\
i vcčii slovenaki dnevnik ▼ Združenih državah
Veli* m vse leto - • . $6 00 /a pot teta • • » • $3 00
Za New York caio leto - $^.00 Za inozemstvo celo leto $7,00
J
NARODA
i
List slovenskih delavcev v Ameriki.
X
f.
9 The largest Slovenian Dally ki ,
the United States.
ji Issued every day except Sundays [jj	and legal Holidays.
75,000 Readers
TELEFON: COBTLANDT 2876
Ent€red_aa Second Class Matter, September 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congrew of March 3, 1879
TELEFON: 00BTLANDT 2876
NO. 122. — ŠTEV. 122.
NEW YORK, TUESDAY, MAY 25, 1926. — TOREK, 25. MAJA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXT7
ODMEVI ANGLEŠKE
GENERALNE STAVKE
Iz novejših pcrocil postaja jasno, da so bile angleške strokovne unije izdane. — Sir Samuel je zanikal, da je dal načelnikom treh strokovnih unij obljube. — MacDonald in Thomas sta baje pustila delavce na cedilu. — Sramotne plače angleških premogarjev.
LONDON, Anglija, 24. maja. — Trije člani generalnega sveta strokovno-unijskega kongresa so izjavili včeraj, da so bili zvodeni za nos, ko so privolili v preklic generalne stavke. V ugotovilu, naslovi jenem na federacijo premogarjev, so trdili, da so sprejeli pogoje za uravnavo premogarskega spora od Sir Herbert Samuela v dobri veri in šele po definitivnem zagotovilu, da bo sprejela vlada te poboje kot temelj pogajanj, ki naj bi dovedla do splošnega miru v industriji.
V	odgovor na izziv je izjavil Sir Herbert Samuel, da niso biii ti trije člani komiteja navzoči na seji generalnega sveta, ki je sklenil preklic stavke.
V	nadaljnem je izjavil Sir Samuel, da sploh ni nastopil kot predstavitelj vlade.. Uporabil pa jb baje svoje najboljše moči, da dovede do sporazuma med vlado in zahtevami premogarjev.
A. J. Cook, tajnik premogarske federacije, pa je medtem nadaljeval s svojimi napadi na Strokovno unijski kongres, katerega je obdolžil, da je iz-d?l premogarje. Včeraj je govoril premogarjem iz Walesa ter obdolžil strokovno-unijske voditelje, da so naravnost prisilili zastopnike premogarjev, da sprejmejo uravnavo spora, ki bi imela za posledico skrčenje plač.
Obdolžil je delavsko stranko, da se plazi in berači, in prejšnjega ministrskega predsednika Mac-Oonalda in Thomasa, da sta imela govore, katerih se bo delavsko gibanje sramovalo.
Med drugim je rekel:
Generalni svet strokovno-unijskega kongresa je skušal pregovoriti premogarje, naj sprejmejo predloge Samuela ter zapretil, da bo razveljavil generalno stavko. Rekli so nam, da imajo jamstva, da bo vlada sprejela predloge^Samuela.
—	Nismo si mogli misliti, da bo strokovno unijski kongres preklicati stavko ter izdal na ta način premogarje, a vendar se je to zgodilo.
Cook je ugotovil v nadaljnem, da je dobil iz Rusije podpore v znesku 274,000 funtov in da je bil brzojavno obveščen, da je približno ista svota na poti s kontinenta in iz Amerike.
Odgovor premogarjev se glasi, da rajše poginejo od gladu predno bi se vklonili zahtevam vlade za daljše delavne ure in skrčeno plačo.
BARNSLEY, Yorkshire, 24. maja. — Potrebo, da se izogne vsem nemirom je povdarjal včeraj Smith, predsednik Yorkshire premogarske zveze ter podpredsednik premogarske federacije.
V	svojem nagovoru na stavkarje v Royston, v bližini tukajšnjega kraja, je rekelT
—	Izvojevali bomo ta boj s tem, da bomo vzeli policiji in vojaštvu vse delo.
LONDON, Anglija, 24. maja. — Ce bi bilo vpri-zorjeno skrivno glasovanje med ženami premogarjev, — je izjavila Emelina Panhurst, znana prvobo-riteljica za žensko volilno pravico, — bi bila stavka angleških premogarjev že davno preklicana.
V-nadaljnih svojih izvajanjih je rekla, da se boje premogarji in njih žene v premogarskih okrajih
Obupan oče je usmrtil hčer in sebe«
Obupan oče je usmrtil pohabljeno hčerko i n samega sebe. — Frederick Raabe ni mcgel nadalje prenašati nesreče, ki ga je zadela.
Komunistične demonstracije v nemških mestih.
Majftmo stanovanje na Jefferson Ave. v Brooklvnu je bilo včeraj pozorošče srce pretresmjoce tragedije. Frederick Raabe je ubil tam svojo otoromljno hčerko, katero jc ineproval celih dva in dvajset lot, nakar je končal svoje lastno življenje.
Pred enim lotom mu je umrla žena. Osta pe csam s svojo hčerko v majihneni stanovanju.
Deklica, ki je »bila Ohromljena
Berlin je ostal čisto miren n a predvečer komunističnih demonstracij.—Večina premožnih prebivalcev je odšla iz mesta. Številni nadaljni tisoči so prišli v mesto, da se vdeleže demonstracij.
Konec železniškega delavskega sveta.
Predsednik Coclidge je podpisal predlogo, s katero je razpustil železniški svet. — Samovlada industrije.
WASHINGTON, D. C.. 24. mn. ja. — Predsednik C'oolidge je podpisal Watson-Parker predlogo, s katero je odpravil železniški delavski svet., ki je bil usta-novljen z E-k_0nmniins postavo ter dodočal novo metodo uravnavo sporov med žolozneami in u-
BF,RLIN, Nemčija. 23. maja. — Kljub velikanskim naj>orojn skraj službene i železnic •aih liacijonalističnLh ilistov, ki so i Temeljna točka novega inačr-izjavljali, da .se trese Berlin pred ta je, da ustanavlja samovlado v komunistično revolucijo, ne kaže j železniški industriji, da uveljavi niti najmanjše znamenje, da bodo svoje lastne4uravnavaMe svete za od rojstva, je sjpala včeraj zivočer I obstajale ibirikoštne demonstracije | .'lučaj, da bi se -pojaviti spori ra<|i na zofi. Pri mizi je sedel nje-n oče. komuni-itov iz česa drugega kot mezd in delavnih pogojev. Dolo_ Frederick Raabe tor razmišlja! pouličnih parad in govorov.	j ča, da .se izroči spore aribitraciji
o usodi svoje nesrečne hčerke. ' Berlmeani imajo navado iti in če bi s slednja izjavila, na, ima Zadnjih dvanajst mesecev, »zot prek.i binkoštnih praznikov v predsednik po-lnomoč imenovanja smrti žene, je prav posobna težko prosto, probujajoeo se naravo, posredovalnega sveta, da uravna občutil kajti pustiti je moral svo-' Vslod tega so bile železniške po- spor.
je delo kort. t-rtrorjnik, da se posvc-'staje včeraj polne ljudi, ki so ho- Ko je odobril odred/bo, katero ti izključno le oskrbi svoje ume- teli priti iz mesta. To pa ni nikak so podpirale v kongresu tako že-motgle hčerke.	izvanreden pojav, a obenem priča, lezniee kot delavske organizaci-
Tenma in mrka, kot se mu je tudi o prepričanju večine prebi- je. je objavil predsednik, da je izdela sedanjost, se mu je prika- j valstva, di so strahovi naci jona- metoda predlagana v novi po str-zovala tudi bodočnos-t. Naipisal je Ji stičnega časopisja izmišljotina. vi, nekak eksperiment in da upa. -sledeče pismo: — Nič več ne mo-| V mesto pa je prišlo s posebni- da bo prinesla vse dobičke katere rem prenašati duševnih muk. Mo-'mi vlaki na .tisoče ljudi, ki se na- ji pripisujejo njeni zagovorniki, ji živci so uničeni m raditega se j meniva jo udeležiti današnje de- Ob istem času pa je izjavrl pred poplavljam od vseh. V majhni monstracije komunistov.	sedraik. da bi mu bila ljubša pred-
škrinjici se nahaja $38. Moja o-1 Berlinski Tage.blatt je včeraj loga, ki bi v večji meri za vara vol a poroka kn bančna knjižica zado_ popoldne 'zanikal scnizacijoualnc j splošno javnost. Na temelju nove xtujeta za v<se stroške. Bog, od p u-^ novico, katere je priobčil naeijo- j postave sp lahko vname spor med *ti mi!	j nacistični Tag in razni dirugi na- železničarji in « tem bi naložili
Z revolverjem v roki je stopil cijtomalistični listi. Izjavil je, da potujočemu o^bčrinstvu večje brest ari mož k postelji svoje hčer- je odredila policija v,se potre/bno, me v obliki povečanih stroškov ke, ki je mirno spala. Počil je da prepreči nasilne demonstracije potovanja in prevoza. Obenem pa ^trel in krogla je zadela spečo pod in da jc <za vsak slučaj tudi pri-j je mnenja, da je skrajno težko desnim ušesom ter iprodrla v nje- pravljona državna straža.	j da bi se ka j takega zgodilo, ker
no glavo.	| Skrivališče orožja, iz ikaterega daje obstoječa postava Meddr-
Nato se je opotekal v svojo je napravilo nacionalistično časo-! žarni trgovski komisiji kontrolo
PROHIBICIJSKE ZMEDE
Dvomi o ustavomočnosti najnovejšega prohibicij-skega odloka. — Novo povelje predsednika je izzvalo pravcat vihar ogorčenja. — Suhaški u-radniki ovirani v svojem delovanju. — Izjava generala Andrewsa.
so
spalno sobo, odvil plin ter name ril revolver na desno nho.
Nekako dve uri pozneje sta se Starinskih
pi-je velikansko senzacijo, ni ob-( nad povišanjem stojalo iz ničesar drugegi k<*t par <itojbin.
železniških pri-
vftrila Heaiiry Ehling in njegova žena, sr-tra Mts. Raabe, v stanovanje. ki se'nahaja v i>-ti hiši. Za-duhala sta plin. in Ehling je skuhal odpreti vrata stanovanja Raa-fceja a to se mu ni posrečilo.
Policija je vdrla v stanovanja ter našla trupla očeta in hčerke in poleg te^a še pismo. Ambulantni zdravnik je ugotovil, da Sra bila oba na me«ft.u mrtva.
paHk. katere si je iz_
Nova siamska dvojčka.
SOUTH BEND. Ind.. 24. maja. "Kiamslca dvojčka*^ je porodila Min. Nikola Medic, ko je mož je nastavljen pri Sfamleibaker Corpora t ion. Mati je 'stara 24 l<"t. ,
Ncvorojcnki sta zraščeni pri želodcu, vsled česar sta obrnjeny obraza drug proti drugemu. Otroka sta bila krščena z imeni Lusv in Bessv.
Zdravniki izjavljajo, da ne bo- BEOGRAD. Jugoslavija, 24. , srta mogli sestri nikdar hoditi alijP°skušen atentat na Štefana Rh-sedeti. da pa <sta telesi Cbeh od prsi naprej popolnoma normalni.
posodila neka filmska kompanija. da jih poryibi 'pri neki predstavi, ki se Iso za vriši].a danes.
Demonstrant jc bodo uporabiii današnji dan v glavnem za govore in v ponedeljek «e bo vršila parada v južno-iatočnem delu mesta.
Hladnokrvno razpoloženje Berlina in njetgovepa prebivalstva je razvid.no iz dejstva, da je ugot«-j vil Achtuhr Abendblatt. da bodo zavžili Berlineani v dveh dneh petindvajset milijonov litrov piva.
Jutri, v pondeljek, ne bo izšel noben list. Ne toliko v Berlinu, kot v Dup-sseldorfu pričakujejo"1z-gredov. kajti tem bo<lo paradirali ob istem času livadi fašisti ter komunisti.
Cilji in nameni gen. Pilsudskega.
WASHINGTON, D. C., 24. maja. — Oni, ki za najnovejši' ukaz predsednika Coolidge-a niso bili deležni včeraj nobenega pravega nedeljskega počitka. Vladalo je veliko razburjenje, *in predno bo ponehal vihar, bo čuti v kongresu marsikaj glede pravomočnosti tega samovoljnega odloka.
Pomc^žni zakladniki tajnik Andrews, kateremu je poverjena izvedba prohibicije, je hotel pričeti v državi Californiji izvajati novo odredbo, a je zadel takoj na mogočen odpor. Generalni pravdnik te države Webb je izjavil, da bi bilo iz-vanredno težko ali naravnost nemogoče naprtiti državnim uradnikom dolžnosti izvedenja prohibicije.
Z liberalne strani v kongresu so že prišle izjave naj uvede senat posebno preiskavo, ki naj bi določila ustavnost te odredbe. Washington Post je pisala včeraj , da grajajo celo prohibicijski uradniki novo odredbo, vsled katere bi izgubil zvezni prohibicijski urad del svojih polnomoči, katere bi moral odstopiti državnim uradnikom. To utemeljujejo z izjavo, da so v nekaterih državah prohibicij-ske postave dosti strožje kot pa je zvezna prohibi-cijska postava.
Senator Edwards, demokrat iz New Jerseya in kongresnik Britten, republikanec iz New Yorka, sta govorila v kongresu za liberalce.
Zadnji je izjavil, da ne more najti za najnovejšo odredbo nikake opore v zakonodaji. Sen. Edwards pa je rekel, da si ne more misliti, da bi predsednik Coolidge vede podpisal tako prismojeno odredbo in da bo stavil v senatu predlog, da se preišče vse faze prohibicijskega vprašanja.
CHICAGO, 111., 24. maja. — Politični voditelj George Brennan, član demokratičnega narodnega komiteja in kandidat za vezni senat, je stavil predlog, naj glasuje narod Illinoisa novembra meseca sklede prohibicije. On kandidira na mokraški platformi.
šest topov, morttiranih na avto-
Pilsudski pravi, da se ne boji nobenega vodite-1 lja, ker je armada na bi bilo prelivanje krvi dosti večjp njegovi strani. — Rekel kot bi,°- Pa morarn' fla je, da si bo izbral lastna
sredstva za rešitev Poljske.
t bil boj večkrat dovoli ženskam
prekinjen, da se
na varno.
— Glasi se, da je državljanska vojna bolj oknita. kot pa vojna protii inozemskemu sovražaiiku. Naša državljanska vojna pa j<v
in otrokom priti »bila nasprotno iprav kavalirtvka.
Atentat na Radiča.
Otroka skupaj tehtata enajst funtov.
Preiskava z X-žarki jc irgotovL la, da iina vsak otrok samoMojino Walesa izraziti svoje resnično mišljenje in razpolo-|srce in samostojen želodec. Zdrav-ženje, ker izvaja nanje unija velikanski pritisk. To Clkl pd ni>°	n,ce8ar »zjavi-
pa je seveda le navaden izgovor, ker hočejo vladajoči razredi zvaliti krivdo izključno le na delavske organizacije, ne da bi pri tem vpoštevali resnična vprašanja.	/
Iz nadaijnih premogarskih okrajev Anglije poročajo, da je zmanjkalo premogarskim unijam denarja in da ne morejo vsled tega še nadalje podpirati stavkarje v.
Zla teden dni dela je dobil angleški premogar nekako $10.50, a sedaj, ko znaša unijska podpora le približno $2.50 na teden, se je pojavilo velikan-~ stvo, ki je povsem umevno.
ti," če bo mogoče »bra<niti oba otroka pri življenju.
- Slana.
V Moaimoutti County. New Jersey >in v druifdh okrajih se je pojavila slana in -vsled te*ra so domneva, da bodo v veliki meri trpeli poljski pridelki.
Rojaki, naročajte se na
"GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.


diča, voditelja stranke, je ibil v Stari Pasovi. Mladi nacijonalist Slavko Milic, je bil aretiran v trenutku. ko je botel v-roči bombo •tekom nekejra «l>orovanja. na katerem je Radie govoril.
RAZSODBA V PROCESU LEIRER.
Te ni je bila končana razprava proti Ladislavu Okolicsanvju. Jo-.sipu Bolla in F ran z u Saguly, ki so bili obtoženi soudeležbe pri u-moru demimondlvc Leirerjeve. O-kolicsanv je bil obsojen na tri leta jeee in petletno izgubo kvalifikacije iza državno službo. Bolla radi prikrivanja zločina na dve leti ječe m Saguly, ki je zločince izdal, tudi radi prikrivanja zločina na 1 leto ječe.
VARŠAVA. Poljska. 24. maja. Maršal Jožef PilHudfki je rekel poročevalcu nevorškega Times: J — Jahno vidim svojo dolžnost in polt. .po kateri moram iti. Bil sem telesno in moralno izenjian v^led dva dni trajajoče bitke, katere nUem i>kal rn kateri sem se hotel izotgniti 11a A'-^ak način. Iz_' ojrnil bi se ji bil. če bi ne bilo civilistov med vojaki, hrvaške kmečke Oči polj^kejra mai*šala so bile preprečen danes , rdeče in otekle vsled pomanjkanja spanja. Govoril je z mehkim glasom ko»t človek, ki je v velikih s-krbeh.
—	Ne vprašujte me. kaj bo storil prihodnji tedt^i. — je nadaljeval. — Imam na izbiro sredstva in izbral si boni svoj čas. TrtJba bo sicer nekaj časa, da si izberem primerna sredstva, a to bom »storil postavnim potom, kajti le na ta način jie mogoče rešiti Poljsko.
Glede bitke, ki se je vnela v poljskem glavnem mestu, je rekel Pilsndski, da je bila nenamerava-na ter posledica 'radovednosti civilistov. ki so prišli na ulice ter ve pomeišali med vojaštvo.
—	Moji vojaki so nprizoriK vse možne napore. d£ preprečijo prelivanje krvi. Tftkoj v pri-četku bojev so moje čete zajele

DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
Jugoslavija:
500 Din. — $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — S18.60 5000 Din. — $92.00
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštna hranilnica* v LJubljani.
Italija in zasedeno oženil je:
200 Ur —$ 8.90 500 Lir — $21.25 300 Lir —$13 05 1000 Lir — $41.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot 200 Ur, računamo po 13 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta.
Za pošiljatve, ki presegajo PETTISOC DINARJEV aU pa DVAT1SOČ LIR dovoljujemo jkj mogočnosti Se poseben popust.
Vrednost Dinarjem In liram nI stalna, menja se večkrat Id nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar ▼ roke.
Pošiljatve po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter računamo ta stroške —
Denar nam je poslati najbolje po Domesik Postal Mooej Order all pe New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET, NEW YOBK. Telephone: CORTLANDT 4687.



i	A


Ar« V"
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
1
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sakaer, president.	Louis Benedik, treasurer.
Place of bttaweaft of the corporation and addresses of above officers: 62'CortUadt	Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA " Voice of the People'
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za telo leto velja list ta Ameriko
in Kanado______________________$6.00
Za pol leta —_______________________$3.00
Za ietri leta----------------------$1.50
Za New York ta celo leto $7.00
Za pol leta............................^?.50
Za inozemstvo ta celo leto ....$7.00 Za pol leta .............................. $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Dopki brca podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaliiče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika.
'GLAS
NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
PROSPERITETA NA STROŠKE OTROK
Ko je »bil amendment k zvezni u*!avi glede oftroškega dela ra dnevnem rtxlu, je bilo čuti pogosto s >traini delavcev in delavk ugovor, da otvarja postava pravzaprav vrata na ^težaj. Včasih pa je bilo čuti tudi prostovoljno priznanje, da obstajajo "mogoče" še v južnih državah otroško del« v večjem obse^^u, dečim se je vsepovsod drugod v Združenih državah izkazalo delo otrok kot preveč neproduktivno, da bi .prit«!o kot faktor dosti rpoštev.
Ni bdo posebno težko odgovoriti na te ugovore. Ali ni vedel Vsakdo. da je v tekstilni imiiu-tiiji države Nove Anglije še vedno 2apos!emh uebroj otrok: Ali ni dejstvo, da vodili naprimer v državi Ma~>aieh!W>ettv 2 velilainii denarnimi sredstvi podpirano kampanjo proti postavam za varstvo otrok, katere je sprejela državna zakonodaja in da je bila ta kampanja uspešna. vsaj za izkoriščevalce otroškega dela? Ali nismo imeli tukaj na iztoku šele v pretekien. letu razkritja g-ledt: zaposlemja majhnih otrok na poljih v New Jersey, ra/ckritja, ki so prišla od držajih tvorniških in delavskih inšpektorjev? Žalibog pa vedo ameriški delavci le malo o vseh teh Ktvarch, kajti kapitalistični listi, katere čitajo. nimajo niti najmanjšega «atere&a aia t?m, da bi jih informiral glede res iti on i h razmer v tej deželi.
Ameriški proletarei niso najSbrz izvedeli niti 'besedice o poročilu »veznega otroškega urada delavskega departmenta, ki je ravnokar izšlo in ki se pe-ča z otroškim* de*om v po,k ra j'wiah dežele, kjer pridelujejo tobak. Iz teh uradnih podatkov kzjveino zopet o naravnost vneto vpijočih razmerah v deželi izobiliee, kot bi jih človek komaj smatral mogočim.
—	Skoro ipcfovica vseh otročkih delavcev na jugu. — se glasi v poročilu tega urada, — ter skoro tretina v Connecticut dolini ni dosegla «tarot»U dvanajstih let in »petina v jpžnih državah ter več kot desetina v Cccmecticutu ni bila Mtara deset let.
—	,Zelo malo število otroških delavcev dela manj ko* osein ur. Pri pretežni večini teh otroških delavcev je obstajal delavni dan iz desetih ur. JX4a\-ni dan desetih ur ali več ur je bil tipičen za skoro petino otroških delavcev v Connecticut dolini.
—	Na	ko delale leklice prav tako dolgo kot dečki ?n majhno šte-vilo deklic je moralo izvrtati dela. ki zahtevajo precc.i-šnjo telefmo moč. V državah Nove Anglije <e je delalo v tem ozi-ru ob času Žetve vedno to raaliko. Dečke se je zaposlilo na poljih, deklice pa v skednjih.
—	številni o&roci v posebno pretkanih južnih državah, kjer je šoUki termin že kak kratek, *o izostali iz šole radi dela na farmah. Mad belnui in črnimi otroci je bilo v sled tega opaziti .skrajno neugodno in duševno učinkovanje.
Tega poročila niso «e*tavili '* god ru jati'' ali "hujskači" po poklicu. Sestaviti mo ga nasprotno u«*už*>enei strica Kama samega, katerih ni vodU prav posebno velik predsodek za delavce in njih ^roke. Domnevati moramo, da so celo okušali ole^ati stvari, katere so izsledili, ti* pa jih preerno naslikati. Kljub temu pa se nam nudi klika, kot da bi jo 1«» iuak>k<1o ».-matral 7Jt1 možno.
Otroci. stan manj kot de*«-t let. delajo \-aki »lan po oseni. de. Vet. deset ali ie veo ur. kzoKajajo iz šol ter rastejo kot divjak*
vtpričo mučnega tlačanskega dela.
Za kaj potrebujemo -postave za varstvo otrok? Za kaj potrebujemo bojevito delavsko gibanje?
V tej deželi prosperitetc in i zob H ice!
Če ste se naveličali
navadnih...
nikih. Pri Heiper, Utah, kjer je dosti i*remogars?kih naselbin, se dela 1, 2 do 3 dni na teden. Lfto-
tako je pri Somerset in pri Bowie, Col. Nekoliko boljše se dela pri J?iIverston in Ouray. Colo., kjer so zlati rudniki. V dotič-ni okolici sc je ^tudi pričel topiti sneg. Nadalje o delavske razmere nekoliko izboljšane v okol ici Tri 11 id a da 111 WaVsenib-ir^a. Vsepovsod je pa delo pako teko dobiti.
V Pueblo, Colo., je umrla Mafija Ruh Mtara 30 let. Bila je hči pokojnega Mafcsa Biuha (sorodni
XJOBEX navaden izdelek jie vzdrži anan-stva. . • 81abost, bodisi v človeku, bodisi v cigareti, začne kmalu utrujati.
Ce .ste se uaeličuli navadnih-, začnite kaditi
\
Ilelmar. Ko se enkrat dotakne vaših ustnic, ste dobljeni. Nikdar je ne boste porabili.
I11 čimJalje se družite z njo, temglobja bo VHsa naklonjenost.
Seznanite se s
H ELM AR
Kraljico izrednih cigaret.
D
opisi

XXn. POŠILJATE V ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI.
Ivan Lenarčič 34Chatuneev ft., Brooklvn X. Y.
Joseph Lenarčič. 345 Chauncev St.. Brooklyn, N. Y. Frank Unc, R. R. 2. Cherokke. Kans. Carlea Kramer. County R, Box 36. Meno.
minee, Mich. J |l ' 'R Frank Jerman. 163 Gcdd St.. Buffalo, N. V. Frank Jafcopieh. Box 509. Caonon City, Colo. Tony Lavrioh. BU*s. Ou9., Canada Louis Fabec, Box 101. Morle Colo. Hlovemko kat. pevsko in dramatično društvo 44Naprej' (in darovi) v Forest City, Pa,
$ 2.00
, 1.00 1.00
2.00 4.00 1.00 .50 1.00
127.00
Skupaj---- $139.50 D. 7881.00
Tragičen konec nogometne tekme.
t* je pred krat-
Ko-
eev zatekel prod bližnje drew, je že udarila srtorela m vrgla vse ob tla. Eden od g&edaAcev je bil takoj mrterv, dva; igralca sta one-
Canonsburg, Pa.
Kot vidimo, je precej zaniiur.-i ja med rojaki za Vodnikovo i književno družbo, ki je bila it^ta-no\'!jena v stari domovini, kar je popolnoma prav. ker dobra knji-' ga več zaleže kakor marsikaj dri»-r?eca. Kinji-grc bodo namenjene izobrazbi. pouku in zabavi, in gotovo bo<lo dosegle «voje smoter, kajti v sitari domovini imajo g(i-tovo 1 »oljše pKa.telje, ki xtiaj<> temeljito olxlclati ta aH oni predmet. Družba -se gotovo ne bo ozirala na slabe pisaitelje. ampak bo •biraha le dela ivtrokovnjakov. ]>osebno. ker bo delovaOa v tako vebkem obsegu, za staro domovino in Ameriko.
Dozdaj je Mohorjeva družba zavzemala vodeno me^to. ali zadnje ea(=e je leto za letom izdaja\: "•abše knjige. Molitvenik ni nikoli izostal, v ostalih knjigah so se , pa tiudi obdelovali verski predmeti,'tako da za pouk in izobrazbo ni 'lilo skoro nič. Molitvenikov imajo nafei domovi v stani domovini ze na jerbase. in sicer največ nevezanih. Ne rečeni, da ni Mahor-j j<-va dnužba izdajala »voječaHtno jdobrrh knjig, kakor Grogorčičevr : i>oezije. Slovernsko kmečke puote. . Z«od<»vijio ^lov. naroda +er Zjro-doviiuo 17. f>e«pollca.' ^Zjrodo^-ina •-'lov. naroda 1*e Je nehala pri jk>1o_ jViei; bo li še kdaj nadaljevana, se I ne ve. najbnž ne. Morajo pa bita I leto za letom moJitveniki. b^ez ka-|terih bi slovenski narod, po mislih omenjene dražbe, ne imal obstoja.
Vodnikova druiba p« — kot ?em vitlol v wtarokrajskem časopisju — ima v^e diuugateen program Tam ne bo molitvenikov in sfairi natrli povesti, ipae pa to. kar narod potrebuje: izobrazbo in pouk V-*- to Ibo strogo nepristransko, tako glede verske ali politične strani. Nazadnjaški klerikalci so že takoj <yb u^tonovitvi družbe za-kj-ičali. češ. da bo ta rrova družba nabadala vero, sramotila d«i-ho\*nike in delovala iproti njihovi stranki. Toda možje, ki stoje na čelu te družbe, so by a vil i, da •se ne 'bodo qjene knjige nikakor in pod nobenim pogojem dotaknile verskega ali političnega vprašanja. Nasprotniki m nato umolknili — kaj jim je tudi dragega kffiaip, In fegt «e poroča, ie
več' vlowii'skih duhovnikov nalbi-<ia naročnike za to družbo, kako; -o nabirali za Mohorjevo. — Ob-enem se j)a /a' .tudi --ii^ijo glasovi o reformiranju Mohorjeve dmižbe kar bo pa težko kaj, ker vodniki kvi s-o sedaj* -na čelu Mohorjeve družbe, bodo težko opusitili svojo ]X>t. Toda ako n<* bo nobene iz premembe. bo nastalo vprašanje da li bo mogla dražba še nada;'..« ol>Ntojati. Konca ji nihče ne želi pu!č pa je prav, da dobi malo iz-|tkušnje, kajti vsakdo >e mora bo ( riti za svoj obstanek.
Torej niova književna družba je tu; bom o li segli kaj pridno po njenih knjigah? Za $1 dobimo štiri lepe knjige. Pratika za . leto 1027, pač pa ne mala. kot mislite, pač pa velika knjiga, samo da br imela to ime, toda njena vsebina bo velike literarne vrednosti. I'o-le*r tega bo izdala družba Zdrav niško knjigo ter še dve drugi ob f-irni knjigi. Pripravlja se. t;udi zemljepis ter Vodnikova dela. — Dorsedaj smo o Valentinu Vodniku. prvemu slovenskemu pesniku, le malo vedeli. Muc.iro je njegovih pesmi, ki še niso 'bie ])riosbčene. Vse knjige pa bodo bogato iCuis-tri-rane; posebno pa me.seei, in sicer s kmečkima slikami iz Vodnikovega i asa. Mislim, da je doflžnosT vsakega nanodno - zavednega ro .jaika. da se zatpiše iu agitira <za te prekori-stno družbo. Sicer so ro. slabi čawi, toda dolar se že kje odtrga. Tu v Ameriki bi dalo spraviti skupaj najmanj petsto udov za imenik, ali morda še več. Naselbine Rich Hill in droge po okolici, kjer sino naseljeni v večjem številu, bi'lahko mnogo pripomogle k imeniku. Povsod naj .se ta ali oni odloči ter .gre okoli sosedov ter naj pobira članarino za to družbo, katero naj potem skupno odpošljejo na Glas Naroda. A-li naj pa to vsak sam stori, in je-meseca novembra dobi vsak štiri knjige, kjer 1>o' natisnjeno tudi vaše ime. Do tedaj boste gotovo že potzabiii na tisti dolar, a branja boste imeli dovolj za vsi. zimske večere.
Naročnik.
# 8 pota.
Po nekaterih kra$fa Utah in Co_ kyrada <bq j ako slabe delavske razmere, poeebno pa pO premogov-
ka Rt. Rev. Biiha), začetnika \ Amerikainskega Slovenca. Ko sem bil takrat v Toweru. »sem deklico dohtikrat pestovai. V staro^i 18. let *se jo je lotila huda nervoztt. Obiskal sem jo mnogokrat v •Puebli in tudi tedaj, ko je bila v bolnišnici. Sedaj jo je rešila smrt trpljenja tega sveta. Pokopana jr na pokopališču v Pnebhi! poleg svojega očeta.
Njenim sorodnikom izrekam svoje sožalje!
M. Pogorele.
* . *			
Zanimivi in	koristni	podatki	i
(Fw*I(n L*ntu«at Inform	atl«n <tv1c» —	* mnl»» Burwu.)	
SAN FRANCISCO.
L. 1020 je mes.to štelo skoraj vejo "ameriški Pariz", ali na 550.000 prebivalcev, od katerih je vsezadnje San Francisco je tako skoraj 150.000 tujerodnih belo- značilno mesto, da 11111 ni para. kožcev. Po uradni s-tatitsiki je bi- Pač je najbolj čarovito mesto ob lo 3200 Avstrijcev (med katere paeifičui obali, je sigurno vštetih mnogo naših rojakov). Število Jugoslovanov je navedeno z 1.320. ali znano je, ' Bivši predsednik republike obso-da jih je veliko več. Nemci stoji-!	jen na smrt,
jo na prvem mestu glede število' tujerodcev (18.500), potem sledijo Irci, Italijani, Francozi itd.
Svojemu podnebju se ima California zahvaliti za to, da se smatra za igral išče zapadne hemisfe-re. Julian Street v svoji lepi knjigi "Abroad at Home" pravi: —
"Imamo tam dva letna časa:! .	,
pi! .t. Domneva <se da je amiie-
-'tiran FuiutUfov se ima izahvailitl
za obsodbo svoji lastni hčeri. Bil
je član ^ocijalno-revolueijonarne
tranke. ki boljševikom odločnu
i m je n jogo v ji
. , , ,	. . . ,, ...».v*.«, .....	komunisti nia in
110 tako, kakor ga priča kuje 10. Vi.,
članica
Ri\iši pred-sedinrK kavkaške re-i publike Fuirtikov, ki je -bil obtožen, da je dal ustreliti ^5 sovjetskih komisarjev, je bil obsojen te dni od sovjetskega sodišča v Baku 11a »ioirt. Za |X)milosčenje noče , pro-it i. Radi toga je vložil ;proš njo njegov -zagovornik 11a isvojo

