AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME No- 1 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 3D, 193: LETO XXXV.—VOL. XXXV, NOVIM UPOM NAPROTI! ComecM \<\D/ sltP o^rr lili jf^Ljl^liL^ mskr Velike korporacije so do-bile v kratkem povrnjenih nad $80,000,000 Washington, 1. januarja. — Pred koncem leta 1932 so razne velike ameriške korporacije kot tudi posamezniki dobili povrnjenih $80,583,504 v davkih, kot naznanja zakladniški oddelek! ameriške vlade. V tej svoti je! vključenih tudi $19,000,000 obresti, katere je vlada povrnila posameznikom, ker je držala njih denar nepravilnim potom. V letu 1931 je bilo vrnjenih samo $69,000,000 preveč plačanih davkov, v letu 1932 pa že $80,-000,000, toda v letu 1929 je zvezna vlada vrnila celo $190,000,-000 v preveč vplačanih davkih, in od tega je bilo nad 40 milijonov v obrestih, ker postava pravi, da če je kdo preveč vplačal v zveznih dohodninskih davkih, da je opravičen do obresti za ves čas, odkar je vlada prejela denar in ga zopet vrnila. Od leta 1922, odkar je vlada začela vračati preveč vplačani denar na davkih, je vrnila vsega skupaj $1,351,850,026, in v tem je vključenih $263,000,000 v obrestih. --O-- Prijetna zahvala Miss Angeline E. Dejak, ki bo v kratkem prva slovenska zdravnica v Zedinjenih državah, nam pošilja iz Creighton Medical šole, Omaha, Nebraska, sledeče pismo: Moja iskrena želja je izreči najprisrcnejšo zahvalo vsem mojim prijateljem in znancem za iskrene čestitke k mojemu graduiranju. Najbolj prisrčno zahvalo mojim preljubim staršem za njih veliki trud in požrtvovalnost. Upam, da bom v kratkem lahko osebno izkazala svojo hvaležnost. Delovala bom v prid našemu slovenskemu narodu na polju zdravniške vede. In obenem želim srečno in veselo Novo leto! Vaša vdana — Angeline E. Dejak, CreightOn Medical School, Omaha, Nebraska. Preveč živeža Približno tri funte in pol solidne hrane dobi sleherni jetnik v okrajnih zaporih dnevno kot so preračunali eksperti. To je mnogo preveč, kajti kot pripovedujejo eksperti, zadostuje za povprečno osebo dnevno poldrugi funt solidne hrane. Zakaj je šerif Sulzmann tekom leta kupoval tako obilno hrano je nemogoče povedati. Sulzmann le trdi, da morajo njegovi jetniki dobro in obilno jesti. Samo leave so povžili jetniki 13,-800 funtov- tekom leta. Mladenič umrl Danes zjutraj je umrl mlad slovenski fant Nick Kordič; star 22 let, stanujoč na 1415 E. 39th St. Podrobnosti poročamo jutri. Truplo ima v oskrbi pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi. Mirno novo leto Policija ni bila na starega leta večer ali na novega leta dan v mestu skoro nič zaposljena. Aretirali so le par pijancev, nekaj razgrajačev, vse drugo je Pa bilo mirno. Celo raketirji niso bili na delu. Po operaciji Rojak Emerik Pavčič, 17928 Hillgrove Ave., je srečno prestal operacijo v Glenville bolnici. Počuti se dobro in so prijatelji pro-šeni, da ga obiščejo. Card party in ples Članice podružnice št. 14, Slo. venske ženske Zveze, priredij( nocoj card party in ples. ! Bolgarski kralj si ogleduje1 revolucijo pri oknu.Re-volta' v Bolgariji Sofija, 1. januarja. Ko se je bolgarski kralj Boris posvetoval s svojim ministerskim predsednikom Mušanovom, je nastala precejšna revolta v neposredni bližini kraljeve palače. Kralj Boris je prekinil avdijenco in hitel k oknu kraljeve palače, da vidi, kaj se godi na ulici. V te-pežu med policijo in revolucij o-narji je bil ubit en policist, dva civilista in več oseb je bilo ranjenih. Revolto so uprizorili Macedonci, ki povzročajo v Bolgariji in obmejni Jugoslaviji velik problem. Njim je pripisati največ umorov, dasi so v manjšini in nimajo splošnih simpatij. Kralj Boris je imel že mnogo sitnosti radi Macedoncev, ki neprestano vpadajo na jugoslovansko ozemlje in pustošijo zemljo. Boris je izdal stroga povelja, da mora policija to v bodoče preprečiti. Naredili so pogon na glavni stan stranke Macedoncev in zaplenili razne listine. -o- Zanimiv obisk Pri svoji sestri Mrs. Martin Mlatkovič, 1271 E. 170th St., se nahaja sestra Miss Frances Turk. Odlična rojakinja je nedavno tega dospela iz afriških pokrajin, kjer je bila kot bolniška strežnica in poslanica neke angleške prosvetne družbe. Dasi živi lVIiss Turk že od nekdaj med Anglži, pa kljub temu "dobro obvlada slovenski jezik. Zelo se zanima za našo zgodovino in naše življenje tu in v stari domovini. Pred nedavnim je obiskala tudi Jugoslavijo, o kateri se je pohvalno izrazila. Miss Turk namerava ostati v Clevelandu par tednov, potem pa zopet odpotuje po svojih opravilih. Miss Turk je bila rojena v Zelšah pri Rakeku. V Ameriko je prišla kot mlada deklica s svojimi starši. Iskreno dobrodošla v naselbini in upamo, da bo odnesla s seboj najlepše vtise in spomine. -o- Radio program Na novoletni dan smo imeli v Clevelandu zopet jako lep slovenski radio program. Nastopila sta dva naša najboljša pevca, g g. Louis Belle in Frank Plut. Kot prvo pesmico , sta v duetu zapela "Spominek." Mrs. Plut je lepo spremljala na piano. V solospevu je potem nastopil g. Frank Plut, ki je zapel "Polka je ukazana.'1 V duetu sta oba pevca zapela "Gorjanska" nakar je Mr. Belle zapel jako simpatično "Ančica." Oba pevca sta v resnici izborno zapela. Prav iskrena hvala obema. Nastopil je tudi orkester, Lenarčiče vi "Trije mušketirji," ki so prav dobro igrali. En valček so zaigrali v počast Mr. in Mrs. Le-naršič, 1144 Norwood Road, ki v kratkem praznujeta srebrno poroko. Tekom radio programa je govoril za par minut