iz It i «W«9SWi r. 4»®" P0/1MA: IVAM U temino V - KAIRO - RUe MAN/HACT 6l NAHRANI A. 5 -g.H/T. Q€/NO Tgggr -AU ciuja ii:v. + IVAN HRIBAR Veliki petek 1941. Strašen dan za vea slovenski rod.Ne Gorenjsko so vdrle tolpe prusjaških Hunov, po Štajerskem morijo in požigajo krvoločne Hitlerjeve horde. Slovenija krvavi na vseh koncih in krajih... Naslednjega dne paradirajo po Ljubljani laški beeedolomci. Naša bela Ljubljana je prazna in mrtva. Med razcapanimi laškimi uniformami enega civilista. En sam zamolkel pljusk v Ljubljanico. Eden največjih stvariteljev in zvestih sinov slovenskega naroda, devetdesetletni Ivan Hribar zapušča slovensko zemljo,ki Jo je tako požrtvovalno ljubil in ki sta jo oskrunila germanski barbar in podli laški lizun, za katerega slovenski besedni zaklad še nima ustrezajočega imena.Pod prvi-i mi germanskimi bombami se jei zrušil v Beogradu voditelji katoliških Slovencev, dr.Pran1 Kulovec,podpredsednik takrat-i ne kr. vlade. Slovenski narodi je bil težko zadet v svojih! vrhovih. Lanski veliki petek traje že Polno leto. Na potoke slovenske krvi je vsrkala alovene zemlja in reke solza so joj namočile za stoletja. Veliki! Petek slovenskega rodu.prepo-len trpljenja in žalostitPož gana so naša našel J a, v mnogih] gospodari tujec. Razdejana j slovenska družina« oče v gro-| bu, sin v ujetništvu, otroci bogve kje, iztrgani iz naroč-j Ja lastne matere.Trpljenje jej hujše kakor v dneh turških! Pohodov. Resnična Golgota domuje v vsaki slovenski hiši, v vsaki najmanjši koči. Jet-nišnice so nabite, koncentra- __ °ijeka taborišča prenapolnje-^^^g^ ha, grobovi naraščajo v nedo-^.... Sled. Ledeni mraz pritiska na našafe srca, ko nam z dneva v dan,ob] Vsaki uri uhajajo misli tja, kjer že tako dolgo vlada ve-i liki petek. Redke so vesti,ki Prihajajo iz domovine,zato pa strašne in krute... Na desetine streljanih, na stotine °bsojenih, na tisoče aretira-nih, na deset tisoče nagnanih v koncentracijska taborišča, ha sto tisoče izgnanih z rod-he zemlje... Te pretresajoče vesti se seča v mesec. Koliko jih je padlo pred Jih bo za tem?Kaj se dogaja na Gorenjskem in Štajerskem? Kaj na Koroškem in v Primorju?... Koščena smrt fhnje svojo bogato žetev. Dantejeva jama se je razširila od Soče čez vso slovensko zemljo.Ena sama og-romna solza,en sam veliki križ od Velikovca do Cabra in od Murske Sobote do Kobarida. Na tem križu visi slovenski rod,v strašnih mukah in nepopisnem trplje-hju. Mogoče je ta rod-mučenik klonil glavo,mogoče se ®h je izvil v trenotklh obupa vzkliki "Moj Bog,zakaj ®i me zapustil?"Mogoče'je molil prav v teh dneh pred ?Qim letom: "Oče, če je mogoče, odvrni ta kelih trpljenja od nas!" Ali trpljenje je moralo priti, moralo je priti ♦ DR.FR.KULOVEC VELIKA NOČ NA SLOVENSKEM vrstijo z me-tem in koliko zato, da bo VSTAJENJE veli in zapečateno za vse čase.N ko, strašno Golgoto se je slovenski rod. Vepel se Je ker je imel na izbiro samo dvoj poti: Skriviti hrbtenico,vreči se sovražniku na kolena, i svojo narodno bit za vselej in zapisati se počasnemu, ali zato zanesljivemu izumiranju,mogoče celo z nekrvavimi sredstvi. To je bila ena pot. Druga«Dvigniti glavo, upreti se sovragu in postaviti se na stran pravice, ali s tem tudi na stran mučeništva. Tretje izbire ni bilo. Vapel se je tudi zato, da reši in utrdi Veliko Jugoslavijo, ki mu je edino pribežališče. Slovenski narod je izbral zase in a tem tudi za vso tisto tretjino Slovencev, ki še nikdar ni okusila sadu svobode, drugo pot. Pot samost' zavesti, jeklene volje,pot na-' ; rodne časti in poguma, pot živijenja!Izbral si Je trnjevo pot mučeništva in Je s tem ptikžil na svojo narodno stavbo neporušljivo streho,ki daje narodu krono popolne zrelosti. Pred letom dni smo Slovenci postali narod, pred vsem svetom smo