POZOR NEWYORSKA DRUŠTVA!
spomlad, ki začne v novembru in traja do aprila, in jesen, ki začne v aprilu in traja ostalih šest mesecev. Zima in poletja sploh ni."
In zares mraza tam sploh ni, nitij ""
' . ' (."/r.sprotuje. docn pasjih dni vročine. V7reme ie ved- , ~ ,
A	. . [licerKa navdušena
, . . , , . . , .	komunistične omladme.
s pomladni deževni sezoni pru-aku-' „ .
. ... .	. .	.'lo njenem nineniu n 111 dopustr-u-
jejo <lez 111 so nanj pripravljeni', ^ . , . ... „
, , , , «	. . v !a veirt. da bi ostal njen oee radi
111, ko doba deževja mine ni več	,	. ,	,
, .. , ,	.umora .->.» komun u^tov neka znova,
dežja sploh.	|„	_
t^ , . , .....	',Zato .ga ie ovadila. Funtikov se
hden izmed najbolj interesant- .	-
• , , .	, _	'j«» zagovarjal, da tiziliranja ni od-
nih delov mesta, zlasti za turiste,' ...	- .
. .	, . . , , . recti!? 011. temvee komandant <111-
je t hinatown, dasi je moderno ki.'	.. . . , . , „
. • ,	. . .	,	, .gletikih cet. ki so imele takrat Ba-
tajsko mesto rodovitno 111 brez nek- , , - t, .j ,. ..	.ku za.scdciT.
danje slikovitosti, tajinstvenosti 1
in nemoralno.sti. Vendarle vsak ttt-'
jec poseti Chiantown, kadar se po-j
da v Cliff House, ono izmed slo- 1
vitih revstaracij na svetu, ki leži i
na skali, od koder more človek ob_ 1
čudovati igro tuljanov. ki se soln-
čijo ob skali.	I
Ker je 8an Francisco ena izmed luk zapadne polute, je na- ; ravno, da je carinama ena izmed ■ interesantnili stavb, ravno tako ko.1 varna denarja in odlična je tudi , ladijedelnica vojne mornarice na .Ma re Island. Brodarstvo v pristanišče je menda nenadkriljivo' Rojak Mat. Kamin je poslal 11a na vsem svetu glede svoje slikovi- ' naš naslov $127.00 s .sledečo pri-tosti in raznoličnosti. San Fran-1 pombo:
eiseo so -mnogi primerili z drugi- j Priloženo vam pošiljam prebi-mi slavnimi mesti, nekateri ga zo- (tek .koncerta -slovenskega katoliškega pevskega in dramatičnega dvu-tva "Naprej" za "Dom sle-
Slovensko Delavsko »Samostojno Podporno Društvo priredi dne 31. jiili.ja 1926 piknik pri Rednem Lazarju, kar naj blatgovolijo ostala društva vpoštevati.
Darovi za "Dom Slepcev" v Ljubljani.
century Začetek v- soboto
THEATRE zvečer 3. aprila. Ob C2nd Street and sredah iu sortah Cent. P:».rk West. iKipoldne.
, Izborilo «bn«vljenje Gilbert & SttUlvaoote opere
PINAFORE
NAJBOLJŠI IGRALCI.
ZMERNE CENE.
pi-h" v .Sloveniji, "namreč "svoto •^120.00. V Lsti namen iso darovali tudi sledeei: .John Brega r Primož Matos $2, John Petrič $1, J<"<hn Keržič $1. Skupaj za slepce .tl27.00. Prosim potšijite denar na prkrtojno me^ato.
(Opomba uredništva: Ta pri_ ^pr.vek je že vk'ljueen v XXIT. po-šil^ev. ki je objavljena da^ies v naiem WfeUi).
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
P®
4%
Obresti vam prično teči že
od prvega
maja naprej.
* ..........•	- « v -	*	*	: ■
Frank Sakser State Bank
Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Iz domovine ni zadnji eas nobenih posebnrh novie. Si4>ski kralj je še vedno živ in zdrav, istotako tudi hrvatski starešina Radie. da_ siravno je ipredveerajžaijim malo manjkalo, da^ 11111 ni neki student / Ijornbo razineheal mo/.jranov.
Hvala Bojru. da Slovenci nimamo kralja, ter se nam vsledtejra ni treba trapi t i s takimi skrbmi
kot jih imajo Srbi an Tlrvati. *
Bivši aiemški poslanik v Združenih državah grroE Beni'srtorff je postal velik republikanec.
Pravi, da ne bo v peftdfcetih le-'ih nobenejra kralja vee na svetu.
Kralji bodo edinole š<' na igralnih kartah.
0. kraljev bo Se dosti, velikih in mo£oonih.
Berustorff je najbrž pozabil na premogovne, bakrene, železniška.
oljnate kralje in tako dalje, *
S Poljake prihajajo vznemirji-va -poročila. Razne straJike se bore za prvenstvo.
Eni načeHjujc general Pilsud-ski, dragi general Haller. te dni bo pa dospel v domovino godbenik Paderewski. ki tudi ni brez vpliva na Poljskem.
Vse poljfske homatije se vrSc pod franc, poktrovitelje.-tvom.
Bos <se usmili Poljakov, ki bodo morali uživati godljo, katero
jim je Francija ■skuhala.
*
Grška ima svojega diktatorja generala Pangalosa.
Pan ga los je strog in oddoeen mož. Pre^l kratkim je lwl zapove-<1^1, da morajo nositi grške ženske dolge kik.1 je in da bo vsaka kaznovana, ki bo kaizala na cesti svojo nad pet 110 lepoto.
Grške časopisje se je te dni ja-ko razburilo, ker se je doznalo. da je pobegnil Pai*gaio-ov >in v, Beograd. Nekaj so je skre.gal 7. očetom. rekel je "goodbye" in šel.
Pangalosov sin je star petindvajset let ter je baje jako modernih TyiMorov.
Kaj bo počel v Beogradu, ni znano.
Znano pa je. da jugoslovanska vlada ni dosedaj rzdala še nobeni' odredlbe glede doUžine oziroma
k rat kosti ženskih lcril.
*
Danes adi jutri bo budimpeštan-sko >odi^ee odločilo, koliko časa bodo morali sedeti madžarski ponarejevalci francoskih frankov.
Evropsko pojmovanje morale se je rzza vojne »popolnoma izipre-menilo. Nič čudnega <^>i ine brio, če bi prrj-lasili ponarejevalce za narodne mueenike. ponarejenimi franki skušali koristiti svou bankrotni domovini in deloma tudi saxniip sebi.
*
Kajti v Centralni Evropi je vse mogfx'e. Celo Principu, ki je u-smntil avstrijskega j>re^-toloftia-
slednika. so postavili >"pomeniik. *
Čudno je damlaiiarfuji. Posebno na naših piknikih in veselicah.
Za^lnjie sem v»pra^"ail rojailra. ka_ ko so se imeli in kaj da so pili.
I11 rojak je odvrnil v zadregi: Ja, to bi pa tudi jaz rad vedel, kdj *mo pili.
*
Tudi n>a Cehoslovaikem k-o se pojavili fašista.
Cehoslovaška je bila ena "naj-mo«derneoših držav v	Evropi.
Tudi najbolj zdravega človeka se lo*i bode žen.
Ce ibo Cehoslovaška preJiolela fašislovsko k Izo", se ji oJbeta dolgo in u<k>bno živl,ienje.
*
Statižstiki in izivedenei so ugotovili razvcšeilji vo idešjst^io. da so razmere «j»o nekarterih. angleških premogovnikih drrugačtie kot so po ameriških. S tem pa seveda ni
rečeno, da so v Ameriki dobre. *
Fri.-<neozi in Spaaei -poročajo o nepre=4anih zmagah v Maroku. Dve leti.se že vojskujejo. In dve leti že zmagujejo.
Križ je le, da taidi Maročand poročajo o

• ' a	s
Boljševiška armada.
Na cehi v*»efc bojnih fcil sovjetske Rusije je narodni komisar za voj>ko in mornarico (vojni minister.) Pole$r njojra deluje revolu-cijski vojni »vet. ki ni podrejen vojnemu komisarju. Tega zastopa \ nšlih-t, k« je precfcednik in zaupnik Češke v rdečti armadi.
Rea'olueijKkenru vojnemu svetu so podrejeni: 1. Gen-'ra-bii štab rdeiče armade delavcev in kmetov ki ima i-*e funkcije kot generatlni štabi evrapakth armad. 2. Nadzorujoči rmpebtorat za -tehnično m vojaiko opremo vseh -čet. 3. Vrhovno vod-^t vo armade, ki skrbi za reknutaoijo, vojaško službovanje in olniko č«t.. 4. Vodstvo mornarice, ki nadomešča prejšnje mortia-niško ministrstvo 5. Vodstvo zračnega brodovja. 6. Vrhovna mten-datnra, ki ima te oddelke: Splošni artilerijski, inženirski, kon strukcijski, irvter.dančni in finan čni oddelek. 7. Psihično vodstvo armade in mornarice. 8. Sanitetno in veterinarsko vodstvo. 9. Oddelek za vojaške šole in 10. Najvišje sodišče in voj. držav, pravd-ništvo.
Kakor pred vojni je vsa Rudija tudi s«Hlaj razdeljena na sedem vojnih okrožij, ki so vmesne instance med posameznimi kor i In osrednjim vodstvom. Poleg okrožij pa ob^ojc še posebne armade in siecr na Kavkazu "Armada rdečega prapora'* s središčem v TifHsu in "Armada posebne fron te" v Turkestanu.
Na čelu vsega okrožja armade ali fronte jc komandant čet. Nje »a podpira po«et)ni revolucijski s vet vojnega okrožja.
Vojna okrožja se zopet dele na annadne kore, ki si dvojne vrste infanterij-ski m kavalerijski.
Vsak infanterijski kor sestoji iz dveh ali treh infantenijsjiiii divizij iz saperskega bataljona, zvezne kompanije dn oddelka težke arti lerije. V slučaju vojne se pridel vsakemu koru zračna eskadrilja z 10 do 12 letali.
Kavaleriski kor <A»stoji iz dveh divizij ter pomožnih čet.
Tudi divizije so soatavljene Iz. pehote in konje niši va. Pehota se deli v regularne in miličue divizi je. Vsaka divizija Šteje tri pehot ne polke, en polk arttilenije, dva eskadrona kavalerijc, eno zvezni in eno sapersko kompanijo. V slu čaju vojne dobi vsaka divizija 5e zračno eskadriljo iz 4 letal. Ar tilerijeiki polk šteje v mirnem času 36 topov kalibra 76.2 ni m in 18 havbic od 122 nun. Na vsak bata ljoai pride torej šest kanonor.
V mirnem času šteje vsak in-fanterijski pdlk 6000 mož, vsaka milfečna divizija pa 1500 mož. — Presežek novincev se ve-žba le zelo kratko dobo.
Kavalerijfcfka divizija šrteje šest kavalerijslcih polkov, dve bateriji topništjva s po 6 kanonl. enim zveznim eskadronoui in enim e>-kadronom sape rje v.
Poleg reduih kavaterijskih di-vr»ij pa obstoje še posebne konjeniške brigade, o4»»toječe iz treh konjnmkir pofkov. 1 jeadne baterije in ene zveiznC~~ter ene sapcr_ :-ke polkompaiiije.
Infanterijski polk je sledeče organiziran : Na čelu polka je pol-kovna uprava, ki jo vodita gene-rrflatafbni šef polka Vn politični komisar. Upravi so prideljeni: — Inštruktor za strojne puške, političen klub za vojal ■učitelj za splošno naobrasbo vojakov in pod-ofierrs»ka šola. V sale polk ima I baterijo (6 topov kalibra 76 2 mm), 1 mitralješko kompanijo — (6 strojnih pu«k>, eno zvezno kom panijo in eno kompanijo izvidnh-kov na konjih. Vsak polk ima tr; bataljone, vsak bataljon po tri kompanije. Ruska vojna uprava si prizadeva, da art ilerije pehotnih polkov izpopolni še « tremi baterijami infanterijskih topov kalib. ra 37 mm. Vsaka kompanija ima dve težki »n eeslt tehkih strojnic.
Vojaki ao oboroženi k ruskimi trilinijakimo puškami, ki so zelo izborne in precizne. Težke mitra-ljeze ko ruskega sistema Maksim in Kolt, lahke pa angleške Ijuv L« in francoske Ohocbe. V zadnjem času pc 80 vpeljali Še nov ruski si. item Feodorov. Vsak infanterij-z 78 strojnimi
Kavalerijski polk sestoji iz »tirih kozaških eskadronov, fei si o-boroženi z lahkimi strojnicami m kadronom mitralješkega oddelka. ki ima 16 težkih mitraljez in četverovprežnih vozovih.
Vsa rdeča armada šteje 21 in-fanterijskih iu 4 kavalerijske ko-re ali 54 infanterijskih in 8 kava-lcrijskth diviaij poleg 9 samostojnih kavalerijwkih brigad, to je v i-scm 562.000 mož. Poleg teh je « 30 miiičnih divizij.
V te čete pa niso všteti sledeči oddelki vojske:
1.	Zračno l>rodovne, lei šteje £00 letal raznih sistemov in 13 zrakoplovnih detašmanov.
2.	Kakih deset tankov, ki so jih vzele sovjetske čete Denikinu in Jtudeniču. večje število oklopivih avtomobilov in 60 oklopnih vlakov.
3.	Inženirske čete.
4.	15 polkov in 5 posebnih bataljonov zveznih, čet in 17 bataljonov tehničnih čeit.
5.	Artilcrija za posebne namene, več obrambnih baterij proti zrakoplovom, pet posebnih oddelkov ai*ilerije za streLske jarke in težka aretilerija za jvosebne namene. Ta se <leli v sedem oddelkov, od katerih je vsak sestavljen iz dveh do treh baterij. V slučaju vojne bi imela sovjetska armada 60 do 70 ibat-erij težkega topaii&va,.
Značilno za rdečo armado jc visoko število konjenice, kar jc dokaz. da je sovjetska armada predvsem pripravljena iza mane versko vojno.
navade sibirskega naroda
V jugovzhodnem delu Azije in tudi v precejšnem vzhodnem delu Rusije prebivajo Kirgrzi (kar pomeni }>o naše "roparje"), katerih življenje njihovemu imenu prav nič ne odgovarja. Morda so r^Vno oni med vsemi mongolskimi narodi najprijaznejši in najvljud -nejši ljudje. Po gostoljubnost se mnogo bolj odlikujejo nego slovanski narodi. Kdor je živel med njimi, se je čutil vseskozi domačega. Njihovo življenje spremlja globoka čuvstvenost. Vsak najmanjši in najnavadnejši dogodek jih razvnemc, ali jih napravi do .skrajnosti žalostne. Njih čustvovanje se pa zlasti pokaže pri pogrebnih običajih, iz katerih odseva velika ljubezen do svojcev in neizmerno spoštovanje do umrlih. Kadar kdo umrje, tedaj razpošljejo njegovi najbližji sorodniki brze sle na vse strani, da sporočijo njogo smrt kolikor mogoče vsem sorodnikom in prijateljem. Kolikor imenitnejši in čim višje stališče je zavzemal pokojnik v življenju, tem dalj raznašajo vest o njegovi smrti. Med tem časom prenesejo truplo iz šotora in ga polože na kos tkanine ter ga potem pritrdijo na sedlo kamele- Nato se razvije sprevod proti pokopališču. Pogreba se smejo udeležiti samo moški, d oči m ostanejo ženske doma pri svojih šotorih. Ko odnašajo truplo, tedaj se tudi ženske zberejo na primernem prostoru ter začno jokati in vmes prepevati žalostilike-Ko doseže njih žalost višek, tedaj začno naravnost tuliti, si puliti lase ter se praskati po obrazu. To žalovanje žen^k traja toliko «asa. Najstarejša vir, ki prvič ome- dokler jim pogrebni »prevod ne
zgodovina zrcala
nja uporabljanje kovinskega zrcala. je druga knjiga Mojzesova (38. poglavje 8. stih) in tu izvemo. da so jwejele Izraelke ogledala rz Egipta. Tako so torej Egip-čanke prve zgodovinska ženske, ki so poznale zreala. Mojaes je zrcala Izraelčanka mpobral. ker so jih nosile seboj eelo v svetišča. — fctari Orki so predstavljali Afrodito ali Venero z zrcalom v roki. in Helena ni pozabila nzeti zrcala seboj, ko je utekla možu (ter pobegnila s Pa risom v Trojo. Prva zrcala so bila rz jekla, bakra, zlata in srebra. Zlasti srebrna zrcala so bila dobra. 'PLinij toži v sredi 1. stoletja j K) Kristusu, da ima že vsaka rimska dekla svoje zrcal-ce. Nekaj stoletij ka^icje so imeli Rimljani zreala tudi po stenah. Ta zrcala so bila iz litine cina 111 bakra. A tudi pri Peruancih <>o našli ob odkritju novega sveta že neke vrste -zrcal iz črne lave. Ko so Fenieaini izumili steklo, so imeli steklo tudi za zrcalo. V Sidomn so baje izdelovali že pra^-ilna steklena tsreala s pomočjo cina in svinca ; šele od 16. veka dalje pa tudi s činom in svincem ter živim srebrom in sicer v M*wanu in v Benetkah. Nato »so postala mala bejiečan^ka zrcala modna po vsem svetu. Velika zrcala je začel izde-lova ti koncem 17. veka F.raiuioz Thenait. A ta stofldena zrcala so bila zejo drajra. Zrcala s srebrom i
izgine izpred oči. Precl sprevodom samim pa dirja večino nekoliko mož naprej, da izberejo mrtvecu primeren prostor ter ga hitro izkopljejo. Taka jama je navadno en meter globoka in obrnjena proti Mekki, proti kateri naj bi mrlič v grobu bil obrnjen. Grob zakrijejo nato z deskami, svežnji drv, vejevjem in s kameni, tako da ne pride neposredno nanj "pravnic zemlje. Šele prav na vrhu na-mečejo na vse to nekoliko prsti ter napravijo precejšen griček, ki je daleč naokrog viden. Tega navadno okrasijo z zastavami. Ako počiva v grobu otrok, tedaj položijo na griček tudi njegovo zibelko. S tem pa še niso vse pogrebne svečanosti končane. Poleg njegovega bivšega šotora zasadijo zunaj v tla belo zastavo, ki vihra na tem mestu potem skozi eno celo leto. Vsak dan v tem letu se namreč zberejo ženske pri tej zastavi, da žalujejo za ranjkim. K vsem svečanostim vodijo navadno tudi konja umrlega, katerega je vedno jezdil. Kakor je *že znano, Kirgizi konje zelo visoko čislajo. S konjem so vzra-stli, s s konjem žvjo in konj jih mora tudi spremiti na njihovi zadnji poti. Po gospodarjevi smrti odrežejo konju polovico repa, kar pomeni, da je "vdovel". Od tega trenutka ne sme nihče več za-jaliati tega konja. Ob
Dajte otrokom hrano, ki jo potrebujejo.
Na tisoče otrok potrebuje hrano, ki jih bo napravila močne in zdrave ter zmožne da se bodo ustavljali bolezni. Če daste vsak dan otrokom Star ali Magnolia Kondenzirano Mleko, bodo pridobili na tsži in bodo boljšega zdravja. Zdravniki so dokazali, da je kondenzirano mleko izvrstna hrana za izboljšanje otrokovega zdravja.
Napravite ž njim razna jedila, kot pudinge, polivke, kendi, piškote, ali jedi po drugih navodilih, ki zahtevajo mleko in sladkor. Uporabljajte ga v kavi, in dalo ji bo railičen okus. Sladkorja vam. ne bo treba. Dajte ga otroku na kruhu ali na piškotih, v kavi ali čokoladi, namesto, da bi jim dajali denar za Chewing kendi.
brezplačno
Hranite labelne Magnolia ali _ Star Kondenziranega Mleka Y^MIHW ter dobivajte zanje dragocena darila. Tukaj vidite u-poraben lonec za riž, ki ga lahko dobite za 145 labelnov. To in razna druga darila lah-ko dobite, če štedite labelne s teh kan. Začnite danes hraniti labelne ter jih od-nesite v bližnjo premijsko prodajalno ter si oglejte čudovito izbiro dariL Gotovo boste dobili kaj, kar potrebujete doma.
Hranite labelne za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE

NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson St-eet, near Duane Street
426 West 42nd Street, Near Ninth Ave
14Z7 Third Avenue, near SOth Street 61 East 125th Street, near Madison Ave BRONX. N. Y. £78 Courtlandt Avenue, near 150th Street BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue, near 4th Avenua
2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Ncvins Street, near Livingston Street LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue

Stovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih znmore boljSe vrSitl svoje dolžnosti kot gospodinja )n mati. Na tem me.«ta bomo ^s&k teden objavili Članek, ki bo sanimal vsako dobro gospodinjo.
NAVODIL« STY. 102.
Navodilo za kuho.
Otrobi so jak<» dobre z lulekuin ali smetauo. razne gospodinje se jili pa poslužujejo tudi pri i»eki in kuhi. Iz otrobi je mogoče napraviti močno. redilno jed. ki utrdi telo ter da now» eneržljo. Že vsaj enkrat na dan dajte kako otrobjo jed na mizo. Danes napravite naprimer piškote i»o spodnjem navodilu. Kupite pri groeerju zavojček otrobi. rmene.
I»1 ŠKOTI IZ OTROBI
Nasveti za dom.
Sveže madeže dosti lažje odstra-li i to kot pa zastarele.
f'e se vam znamke spriiuojo, jih polikajte z gorkim Iikaluikom. Boste videli, kako lahko bodo šle narazen.
Plahte je pri|K»ročljivo prati v Solnčuili, vetrovnih dui'li, da se hitrejše i m »su>e.
Ko spravljate čipke, jih zavijte v (iviistru papir, da ne IhhIo [»ostale
't: čase otrobi 1 'a čase moke 3 žličic peoivnega prašku - žliei sladkorja
žličic-e soli .'! žhee zabelo '= Ca še mleka
Nas vrli za lepoto.
Žensko sodijo |n> parfumu, ki :ra (utHirablja. Mlada dekleta naj Ima-| jo pikantne parfunu\ naprimer na-! gel j mešan z mignonette a'i hello-' troj>om. Tak parfum je zabrunot-) ke. Plavolaske naj imajo parfum rmene vrtnice, črnolaske pa vijoličnega. Že irsko orijentuNkega tipa morajo imeti kak eksotičen par-Zmešajte otrobi z moko. kateri fmn. naprimer jasminov. Pdedolične
ste prideljali moko. sladkor in sol. i nuJ iumi° ma-nioUjo>	^
okstraktom tulK«roM».
Pritlenite 7.al»elo in mleko. Itazva-ljajte a deski, da bo pol illča debelo. Ilazrežite v poljubne oldike ter pet-ite v vroči i«-či petnajst minut.
Nasveti za kuhinjo.
Ko kuhate grahovo juho. vrzite lonec koSček kruha. Na ta način
Parfum iz vrtnice je za starejše ženske. Triio-laske. ki so bole kože in rdečih ustnic, naj se i>oslužujejo narcisa, tiste ki i>u ne spadajo v nobeno vrsto, naj imajo [uirfum iz narcisa in detelje.	*
Osebno zdravje.
V nekaterih družinah kuhajo preveč mesa in krompirja, premamil ne bo potopil na dno ter , j0 pažuje pa posvečajo hrani, ki
so prisnnxlil.
Po vsaki uporabi morate sproti 1k»ik*v dobro zribati. da so na nji ne bo nabirala mast in *ajt*. Ako to sproti storite, vam l»o lahko. Ako pa odlašate, bo težje. V shrambi za leti imejte vedno konvo evapo-riranega mleka. To vam bo
| ma v sebi mineralije. Ako hrane ne izbirate pravilno laliko dobite i raka v želodcu, zaprtje ali sladkor-j no bolezen. Vse te bolezni bi se |>a t dalo preprečiti. Sedaj so začeli ■ poučevati prebrano v šolali. Zaenkrat še ne vemo. s kakšnim u-| spehom. Ko ImxIo današnji otroei dorasli ter se poročili, bomo vide-li. kakšen usjieli je imela šola.
prav prišlo v slučaju, da I »i mle- Lahko j«' pa tudi. da izgnbimo sled kar pozabil prinesti mleko.	| « «b*kletih. in učiteljeva beseila iz-
,	. . ,. gubi svojo veljavo. Naša dolžnost
Posodo s konserviramm sadjem	. ,, . . -	....
. je dekleta in fante učiti, kakšno
in zelenjavo imejte na kakem su- hrs,no n:,j izbirajo. S tem vršimo hem prostoru v kleti.	I K> svojo dolžnost.

originalen vlom
umetna zdravila
V Berlinu je bii pretekle dni	Poleg naravnih zdravil, ki nam
izvršen rafiniran vlom, ki živahno	jih nudijo zelišča, poznamo^ tudi
spominja na Oonan Doylejeve	umetnim jiotom sestavljena zdra-
fatazijske Sherlock llolmesove ro-	vila. Sicer obstoji tudi zdravilnost
mane. V K ase n t h a 1 crst rasse, ugle-	rož v tem. ker vsebuje njih sesta-
<lni in trgovski četrti Berlina, se	va iste kemične spojine, kot umet-
je pretekle dni ustavil pred nekim	no .sestavljena zdravila. Prvo sin-
penzijonom v čigar pritličju se	tetično pridobljeno zdravilo je bi« nahaja velika konferencijska tr- la .salicilova kislina, ki se nahaja
govina, voz. i/. katert>ga sta izsto-	zelo bogato zastopana v lubju vrb
pila moški in ženska, noseča s se-	in topolov. Ljudje so že poprej u-
boj velik kovček. Kasneje pa je	porabljali kot zdravilo proti rev-
romantična st0r1ja
Mala. komaj 1 Tlet na jrimTTazij-oblctniei j .ska se je v spremstvu svojih rodi-smrti se zopet zberejo vsi sorodni-j teljev nahajala v dunajskem cle-
je izumil kemik Liefoi". nakar se!^' prijatelji v šotoru pokajni- 'ga nt nem lokalu 11a Schwarzen.
je produkcija zrcal povečala in poeeaiila. Najvažnejša so postala zrcala za vedo, medicino, fiziko, astronomijo i. dr.
Potopljen italijanski parobrod.
Pri dalmatinskem otoku Pela-grui se je j>otopil italijanski parobrod "Centnaro'%. id je plovil proti Italiji. Parobrod je naletel na grefoen. ki mi vidljiv, ker st? nahaja pod morsko površino. Voda je vdrla v notranjost ladje, ki se je kmalu potopila. Posadko pa je rešila ladja, ki je v i*ti smeri plula proti italijanskemu obrežju.
ka. Ženske zopet žalujejo in tudi "vdovelega" konja pripeljejo semkaj. Kot potem odmolijo gotove molitve, se približata dva moža konju, ga zgrabita za uzdo, ga razsedlata. vržeta na tla in mu porineta nož v 4»ree. Njegovo meso razdele med revnejše sorodnike pokojnika, kožo pa dobi svečenik v plačilo. K tem končnim svečanostim napravijo še konjsko tekmo,
bergplatzu, kjer je pila kavo. Pri sosedni mizi je sedel brhek bančni uradnik, bivši huzarski rit mojster.
rit mojstrovi materi, ki je sicer deklico sprejela pod streho, toda isto
prispel še eden. V penzijonu sta najela dve sobi, nahajajoči se baš nad konfekcijsko trgovino. Oba novodošleea sta se vpisala kot Moritz Stein in Berta Markovic. Gosta .sta .se sicer vedla nekam zagonetno, vendar jima hišni stanovalci niso posvečali večje pažnje. Drugi dan sta Stein in Markovi-čeva zopet odpotovala, popreje pa
časno obvestila njene starše, in dajsta ^ poravnala .sYOj račun. V
se nahaja pri njej.
Toda dekličin oče, v pokojen višji sodnik, ni poznal šale, ampak je ritmojstra ovadil na policijo, tla je zapeljal in od v i-del njegovo hčerko. Xa poziv bratislavske policije je dunajska policija
Mlada študentka se- je kmalu za- nato res aretirala ritmojstra in gledala vanj in kljub skrbnemu I njegovo romantično zaročenko.
nadzorstvu staršev se ji je posrečilo. da je sporočila kavalirju svoj naslov. Živela je s svojimi roditelji v Bratislavi.
Med Dunajem in Bratislavo so začela romati ljubavna pisma, ki
njuni navzočnosti sta bila tudi od-peljana oba kovčka. V obeh sobah je ostalo vse nedotaknjeno.
Nekako okoli \t. zjutraj kritičnega dne je prišel lastnik trgovine ter odprl svoje podjetje. Po-
matizmu odcedek kuhanega vrbo-vega lubja. Šele 1. 1866. se je posrečilo Kolbeju sestaviti čisto sa-licilovo kislino iz fenolnatrija. Ko so delali reakcijo aeetiklorida na natrijevo sol, tedaj so dobili kislino, aspirin imenovano, ki je danes jako razširjeno zdravilo. Odlikuje se predvsem po tem. da ne pušča slabih posledic kot čista salicilova kislina. Poleg tega pa aspirin ne učinkuje saino proti revmati-ziuu, temvee%tudi proti influenci, nevralgiji in znižuje telesno toploto pri mrzlici. Ravno tako je z zdravilom kinhiom, ki je dose-daj najuspešneje sredstvo proti
gled v notranjosf trgovine je bil (malariji. Prebivalci tropične A-
pretresite in pijte
Poskušajte novo pijačo — Runko-malt. — katero je lahko napraviti doma. £>ajte žlico Ronkomatta vrh kozarca ledenomrzlega mleka ter pretresi te v shakerju. Runkomalt se takoj razredči ter da oku-sno. labko-prel»avljivo pijačo. Runkei Brothers ie nad 50 let »Speeijalno Izdelujejo kakav in' fino čokolado. Oni vedo, kako je treba čokolado mešati z mlekom. Vprašajte fee danes avojega grocer ja za Runkomalt.
—AdT't.
ki je pri Kirgizih zelo priljublje- j jih je v Bratislavi dostavljal za-na in ne manjka pri nobeni sveča- ! ljubljeni deklici gimnazijski slu-nosti. Na svečenikovo mesto stopi ga kot pravi postilon d'amonr.
krmčno pevec, ki opeva pokojnikove vrtline. Spr\*a žalostne, postajajo njegove pesmi vedno veselej-
Ppimom so kmalu sledili obiski ritmojstra. saj je meJ^Dunajem in Bratislavo samo dve uri žele-
še in končno začne opevati živeče zniške vožnje. Ko je bil zopet eu-ljudi. Ženske si nato odstranijo j krat tam. je punčka izostala iz šo-
žalovalno obleko, oblečejo si praznično in pričenjajo se zabave, pri katerih plešejo in norijo kot da bi hoteli -nadomestiti vse one dneve, ki jih morali prežalovati.
ROJAKI, NABOCAJTB SE NA "Gt*A8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.'na Dunaj.
DftŽAVAB.	* XTa Dunai
da je mogla kramljati ž njim. Po končanem pouku jo je zaman čakal oče in ko je devojka prispela precej kasneje domov in priznala. kje je bila, jo je oče baje pošteno naklestil. Pa je dekle pobegnilo v hotel, kjer je stanoval njen dragi, nato pa skupaj ž njim
Na Dunaju sta se oglasila pri
^ . -	... 4..... ■
.-.•is, __
Rit mojster je sicer opozarjal, da je vzel deklico s >el»oj na njeno nujno prošnjo, a to mu ni pomagalo. ker je jnala še mladoletna. Ker je oči vidno, da ne gre za ni-kako nasilje in ne za kako zlo namero. ter se je rit mojster vedel do-eelo korektno, je skušala posredovati tudi dunajska policija, da doseže jioravnavo. A dekličin oče sam je neizprosen, vztraja na svoji o-vadbi in zahteva strogo kaznovanje "zapeljivca", ne ^lede na to, kako zelo bo kompromitirana s tem njegova lastna hčerka, ki se nahaja z ženinim vred pod policijskim nadzorstvom.
Afera je vzbudila i na Dunaju i v .Bratislavi veliko senzacijo. — Javnost je to pot skoro brez izjeme na strani romantičnih zaljubljencev in ne more razumeti konservativnega očeta, ki srčkane tragikomedije noče zaključiti z edino pametno besedo: "Pojdita
presenetljiv. Ugotovilo se je. da so vlomilci izkopali luknjo skozi strop iz sobe penzijona ter vdrli v trgovino. Skozi luknjo so tudi odnašali plen ter ga naložili v
merike so v onih pokrajinah, kjer zelo razdaja mrzlico, že davno prej uživali skorjo drvesa Cinehone, da so se na ta način obvarovali pred boleznijo. Šele dolgo potem se je
kovčke. Po končanem delu so had , zdravnikom posrečilo sestaviti ki-
izkopano luknjo zopet postavili zofo. Zdi se. da so se v obeh kov-čih nahajali njuni pomočniki, ki so potem sodelovali pri vlomu.
SAMOMOR IZ STRAHU PRED LJUBIMCEM
nin. Morgenroth j*1 eelo napravil decivat kinina, opt oh in, ki v mafc sičem še kinin prekaša. Izkazal se je zlasti kot izborno sredstvo pri vnetju pljuč. Dosedaj se je posrečilo sintetičnim potom sestaviti že nad 5000 raznih zdravil, izmed katerih se pa niso vsa obnesla ter še čakajo tozadevnega izboljšanja tako od zdravnikove kaor tudi od kemikove strani. Tako vidimo, da med umetnimi in narat'nimi zdr-
Xa Dunaju je v nedeljo izvršila samomor 22 letna sobarica Emma Sponner in *icer iz strahu pred svojim nasilnim ljubimcem Karlom Navratilom. Dekle je sko- I med umetnimi rn naravnimi zdra-čilo raz okna drugega nadstropja vili v bistvu ne obstoji nikaka
ter obležalo z razbito lobanjo. V bolnici je podleglo poškodbam. Navratil je bil izročen državnemu pravd n ištvu.
in vzemita se; tu imata moj očetovski blagoslov!" |
razlika, le da so irmetna mnogo dražja od navadnih zelišč. Mnogokrat pa rušijo umetna zdravila to prednost, ako so seveda dobro posrečen, da ne vsebujejo nikakih škodljivihi primesi,, ki jih imajo često sicer jako zdi^vilne rastline.

posledice spanske bolezni
Angleški zdravnik dr. Symonds je oni dan imel v Londonu preda-» vanje o posledicah španske bolezni pri mladih bolnikih. Dokazano je v mnogih slučajih, da so pošteni, pridni, ubogljivi otroci po prestani bolezni postali pravi mali demoni. Pričeli so krasti, lagati, preklinjati itd. Seveda povzročajo mnogo preglavic onim. katerih jih imajo pod nadzorstvom. Posebno proti večeru postanejo nemirni in na [>ol divji. Tipičen slučaj pripoveduje omenjeni zdravnik o nekem dečku, ki je ob času, ko so šli drugi k počitku, pričel peti, žvižgati, preklinjati, pljuvati, napadati svoje brate in se-stre ter vleči odeje iz poctej svojih starišev. Neki drugi deček je kazal veliko iznajdljivost v zvijačah- Višek je nekoč dosegel s tem. da je celotno o^obje v domači hiši s .srvojimi izbruhi tako utrudil, da je končno vse j>ospaIo. Potem ]ui je tiho )M)bral vse njihove čevlje ter jih ne>el v kuhinjo, kjer jih je namazal in najx/lnil z marmelado. Zdravniki še niso na jasnem, kako ozdraviti te posledice španske bolezni, oziroma influeneo. Za sedaj priporočajo le preudarno in obširno postopanje s takimi bolniki.
Oklofutani marchese.
Vatikan ima svojo vojaško senzacijo. V nekem aristokrat'učnem klubu v Krimu je prišlo radi neke kpe ieoiske do malega spopada. Neki rimhki martlie.se, ki je <"•la.ii papeževe telesne straže, je dobil zaušnico. Seveda bi jo bil moral kvitirati s pozivom na dvoboj. Ker pa je dovolj po predpisih katoliške vere prepovedan, ji* vtakniti otieir zauftnioo v žep. kar je bilo njngovim gospodom tovarišem, ki co pravta-ko plemiči, zelo mučno. Oklofutani ofieir se je zatekel k >odi«iu in njegov napadalec je bil obsojen. Med tem -pa ta zaključi afere nobelgardistom, ki se zgražajo nad bojazljivostjo oficirja, ne ugaja. Zahtevali so, da t»e ofieir odpusti.
Zahteve je bila odbita, vendar pa so je oficirju svetovalo, da naj "kvitlra", da bo mir.
Ponarejevalci bankovcev v Olasz. lističi.
Iransko j<*sen se je pojavila na Madžarskem velika množica po-tvorjenih enmilijonskiii novča-nic. Preiskava je ugotovila, da >o izvirali z okolice OlavSZliszke. Kt)t dozdevan falzifi'kat.or je !)H aretiran n< v'aik tanika jšnjeiga rabinerja Pan*uel Priedlaetider. Budimpe-štaiisika policija je ujrotov'ila, da je bilo izdan'hh v promet vsega -skupaj 2400 fal/.ifikatov. Nekoliko so jih iK-sledili tudi na Dunaju. kjer so aretirali kot raz-ši rje val ca garfrua in
L
POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y.
: : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI
i