Mr. A. Grdina, ki je povedal o stroških radio programa in profeil vse za sodelovanje. Svinjsko meso Od leta 1873 ni bilo svinjsko meso še tako poceni kot je te »!dni. Velike klavnice so natlačeni no polne svinjskega mesa, ki se - prodaja na debelo po $3.00 za ■ 100 funtov. Kot vzrok nizkih cen svinjskemu mesu navajajo dejstvo, da ljudje ne uživajo več - toliko svinjskega mesa kot prej. ) Velike klavnice zaenkrat sploh ne kupujejo več prešičev. Župan Miller znižal svojo plačo i Župan Miller je v pondeljek; podal javnosti prvo letno poro- j čilo o svoji vladi. Iz tega po-! ročila se posnema, da je mestna > vlada v letu 1932 potrošila $4,-j 300,000 manj kot pa mestna1 vlada v letu 1931. In dočim je j vsaka bivša vlada zašla koncemj leta v dolg, mesto Cleveland v! letu 1932 ni naredilo nobenega! dolga. Dolg je nevarna stvar, ker je treba plačevati obresti, i in velike obresti zahtevajo velike davke. Glede uspešnosti policijskega oddelka v Clevelandu pravi župan Miller sledeče: "V letu 1932 smo imeli v Clevelandu samo 10 večjih zločinov, ali za 1,000 odstotkov manj kot leio prej. Število aretiranih rake-tirjev je trikrat večje kot število iz leta 1931. Aretacije nemoralnih oseb so bile za 100 odstotkov večje kot v prejšnjem letu." Zlasti pa pohvali župan policijo radi števila aretirancev, ki so bili obdolženi požiga; 150 odstotkov več oseb je bilo aretiranih radi požiga in tudi spoznane krivim na sodni-ji. To ima za posledico, da dočim je bilo v letu 1931 vsega skupaj 271 hiš požganih, jih je bilo v letu 1932 le 191. Nadalje pravi župan v svojem poročilu: "Ko smo prišli v urad okoli 1. marca lanskega leta, nas je čakalo težko breme. Leta in leta so javni uradniki naravnost kriminalno trosili ljudski denar, ne da bi se zavedali, da mora priti dan obračuna. Naša prva naloga je bila torej znižati mestne stroške. Odpravili smo torej vse nepotrebne urade, ki so se oddajali prijateljem administracije. Omejili smo nakupovanje raznih potrebščin za mesto, in samo v tem oddelku vlade se je prihranilo v desetih mesecih $400,000. "Ko smo uredili proračun in znižali nepotrebne izdatke, je j bila naša druga nadloga skrbeti za ljudi, ki so zašli v mizerijo radi depresije. Dočim na eni strgni ni prihajal d e n a r za j mestne stroške, smo pa imeli na drugi strani dvojno odgovornost pomagati ljudem. Storili smo do skrajnosti vse, kar je bilo mogoče narediti." Župan se ni še izjavil, če se bo z državnim davkom, ki pripade mestu, v letu 1933 ravno tako poslovalo kot doslej. Mesto Cleveland dobi namreč približno en milijon dolarjev gaso-linskega davka. Od tega denarja je mesto dalo $875,000 za podporo brezposelnim. Cuje se pa, da župan v letu 1933 tega denarja ne bo dal v podporo, pač pa bo skušal začeti z raznimi deli, da ljudje zaslužijo svoj lastni denar. Tozadevno se pričakuje izjave župana Mil-lerja enkrat te dni. Najbolj skrbi župana mestni dolg, katerega so naredile bivše administracije. Ta dolg je tako velik, da vzame danes že polovico vseh mestnih dohodkov, da se plačujejo obresti in obroki na posojila. Nekaj nad sedem milijonov dolarjev na leto vzamejo obresti in plačila na dolg, in to je ogromna svota. Župan Miller se vse leto ni zadolžil niti za en dolar. Glede programa za leto 1933 se je župan izjavil, da bo treba na vso moč hraniti, da bo mogla vlada poslovati. Vsako znižanje plač, ki je bilo doslej v veljavi, ostane še zanaprej, poleg tega pa boclo sledila nova znižanja. Ponovno bodo znižane plače vsem mestnim uslužbencem, ki zaslužijo več kpt $75 na mesec. Pravega znižanja sicer ne bo, toda plače bode manjše na ta način, da dobi vsak mestni uslužbenec, ki za- slaž poči nek plač on i D jev las! loči čarf 193] zna& na 1 i'ger ne d §25,C cdioc ča i pom jo | ž! redil za 15 si je če za bo dc njego žano bo v rektQi 500. nilo pi rektorj Edin ta vi jajc znaša $ župan 3 njih pla in sred? tudi co< Cleveli, njih par: re je pr žba iz . Bulkley, žbe, ki j na gostov bila zgub. skirali o tu 10 žensk umorjenih zadnja leta v Clevelandu, ne da bi dobili morilce Cleveland. — Brutalni umor mlade Mrs. Ruth Steese bo naj- i brž ostal nerešen in nekaznovan, kot je bilo deset drugih umorov žensk v Clevelandu tekom zadnjih let. Sledeči so slučaji: Mrs. Inez Smith. Njeno truplo je jezero vrglo na kop-no 14. septembra 1904. Mrs. J Smith je bila odpeljana in napa- j dena. Mrs Elsie Kreinbring. Je bila napadena v bližini svoje hiše na E. 176th St., 17. sept. 11918. Zvezali so jo in zadušili j s. cunjami. • Miss Grettchen | Brand. Gospodinja za svojega brata zdravnika. Našli so jo mrtvo zabodeno z nožem. To je bilo 31. jan. 1921. Miss Mabel Foote in Miss Louise Wolf, dve mladi učiteljici iz Parme, napadeni in pobiti do smrti, ko sta korakali proti domu. Mrs. Helen Silberberg, najdena ubita s krepelom poleg svojega do- ; ima, 21. jan. 1922. Mrs. Fran-j' i ces Svozil, 70 let stara puščav-1 niča, najdena umorjena 22. ma- j ja, 1922. Katherine Madden J | mlada bolniška strežnica, umerjena 2. aprila, 1927. Miss Eli-! zabeth Reagan, 27, zabodena z nožem, septembra, 1330. Jean Blood, 16 let staro dekle, ■ umor-j j jena 19. januarja, 1930, umor-1 j jena v bližini svojega doma. Vsi j ti umori so do danes nepojasnje-' ......... t „ ., . J, V; v .: ' "i'0' .,! v :..... V'!' ,V-_--i ročniki ročili sle- j "nevnik J oh n' Policija je prijela osumljenca umora mlade knji-govodkinje zavoda slepcev Cleveland. — Policija je včeraj prijela nekega moškega, katerega sumi, da" je v zvezi z umorom 