položili zadnjo iz— kušnjo. S tem dnem dalje mora ta avet računati z nami kot enakovrednim činiteljem evropske skupnosti.Draga je bila ta naša preizkušnja, zato ne bo nikdar pozabljena. Potrebna je bila za vse tiste zanamce, ki bodo mogoče brez nas, uživali sadove sedanjega" mučeniškega trpljenja. Ponos navdaja vse pripadnike slovenskega rodu, ponos,da je o-no kar so ustvarjali in pripravljali naši velikani deset in desetletja rodilo pozitiven sad. Narod,ki Je tako od-li&io prestal izkušnjo zrelos-;ti v lanskem aprilu, bo vstal 1[krepak in močan kot trden o-; pomik Velike Jugoslavije,-Velika noč je tu. Vstajenje nam je v mislih, čeravno vlada če povsod veliki petek trpljenja, žalosti; krvi in solza. Vsa Evropa je zakrita v mrak in obup. Tako kakor so zakriti oltarji po naših cerkvah v velikem tednu. German-sko-laško divjaštvo opravlja svoje orgije od severo-norveških ledenikov pa vse do španske meje;od Finske ga zaliva do Krete.In v prečniku Evrope od Rokavske-ga preliva pa do Ukrajinskih step. Enajst evropskih držav ječi pod barbarskim pruskim kopitom, štiri na-daljne so skrivile hrbtenice in postale germanske kolonije. Trije nadaljni germansko-laški protektorati hlapčujejo Hitlerju. "Novi red" je vklenil v german-sko-laške verige vso Evropo.Niti enega naroda ni več v Evropi, ki bi mu germanski novi red prizanesel. Ali narodi so tu, živi in čvrsti,čeravno za hip zadušeni. Milijoni in milijoni stiskajo pesti,škrip-1jejo z zobmi in prisegajo maščevanje. Na veliki petek "...glej,pregrinjalo templja se pretrga na dvoje od vrha do tal; in zemlja se potre- (Nadaljevanje na 2.str.!) (Nadaljevanje 3 l.atr.! ) ae in ekale ae razpokajo. Grobovi ae odpro in trupla mnogih, ki ao umrli, vstanejo..." (Bv. sv. Matevža 27»pogl.)• Ta veliki petek ae bo obnovil. Hitlerjev red ae bo pretrgal, zemlja ee bo tresla in ekale bodo pokale od udarcev mažSevalcev,Skriti bodo vstajali, da izbrišejo za vedno zadnje ostanke evropskega barbarstva^ Armade V (Yictory - zmaga) po naše VSTAJENJE so pripravljene in velika noč ne more biti več daleč, VSTAJENJE slovenskega naroda, vstajenje tudi zadnjega pripadnika našega rodu in vsega človeštva! Vstajenje dveh milijonov Slovencev od Nadiže preko Visokih Tur pa do Monoštra v Panonski nižini. Slovenija bo vstala in njen prostor v Veliki Jugoslaviji ji je zagotovljen! - Aleluja! (GOVOR NJ.VEL. KRALJA PETRA II. NA DAN NARODNE REVOLUCIJE 27.3.1942) Dragi Moji Srbi,Hrvatje in Slovenci! Končalo je leto, odkar sem z voljo Svojega naroda prevzel vladarsko dolžnost. Okolnoati,.pod katerimi se je to zgodilo, eo bile burne in usodepolne. Kakor pred nekaj stoletji pred čes-titljivega kneza Lazarja, a pred nekaj leti pred malo Srbijo, tako ao tudi takrat pred naš svet postavili vprašanje, kako se mislimo o-predeliti. Naš narod,ki ga vodi zdrav nagon, je preteklo spomlad našel svojo pot,ki je izražena v besedah majke Jev-rosime svojemu sinu : "bolje je izgubiti glavo, kakor omadeževati dušo!" Te besede so bile verni tolmač vsega onega, kar je največje in najbolj čestito v našem narodu. Tudi danes po naših gozdovih in gorah veje ta duh, duh časti in požrtvovanja in ta duh je najboljše jamstvo za obnovo naše domovine. Živimo v znameniti dobi,ko ee med hudim in dobrim vodi najbolj ogorčena borba, ki jo svet pozna. V tej borbi smo našli svoje mesto že pred stoletji. Ce bi se vklenili sili, kakor so to predlagali takratni upravitelji, bi našo zemljo kljub temu razdejali in razkosali sosedje.Naše gospodarsko življenje bi bilo kljub vsemu uničeno, ker bi lažnjivi prijatelji pobrali vse,naši otroci pa bi šklepetali bosi in lačni. V Jugoslaviji nikomer ni bilo zajamčeno življenje niti njegov imetek.Naše polke bi gonili po prostranih ruskih stepah proti svojim lastnim bratom, da si z lastno krvjo skujejo verige lastnega suženjstva, Trpljenje ne bi v nobenem slučaju šlo mimo nas,kakor ni šlo mimo narodov, ki so sprejeli novi red. Kri in solze bi nas napajale.Vrhunec naše nesreče pa bi bila sramota, ki bi nas preganjala pred nami samimi in pred drugimi. 