MOLITVENIKI:
Duša popolna ................... l.—
Marija Varhinja:
v platno vezano...............80
v fino platno ................ 1.00
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano ..............1.00
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .........................1.50
I v lino usnje vezano ....................1.70
Skrbi za dušo;
v platno vezano...............80
v usnje vezano.............. 1,65
v fino usnje vezano ..........1.80
Sveta Ura z debelimi črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez..............1.50
«- fino usnje vez..............1.60
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano................1.50
v fino usnje vezano .......... 1.80
Kvišku srca, mala:
v fino usnje vez...............i.2o
Oče naš, slonokost bela ________l '>o
Oče naš, slonokost rjava.......... 1.20*
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano .............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano____ 1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
Umni čebelar ................... 1.—
Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polip
Voščilna knjižica................
Zdravilna zelišča ...............
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek ...................
2.	zvezek 1. in 2. snopič.....,
.30 .50 .40
.45 .70
POUČNE KNJIGE:
Abecednik .......................30
Prva čitanka, trdo vez............751
Angel j ska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši...........10 ;
Boj nalezljivim boleznim ...........75
Dva sestavljena pleaa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači vrt, trdo vez. ............ 1._
Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Govedoreja	75
Gospodinjstvo .................. 1,_
Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
Kubična računica, — po meterski
meri.........................75
Katekizem, vezan .................50
Kratka srbska gramatika .........30
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju........50
Ljnbavna in snubilna pisma.......50
tijpovca .Tenoja We in _ j Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
privatnega uradnika \ Nemško - angleški tolmač ...... 1.20
.80 M 5.00
Maksa Ber.jrer.jk. Razvontepa s« (Največji spisovnik ljubavnih pisem
konfiscirali v Rudijppeštf eel kov-j Nauk pomagati živini ............
eejjr potvorjenih enrailijonskih j Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. noveanic.	i Naše gobe, s slikami. Navodila za
Izkazalo se je. da jie zapletenih v zadevo veliko število oseb. Rled je vodila celo v Romunijo. V Bra-sovu so izdeiovaili člani te dru-zb^ potvorjene 10-lcronske čehovlova-ske in 104ejeke romunske novea-■uee. Organizacija je tako raztezno. da se vrže v zvezi sto afero te dni zopet aretacije na Madžarskem. na Dunaju in v Brasovu. Zdi se. da gre sa drui?o madžarsko fa»lzifikatovsko afero, ki za prvt) ne zaostaja mnojro.
V Gorici
je bilo te dni odpuščenih iz osnovnega urada 45 nameščencev, ker toiso bojevniki. Med GoriČani je napravilo to silno mučen vtis.
AU VESTE —
da ae je zopet zwvrsil spopad med laškimi tn jugoslovanskimi carte. akimi stražniki v bližani Rakeka? veste, da «o BMtnars vedno ker «0 v Iftpenkastfc škat-lomijenjem
spoznavanje užitnih in strupenih gob ..................... 1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.—
broširano .....................75
Nemška slovnica ...............60
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del.........................30
Pravila za oliko...................65
Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75
Praktični računar..................75
Praktični sadjar trd. ve*......... 3.00
Parni kotel; pouk za rabo pare____1.—
Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk ....................35
Računar v kronski in dinarski ve-
^ ljavi........................ .75
Ročni slov.-nemški in nemško-slov.
slovar.....................60
Sadno vino *.......................30
Srbska začetnica .................40
Slike iz živalstva, trdo vezana.....90
Slovanska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50
Slovensko-nemski in nemžko-sloven-
ski slovar.........................5Q
Spolna nevarnost .....................25
Spretna kuharica; trdo vezana____1.45
broširana .........................1.20
Iveto Pismb stare in nove zavez*, lepo
..	3.00
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
AŠKERČEVI ZBRANI SPISI:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
broš..........................80
Četrti zbornik trd. v.............1.—
Peti zbornik, broš..................90
Primož Trubar trd. v............. 1.—
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 And.isonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo rez.......1.—
Azazel trda vez ................... 1.—
Andrej Hofer ................... , .50
Beneška vedeževalka.............35
Belgrajski biser .................35
Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Brez zarje, broširana .............80
Bele noči (Dostojevski) t. v........75
Balkanska Turška vojska......„. „ .80
Balkanska vojska s slikami.........25
Božja pot na Šmarno goro.........20
Božja pot na Bledu...............20
Burska vojska ....................40
Bilke (Marija Kmetova) .......... .25
CANKARJEVA DELA:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............50
Podobe iz sanj. t. v...........1.—
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v...............1.20
Mimo življenja \ v...........1.—
broširano ...................80
Cesar Jožef n....................30
Cvetke .......................<.. .25
Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana ..............1.40
Ciganova osveta ..................35
Čas je zlato ....................... 30
Cvetina Borog-rajska.......... ... 50
Četrtek t. v......................i*.
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Eliza .......................60
Dolenec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem....................50
Dve sliki — Njiva, Starka — (Metko) .........................60
Dolga roka.......................60
Devica Orleanska..................50
Dnhovni boj .....................50
Dedek je pravil. Marinka in škrate 1 j čki ........................40
Elizabeta .........................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk................35
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................50
Gozdarjev sin ...................30
Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20
Godčevski katekizem ................ .25
Gruda umira, trda vez........... 1.20
Gusarji ........................90
Hadži Murat, trda vez.............80
Hči papeža .................... 1.—
Hedvika ..........................35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, yez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz modernega sveta, trda vez.....1.40
Jutri (Strug) trd. v................75
LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na P a en as — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave........................70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70
Zbrani spisi, trd. vez............90
LJUDSKA KNJIŽNICA:
I.	in 2. zvez. Znamenje štirih
trdo vezana..................1.00
tt. zv. Darovana. Zgodovinka povest........................50
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50
4.	z v. Malo življenje...........65
5.	z v. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
10.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60
II.	zv. Kako sem se jaz likal,
(Brencelj) ....................60
12. zv. Iz dnevnika malega pored-ueneža, trdo vezano ...........60
14.	zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60
15.	z v. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60
MILČINSKIJEVI SPISI:
Drobiž .............................60
Igračke, trda vez.................1.—
broš..........................80
Mali lord, trdo vezan.............80
Mali ljudje. Vsebujo 9 povesti
Trdo vezano ................ 1.00
Mimo življenja, broširana.........80
Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvi Gostač .....................35
Praprečanove zgodbe ............. J25
Pa tria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtriani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu.............
Ptice selivke, trda vez.............
Pikova dama (Puškin) ..........
Pred nevihto .....................
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	.zvezek .....................40
2.	zvezek .....................40
Rabi ji, trda vez...................75
Robinzon .........................60
Revolucija na Portugalskem ........30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan ..
Suneški invalid.................
Skozi širno Indijo..............
Sanjska knjiga Arabska ........
.25 .75
.30 .35
žrtev
.60 .40 .TO .30 .30
. .70 .. .35 . .50 , 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, mala .............60
Spake, humoreske, trda ve* ........90
Strahote vojne....................50
Sveta noč, zanimive pripovedka ... .30
Strup iz Judeje...................75
Spomini jugoslov. dobro volj ca —
1914—1918 ................1.—
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sv. Genovefa.....................50
Sredozimci, trd. vez................60
broš........................40
SHAKESPEAREVA DELA:
Machbet, trdo vez..................90
Machbet, broširana................70
Othclo .............................70
Sen kresne noči.....................70
SPISI KRI&TOFA Ž MID A:
1. zv. Poznava Boga...........30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi.................. .30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
17. zv. Brata ................ 30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
JURČIČEVI SPISI:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ........... 10.00
Sosedov sin, broa..................40
5.	zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-
skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v.................1.—
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
broširano ...................75
Karmen, trdo vez..................40
broširano .....................30
Kralj zlate reke in črna brsta.....45
Krišev pot, trdo vezan............1.—
Krvna osveta .................... .35
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman .................. .40
L is j ako va. hči ................... 30
Lucifer
Ludovika
Materina
Musolino .........................
Mali Klatež *......................
Mesija ............................
Mirko Pošten j ako vič...............
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ..................« 1,—
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki izmira.................. .40
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov. ...........90
Nova Erotika, trd. vez............. .70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ..............60
Na Preriji .......................so
Nihilist ...........................40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
NARODNA BIBLIOTEKA:
Kranjska čebelica.................90
V gorskem zakotju...............35
Za kruhom .....................35
Črtice iz življenja na kmetih.......35
Berač ...........................35
Elizabeta, angleška kraljica.......35
Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35
Boj s prirodo, Treskova Urška.....35
Emanuel, lovcev sin...............35
Spisje .......................... .35
Beatin dnevnik ...................60
Grška Mytologija ................ 1.00
£ ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Božja kazen .....................35
Napoleon L .....................75
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka -. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trd« ves... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht).......25
Pariški slMar.....................85
Pingvinski otok tr. v............. .90
Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00
Plebanuš Jo&nes tr. vez. ..........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskm..... JO
Poslednji Mehikanec ............. .30
Pravljice H. Maj ar............... JO
Povest o sedmih obešenih...........70
t*^ Pov**ti, S«-** « rtopnjic pri «r. Soka .3§
1 Fb Strsail klobiflt, trdo ve«.____SO
PoB«",~.....
HH
.35
.50
St.
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 &t. 2. Rado Murnik : Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str.........................
St. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., bro%. Št. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
bro«..........................25
&t. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvi,
111 str., bros................. 35
Št. 8. Akt št. 113 .......01......
Št. 9. Univ. prof. dr. Franc« Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., brol............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: življenje,
pesmi, 112 str., bro«.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, pre vel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka lnkovškega grajžčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broa.....
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Pun tek, 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompadi in Komurasaki, japonski roman, iz čeačine p revel dr. Fran Bradač,
154 str., bros..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, n., 73 str., broS,	.25
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna «?ra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 St. 24. X. Ik Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 etr.,
bro*.'..........................80
25. Pdel^dnji dnevi Bompeja .. .80 Št 26! t. Andrejev: Črn« maske, r. Josip Vidmar, 82 str. br.
Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nos t in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
St. 31. Roka roko.................25
Št. 32. Živeti .....................25
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Kaaver Meško: Listki,
144 str., .....................65
Št. 37. Domače živali .............30
Št. 39. La Boheme................1.—
St. 46. Magola ...................40
Št. 47. Misterij duše..............1,—
št. 4S.Tarzanove živali............ 90
Št. 49. Tarzanov sin...............90
Št. 50. Slika De Graye............ 1,20
^t. 51. Slov. balade in romance.....80
Št. 52. Sanin .................... i.5(
Št. 54. V metežu ................1_
Št. 55. Namišljeni bolnik...........50
Št. 56. To in onkraj Sotle.........30
SPILMANOVE PRIPOVEDKE:
2.	zv. Maron, kreanski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora.................. .25
4.	zv. Praški judek.................25
8.	z v. Tri Indijanske povesti........30
9.	iv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega----------------.30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............ .25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska bAta. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30
13.	z v Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Hnronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angel j sužnjev. Brazil j ska povest ....................... .25
16.	zv Zlatokopi. Povest...........30
17.	z v. Prvič n .1 Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ............. J30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev.......................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tisoč in ena noč, trdo vez..........90
Tik z-\ fronto......................70
1.— .75 .75 .50 .60 .40 1.— .35
Tunel ........................
Tatic, Bevk, trd. vez............
Tri povesti (Flaubert), trd. vez.
Tri povesti grofa Tolstoja......
Turki pred Dunajem ..........-
Trenutki oddiha................
Veliki inkvizitor..............
Vera (Waldova) broS. ......
Višnjeva repatica ^Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
"irdo vezano................ .73
broS......................... .60
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokimik in druge povesti sa
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani vpisi ......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.___... 2.—
Zmisel smrti......................60
Zadnji dnevi nesrečnega kralja	.60
Zadnja pravda, trdo vezana.......75
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne.....................70
Zlatar j evo zlato .................. .90
Za miljoni	............65
Ženini naše Koprnele ...............35
Zmote in koncc gospodične Pavle .35
Zgodovinske anekdoti .............30
Zločin v Orsevalu 246 str.........1.—
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......85
2.	ž.v. Hudo brezdno................35
3.	zv. Vesele povesti................35
4.	z v. Povesti in slike ............. ,35
5.	zv. fetudent naj bo. Nad vsakdanji
^ nih
.25
.50
60
ZBRANI SPISI (GANGL):
ZA MLADINO
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi .......1...................
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ..........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ..........................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat ....
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj.........
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......
.50 .50 .50 .50
.60 .60
Naročilom je priložiti denar, bodisi t gotovini, Money Order ali poftt&e znamk* po 1 ali 2 centa. Ce poSljete gotovino, re-. komandir a jte pisano-
Ne naročajte knjig, katerih ni ▼ cenita. Knjige p ožil jamo poficnsno parosto.
"fiLAS NARO"4"
■LOVENIC
=35*
Edmond About:	g ^ -
NOTARJEV NOS.
( Nadaljevanje.)
—	Ali, tele! . . . hotel <sem reči ilr:igo tele, ne zameri, če se nekoliko za de rem nad tabo, kakor sem sc tedaj, ko e»via skupaj ležala ir skupaj jedla! Ne bom ti dal «auno petdeset, a m pa. tisoč, dva tiso?, de«et tisoč frankov. V.se, kar I-iiium, bova deiila. . . kfAikor bo ]»ač eden ali drugi potreboval. Živeli moraš! Srečen moraš biti! Ali ne vidiš spomladi, ki spet pri-haja ? Spremljajo jo cvetlice m sladko žvivolenje ptičkov na vejah. Ali bi mopel vse to zapateHiti? Pomisli, kako bi to bolelo tvoje j/oetene staiše, tvojega sivega o-četa, ki te pričakuje v domačem kraju, tvoje brate iu tvoje -se*ftre. Mi-^i na *»voyo mater, prijatelj! Reva bi tega ne preživela! Glej. vse njih se lahko vidiš! Pa rajši ne! Ostati morati v Parizu pred mojimi očmi, v mojem najbodjšem prijateljstvu. Videti te hočum sreč nega, oženjenega z dobro ženko. očeta dxeh, treh lepih otročičkov. Na »-nit*h ti gre! Pouiij to juho!
—	Se zahvaljujem, go&pod. ka»-imejte juho: meni je ni več treba. Je preveč revščine na •tem v vetu.
—	C'e ti pa prisegam, da je tvojih slabih (ind 'konec, če ti na no-turško eant obetam. <la -bom .jaz skrbel za tvojo bodočnost. Aku ho«re« živeti, ne boš več trpel, bos več delal! Vsa tvoja le*ta bodo iinrla po tri.sto in šestdeset pet nedelj.
—	In brez pondeljkov?
- S pondeljki, če jih imaš raj^ m. Jedel boš, pil boš in kadil boš ha v« tie po trideset. Moj tovariš boš. moj neločljivi tovariš, drugi go^jHKl I,. 'Anfcbert.
—	Na k. nečem. Za.1 imi je. pa ne morem. Zdbij, ko sem že žačel umirati, je lw>Sje, da pride hitro šmrt pome.
—	A ta;ko! Potem ti pa povem, ti nesrečni tep<*e ti. kaj bo s tabo! Ne bom ti govoril samo o večnih kat/nih. ki se ti z vsako minuto tvoje trme bolj približujejo. Že mu t.ni svetu, in celo prav tukaj, juti i že morda, morda že da-Jies, p rt'tie n te vržejo v iikupno jamo, kjer boš «iuil, te odneso v paralnico. Za/eno te na kamenito mazo in te ras^režejo na kosce. — Kak medieinee ti preseki* s sek'-ix) ttojo debelo, ntvpametno bučo; dru,gi ti razme^iari prša, da bo videl, če je v tem neumnem zavoju t-ret-; »prišel bo drugi ln bo. . .
-- lTšmilkte me. usmilite še me. gorš)Kxl I/Aiulbert! Ne marajn. da nie žrežejo na košče, rajši jeni juho!
Užival je aprt juflio in že po treh* dneh mu je njegova močna natura pomagala. d ase je izkopal iz nevarnosti. Prepeljali so ga zdaj lahko y palačo gospotla L'Amber-tr» Sam untar je z materinsko i ju iw.ii i jo poskrbel za \ve. Dal mu je sobico svojega krmiornaga strežaja, saano da mu je b'A bliže. Ve- mese emu je bil sta strežnika iu celo marsikatero noč je prebil pri njem.
Ti napori njegovemu zdravju niso prav nee škodovali, obraz Am je postal še mlajši in .sijajnejfii. — lfc>lj ko Hf je iiMK-il iu tftregel u-txfcgeinu revčku, bolj ^ je vrsčaie nos\i barva in moč. Živel je -samo v pisarni; pri Auvengočanu in pred
Ko je Rotnagne že skoro izlezel iz postelje, mm je rekel njegov go>>titelj in rešitelj, ki mu je na-rezal toliko režnjev in '.razreza! toliko briol:
—	Od dafnes naprej bova jedla v>ak dan skupaj. Če (bi pa ti rajši jedel s po«4i, bi prav tako dobro živel in bi ti bil še <bolj kratek čas.
Romagne. raziunen mladenič, ne je odločil tza posle.
Tam se je kinel dobro kakor prej in se je vedel tako. da >o ga vsj radi imeli. Nič ni bil prevzeten za radi gospodarjevega p**tjat?e4j-KtvAw bolj je bil skrom«n in ponižen kakor kuharski vajeneek. Bil je služabnik, ki ga je dal go, spod r/Ambert *rvoljim Ijtidem. VjH so ga izkori£ča£, za^mebova l i njegovo iflsgovarjavo, potem pu tapljdli. Sam« na