26 letne Mrs. Ruth Steese, ki je bila pretekli petek, ko.se je vračala iz banke na brutalen način napadena, oropana in umorjena, Dotični moški, ki so ga prijeli, odgovarja natančno opisu morilca. Pri njem so dobili krvave rokavice in enak jopič, kot ga je imel morilec ob času umora. Policija je dobila že dan prej sporočilo od nekega mladega farmarskega fanta, ki je bil edini, ki je videl morilca ob času umora, vsaj par minut prej, predno so dobili mrtvo truplo mlade Mrs." Steese. Dotični far-marski fant, ki je vozil e svojim Fordom mimo mesta, kjer je stal morilec pri avtomobilu, v katerem se je nahajalo mrtvo truplo, je celo govoril z morilcem, toda slednji, ga je nagnal. Fannarski fant je lahko dal dober opis morilca, ki je nad 6 čevljev visok, tehta nekako 200 funtov, ima temne, nazaj počesane lase in je bil sicer dobro oblečen. Dotični moški pa, katerega' je policija včeraj kot osumljenca prijeta, je prišel zvečer na glavni stan policije in prosil za prenočišče. Ker je odgovarjal natančno opisu morilca, 30 ga pridržali v zaporu in ga bodo danes podrob-zaslilaii. Medtem a<> k dobila Še neka druga priča, ki trdi, da je videla morilca ha mestu umora. Osumljenec, katerega imajo aretiranega na Centralni postaji, je prišel sinoči okoli 8. ure (na policijo in rekel, naj g^ .....*s- 1m.....naraP*- Hj "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 1, Tue., Jan. 3d, 1933 Kaj prinese leto 1933 Splošno se pričakuje, da bo v letu 1933 padla odločitev glede svetovne krize in depresije, radi katere trpi Amerika ravno toliko kot ves ostali svet. To pričakovanje ima podlago na dejstvu, da nastanejo letos velike spremembe pri posameznih vladah in ker je trplenje narodov že tako obilno, da bi svet zgubil vso svojo zgodovinsko normalnost, če bi enak položaj kot ga imamo danes trajal še preko leta 1933. Svetovna kriza se je začela kmalu potem, ko je leta 1929 predsednik Herbert Hoover prevzel svoj urad. Dočim se v letu 1929 kriza še ni dosti poznala, pa so bila jasna znamenja, da se bo kriza razvila v tako silovito depresijo, kot je svet zlepa še ne pomni. Teh znamenj pa predsednik Hoover ni videl ali jih ni hotel videti. Neprestano je trdil, da je kriza le trenutna, in da bo v nekaj mesecih zopet vse v normalnem tiru, in da je "prosperieta že okoli vogala." Ljudje, ki so tako temeljito informirani o vsem položaju kot je predsednik Zedinjenih držav, ki imajo na razpolago boljše informacije kot vsak drug vladar na širnem svetu, ne bi smeli nikdar tako govoriti in slepiti javnost, pač pa se nemudoma podati na delo, da zavrnejo pretečo nevarnost, koliko je v njih moči. Resnica pa je, dasi predsednik Hoover v resnici ni sam kriv ogromne depresije, pa je tudi res, da ni absolutno ničesar naredil v teh časih. Kdo se ne spominja njegovega govora pred Zahvalnim dnevom v letu 1931, ko je govoril potom radia in izjavil v zasmeh ljudem, d,a v Ameriki nihče ne strada! In že tedaj je bilo deset milijonov ljudi dve leti brez dela! Kritični časi, v katerih sedaj živimo, niso samo ameriški, ampak svetovni. Odmevajo iz povojnih posledic in so nekaka kazen za one čase, ko se je delalo na vso moč z vso paro za sijajen zaslužek. Kdor je vedel, da ako ne more iti vedno naprej, je tedaj marljivo hranil in ta se bo nekako prerinil skozi težke čase, a gorje onim, ki ali niso imeli toliko prilike za zaslužke, ki so bolehali ali pa ki so bili brez-miselni, pa si niso ničesar prihranili! V političnem oziru bo tudi letos v Clevela J • vahno leto. Ves Cleveland bo v nekaj mese-nove politične okraje in sestoj mestne zbor drugačen obseg in smernice. Tudi župr pet voliti. Sedanji župan Miller je or" tem, ko so republikan^-' let- -■ in v na" H >- . . da so bile te dobre ali slabe, skušnje so bile. Marsikateri je v duhu preživel vso svojo preteklost ter primerjal z sedanjostjo, ter mogoče preklinjal sam sebe, razmere, položaj ter prilike in podobno. Res je, da v preteklost smo še zmožni pogledat in se spomniti tega in onega, dobrega in veselega, kakor tudi žalostnega, seveda zadnjega se neradi spominjamo. Kakor tudi bodočnosti kaj neradi pogledamo v obraz ter navadno prepuščamo razmeram, ter se tolažimo : bo že kako, namreč če bodo drugi živeli bom tudi jaz in podobno in pri tem pozabljamo, da bodočnost ni nikdar tako rožnata kot je bila MOGOČE preteklost. Posebno pa še bodočnost, kateri gremo nasproti, ne bo imela nikakega cvetja, za delavca, pozabljenega moža. Naš predsednik Hoover je poklical tovarnarje in kapitaliste, da rešijo deželo propada. Kaj se je zgodilo? Prej niso vedeli, da je dežela v nevarnosti ter so bili tem potom obveščeni, ter so rešili sami sebe in se danes smejejo. Nadalje so bili pozvani bankirji, da rešijo deželo pred propadom. Kaj se je zgodilo? Kot v prvem slučaju, saj so vendar ene in iste osebe, denar so pobrali kolikor so mogli od ljudi, ko ga tam ni bilo več, so 'šli in pobrali še iz zvezne blagajne, kar še niso pa še bodo, preden se igra završi. Dežela pa je tam kot prej, samo še bolj v globokem blatu. Imeli so zaupanje v velikega inženirja, da bo deželo rešil. Mogoče bi jo bil, ako bi znal delati čudeže, ker pa jih ne zna, in ker so ga pustili samega, ter mu še celo klubovali, potem se sploh ne more pričakovati, da bi se zgodilo kaj drugače kot se je. Pomislite, kaj se je zgodilo par dni pred Božičem. Kakor STRELA z jasnega se pojavi Technokrat Howard Scot* ter pojasni narodu kaj je vziV>' '•->-presije in darnšrjega p •••.,• i tf ilaiu-e ic.: o , ■ . ' 1 1 -ijjfi rj ali fcer • n v i- i > jj. ■ si lu-■a-' P-oe, •e- "■'i .tn-ita po-bi že tebe bre-mne-Nikar la so->esedo : tudi i, ka-- stav-v po-že- lim vsem znancem in prijateljem boljše in zadovoljnejše novo leto 1933. J. F. Terbižan. -o- Slovenski socialisti so otročji Cleveland (Collinwood), O.