27. marca smo kot narod izpovedali svojo besedo in si določili mesto v veliki borbi današnjih dni. Pretečeno leto je leto trpljenja. Hitlerjeva Nemčija je iznenadila človeštvo s svojim krvološtvom. Že po- i Beoqmj 1 /pili' i Cvetna nedelja, 6 aprila 1941, \u ranu zoru... ?Po pločnicima starog Dio-I klečijanovog grada još su * odzvanjali samotni korači enočnih stražara.Rane mleka-Srioe ovoga jutra, užurbano Soe kretahu da posvrše dim Spre svakodnevni posao, jer Idanas crkva slavi uspomenu »svečanog Isusovog ulaska u Ijerusalem. Moraju se masli-gnove grančice odneti u crk— gvu na blagoslov. A koje se majke,koje žene i sestre nisu spremale, još u predvečerje,da sutra porane u hram Gospoinji po blagoslovljene maslinove grančice? Da poneau svojim kačama taj simbol mira i da se baš toga dana za taj mir skrušeno pomole Gospodu: AVE, SPES UNICA? Šest sati jutro.- Polupospani zvonar Sv. Buje penjao se ka zvoniku, da zvonjavom prebudi splitsko gradjanstvo i nagovesti hrišdanima svetačni dan. Ali netko je za par sekundi predusreo staroga zvonara... Dubrovnik prej smo poznali Nemce, ali tokrat so oni nadkrilili vsa zverinstva;v naši zemlji bolj kakor v katerikoli drugi.Zažigali so našelja,razorali mesta,organizirali razbojništva, pobijali vse, ne glede na spol in starost. Množenstveni uboji v Kragujevcu in Kraljevu bodo ostali večna sramota nemškega orožja. Hitler in Mussolini sta se trudila,da dvigneta brata na brata, očeta na sina in ustvarita tako pravo meščansko vojno. Te medsebojne borbe so največji uspehi,ki so jih Nemci in Italijani dosegli v Jugoslaviji.Ali, poleg vseh začasnih tegob in nesreč, dragi Moji Srbi, Hrvatje in Slovenci, vi ste pokazali hrabro obnašanje in si pridobili obče priznanje v svetu pred vsemi svobodnimi narodi in vaša dela se cenijo kot čudeži. Zmaga bo na strani tistega,kjer stojimo mi,to je zmaga zaveznikov. Borba velikanov se približuje svojemu vrhuncu. Ogromne industrijske in vojne zmogljivosti Amerike in Anglije so v pogonu. Že mesece napadajo naši ruski bratje nemško vojsko, potem ko so hrabro vzdržali strahoviti nemški naval.Že mesece Rusi lomijo do sedaj nepremagljive nemške armade. Na ruskih stepah bodo Nemci prejeli svoj smrtni udarec. Srbi, Hrvatje in Slovenci, kakšna je naša vloga in kakšne so naše dolžnosti v tem trenotku! V lanskem aprilu so Nemci zmagali z orožjem. Ta borba je našemu narodu prinesla ogromnih žrtev, ampak tudi mnogo slave. Potrebno je, da pridemo zopet k sebi po težkih udarcih. Potrebno je, da se zberete vsi pod vodstvo generala Draže Mihailoviča, glavnega poveljnika naše vojske,ki se bori v Jugoslaviji.Ne prenaglite se z akcijami,ki bi povzročale nove žrtve in ki bi ne bile v pravem razmerju z doseženimi uspehi! V borbo boste stopili takrat,ko napoči čas in bo zadonel poklic na udar! Zmaga naših zaveznikov, vaše jur-neštvo, kakor tudi potreba, da zgradimo skupni dom, to so jamstva za naše končno osvobojenje in obnovo na3e držflV6# Ena najvažnejših skrbi po končani vojni bo skrbstvo za sirote, ki so jim roditelji padli v borbi za domovino. Popolna državna neodvisnost na zunaj in jasno izražena narodna volja v notranjosti, to sta dve osnovni načeli Moje vladavine, ki sta bili proglašeni ob zori 27»marca 1941. Naj bo današnji 27.marec ne samo za vse nas in Mene, dan vere v boljšo bodočnost, pač pa dan vere tudi za ostale narode! Tako nam Bog pomagaj! Peter II. Split, kojeg je po tradicionalnom običaju več decenijama toga dana budilo