..... HS8B
temeni t i jo s koristnim znojem. Ti -spadaš k a*riwtokraciji deda. Zato pa delaj! Ne več v bedi in dvomu, ampak v gotovosti, za ka-
Zadnji dnevi carske rodbine«
Kj-vcva jekateriiftnirška t rage- ve mrtve a!li ne. V bližnjem grmu
VODNIKOVA DRU2BA
Kot smo že enkrat omenili, se je ustanovila v Ljubljani '4Vodnikova družbaki bo vsako leto izdala štiri knjige, nalašč pri-
je dobil včasih, ko je EJarjemal vodo, prestavljal težko pohištvo ali pa voščil parkete. Ob takih prilikah ga je dobri gospodar povlekel za uho, rekoč:
— Le kraitkočasi «e, le, to ti dovoljujem ; samo | we več se mi ne meš utruditi!
Ubogi fant je bil 'kar zbegan od v.seii teh dobrot; umeknil se je v svojo sobo iu se od -same rahločutnosti mi/lo raajjokad.
Te snažne in pripravne sobice, ki je bila tik gospodarjevega stanovanja. pa ni anogel imeti dolgo. Gospod notar mu je spretno namignil, da komonneiga stirežaja ze-U> pogreba, in Romagne ga je sam propil. če 'bi s^mel " tsrtanovaiti v podstrešju. Ti njiegovi prošnji so kaj hitro uigodili. Dali so imu luknjo, katere ni mbrala nobenai dekla.
Neki modrijan je rekel: Srečni o narodi, .ki nimajo zgodovine. Se bas ti ja n Romagne je bil srečen tri mesece. Prve dni junija se mu je pa nekaj zgodilo. Njegovo tako neranljivo srce so ranile puščice ljubezni. Nekdanji vodar se
tero ti jaaičim, in v izobilju, kl dija ki je zahtevala življenje vseh	je bil skrit neki delavec, ki je po pravljene za širše phniti slovenskega naroda.
je primerno tvojim skromnim. po- (£janav rodbine zadnjega ruskega	odhodu boljševikov (pripovedoval
trefeam. Prve stroške plačam j*z. I c Njkataja n., prckaša po	podrobnosti zverske eksekucije
Jaz ti preskrtum delo. Ce bi ti SVQjih ?r0ZC(tall V3e s^ne eteeku-	narodni vojski.
kdaj zmanjkalo življenskih sred- •• ,	j	- . , .	. , ,.v
.	.	.	ieije, kar jutri pozna zgodovina. — c<?z nekaj ur so podali boljše
t^tev, kar pa ni mogoče, ti pa zo- r7
eno knjigo gospodarske in eno
Letos bo izdala dva romana, knjigo zdravniške vsebine.
"Glas Naroda'' je prevzel zastopstvo /.a Združene države iu Kanado. V>c štiri knjige stanejo samo en doTar.
Vodnikova družba" ima približno isti cilj kot "Mohorjeva potegnila trapla iz globeli. _|'""»*ba". Razlika jc lc ta. da njene knjige ne bodo tako prist ran . .	_<neza Mihaila Aleksandroviča. — Zdravniki ugotovili, da so ži-j>kc kot 80 bi,e Mohorjeve zadnja leta.
poročil mojo kuharico. Saj vendar Druge	viadarske hiše Ro-'vels nekateri člani carske rodbino U?ati da 1>0 dosti rojako\ naročilo te res poučne in zauimi-
manovih so boi|jševi(ki pomorili le-' v jami še najmanj ct>em ur, ker j Ve 1<nJlSe- z;l naroobo jo do konca junija. Z naročilom pošljite ta 1917 in 1918 tam, kjer so jih' jih granate niso ubile. Rešiti se pa jCD do{ar-_ ______
pač ujeli. Poboj članov carske; niso mogli, ker so si pri paSeu j ,-ibe. zlato, donovo kowt, nojevr.! roču in	m." ki s^ me «i>n*xti\-
^ , .	Znano je, da so boljševiki ustre- v.iki na lice mesta komisijo, ki je i "\odmkova družba ima
pet pomorem. Odpovedati se pa m ^ ca evega brata velikem potegnila trupla iz globeli. _ "Inižba". Razlika jc le ta. da moras noumnemiu nanimu. da b	'
KUC4I ^uuiana ^'iii'ivsiuui u » r^a. —
I
ue smeš združiti svoje usode z u sodo dekle; pa tudi ota*ok ne maram v hišo!
Nesrečnež se je zagnal v jok in se ves ginjen zahvaljeval. Da ifi^bremoniru gospoda L'Amfcerta uaj vam povem, da je uredil stvar
rodbine pa se je izvršil blhzu me- {-zlomili roke in nage. Delavec, ki pe,csa, gumi in usnjo. Največje li na kolodvor in kličem vse -teea Alapajevska pri Jekaterin. je to pripovedovat je omenil, da | karavane štejejo po 1000 kamelin 1 veselo svidenje, burgu. Podrobnosti o tem umoni seje culo iz jame še dokro potem, j ->00 mož. Da znaša vrednot bla-. John Clanc
še prece- -ipodobno Oblekel 0 r'4>iHuie Sedaj švedski častnik J. ko so vojaki odSli, Stokanje žrtev. ki gre ^kozi Timbuktu. mi'Ti-T?/J,™Jto ,rI i	i ° ^ J° Sundenbcng v helsinforškem Šved- Veliki knez Sergej je imel na ro-.joue i„ mifcijone. je umljivo samo
Komagneia od nog o gteve, mu ekem dnevniku naslednje:	kali vse nohte odtrgane in njego-jcb
Za earičino sestro Elizabeto' vo truplo je bilo pokrito z rana-Feodorovno, ki se je umaknila mi. Truplla so pokopali najprej v pred oktobrsko revolucijo v neki1 Alapajevsk«. Potem so jih kofcča-_T.	...	samostan bliau Moskve, se bolj- j&ovskc oblalsiti obliasti odpedjalc
Ni teden dni m minilo, pa ga ježe ševjki do velike	leta M)lv Oito. n »pad cd pa v Peking kjer
frpraval za deflavca k fabrikantu	pok(>j>ani v n(.kom ^mostami.
ni n;:
kupil opravo za «^oi>o v petem nad stropju fetare hiše v ulici Oherche-Midi in mu odštel petsto frankov za življenje, dokler ne dobi dela..
<ebi.
"Romunski volilni red.
c.real v Sevrsiko ulico.
Precej dolgo, morda celih šest
sploh nr>o zmcniilii. Neka>j dni pred veliko nočjo so pa prišli v samostan in zapovetlali velrki knegin-
mesecev, «ii ijokaizal notarjev nos •• j	• __ .
' 1	J	ji, da mora takoj Zapustiti samo-
mc novega o svojem dobavitelju. stfln in	ž njimL _ v
Nekoč, ko je naš dostojanstvenik v1>remst,vu dveh zvestih .nun so jo s svojim pisarniškim načelnikom;posadili v umazan va^on III. raz-.. _______V« l*emiekih listinah ple-«rc(la ter jo odpelja,l5 pod rao5no
jc brez odpora vdal bogu, ki je m™te' 4>0^ate rodb,Ile' "so se j vojaško oskorto v Jekaterinburg. pogubil Trojo. Ko je trdbrl zelen- nje*OVa zlata	čez sredo ,Tz Jekaterinburga so jo odpeljali
looiiia in .padla na mizo.
javo, je zapazil, da ima kuharica lepi sivkanti očesci an lej>o izaokro-žen rdeči lički.
Globok vedih. da bi bil ž njim skoraj prevrnil mi«,, je bil prvi, ta^em naibrcžju zamenjati. Njc-
znak njegove boli. notol se je raz- I *0V ^^	LuiW' ,Se je
odeU, a beseda mu ni hotela, iz ^ ^a^čevati in mu poslal dr4r-
u-t. Bil je tako strašno boječ, da ^e je komaj upal prijeti svojo
j v Alapa.jev.sk, kjer so jo internira-
li) i! jen ko če/ pas in jo "poljubiti na usta.
Kuharica jc hitro ugenihi, kaj bi r<:d. Bila je pripravna ženska, jedem ali osonii let .starejša od njega in v ljubezenskih rečeli bolj izurjena.
— Vem, kaj to pomeni. — mu je «lej,ala. — vi bi me radi vzeli. — Pa dobro, ljubi moj. saj se 3i li ko atneniva, če imate kaj prihranjenega.
V svoji nevednosti je odgovo
Ta nezigodaca ga ni nič motite. ,, v	žoJi Kmaki nato so pri-
Natekml si je naočmk z jekleno jpeljali v A4apajev*k t»di velikega vzmetjo, ocaia pa si .je dal na 7M- kno7a 8ergfiia Mibajloviča in
Konstantina Konslantinoviča ter sina v Pctfogradu ustreljenega kileza Aleksandroviča - Vladimir-ja Pavloviča.
Aretirane člane carske rodbine so boljševiki moeno zav.ti-ažili in samo enkrart na teden jim je bilo dovoljeno hoditi v bližnjo cerkev. Doltgča-; iso si preganjali s tem. da so delali na je t ruškem vrtu. V juniju leta 1918 -^e je režim po o-tnii in posedanje cerkve jim jc bilo ■strogo pre}k)vedano. Vsem n-retiranim so vzeli civilne obleke in jih prisilili obleči jetniške ha-
ira očala, -ki -so se v dvajset štirih nrr<h -zopet na istem kraju proslo-Lla.
S tretjimi se je 'zprodilo tudi tn-ko: dolbil je še četrta, iki »^o se tudi tam preil ran i ta. Optik .zdaj aii več vedel, kako bi ne opravičil. Sam zase je bil prepričan, da je kriv gospod L'Am'bert. Poka!zal je žr-ni škodo štirih dni in rekel:
— Ta. rmladi gospod pa ni nič , kaj pameten. Nos-i očwla številka 4, ki so zan j veliko pretežka. Iz j i
Po.-llanska zbornica s-e voli po [ tajni, splošni enaki in direktni Tnispli veteke kneginje Elizabete j volilni pravici. Stranka, ki dotbi in nune Bai-bare je dal'a prepelja,. Vvaj 40 odMtortkov glasov se proti angleška vlada na svoje sftroš.	k(>t večinska- stranka in doke v Jeruzalem iu pokopati blizu najprej 50 odstotkov vseli ma.i-bo/.jega groba. datov. ki se rjizdele »j>o proporcu
lined posameznimi ■strankami. Vpe Ijana je vo-lilna dolžnost in kdor se ne udeleži volitev, se 'kaznit.; /. gliolx) .">00 le je v. Voli se od 8. »jutraj do 8. ure 'zvečed z dve-V severozapadni Afriki lefži|nrnim opoldanskim odmorom. Timbuktu, ki je izmed najslovi-1 Vsak okraj je obenem volilni 0-tejš-ih mer^t na zemlji. V primeri -k raj. V VSe m '-0 izvoli 387 potslan-
puscavsko mesto
s Kairo «11 Alžirom je Timbuktt.cev
majhno mesto, čr<rar bore mošejej Popolnoma je izpremenjen vo se nikakor ne morejo meriti s ]>o-nouiimi božjimi hrami drugih muslimanskih mest. V mestu ni ene-
lilni red za senat. Senatorji se dr> lc na voljene in na ono, "ki j>os;ta-, ne jo senatorji po Svoji funkciji.
ga ]>oslopja, na katerem bi ti ob- . Voljenih je 204 in vrtli.fo nad 40 visele o-ei. ani|«k napol razpalo lot stari volilei 113 senatorjev.
sivorumene hiše z ravnimi -strelia_ nii in brez oken nudijo tujcu žalostno sliko. Timbuktu niti izdale-ka ni tako sloveče mesto kalkor Jeruzalem. Meka. Benares in Laza. In vendar je Timbafktu v svojem 800-letnem olwtoju veljalo
amoupravni in okrožni zlinri po enesrn senatorja, skupno 74. trgovske zbornice v Hukarcšti. .lav siju, Klaužn in Galaeu pa 4 torjo in vsaka univerza po enega Po svojem s^tižbenem m<^,tu -;>ri-
same koketiie=ti pa lioee imeti kakor nit tanko očailno sedelee. m
dejo v senat : pre^tolonoslednik.
kot veliko, učeno in skrivnostno' ].n ,)„,. c i„f miiMovii je. Obe omenjeni nuni so pozva-1n,„to> y njcm ni ne bo{?a,tva no'K° J° S,al 8 lot'
ril, da ima prihranjeno vse, kartd<>bro veni. da ranma z očali divje, sc lahko d moškega zahteva, ali'^akor bi bila iz kovanega železa
drugo besedo: dve čvrsti in deluK'0 mu ka-i	,K> J^il. Po-
vajeni roki. Gospodična Jearmet- ' 'j°m mu kaj močnejšega, te se mu je v obraz zakroholala i G01^^ Lunovi je zdela misel in povedala jasneje. Zda j se je paiCi9U> P«""*««. A tudi spetimi o-šc on zakrohotal in ukel z naj- *ali se Je 7^odl{o i{iko kekor s ljubcznivejšo ravnodUsnostjo: pprejšnjimi štirimi. Čeprav ni bii
—	Ali je treba ža to denarja 112 Pravil nih«če nol>ene opombe. Zakaj pa nište tega prej poveda- ^ ^ lzdaJ m>tar ujezil do hnde-li? Šičer ga pa imam dovolj. Ko- ?a in ^ preselM ;k dragemu iala<tar-liko pa. ga hočete? Pox^jte žnešek. •,u*
Ali bi bila naiprkmer polovica pre- Vs° Je tako 'kazalo, .kaikor bi se in oženj a gospoda L'Amberta ža-|0ili pariški orpftiki zmeAili. da dosti?	^-odo k>mili m-oja očala na nosu
—	Polovica gosiKKlovega prt..' ubogega milijonarja. Cel -kup se moženja ?	J .fib je že zlomilo na njem. Najbolj
—	No. seveda. Več kakor at* ;čudno Pri	tem Pa bilo. krat mi je to rekel. Poloviča nje- ,da -'e °>tal "aočnik z jekleno vz-govega premoženja je moja, samo Jnt>tjo, ki ga je nosil vmes, cel in da ši še nisva raždeliia denarja. 11rdon-
Hrani mi ga.	| Vi vwte- .potrpežljivost ni
_ Vam blede.	P^^bna 4crepos»t. «os?poda
—	Blede! Olejte. ravno priha-\L'Amberta. Nekoč, .ko je ravno ja. Porečem mu ža obračun iu . sko^a na <^a'la Jih 'zdrol.il .s pc-prinešem veni groše v kuhinjo. lto v Pra<h- so »^iznaniM doktorja
Ubogi bedak! Dobil je od goJ Berciera.
u postavili pred sodišče, da bi iz-jfci;u.b t'enm. jo Timbuktu "mio^ vernikov vsaj 200.000. Lh-:; ilčJi kako komfrromitiujočo izjavo o caričiui sevtri. OMJiitfbili so jima svobodo, če bi hoteli pričati ?o-
hrepenenja. Milijoni potnikov hre ,min- 'Prodsednilki po 4-leini služb
pene po njem. in kdor ga je za-| bivši ministri po 6 letih, general
pustil. si ee^etokrat zaželi van.j na-Iki -o bili v vojni \isaj H mesece
, ... . , . _ .	Brezštevilne karavane, ki so arma lni konuuidanti ali pa ibili v
mojega cilja m dosegio. M. po,tovale ra(?jSece in meseep sko:d | .	. ' .
--—^	. i»	lmiru vsaj štiri 1-ta načelniki sta
neizmerno Salraio. se naslajajo v|	. .	..	_ . 1
>poila po.šUuio lekcijo visoke so-eijjalne gramartike. Go^tkkI L'Ain-bert ga je poučid. da je obljubiti in dati preveč. Počasil ga je tako. d amu je razložil ('brl je namreč židrflie volje), kako zaslužilo je. če kdo govori v prilikah, ki jim pravimo pretirape, in kako ne va-rno je. če mu kdo verjame. — Nazadnje mu je rekel z odločno prijaznostjo, ki pa vendar ni dopuščala ugovora:
— Romfjgne. dosti sem stori! jJ.zate,- vtoriti hočem še več. Spra_ v"m te iz te hiše. Čisto navadna zdrava pamet ti mora povedati, da nisi tu kot »gosipodar. Sem pa veliko predober, da bi te pustil tukaj za Nlužabnika. In natzadnje mi->iim. da bi ti storil slabo uslugo, če bi te dnžal v nejasnem položaju. Se eno leto takega brezdelnega in zajedavega življenja, pa izgubiš vse veselje do dela. Navaden potepuh bo iz tebe. (Zdaj ti pa povem, da so potepuhi nadloga našega časa. Povej mi po duši in reci. ibi hotel biti nadloga našega časa ? Nesrečni človek! Ali pi
—	Hvala Bogu! — se je razveselil notar. — prav. da ste prišli. Kakor zaklet sem. Najrajši bi videl. da me vrag \teame.
Doktor je seveda takoj ]>cgledal na nos »svojega bolnika. Zdel se nnu je TKhtav. lop kakor Toža.
—	Kakor vidim, — je dejai. sva čisto (zdrava.
—	Jaz že. gotovo, samo ta prekleta očaila nočejo biti -zdrava!
Povedal je. kaj se je zadnje dni zgodilo, in gospod - Bernier se je zamislil.
—	Je že tzopet Auvergnčan v mew. Pokažite, ali imate tu (kako zlomljeno sedlo?
—	Imam. pod nogami.
Gosipod Bemier je pobral sedlo
* tal. ga pogledal skozi povečevalno tftekflo. in zardelo se mn je, kakor da je bilo zlato tam, 'kjer se je prelomil«, posrebreno.
—	Ka^ vraigai. — je vzkliknil, — kaj Roonagne <že zopet_uganjs nečimrnosti *
-- Kakšne neumnoiti naj bi u ganjaif
—	Ali je še vedno pri va*?
—	Ni ga več. Sel je iz hiše. V
si večkrat pogreea<l naslova deis-vec. posrrešal v*ie deUviJce pie- ro^ta dela.
menitoKti? Saj «i jrendar ^deti o-1	—---
da '	(Dalje prihodnjič.)
i boljševiki v Jekateninburg ter
bujnih južnih dreves in \Ttov. a.
Miti. poglavarili veroizpovedi, če
>er Marijo Feodorovno. Toda so-,zaj> Brezštevilne karavane, ki
junija so odpeljali iz Alapajev
ska snprocro kneza Ivana Konstan- [Timto||ktu ob iZVokih citer, ciinb?;1 tmovica, rčeiko pokojnega si<i-|in 1lavt Palme in mimoze tu.|no predsedviki Narodnega sveta -ixcea kralja Heleno Pet.rovno. do- kai bolj redka drevesa. Ampak ,.o v Bosarabiji, Erdcju in Bt&ovi-cim je o.tal njen mož v zaporih, j vsrh ?razotail pi^ave se zdi poi Dne 16. julija 1918. so odstra- |rtiku to propalo mosto s praiminii
'vojimi ulicami skoraj rajnko b:-vališče. Trgovci, ki so 'bi'li racd j.Dt jo v stalni nevarnosti pred ro-
nili iz šole use aretirane, izvzem-ši člane cesarske rodbine. Stražo o znatno povečali. Ob 10. zvečer |
ba aai inšpektorji armado in kont-
ni. Računa se. <la bo v^eli senatorjev okoli 2f>0.
so se peljali pred šolsko poslop- ]>£,yi ^^,-avljajo Timbuktu ka-jc clam aJapajevskega sovjeta in;kor odlvšeikje in jim ^ s-ivo zi(lov. zalpovedali aretn-anim članom car-|^	od najslavnejžai mesl.
ske rodbine, naj sedejo na pri- Važnost, rtega mesta je v njegovi pravlje.K. vozove. Veliki knez Ser-	in k,upr.iJi: trRO,>ke	,
gej M rh a j lo vič je to .zahtevo od_jvs,.h obali in SaW se 1u tekajo, ločno odklonil, nakar .so ga zvezah ln kak.?no me5allico liar(X^v
POZDRAVI.
near "rz Olevcianda. *
Predno odpotujem s parnikoin 'Paris'' v Jugoslavijo, še I'nkra* pozdravljam brat Johana, Josef Roseuberger-ja. ženo in otroke. Frank Rot»ebenger_ja ženo iu o-troke. Johan Uhernika. ženo in otroke. Anton Pekola in Mik-Preska rja in kličem use m na veselo svidenje.
Josef Kocjan. Ambridge. Pa. *
Predno se podam na parnih "Paris'', pozdravljam še enkrat vse prijatelje rn znance v Barber ton. O., posebino pa svaka Anto na in Mary Troha in družino, nadalje bratranca Antona Tioh«. ter Jakoba in R.^-zi Mlakarja v r*orn.p!an!ter. Pa. Tudi pozdravljam Joe in Rk^rzJ ZJjasnik_a ril ostale 'prijatelje v Dublin. Ga. Johu Jaueš, na potu v BabinojK)! jc.
parni!
Predno s(« podam na "Paris", pozdravljam še enkrat vse znance in prijatelje, posebno pa -7oi> KiO-»tflca in družino. X . •• Kostleca iii družino in Frr.nk K<>-telea in družino in tudi vst. oisfa-le prijatelje in družino John An-žl ova rja.
John ^Iiglif.
Matere in Hčere.
Ako sc ne počutit- kot bi se moqlr de ite slabotne, nervozne, trudne in izmučene. poskusite to novo zdrav.lo, Nuqn-Tone. Ti<orem !>om.igri v p:ir dnevih. Niitr.i-Tone povrr.e novo življenja in mor U-C-fTanlin živcem i?i niišlmm. Dela rdo-••<> k ti. inoene. m-rr.c živce in čudovito P«^ver-a s;>a. » o. d. tek fino prebavo, reden stol. mn^-i entuziazina ln lunbi-cU<i — «*e se dobro ne počutite. Je vaSa dolžnost, da jo poskusite. Vas ni<* ne stane, ako vam ne st ri ditbro. .le prijetna •/.:• vžvati in iXK'utili se boste boljši takoj. Če vam j<- £e ni pred|>ii«al vas zdravnik, potem poj-lit- takoj v lekarno in kupite fa«o Nuicra-Tone Ne shrejmite nadomestil. Vživajte jo p:ir dni in če ne počutite boljSi in če n»-zgiednte b«>lj&;. nesite ostalo nazaj lekarnarju, ki vam b«i povrnil vaš denar. Izd.lova tel ji Xuga-Tone zalitevajo od vseh lekarnarjev, da jamčijo za i-lo in povrnejo denar, če niste zadovoljni. — Prišloročena, jamčena. in na prodaj v vkjfl lekarnah.	—Adv't.
in vrgli na voz. Pnvi umor je bil izvršen že med potjo. Neki vojak je ix>tegnil revolver in ustrelil \ glavo velikega kneza Sergej a, ki se je ves čas upiral. Cez nekaj ur sc je .ustavila vojaška eskorta s člani carske rodbine v nekem gozdu pri globoki jami. oddaljeni od Alapajevska približno deset milj. Prva žrtev je bila velika kne-ginja Elizabeta Feodorovna. Boljševiki so jo privlekli na rob brez-dna in jo smeje pozvali, naj sama "-koči v prepad. Ker 'se je tqairala. -o ji vojaki zavezali oči in jo pa"h-i v jamo. Za njo so vrgli v jamo nuno Barbaro, h kateri so privezali poprej truplo velikega kneza Sergej a. Nato so sledili po vr-~ti bratje Ivan. Lgor in Konstantin. ki so jih boljševiki pometali v jamo. Ko je bilo delo končano. >o vngli vojaki za žrtvami v jamo več ročnih granat in odšto. ne da bi se zmenili Lza to. da-li so žrt-
To potrebujete zoper srbečico in izpuščaje.
Nadležni izpuščaji na koži naj l>i vas tie skrbeli. f'e vas muf-ijo izpuščaji in srbečica, vam ho prišel Severa's Esko na i>omoč ter vam hitro pomagal. To je varno anti>^i>ti£no mazilo, ■s katerim *e lahko namazi te kadarkoli. Odpravil bo s kože vnetje, da bo Itostala zopet melika. fista in zdrava. Izboljšanje se pojavi že i>o prvi upora-14 in srtieoje preneha. Tisočeri zadovoljni odjemalci so ga <>doi>rili. škat-
VI-
diš tu! Xa tem križišču «se shajajo Arabci, zamorci, muslimani, kri-atjani. pogani, Angleži, franco-zi, Porkigalei. Italijani. Nemci, tu -i -esra-ta v rvjf.n Sahara in Sudan, puščava in rodovitne pokrajine. Timbuktu leži na pragu velike puščave in na reki. ki zavzema po svoji velikosti tretje mewto med vsemi afriškimi pustinjami. Reka Niiger je tu 4 kilometre široka ter pri izlivu mogočnejša od Nila. — Kako izreden zvefk ima ime Timbuktu ! Iz njega odmeva tajnost ter čar puščave in budi spoin'vi na največje pustinje ^veta. na daljna samotna pota, na krvave boje in izdajalske tzasede. na zvončka nje karavanskih tzvoncev. na rožljanje stremen na lepiti konjih bedui-nov. V zvenečih vokalih tega imena se ti zdd. da slišiš motne valove mogočnega Nigra. Zveni ti kakor akord na ettnuoah citer ali kakor glas flavt ob lahnih korakih be-duinskih plesalk. Zdi se ti. da sil-šiš v njem otožno lajanje šakalov in bučanje samnna. rjovenje dro-medarjev m ropot čolnarjev z vedi in drogovi v pristanišču spo~ daj na reki. Trgovina v tem mesta je silno živahna. Karavane s severne obali pririaašjo blago za /vbJeko, orožje, smodnik, sladkor, čaj. kavo. tobak itd. itd. Na po-vratku na sever pa Hlago iz Suda-
Predno odpotujemo v staro domovino na obisk s parnikoin "Paris". še enikrat pozdravljamo vse sorodnike, prijatelje in znance, postimo se zahvaljujemo onim. .ki so nas opremili na postajo in kličemo vsem, na veselo zoj>etno svidenje v par mesecih.
Tvrdko Frank Sakser Stat" Bank prav toplo pri po n m" a m o. Brata Anton m Steve Novak -
>oprogo. i-/ Milwaukee, Wiss. *
Se ti-rn- in	lepih pozdra-
vov vsem znancem in prijateljem sirom Amerike, posebno Ignac Je-
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda".
li« frtane no eetrtov. Naprodaj pri vseh kakor: riž. maniok. med, ore-lekamarjih. W. p. Severa Co.. Cedar Bapids, Iowa.	—Adv. be, s>ad krušnega drevesa aahe
I
PRVO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO /rsta
s parnikom martha washington dne 22. junija, 1926.
Potnike bo spremljal nas uradnik skoxi do Ijubijane. pazil na prtljago in gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali.
Na razpolapro imamo kabine v III. razredu z 2. 4 in G posteljami v posebnem oddelku. Vse kabine imajo tekočo vodo. Cena za III. razred do Trsta je $93.— in vojni davek : železnica do Ljubljane $1.06. Cena za II. razred samo $120.— in $.1.— vojni davek. Vozni
list III. razreda za tja in nazaj stane le $1gj.—, za II. razred $214._
ter vojni davek. Nedržavljani plačajo tudi head tax nazajgrede.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom Presidente Wilson dne 6. JULIJA, 1926.
Kdor je namenjen potovati, naj se čimpreje priglasi ter piše za po ja suila na:
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York