— še nikdar niso slovenski socialisti ustrelili takega kozla, kot so ga o priliki proslave ujedinjenja Jugoslavije v SND. Le kaj si mislijo, ko gredo v svobodni ameriški republiki s klici "doli s kraljem" protestirat. Mi drugi jim toliko ne zamerimo, kajti predobro poznamo njih nemiren karkter, toda ameriška javnost in zlasti tu rojena mladina, kakšno sodbo so si ustvarili o teh čudakih? člani teh socialističnih klubov gotovo niso tako bedasti, stremijo pač za zboljšanje teh neznosnih razmer, toda njih voditelji so pa v resnici vredni, da bi jih človek ošlatal z mokro cunjo. Hočejo voditi delavsko stranko, pri tem se pa tako otročje obnašajo, da jih mora vsak treznomisleč človek spoznati kot čudake, prenapete-že.' Imajo mržnjo do vsega, kar se z njimi ne strinja, do sloven, ske duhovščine pa še posebno. Vsak grižljaj mu očitajo, vedno povdarjajo, češ, Kristus je hodil bos, kar pa ni res, ker takrat čevljev niso poznali, pač pa so nosili sandale. Dalje pravijo; Kristus se ni vozil v avtomobilu. Kako neki, saj takrat niti Forda še niso poznali. Tudi strgan ni hodil in lakote mu tudi ni bilo treba trpeti, razen če se je prostovoljno postil. Saj či-tamo, da je imel med spremljevalci Juda, ki je oskrboval vse spremstvo. Slovenski socialisti imajo za voditelje tudi Judežu podobne gospode. Ko jim nabašejo dovolj v mošnjo, pustijo otročje sodruge sredi pota in jim pokažejo figo. Za zgled si vzemite "modrega" Kristana. Še veli-, ko drugega bi se vam lahko povedalo, kot na primer milijon dolarski sklad, ki je tako skrivnostno izginil, toda saj ne spre-gledate oziroma nočete videti. Ne pomaga nič drugega, kot pustiti vas, da rogovilite in zabavljate prav po "babje." Toda vaš ugled če ga jo bilo kdaj kaj, je tak izginil, čas bi že bil, da tista mala skupina, ki vam sledi, pristopi k treznomisleči človeški družbi. Naročnik." -o- Odgovor na "odgovor" Cleveland, O. — Na moj dopis "Moj dan," ki je izšel v Ameriški Domovini dne 10. decembra 1932, mi odgovarja Stanko Dolenc, ki pa je v tem slučaju samo posodil nekemu drugemu svoje ime. Toda ptiča poznamo po perju, čeprav se poslužuje dosledno taktike afriškega noja. ki skriva v pesek svojo glavo. Torej nekoliko odgovora na "odgovor." Prva točka: Da sem bil jugoslovanski prostovoljec je res, toda nas je bilo do 80,-000 in ban dravske banovine, gospod Drago Marušič je bil tudi eden od teh. Ni pa res, da je bil "gospodin Lavrič častnik srbske vojske v svetovni vojni." V vednost Stanka Dolenca in njegovega informatorja bodi pove-dano, da sem bil imenovan za podporočnika jugoslovanske vojske dne 20. aprila leta 1919, te je, ko se je že Srbija ujedinila s Slovenci in Hrvati v države S.H.S. Dokaz moje trditve, dokument z mojim imenovanjem, je na mojem domu na ogled vsakomur, kogar bi utegnilo zanimati. Dalje je v "odgovoru" reče no: Vi gospodine ste pisali \ "A.D." z dne 10. dec. ^932 NEKAKO takole, nakar sledi odstavek iz mojega dopisa. Ne gospodine, zopet se motite! Ja? nisem pisal NEKAKO takole, ampak TAKOLE, kakor sledi: Nisem si mogel dati odgovora, da ni pri proslavi bil udeležen SOKOL. Ime jugoslovanski Sokol nosi, pa ga hi bilo! Simbol slovanstva Sokol, ki je pri ust- varjenju Jugoslavije igral tako veliko vlogo. (Vi pa ste zapisali: Simbol slovenstva Sokol, ki je igral tako veliko vlogo.) Da je igral Sokol pri ustvarjenju Jugoslavije res veliko vlogo, morate pripoznati in prav tako morate pripoznati, da Sokol ni le simbol slovenstva, pač pa simbol vsega slovanstva, kar bi moral vedeti prav tako gospodine Dolenc, kakor gospodine inicijator dopisa, kateremu je Dolenc posodil svoje ime in ki. skriva v pesek svojo glavo. Dalje. Vprašujete, če sem bil navzoč dne 19. oktobra 1930, ko je Slovenski Sokol razvil svoje zastavo. Gospod Dolenc, imeti morate slab spomin, če se več ne spominjate, da sva se meseca avgusta, leta 1930 vozila skupaj iz Amerike v staro domovino in sem bil jaz, kar najbrže veste, dne 19. oktobra 1930 v starem kraju, torej nisem mogel biti pri razvitju navzoč. Kar se pa tiče jasnih dokazov, o katerih govorite, jih pridržite zase ter jih servirajte sebi in onemu, kateremu ste posodili svoje ime! Naj vama dobro teknejo. Zdravo novo leto! pa zbogom. Franjo Mihael Lavrič. -o-- Zlata Afrika Še pred šestdesetimi leti ni imel nihče slutnje, da skriva Afrika na sedanjem teritoriju zlatega mesta Johannesburga zlate zaklade. Nato pa so nenadno odkrili stare rove pri reki JZimbabwi. Ko so ,se spravili na kopanje, so našli tu mnogo raznovrstnega orodja, ki je bilo očividno rabljeno pri lomljenju kamenja, še pred 100 leti so kupovali Portugalci na obrež-jin od domačinov zlat prah, kes-neje pa je izdal kralj Mesilikat-ze prepoved, nakar niso več njegovi podaniki pobirali zlatega prahu'po rečnem pesku, pa ty-di ne več kresali zlatih kosov iz kamenja," Kralj Mesilikatze se je 'narhre£ Ml; da Me Bi postali belci preveč pozorni na njegovo deželo, če bi vanjo lazili po zlate zaklade. Ko pa so se use-lili Buri z juga, so se tudi oni seznanili s zlatimi najdišči, toda skrivali so to kot sveto skrivnost, dokler se je pač dalo. Na čudovit način pa so prišle prve izsleditve zlatih zakladov v javnost. Neki Škot, po imenu