Predaj se...! — je kričal na slepo in rinil v temo, v objem negotovosti in številnim sovražnim
rafalom ki so rešetali noč. Kmalu opazi, kako se cerkveni
Z	‘/iT1 kak0r doIga srebrnkasta riba, obešena na
nevidno nit. Nekje v zraku se razplamti svetla raketa in v njenem siju Kapara zagleda - tanke! Da, trije ali štirje tanki so stali sredi vasi na majhni trati pred cerkvijo. Tanki! Da ni bilo tiste rakete, bi bil dobesedno priletel nanje. Bili so v za-,i.!n Kapara jih je opazil prav zadnji čas. — Lezi! — je zakričal svojim, kar najbolje in naglo pripravljal zadnjo bom-bo in medtem ko je bliskovito premišljal, kdo v desetniji bi se utegnil imeti steklenico z bencinom, je opazil, da se tanki ne premikajo. Ne premikajo se in motorji jim ne brnijo. Oho, kaj pa je to? Celo v ogenj ne prehajajo! Ali posadka spi ali pa je to kakšna prikrita prevara ustaških zlikovcev? Povsod okoli Kapare se je razvnela bitka in strašni klici partizanov parajo noč. Spomni sc Rila Zelene Mčkvice, spomni se tistega prekletega bunkerja ob dohodu v oporišče in privzdigne ga jeza. Kaj bo spet ležal in z nosom v blatu pričakoval Siračo Laza, ki bo pritekel in zakričal: — Kaj ruješ to zemljo, sonce ti ognjeno! Čakaš da ti tanki zlikajo zadnjico?! — V dolgem zamahu Kapara zažene bombo počaka eksplozijo te železne hruške, potem pa se približa tankom Zdaj že jasno razloči mrke obrise železa in jekla Po zunanjosti Kapara najprej dožene, da bi to utegnile biti italijanske tankete ali «žabe», kakor so jim borci radi pravili. To mu takoj vlije poguma. «Zabe» so bile tri, druga pri drugi. Nekakšne čudne cevi so štrlele navpik proti nebu. Kaj, takšne topove imajo te «žabe»? Ne, to pač ni mogoče. In tako čuden duh prihaja od njih! Cevi? Ne, to najbrž niso topovske cevi... Potiho pokliče Repico: — Ti imaš boljše oči, poglej, ali so tiste cevi protioklopnika, mitraljeza, metalca plamena, ali česa drugega? —| Repica napne oči in na Kapa-rovo začudenje iznove: — Dimniki! Tovariš desetar, to so dimniki! To je... — Ni prišel do konca. Kapara vse razume.
(Nadaljevanje sledi)
S-3	^