^Ut.. .....

Po široki cesti življenja
EOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
• (Nadaljevanje.)
—	Osaritc *e naokrog, doktor, v^e je njegovo, — je rekla trudno. a s trho odloenocirjo -rvojega -trpkega značaja. — AJi naj ga dam odstraniti od tod ter se sama udobno na^rtanim tukaju kjer ni nobena stvar moje raz ven poročne obleke, v kateri sem ejtopila k oltarju?
—	To je biio torej! — je reke.1 dr. 8rat ter gicboko vzdihnil. — Bojrastvo va.s je torej vezalo na tega moža! — Njegov grl as je zve-n<-i zaničljivo, a tejra se je koiuaj zavedal, docim je stojala Veri počasi rdečica v obraz.
—	Ne, ne! — se je odtočno branila. — Ne mislite tako podlo o nu ni, doktor, nobene pravice nimate za to. Bila je hvaleaoost, ki me je gnala k njemu, a ležala je na plemenitejši strani ter — nevedno, -i, za katero s«m m? morala težko pokori/ti. Moški so tako hitro gt>-to\i s svojo -sodbo — in ta je ponavadi trda. Vi ne veste, kako je pri mtu ubogemu bilju brez varstva, ki stoji z odprtimi očmi, a vendar *lepo -redi življenja in kateremu se reve: — Pomagaj seibi in meni! Kdo pa vodi nas reveže? Ko pa smo enknat vzeli križ na svojo
• lamo, zavestno a'ii "nezavestno, potem nimamo vete praviice vtzeti ga s sebe ter jra vn-ei proč, ker nasžuli do krvi. Nato pride doižnost, ki na-, t-o laž-i in vodi naprej. Ko iki izgine dolžnost, ;nani nudi vsaj malo zadoM-enja. Ničesar ne storim, kar se mi ne zdi v 'polnem soglasju s tem.
—	To so ideje mueeniee ali fanatika, — je reked zdravnik pri_ tajimo, a jezno. — .S tem se prisili ljudi, da divjajo proti samim se bi. Jas sem jaz in imam pravico do svoje eksistence . . .
Olwtal je Thaenkrat in njegove oči so se zapK-rle v rokav spalne obleke Vere. ki [>o»tal rdet", docim je postal njen 0<braz tako bled, da «ra ni mo^cl •pcnvtečiti niti odsev plamena v kaminu.
—	Pozabil sem na vas. milostljiva g-osspa.
jZmaja.la j«; z prlavo, a boSeeLue v roka s.o sipačile njen obraz.
—	Prosim. aLi mi hočete pokazati rano? Ozrla se je negotovo km** sebe.
—	Služkinja vam lahko pomaga. Pojdite v mojo solbo.
To mu je bilo poginoma prav. čeprav ise ni več bal samega sebe.
V toaletni -»obi Vere je padel -pogled dr. Šrata najprvo na skico 'IV r Ve!i»sii. To ga je neprijetno dirnilo, čeprav si je lahko pojasni ljubezem Vere do te slike. Rana je he zatekla. Ko je napravil ob-\ez.o fer /.oi>et dvignil obraz, je bil slednji zelo Wed, a žile na sencu so brle napete.	*
Pri Ilerskotovih je zavladalo veliko razburjeije. ko se je teve-d<lo, zakaj nista prišla Konrid in njegova žena. Dr. Šrat sam je ]nri-nesel s svojim novoletnim voščil oni novico ter neikaj časa poslušal prekipevajoča vprašanja.
—	-Jaz >i moram očitati, res oeitati, — je stokal državni svetnik, ko J«- bejral raccbua jeno po Nobi gorindol, — da nisem že poprej govoril z vami re-*»o o tem, dokitor. Skupno bi nato lahko prevdarila, nakak naein bi bilo mogoče varovali ulvog-o ženo pred takimi strašnimi dogodki. Zelo sem vznemirjen, doktor.
—	Dra.jri prijatelj, — sra je prekinila žena nestnpno. — Kaj govori* o ovinkih. Potem bi lahko človek napravil bol celega sveta za svojo lastno ter si neprestano očital. Torej K o-n rti d je res neozdravljivo bolaji. doktor?
—	Po mojem prevdarku da, milosEl jiva jrospa.
—	No, potem iTima Vera nikakega vusroka. da bi se pritoževala. Priečel bo v (umobolnico in ona bo postala prosta, od razkošja obdana žena, ki lahko živi kot se ji zljubi.
—	Ovopa Konrid misili drugače, — je re-ked dr. Šrat, 'kateremu vc je fer«bil hladni cinizem takega mišljenja. — Ona namerava ostati kot stninica pri svojem (bolnem možu ter ga pustiti v njegovi palači.
—	Kakšna neumnost! — je vzkliknila Georgina. — Dovolite, dragi doktor, meni se to ne izd i pravilno, kajti iz tega bi se lahko ueimila resua -nesreča, koje žr.tev bi {»stala moja porodnica. Mislim, da tega ne smemo trpeti.
—	Zaenkrat mora /pač ostati tako. Gospod Konrid je zbolel včeraj ponoči na tifioni-živčni mrzlici in jaz sam sem se nastanil v palači, da skrbim zanij.
—	Ah, to je nekaj drugega, — je rekel Herskot, ki ni vedel, k,*ko naj sprejme to presenetljivo sporočilo, kajti njegova žena se :< smehljala nekoliko špiča^to iz/.a svojega robea ter mu vrgla >i»o-luc-mben pogled. Tedaj jih je dostavil: _ Jn va«i owtali pacijeiiti ■ Ali jim res morete samovoljno odtegniti isdravmika!
—	Težkih siuvaijev (nimam ravno sedaj, — je odvrnil zdravnik, ki ni ničesar sV.iti 1. — <e bo dalo napraviti. Razventega pa me veže moja do&noKt na hišo Komrida.
<ieorgina. je skočila pokonci ter stopila za svojega moža.
—	Ali pa i-<te tudi premislili, doktor, — je refcla svareče, _ da
lahko pripisujejo ljudje vašemu tam oil je mu bivainjiu hiudobne motne.' K<k poznam Vero, se bo seveda obnašala kot požrtvovalna Namanfanka, ki -m- 1k> kot muna zakopala pri svojem možu. Dobro dete je v talcih stvareh včasih nekoiiko ekseentrično. Izprva bodo ljudje to h\alili, nato pa bodo pričeli povpraševati po razlogih in . . .
I>r. S rat je skočil pokonei. Njegov obraz je postal rdeč od jeze in njegove oči mo blestele.
—	< e In hotel človek računati z zlobno>4tmi ljudi, milostfljiva ^'Ospa. bi storil jiajfaoljae, če bi v puščavo. Prepričan t>em: dž-stoji gospa Koiicid prevr»oko za v3ako obrekovanje.
Georgina je «pae;la usta.
—	Mogoče manj kot v>aka ilmga. Le pomislite, lepa, mlada, joga ta, žena moža. ki je v življenju le še ničla. Če se ne razpravlja
a o tem. potem ne vem, kje bi bilo itireba iskati bolj mgodno
^endijQ^
samo Sest dni preko
z ogromnimi pašniki na olje
FRANCE 5. junija
PARIS, 12. junija.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE ~ Kabin« tretjrqa razreda z umivalniki in tekočo vod« za S, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET -
Al_l LOKALNI AGENTJE
\
NEW YORK
Moč ki vi.
(Nadaljevan je.)
up« o oziraš v križanega. Jezusa in t*e mu priporočaš, naj ti bo On sodnik v tvoji tožbi, kakor ti je •tri pniča v tvoji netareči. In giede na to. da hvala Boigu lahko živ^š v časti pred svertotn, ne bodi ža-k*Jtna, da se čint iš -onečasčeno pred samo seboj! Pram sramota je v grehu iu -prava ča*=t v kreposti: z besiedajni. željami m dejanji .raz-ža:limo Boga. In ker ,ga ti nisi niti v besedajh. niti v mislih, niti v dejanjih, ne imej se za onečašee-no, kakor fte nimam tudi jaz, ki te ne 'bom nikoli -gledal z drugačnimi cčmi kakor z očmd praveg:-tvojega očeta.
S temi (besedami je tpotdlazf: Leokadijo njen oče. a mati -jo je !•zopet Objela ter se tudi potrudite-, da jo pomiri. Ona pa je znova zawtokala in -zajokata in ka.kor je bolje, če nima prič, kaj se je ^ reče, polkrila g"lavo ter je žive-
--i godilo s tem dekletom. Hotel se strogo življenje x>od zaščite
Na \Tse te raiaumne besede ne- jim je celo zlagati, da so ga ga- ( -'vojib ^ itai<"ldf .fraAtno JtafKo posrečile Leokadije je odgovoril Iiu_ ni-le njene solze, -da fcse je t&esal in štr«o, kaikor dkrromno oblečena, dolf s tem. da jo je spet stisnil k jo na i»ol poeti izpustil. Ravno raJi Rudolf, ki se je tačas wnil do-sebi, z jasnim nameoopn, da oibno- tega se je tako hitro vrnil, da spra ni<>v. je wpatzil, da, manjtka raizpelc vd svoj« nakane in njeno sramoto, vi Leokaidijo v bližino stoilne cer- in je takoj mklil, kdo je je Toda čim je Leokadija -to .zapazi- j k ve. kakor je sama prosila; to pa vzel; no. ni imi bilo mnorgo mar. la, tK? je izačeka ibraniti z veliko predno mu dnevna svettloba one- kcr Je bil preveč bogat, da'bi vpo-| večjo moejo nego bi ibil »ekvvek }>ri- J mogoči, da bi jo iapustil, ampak ttevai ta:ko malenkost. Tudi nje-čako\-a.l od njene neižne starosti; ga prisili, da jo obdrži pri sebi do ?ov' starši ni-so \iprašaili po (križu, in sicer iz nogaoni, rokami, zobmi, aiaisledtije noči; saj ga ni prav nič je tri dni naito, predno je od-*"ekoč:	I mikalo, da bi se spet ž njo boril, potoval v I tali i j o, izročil sobarici!
— Vedi. /zavratn-? brerfdušn-ež, a še manj, da bi izvede+a, kdb je. sv°je matere VSe, ka/r je bilo v( kdorkoii si, da si rop, ki si ga iz-1 Pripeljal jo je bo rej do trga po njegovem stanovanju. Bilo je vršili na meni, izvršil na brev.dulš-1 imtmu Ayirntojmiento in tam ji je n'mireč že 41 je časa tako dToceno, nem hlodu fdi sohi, kar m-ore tvo-(rekel z iz^premonjeiiim glasom in P«.ide Rudolf v Italijo, in nje-jo zmago m zmagoslavje izpreme- j P^l v portugiškem, j>ol španskem "ox	j« ŽLv«l svoje a s t ami,
nitij Je v tvojo smasmo-to hi zaniče- j	da gn-e zdaj liahko ibrez mu J« P^^ ' prigovarjal, maj gre,
vanje. To.da, fcax hočeš wlaj, boš vseh skrbi domov, iker je ne bo češ da na -dovolj, -če je kdo od'lir-doseige'1 le po moji ismrti. B-rezaaa- nihee več zasledoval. In predno s^i	le doma, aimpak da mora bi-
vestno si -me pohodil im ujiieil — je bila utegnila potegniti roibec	v tnjimi. Lz teh razlogov se
zete,? pa, ko -sem -Mpet pri moči. izpred oči, je bil že nekaan iztgi- Je Rudoif Mdail volji wojeiya oče-me lahko prej umoriš! Zakaj če nil. da ga ni videla več.	ta, (ta pa mai je nakazali velike vso-
ti i se zdaj brez odpora, vdala tvo-| Ko je o- tala Leokadija sama, te 113 Barcelono, Genovo, Rim in ji 'gnusni volji, bi si lahko mislil, si vnela prevezo in spoenala je N<?a-Pel- z dvema wo/jima prija-da sem s\*ojo omedlevico le hliniia kraj, Ikjer je ^tala; oz.rla se je na teljeTna Je ^j Rudolf takoj od-ko -si se predrzin.il, uničiti sme. | vse strani oko'1-i sc<be, a -ni videla prft'oval- vets mestrrperL, da 'bo sam Leokadija se je branila res ta- nikogar. No, boječ se, da ji od dah yidel- kar je čml od nekateri'h vo l ko živahno in trdovratno, da je lev kdo ne -sledi, se je na poti	° ,Tldobnasjti gostilm v Ita-|
' Rudo If OA-a. strast in moč .popusti- proti svojemu domu, do kamior ni	Franciji ter o prostostih, I
la. Ln ker je prednsnost, s katero imela več daleč, pri vKaikem ko- kl j'J1	1V> wojih sta.novan- j
se je lotil Leokaidije, izvirala ie itak.u ustavljala; in b -natmenom,i^Panjoici. -Kar Ise tiče dogod-i-z \pohote, ki (se iz nje nikoli ne da 'bi zmešala morebitne zajedo-ika 2	ffa je Rudolf
rodi prava in trajna ljubezen, je valce. je stopila v (neko hišo, ki ta'k<> onalo istporainjal, kaikor da g->J stopili na <meffto hrasti nekafe kes je bila odprt<% in se je šele od il,ko<1' ni	I
in ko-maj še resen sklep, da vztra- tam počasi .bližala -svoji.	j °na & med živela v
ja. Ves ohlajen in utrujen in ne j Tu je natfl« svoje sta^e vSe iz	^ niogočM
da je izpregovoril le še eno bese-Vebe in še pokonci; zakaj nobe- re^PazeTla in ^ da «bi se komu| dieo, je pu^-i Rudolf Leokadijo'den ni miniil rVa to. <la bi legel k '	hl se Ibala. da se
na svoji po-stelji dn v svoji hiši, počitku. Ko so jo -zagledali, so ji 31 ^^ ne<3reca na ^^ P°-zakleni! M-ata ter odšel, da poiš-1* odpitimi rokami pritekli naiprn-!ZnH' N°\ Ze v nekater,h meseffih
26. maja: Leviathan, Cherbourg.
26.	maja:
Aquitanla, Cherbourg; America, Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Deutschland, Cherbourg. Hamburg.
29. maja:
01>"mplc. Cherbourg.
1.	junija:
Resolute, Cherbourg, Hamburg; Berlin. Cherbourg, Bremen.
2.	junija:
Berengaria, Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg", Bremen.
3.	Junija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
4.	Junija:
Republic, Cherbourg, Bremen.
5.	Junija:
Majestic. Cherbourg: France, Havre; Zeekind, Cherbourg, Antwerp.
8.	Junija:
Muenchen. Cherbourg, Bremen.
9.	Junija:
Mauretanla, Cherbourg: George Washington." Cherbourg. Bremen.
10.	Junija:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Columbus, Cherebourg. Bremen.
12. junija:
Paris, llavr£; Leviathan, Cherbourg; l^apland. Cherbourg, Antwerp.
15.	junija:
Reliance, Cherbourg. Hamburg.
16.	Junija:
Aqultania, Cherbourg: Pre». Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
17.	junija: Westphalia, Hamburg
19. Junija:
Olympic,	Cherbourg: Pennland,
Cherbourg,	Antwerp; Sierra Ventana,
Cherbourg,	Bremen.
22.	junija:
martha washington. trst, SKUPNI IZLET.
23.	junija:
Majestic.	Cherbourg; Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg; Stuttgart,
Cherbourg,	Bremen.
26. Junija:
FraUce, HavTe; Bclgenland, Cherbourg, Antwerp.
29.	junijs:
Uesolute, Cherbourg, Hamburg, Thuringia, Hamburg; Bremen. Cherbourg, Bremen.
30.	junija:
Mauretania. Cherbourg: Prea Harding, Cherbourg, Bremen.
6. iulija:
presidente wilson. trst: drugi skupni izlet.
Rada bi izvedela za naslov svoje--a brata ANTONA VR1I. Povedali mu imam nekaj važnega, zato prosim, da se mi oglasi. M. Potepan, 8314 Rosewood Ave., Cleveland, Ohio.
(2x 2526)
ŽENITNTA PONUDBA.
Žedim se feiznaniti s> Slovenko v s vi ho žeaiit(l)e v -s.taros.ti 35' do 40 le>t. Ja« sem državlljan, >star 42 'lot in imam svojo Ilitšo. — Pišite 42,
c|o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
NAZNANILO.
^NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO
COSULICH^«*
»olje.
Žalo-tna brezmoe žt-rrske. katere m- mora sramovati Kljub temu jmi imam dosti (poguma, da vztrajam na svo-
\>;ak
•lovek. iein m«stu
—	In Vera <tudi? — je vprašala Georgina.
—	Govpej Konrid boro obrazJožil va«e misii.
^ ni treba- Moj mož aK jaz lafoko pre\-zameva ta »rad. — je rekla nekoliko sovražno.
Dr. Sr»t ^e je dvigni! in v .njegovih oeeh se je zabfcskalo. — V nr va, gotovo ne bom oviral, milostljiva gospa, a tudi meni morate i o voliti, da go\x>rim z go*po Konrid o tej zadevi, kajti ona me do-i dobro pozi«, da ve. ee sem jih ladiko l^orwten kot zdravnik ali a je Mtoda večja kot korist.
Vsem našim naročnikom v Chieago, 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tamoš-nji večletni zastopnik
Mr. JOSEPH BLISlt katerega toplo prioproeamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino.
Upravništvo.
DIREKTNA SMER
POTOVANJA Kratka železniika vožnja* do doma po zmerni ceni.
Cnlphitje proti Trstu ln Dubrovniku:
PRESIDENTE WILSON
25. MAJA — 6. JULIJA
MARTHA WASHINGTON
22. JUNIJA — 10. AVGUSTA Vyraiajte za. cene in prostore v bližnji agentun. ■LPS BROS., 2 West St, N. Y.
POZOR fcOJASI!
Prosti pouk glede državljanstva in prišel je vam j a je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne iu 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Essex, Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
ee svoje itovpriše in se ž njimi po- ti in jo Sprejefli s solzami v očeh.
je morala Morit/i 'prisiljena., kar
svetuje, kaj naj .napravi.
Ko je Leokadija začutila, da j-
r i t- v'	, . *'.ie storila do-slej p/rostovolkio• to
Leokadija. se vsa prestrasena in . _ ....
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja GRGE MALNARA. Imel sem naslov iz Kansas Citv Kans., pa sem ga izgubil. Kdo: ve, naj mi ga sporočil, ali naj se pa sam javi. — John Malnar, (Brkin) Baxley, Ark.
(4x 21,22.24,25)
zbegana, je naprosila oee<t.a in ma-
je, živeti skrita in sama zase. ker
sam* in za:r>rta. je vs-ta-la iz po- ter. da stopila -ž .njo v posebno ^	da Je v	sta"
«telje in ob.sia vso sobo, tipajoč z sobo. kakor -sta tudi sa.nia žeJe-la,'° -1 ^	fi0 Ze n"
rokaani, da bi videla, ali najde dn tam jima je v -kratkih besedali Sah'nile' I>1'IVrele iz aijeTlih vrata. «kozi 'katera bi lahko odšla. ra,zodela. 'kaj ^e je zgodilo. Kobe-i^ ™ ^ T3*"1 Vzdhhl m stokl z°-NaSla je vrarta. toda zaklenjena ne okolnosli ni za močila. Mi te f^	^ da jebilovse
ter *ad©la db cPcno; to je lahko od- ne, da nima pojma. Mo jo je uJtolazen0e	matere za-
prla. da se 4tL skozenj vlila mese- grabil in ji orapal njeno eaist. Po- maT1" čina 'tako jasna, da, je Leokadija'pisala jima je matamlko kraj svoje razločila baT\-e daftnasta, ki je o- nesreče; oikno, vrt, im režo, pisa.lne 'krašail sobo. Videla je posteljo, ki TO:ize, a naposled jima je pdka-je 'bila poizlaičena in tako bogato | zala ra-apelce, ki iga je ™ia s se-opremljenai, da je bila'bolj podob-jiboj. Pred .podolbo Križanega so na ležišču kafcelga .princa nego se ?pet razjokali i, spet ^re-kle'li ine-navatdneiga, eeitudi še tako odlie- srammeža, in mu spett dbegali sa^-nega pl enniea. Preštela je stolice , je maščevanje in mu želeli ttsoČN in pisailne anize ter si izaipomnila.: re kaizni.
na kateri st:rtw« «o ,bila vrste. Kar j P(Aem je rekla Leokadija svo-1	Z™ ™
se s4ik tiče, jih je .icer videla vi- jim staJm, -bi bilo vendar11 ^Z^L^l	** ^ ^
setina^ni. vratar ni mogla raz-( prav bi	oni vedeli ?a : ; ^-aib, ce ne v boga^n, pa
loč št i k a. i ipned^tbavfeio "Okno 1	i	^	!v ^ fcreposttih. De^ek, 'katereg.i
,	J 11 -ud^ijajo. UKnn. me njenega osikrunil-ca, čeravno!,. , , ,, ...	.
THko. za'Voseiio in „. n>of.no ^ „ mara poEnart: to	Z ' »
io .avaTO^MO. i- SV, „a vrt. ki w najlržje <losagJi7ip«n»čio t<- ' g
Jo bil ,.„<11 2 visokimi .idori ».L. -e ^	1 J?
erajen - zapreke kakem«1 ^kc. ,.„ bi povpraša« s priM. l^ Zll	Z^T •
V 3e vi<W. in wpao:i-!tako in goveda«, da jo oand, 1 ^ ^ T KulT' la piede prostornotsti *e razkoSn-1 pri duhovniku.«^ oni i>!«či>o ■ " w ^ v n!|c^10 ljlibknM opromfce, ji je dokazovalo, da je . t»ko J,i ra-edeli za lastnika in s pro podiar mogočem m ttogat le tadi ct <lom in ime svojega so-
Cas fpa je bežal in prišel je "dan poroda. Ker nisol zaupali babicam, je to opravila mati sama, in na svet je prišel deček, tako lep, da sa lepšega -ni bd<o mogoCe mfsliti Z isto opreznoisttjo in tajnostjo, s katero se je izvršilo njegovo rojstvo, so ga dali v re{jo v aieiko vas. kjer je preživel štiri left a; potem pa je ded pod imenom nečaka
SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto 1 926
Cena 50c s poštnino vred.
z naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St., New York, N. Y. ,
vražnrka. Na to je odgovoril oče: — Tvoja mr-fnl bi 'bila gotovo
poto celo taiko 2ailjiibi-la, da ise jim je nesreča njiju 'hčerke zdela prava srreča. ko jim je dala takega vmika. Če je šel na ulico, ga je ,	. vse kar db^ipailo z občudovanj e m
dob,-a, ee bi njene izvršitve	blagrovainjem. eni -njega samega
bil
človek, in sicer ne v navadni meri, ampalk netaavaidm.
Xa neki pisalni »mizi pri oknu je ./asrledaia majhno srebrno raa-jzavirala nizkotna prekanjeno,t. | radi nj ^ d i . pelee. ki <ra je wela in a ga vtaic- Zakaj jaann je. da oni. katerega je 1 JI" ,,
nila v rokav s™.je obleke ; ta*, ne ! ,a križec, ae dan,, opazi, da mn !	1?	T-'
iz pobožnoHti ali z namenom, dajje izginil in mu ho tadT^oj jas-1«,^^^-ae pota * tuje lastn^. a,mpak z; no. .kdo mu g. .je vzel. Tako izda	X	^	^
nekim drugim namenom. Portem Je j vest. da ga ima ta in ta duhov, «, ;.,h| ■ , . . . ..
I svoje sedmo leto in je že znal bra-
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit uspeh —
MALI OGLASI
"G1
a s
N
aro
d a
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v RtarI kraj, je potrebo, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih znmoremo dati vsled uaSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, kl Imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potjpbno tudi delj ; tozadevne dovoljenja izdaja generalni naselni.škl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred oQpotovanJem, ter se posije prosilca r stari kraj glasom najnovejše odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega krnja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija ini'-f naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamorejo dohiti eem žene in otroke do j 8. leta brez, da bi bili Šteti v kvoto. Stari.šl ln otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost v kvotL Pišite po pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
FRANK SAKSER STATE BANK,
82 CORTLANDT ST„ NEW YORK
ADVERTISE in GLAS NARODA
<prej fer se vrnila na postteftjo. da ta,m izročil me<ro .na,m, kdo <ra je1
r^ubrl; T*~eW. ker poSlje l«t- ^	^ šparwko ter ^bro
počaka, kfiko fleanča ta talko ne-mv>ei>o zaeet.i njen doživtjtoj. Zdelo