Lys, je prihajal z juga s svojimi voli z namenom, da bi si poiskal rodovitne zemlje, katero bi si prisvojil. Ko pa je prispel v bližino do brdja Wit-vvatersrand, se je ulila ploha in tla so se tako silno zmočila, da so se kolesa globoko zajedala. Radi tega niso mogli voli naprej. Voz je obstal. Da bi premeteni Škot spravil voz naprej, je podložil pod kolesa, kamenje. Voz se je znova premaknil; toda Škot nenadoma zapazi, da se nekatera mesta zdrobljenega kamenja čudovito svetlikajo. Pobere nekaj teh kosov in jih vtakne v žep. Nato se odpravi v Pretorijo k geologu Mauchu, ki je že leta 1867. zasledil zlato v okraju Patidi. Pa je mož že takoj ugotovil, da skrivajo ti kameni kosci v sebi zlato. Škot ne izda učenjaku kraja, marveč se takoj poda v družbi Nizozemca Friderika Strubena nazaj k zlati pokrajini. Uvidela pa sta, da jima ta najdba ne bo izpolnila nad, ki sta jih gojila. Zato sta se odpravila dalje. Neizmerna pomanjkanja in napore sta trpela, toda nista odnehala. Slednjič sta bila tako izčrpana in razcefrana, da je vse od njiju viselo in da sta zastavila edini puški, k'i sta ju imela, za kos kruha. Končno pa sta le prispela do kraja, kjer se še danes najbogatejša zlata najdišča skrivajo. Njun trud je bil obilo poplačan. Kmalu so privreli od vseh strani vsakovrstni zlati iskalci, dokler ni končno razglasila transwaalska vlada, da je vsa zemlja, ki slučajno ne pripada kakemu zasebniku, državna last, zato nima nihče pravice riti po njej, dokler ne dobi njenega posebnega privoljenja. Izkazalo se je kesneje, da je tu prav za Ce verjamete al' pa ne. Morda bo najboljše, da ne povem osebe, ki mi je naslednjo zašepetala na uho, da ne bo po nepotrebnem kake zamere. Meni pa itak nihče nič ne more, prav težko priti do zlate rude, marveč jo je treba iz trdega kvarca s posebnimi stroji izkre-sati. Na tem mestu je kmalu nato zraslo mesto Johannesburg, ki je postalo kaj kmalu največje mesto Afrike, ki se razprostira južno od Sahare. V zgodovini zlatih iskanj so zanimivi doživljaji nekega Jen-ningsa. še predno so odkrili zlato rudo, je prišel v te kraje, da bi si kupil neko posestvo. Toda cena dvanajstih volov se mu je zdela previsoka. Nekaj let za tem se je povrnil in plačal za to posestvo z dvorcem vred 8 milijonov dinarjev. Vendar je napravil briljanten dobiček, zakaj kmalu za tem so mu dajali gotovi denarni možje pol milijarde dolarjev "za to zemljišče. To je namreč prav isti kraj, kjer se danes dviga bogato mesto Johannesburg. Bistvena razlika zlatih jam v Avstraliji in Afriki je v tem, da je mogel v Avstraliji slehernik obogateti: odkril je zlato, nabral si zlatih zrn in kep ter jih prodal. V enem samem dnevi je postal iz reveža bogatin. V Afriki pa si posameznik ne more ničesar pomagati. Tam je zlato stisnjeno v kvarcu, katerega more samo stroj iztrgati Zatorej pa ni bilo tam nikoli toliko pustolovcev kakor v Avstraliji. Zlata Avstralija je umolknila, zlata Afrika pa je danes svetovno najbogatejša zlata jama. KRVNIK, KI JE SPRAVIL NA. DRUGI SVET 700 ZLOČINCEV Te dni si je končal v Londonu življenje krvnik, ki je odpravil na oni svet okrog 500 zločincev. O njem so pravili, da ima glede usmrtitev svetovni rekord. Toda tudi za ta rekord se ljudje pulijo. Iz Portlanda v Ameriki se je namreč oglasil krvnik in obenem jetniški paznik Lamb, ki je spravil v 50 letih na oni svet 700 zločincev. Dnevna vprašanja 1. Katere cigarete so danes najbolj oglaševane v časopisju? 2. Kam je šel predsednik Hoover za božične praznike? 3. Kdo vodi letos slovenski radio program v Clevelandu? 4. Kdo je vodil prvi slovenski radio program v Clevelandu? 5. Kdo je vodil drugi slovenski radio program v Clevelandu? 6. Koliko učencev pohaja v Slovensko šolo Slovenskega Doma na Holmes Ave.? 7. Kdo poučuje v slovenski šoli v Slovenskem Domu na Holmes Ave.? 8. Kdo je učitelj slovenščine v slovenski šoli v Slov. Narodnem Domu na St. Clair Ave.? 9. Kdo je učitelj slovenščine v šoli Slovenskega Del. Doma na Waterloo Road? 10. Koliko slovenskih otrok pohaja približno slovenske šole v Clevelandu? Odgovori na vprašanja 1. Lucky Strike. 2 Na morje blizu obrežja Floride — ribe lovit. 3. Mr. Charles Zorman. 4. Mr. Primož Kogoj. 5. Dr. William J Lausche. 6. 151. 7. Mr. Marian Urbančič. 8. Mr. Ivan Zorman. 9. Mr. Joseph Siskovich. 10. Približno en tisoč slovenskih dečkov in deklic. ker bom samo to zapisal, kar sem slišal. Pripoveduje se, kako je Pik-šov Joža mislil, da je srno vjel, pa se je potem izkazalo pod pričami, da to ni bila srna, ampak nekaj drugega. Pikšov Joža strašno rad hodi na lov, le eno se mu je pri tem zdelo greh, namreč, da ni hotel kupovati municije. Zato je sklenil, da gre na bratove farme in bo tam lovil zajce z golimi rokami, kar jih je pa bolj hitrih, bo pobijal s palico. Dobro mu je šlo od rok. Zajci so padali ko Turki pred Belgradom, ko jih je Laudon mikastil. Joža je pri tem imenitno živel, saj je imel vsak dan zajca na mizi, enkrat v ajmohtu, enkrat pečenega, enkrat v omaki in drugače. Joža je namreč imeniten kuhar in si zna lastnoročno napraviti zajca boljše, kot vsaka kuharska knjiga. V tem se je že nekoč izkazal na farmah v Genevi, ko je mislil, da je napravil zajčji ajmoht, pa je bil pozabil deti meso od zajca notri. Ampak to ne spada sem. Nekega dne gresta z bratom Majkom zopet na zajce. Majk mu jih je podil, Joža jih je pa za fencom čakal in sproti vsakemu potrkal po glavi in jih metal v vrečo. Naenkrat Joža ostrmi. Gleda in gleda, pa sam sebi ne verjame, če prav vidi. Vščipne se v ušesa, izpuli si par las in se tako prepriča, da ne sanja, ampak da vidi pred seboj živo prikazen. Iz gošče se namreč pokaže naenkrat pred njim neka precej velika četveronožna žival, ki je divje gledala okrog sebe. Ker je bila obrnjena proti njemu z glavo, ni mogel kon-štatirat, ima li rep ali ne. Pa kaj je en rep v takem slučaju! Joža si ogleduje zverino. Na glavi je imela rožičke, barve je bila pa nekako sivorumene. Joža modruje sam pri sebi: krava ni, konj ni, pes ni, volk ni, medved tudi ne, torej ne more biti drugega kot srn,ink. Gotovo so ga naši jagri prepodili iz pennsylvanskih gozdov in sedaj se revež potika tukaj okrog, brez družine in žlahte. Tale bi bil pa dober, si misli Joža, pa sklene, da ga bo vjel. Gre počasi proti živali in prav prijazen 6braz dela in z rokami ponuja proti živalici: na, na. Ko pride Joža že blizu in že računa, da bo srnjaka prav lahko vjel, žival nenadoma da od sebe nek čuden glas, se obrne in zbezl j a ob fencu proč od Jožeta, Joža pa za njo. Tako drvita ob fencu, dokler žival ne pridirja v kot, kjer sta se stikala dva fenca, kar je bilo kot nalašč za lovca. Srnjak se skuša rešiti čez fenc, toda bil je prevelik in tudi časa ni bilo za skok, ker Joža je bil takrat že na živali. Planil je z vso silo na srnjaka, ga zgrabil za rožičke in kričal na vso moč: "Majk! Majk! Na pomagaje!" žival se je otepala, brcala in skakala ter se skušala otresti lovče-vih rok, toda ta jo je držal kot v kleščah, ker taka pečenka se ne pusti kar tako iz rok. V tem prihiti res Majk, ki je slišal obupne klice svojega brata in ko vidi dvoboj med bratom in živaljo, prasne v smeh, da se je kar po tleh valjal "Kaj se pa režiš?" ga nahruli Joža. "Raje mi pomagaj, da zve-ževa srnjaka, ako hočeš imeti za praznike lepo pečenko." "Srnjaka? Kakšnega srnjaka?" se začudi Majk. "No, kaj ne vidiš, da srnjaka držim? Kaj si slep ali kali?" "Joj, ta je pa dobra, (Joža. Kakšen srnjak je pa to, ko je čisto navadno farmersko tele." "Tele?" se grozno začudi Jože. "Aha, to je tele, ki je ušlo nekemu farmer ju pred več meseci in čisto podivjalo. Ravno prav. da si ga prijel, ga bova peljala nazaj." "Jaz ga že ne bom. Na, pa ga ti lovi." To rekši, spusti Joža "srnjaka" in si briše vso blatno obleko, ki si jo je zamazal v boju. "Kaj misliš, da seim jaz zato prišel v Ameriko, da bom far-merjem po gmajni teleta lovil?" 1933 JAN. 1933 HEssragj •8|:9 10 1112 0 14 15 16 17 18 19 20 i21! wmmmm KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV januar 7.—Društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ; plesna veselica v spodnji dvorani SND. 8.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi banket v spodnji šolski dvorani. 8.—Pevsko društvo "Soča" priredi koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 14.—Pevski zbor Zarja, samostojna; plesna veselica v spodnji dvorani SND. 15.—Frank Suhadolnik; predstava in ples v obeh dvoranah SND. 15.—Euclid Rifle and Hunting Club priredi jelenovo večerjo v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. r 15,—ohijskih društev K. S. K. J., dobrodelna prireditev v Grdinovi dvorani. 15.—Dramatično društvo Adrija, igra v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave. ' 21.—Društvo Carniola Tent št. 1288 The Maccabees; plesna veselica v spodnji dvorani SND ~Dl'UŠtvo Jutranja Zora st. 337 HBZ, zabava v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave. 22.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v SND. 22—Dramatično društvo Naša Zvezda, igra v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave. 28.—Modern Maiden Club; plesna veselica v spodnji dvorani SND. 29.—Jugoslovenski trgovski klub; banket v spodnji dvorani SND. 29.—Društvo Modern Crusaders, SDZ, obhaja petletnico v Slovenskem Delavskem Don^u na Waterloo Rd„ popoldne in zvečer. februar 4.—Društvo George Washington, št. 180 JSKJ; plesna veselica v spodnji dvorani SND. 5.—Interlodge Day v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. 5—Društvo Abraševič, igra m ples v Grdinovi dvorani. 5—Podružnica št. 25 Slovenske Ženske Zveze priredi igro v Knausovi dvorani. 6. do 11.—-Razstava umetnih slik Jugoslovanske šole moderne umetnosti v obeh dvoranah SND. 12.—Slovenski Sokol; prire- ev v obeh dvoranah SND. -Slovenska šola SND; lesna veselica v spodnji dvorani SND. i^8T^ruštvo Napredek št. JMiJ, zabava v Slovenskem društvenem Domu, Recher Ave. 'Vruštvo Spartans' št' SSPZ; plesna veselica v spodnji dvorani SND. 19—Društvo Orel, igra v ■Knausovi dvorani. „ 19\7~Dramatično društvo Adrija" priredi igro v Sloven- 22 000111 lla Holmes Ave-Vid ' društva fare sv. ,, Pnredij0 plesno veselico v Grdinovi dvorani. ^.--Gospodinjski odsek Slovenske Zadružne Zveze, zabava v Slovenskem Društvenem domu, Recher Ave. 26.—Dramsko društvo Ivan Cankar; predstava v SND in ples v spodnji dvorani. 26.—Skupna prireditev cleve-landskih podružnic Slovenske Ženske Zveze v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 26—Lightning Bugs, ples v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 28.—Klub društev SND; ma-skeradna veselica v obeh dvoranah SND. marc 4.-5.—Društvo Abraševič priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. 12.—Woman's Sick Benefit Society; koncert in ples v obeh dvoranah SND. 18.—Klub Ljubljana, zabava v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave. april 29.—Društvo Črel, baseball ples v Grdinovi dvorani. maj 13.—Društvo Orel, materin- ska proslava v Knausovi dvorani. 