(Dalje prihodnjič.)
" ^ ^	-1 1	laWko tudi	i pisati; iAati-name« njegov «te_
ve ji 3e da n, predlo pol osebo, karteri ^ prej točno opi- jTih	* m da	^
sobe spet ortpria m se jft je pnbli- sefemo ravno na^pmt,no: ne da bi! farpivvXR^a :n _ ° ^ ia,a "Aa os^ba. U^Ji Je	,am	. _	» ~-
robmn	™!a «e. jo pn i, * holj »pMe, crfo če « po- krepottnollt,bila raml ^
» r**	^ -hamo ^ zrije*. W se ie hoji- ^^ toeri
ter *.pe,t ra,ldenJa m w-boj. Ta mo od svojepa sowaiuika: lo je. <.-oba je Ml RcrfoW. iki je bil sicer <la poljem« fkriže« po 'krjii drijgi
šel.k »vojfhn tovariiwrr. e m poirffcail, ko ura je xawleio, <Ia
owbi k duhovniku. Edwi<v. Icar t: je stoiitij-hSerfea, je to, da se 7.3-
^ga. JiFkoli taitovi, nhw ona, ki Ji pravimo «reea nesreča.
^<Di»ije prihodojie.)
Pozor rojaki!
V zalogi ini»m«i
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Oartlindt Btml	Xtm York, H. T.