14—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, slovesno blagoslovljenje in razvitje društvene zastave. Blagoslovljenje zastave ob 2. popoldne v novi cerkvi sv. Vida, razvitje zastave v S. N. Domu, in zvečer plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. junij 11—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik. 25.—Clevelandski Sokol, veselica in telovadba na vrtu Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. julij 16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice. S HARMONIKO NA MEDVEDA (Piše Jaka) Kmalu je bil Eddie zopet na poti in hitro grem k njemu, da greva skupaj nazaj v taborišče. Povedal mi je, da je dobro skril srno in da bomo šli po njo, ko se bo zvečerilo. V taborišču so bili tudi veseli, ko sva jima povedala, da je do tukaj vse srečno izpadlo. Domenili smo se,1 da bosta šla po srno Eddie in naš vodnik Charlie. Prinesla jo bosta blizu našega taborišča, kjer je bosta slekla, odrezala nekaj najlepših kosov za steak, ostalo pa zakopala. V tem se je bilo že stemnilo, večerja je bila gotova. Po večerji smo posedeli okrog ognja in eden se spomni: kje sta pa Vilček in Rudy. Do sedaj smo imeli toliko opravka s tisto srno, da smo bili čisto pozabili na najina tovariša, ki še ves ljubi dan trapata po gozdu, lačna in žejna. Sprva nismo njiju odsotnosti polagali velike važnosti, toda bolj ko se je temnilo, bolj nas je skrbelo. Ura je bila že sedem zvečer in nastala je že trda tema. Vsak trenotek smo prit?akovali,. da bomo 'zaslišali njiju glasova doli po poti. Ura je šla naprej, o naših sopasa-žirjih pa ne duha ne sluha. Začeli smo ugibati na vse strani jn spravljali na dan vsa-kojake možnosti. Vodnik Charlie je rekel, da če ne bosta prav kmalu nazaj, da ju sploh ni za pričakovati nocoj, ker v temi ne bosta našla nazaj. Le kje sta? Morda sta zasledovala medveda in v svoji strasti pozabila, da se dela noč. Reveža sta kje v kaki dolini in ne vesta ne kam ne kcd. Prenočevati bosta morala na prostem in to v teh strupeno mrzlih nočeh. Pa nobenega živeža nimata seboj. Niti male sekirice bi vzel Vilček seboj, da hi si vsaj nasekala drv za kurjavo. Nekateri so bili zopet mnenja, da sta pač že na potu, a da nosita seboj kakega velikanskega medveda in da morata pod silnim vremenom počivati. Da se pa ne oglasita, je pa vzrok ta, ker nas hočeta presenetiti. "Če ju ne bo do osmih nazaj, bomo zmolili par očenašev za uboge duše še bolj ubogih naših jagrov, ki se zdaj martrati bog-ve kje v kaki globeli." "Pa je Rudy tako samozavestno trdil, da mu je tako znano po tem gozdu, kot St. Clair od 61. do 62. ceste in nazaj," reče Gašper. "Za eno mašo bom dal, kadar pridem v stari kraj na Brezje, da me je božja previdnost držala na vajetih, da nisem šel z Ru-dytom," se skesano izpovem jaz. "Kaj bo pa s tistole gosjo žup-co?" se opogumim jaz, "za nju smo jo hranili, pa ker ju najbr-že ne bo, bi bilo škoda vreči proč; bi jo raje jaz snedel." "Tisto pa kar pri miru pusti," ukaže kapetan. "Morda pa le prideta in juha jima bo dobro teknila." "Saj sem samo rekel, mesto da bi jo vrgli v pomije "Kakor gospod kapetan ukaže j o . . ." Pok, pok, pok — se zasliži v tistem trenotku daleč za hribom. "Naša fanta streljata in kli-četa za smer," pravi Gašper. "Aha," pritrdi vodnik Char-'lie. "Začnimo tudi mi streljat, da jima damo smer." Jaz sem bil prvi, ki sem skočil po puško, del notri naboje in ustrelil hitro dvakrat zaporedoma. To je namreč navada v gozdu. če se kdo zgubi, ustreli dvakrat zaporedoma in potem strelja v presledkih, dokler mu kdo ne odgovori. Kdorkoli sliši tako streljanje, ve, do se je zgubila nesrečna lovska duša in vsak lovec je dolžan po nepisani postavi, da takemu streljanju odgovarja toliko časa, da pride zgubljeni do njega. Nič se mu ne sme smiliti municija v takem slučaju. Pok-pok, se zopet začuje daleč in komaj slišno. Zopet odgovorimo. Vsak izmed nas je vzel v roke puško, da smo bili takoj pri pnavl jeni za odgovor. Kakih trideset strelov smo oddali na ta način, ko je naenkrat po-neholo sti-eljanie.^a,hribom. Mislili smo, da sta sedaj fanta že dobila smer in da jo urnih korakov brišeta proti šotorišču. Mine pol ure, mine ura, a fantov še vedno ni od nikjer. Kaj pa sedaj? Ali sta prišla morda do kokega drugega šo-terišča in se bosta najprej malo odpočila, predno bosta nadaljevala pot? Oddamo še par strelov, a ker ni bilo nobenega odgovora, smo tudi to opustili. V tem sta se odpravila Eddie in Charlie po tisto srno. Nista se upala iti po poti, ker sta se bala koga srečat. Kar naravnost skozi gozd sta jo udarila, saj ni bilo daleč. Slišali smo ju, ko sta se čez nekaj časa ustavila v grmovju za našim taboriščem. Sem pa tja se je zabli-skala električna svetilka, ki jima je svetila pri njihovem delu, sicer pa ni bilo čuti nikake-ga glasu. Mi smo pa pazili na pot, da ju opozorimo, če bi kdo slučajno prišel mimo in se ustavil za par besed. Ni bilo dolgo, že prineseta lep kos mesa za steake. Povedala sta, da je tukaj za kakih dvajset steakov, drugo sta pa zakopala. "Vam bom pokazal, kako se peče steak na žerjavici," je rekel vodnik Charlie. Odreže kos rdečega mesa, ki je izgledal tako okusen, da bi človek kar surovega jedel. Dene ga na desko in ga malo potolče s ušesom sekire na vsako stran. Potem pa strese na dlan roke nekaj popra in soli in vse skupaj potolče v meso. Nato odreže dolgo palico z rogovilco na koncu in nasadi meso. Potem se pa lepo vsede k ognju, držeč meso nad žerjavico. Nekaj časa drži meso na eno stran, potem pa zopet obrne na drugo stran. Kmalu nam je dregnila v nos pečenka, ki je toliko vplivala na navzoče, da so si še drugi odrezali steak "Nič ne bo šlo v pomije; juha in ga začeli peči. Tako so se-bo tudi jutri dobra." ! deli v krogu naši lovci, držali v "Pa se ne bo skisala čez noč?" j roki dolge palice in kazali steak radovedno poizvedujem. I ognju. "Pa naj se skisa, ampak za j Ko je bil prvi kos pečen, mi enkrat drži parklje proč od ti-Iga da pokusit Charlie. Jej, ka-stega pislcra." iko je bilo to dobro! Ne verja- mem, da bi najbolj zabeljeni žganci bolj lepo dišali, kot je ta srnjakov steak. To se je kar topilo v ustih. Ravno sem bil gotov s steakom, ko zaslišimo, da se nam nekdo bliža po potu. Kot bi mignil zlete vse palice s steaki v temo za ognjem. Jaz pa, ki sem sedel poleg ostalega srnjakovega mesa, se kar vse dem nanj, da ga tako zakrijem radovednim očem. Lovec od sosednjega taborišča je prišel vprašat, če sta prišla naša lovca srečno domov, ker je slišal toliko streljanja. Povedali smo mu, da še ne. Pa mislite, da je bil s tem zadovoljen? Kar lepo vse-del se je in se lepo pogovarjal. Mislil si je pač, da smo strašno srečni, da nam je prišel delat druščino, medtem ko smo se mi kar zvijali pričakovanja, da bi kmalu odšel in da bi nadaljevali z .našimi steaki. Meni sicer še ni bilo toliko na tem, ker sem sedel na mehkem, ampak so pa bolj zavijali oči oni, ki so pometali napol pečene steake proč. No, končno se je vendar tudi naš vasovalec spomnil, da bi bilo dobro iti domov. Nihče mu ni rekel, naj še posedi, ampak smo mu vsi kot z enim glasom voščili srečno lahkonoč. Komaj so utihnili njegovi koraki po gozdu, ko so se že roke zopet stegnile za palicami in zopet je zacvrčal steak nad žerjavico. Potem sem si pa tudi jaz pomagal na svoje noge in postal neodvisen od usmiljenja drugih ljudi, pa sem si spekel tak steak, da bi ga bil lahko prodal v hotelu Hollenden za deset dolarjev. Takole po pet steakov si je vsak spekel, da smo porabili vse meso. Potem smo pa vse skupaj pošteno zalili in pili na zdravje naših izgubljenih jagrov, ki sedaj le vsega hudega konec jem-ljeta, medtem ko imamo mi tukaj nebesa. Sedimo še kake dve uri pri ognju in ker ni nobenega glasu o naših jagrih, smo bili vsi ene misli: tisti streli niso bili od naših fantov, ampak od kake druge skupine, naša lovca pa naj-brže že zmrzujeta pod kako smreko in čakata belega dne. Torej sklenemo, da gremo k počitku. Bolj redkobesedni smo bili, ko smo se spravljali pod blenkete. Vsak je imel najbrže v mislih Vilčka in Rudyta, ki sta nam jo tako zagodla, da imamo sedaj take skrbi. Vsak ju je miloval v svojem srcu, dasi se ni tega kazalo na zunaj, ker tudi utrjen lovec ima srce za svojega bližnjega in mu ne privošči kaj slabega, dasi bi človek mislil, da je lovec brez vsakega nežnega čuta. Da bi imel Vilček vsaj harmoniko pri sebi, da bi si kratek čas delal, si mislim. Da le ne bi zmrznila ponoči, lakoto bosta že kako prestala. Za Rudyta se nisem bal toliRo, ker je hrust in utrjen, ampak Vilček, ki je meščanska srajca, ta se bo tresel in stiskal za kako podrto deblo. V takem premišljevanju me pa nenadoma zbudi Vilčkov glas gori s hriba: "Kadar boš ti vandrat šel, pridi mi povedat . . ." i "Sta že doma, »ta že doma!" zagrmi pod šotorom in vsi planemo kvišku. Res, doli po poti jo krevsata Vilček in Rudy. Prav natančno sem razločil Ru-dytove stopinje, ki so udarjale po kamenju in blatu, kot bi kdo gonil par volov na pašo, vmes so pa drobili Vilčkovi koraki. Vilček je veselo prepeval tisto cd "vandrovčka," da je odmevalo daleč po gozdu. Pred šotorom smo stali vsi skupaj, da jima napravimo kolikor mogoče slavnosten sprejem. Res sta kmalu nato padla na klop pri ognju, vsa izmučena in upehana, kot bi prišla iz balkanske vojne ali iz ruskega ujetništva. (Dalje prihodnjič.) Paul Keller CVET NAŠE VASI Jože je zapeljal lepo kočijo pred hišo in Mina je z otrokom sedla vanjo. Kovač se je mislil navzlič svoji gosposki obleki ponižno usesti zraven Jožeta na kozla, a Mina mu je velela v voz. In tako se je peljal kovač, ki je bil oblečen ko kak knez, v lepi kočiji zraven Mine Boštjanove. Te minute so bile najponosnejše v kovačevem življenju. Nikoli več ni bil deležen take krasote. V cerkvi pa se je še nekaj pripetilo. župnik je prišel iz zakristije, že od daleč je zagledal kovača, razprl oči in se vrnil v zakristijo, kakor bi bil nekaj pozabil. Ondi si je precej časa prizadeval, da je bil spet zbran in pripravljen za sveto opravilo. Nato je nastopila velika, sveta, težka resnoba. "Olga Marija, krstim te. . ." Po krstu je Mina poslala kovača k vozu, sama je nesla otroka h grobu njegove matere in tiho govorila gomili: "Gospa Olga Novakova, tvoj otrok je krščen. Prinesla sem ti punčko kot kristjanko. Ime ji je Olga Marija." Nato je molče zmolila očenas in odšla. Pri šoli so se ustavili. Kovač je moral ostati v kočiji. Odnesla je otroka v šolo, kjer sta bila Novak in učenik. "Gospod Novak, vašo punčko sem vam prinesla. Olga Marija ji je ime." Ko je Novak pogledal drgeta-jočega obraza na rožasto-belo krstno oblačilce, je pretresljivo zajokal. Pokleknil je in poljubil krstno oblačilce in z železno močjo prijel Mino za roko in je poljubljal to roko. Ali morejo to razumeti vsi tisti, ki se jim nit življenja gladko odvija ko sukanec " rJ*~%f> • M-Ali n ali t čutj--Ir K. lah; tel/ je ra: lik pre la i čut t vač trk lalfc c nen til , zrli Knf ti! nol kol. di i Ii ! yp'-in v P'i Ni •