isto zvono, bio je iznenada naglo prodrman. Melodični zvuk starinskog zvona Sv.Duje,koji svojim konstatnim ritmom uobičava pola-ko buditi splitsko gradjanstvo,bio Je ovoga puta za-menjen strašnem i nenadanom detonacijom. Mesto zvona, orgulja i psalma koji su toga dana. trebali da, u slavu Božijeg triunfalnog ulaska u Davidov grad, iepunjuju stari Dioklecijanov Peristil, zujanje motora, bombe i krv nagovestiše splitskem gradjanstvu ulazak modernog Atile, Hitlera, u novu krvavu klaonicu. U prvom svanuču padoše bombe neprijatelJakih a— viona na grad SplitlBombe prekinuše svaku jučersšnju diskusiju o miru i ratu. Stvorilesu pravi 1 nepobi-tan početak rata, što se više neda izbeči. Splitsko gradjanstvo tako je doznalo da je napadnut naš mir i naša zemlja« Split je taj dan očekivao! Split je znao i ra-zumio značenje 27 marta, pa ga rat nije iznenadio. Njega je samo za trenutek začudio brutalan i nenadan napadaj na otvoreni grad bez objave rata, ali i to samo za trenutak. Jer kad stigoše prvi glasovi o našem prestolnem gradu Beogradu,onda Je epličanima bilo jasno zašto je napadaj na Jugoslavija počeo bom-bardovanjem dvaju gradova, Beograda i Splita. 27 marta, Split, taj stari Hrvatski puntarski (Nastavlja se na str.3) Velikonočni pozdrav prtdt|uq.odbora ti Italije dnUtt.Goka LUI O VO/CIlOr mini/tra dr. Mihe Idr e ha Štiriindvajseti veliki petek v suženjstvu in trpljenju.Štiriindvajset velikih noči upanja in vere v pravičnost in osvobojenje. Štiriindvajset velikih hrepenenj, štiriindvajset novih razočaranj. Iz leta v leto so se porajala nova upanja, kovale nove nade. Vera pa je terjala nove žrtve...Še več jugoslovanske krvi, še več materinih solza« Iz leta v leto bo ae stiskale pesti,so šklepetali zobje in se vile molitve v nebo... Usoda pa je čakala in odlašala. Lanski 27.marec je načel laške verige, na katerih je prikovanih šeatetotisoč Slovencev inHrva tov. šeatstotisoč src je tega dne zadrhtelo v upanju in nadi. Zdaj ali nikoli... Tega dne je bil postavljen prvi opornik Jugoslovanskega Treta,jugoslovanske Gorice, jugoslovanske Istre in jugoslovanskega Korotana. 27«mareo je pretrgal umetne državne meje; skozi grom topov je zadonel poklic - na okope.Zdaj ali nikoli ... Lanski veliki teden je raztegnil Jugoslovansko bolečino prav do zadnjega mejnika, Kjer utripa jugoslovansko srce. Lanski veliki teden je strnil naše trpljenje in s krvjo.\in solzami zgnetel našo skupno usodnost.Triindvajset let so naša srca utripala vsako zase, lanska velika noč pa je te utripe združila v en sam mogočen utrip. Lanska velika noč je združila vse Slovence in s skupnim trpljenjem povezala vse Jugoslovane. Lanska velika noč je vstajenje našega popolnega zedinjenja. Skupno smo se podali na pot - pot, ki je en sam veliki križev pot. In v tem lanskem velikem tednu je tam v daljavi zažarela velika Jugoslavija. Naša pot do nje vodi skozi mlake krvi in solza, preko nešte-vilnih grobov in gorja. Ali mi gremo naprej - naravnost k njej k veliki Jugoslaviji. Pobijajo in tolčejo nas,zasramujejo in obrekujejo - tako kakor so počenjale razbojniške tolpe z Njim pred tisoč in toliko leti. Pobijajo nas z leve in desne na naši poti; med tujo tolpo so tudi - bratje,ki jih je sam Bog u-daril s slepoto Izdajstva. Marsikdo omahne v smrt,so tudi slabiči med nami, ki iščejo bližnjic in lažjih steza, ali tudi oni pridejo za nami, še predno bomo ob vznožju. Še dolga je naša pot, mnogo je še postaj bridkosti in muk, marsikdo bo še omagal.ali ognjišče Velike Jugoslavije je z vsakim dnem večje in bližje. Res nam je pogled premnogokrat zastrt, res se ogenj za hip ugasne, ali Velika Jugoslavija je tu, ker jo je postavil sam Bog. Da bi jo dosegli čimpreje, to je želja,ki jo iz srca želi na letošnjo veliko noč vsem rojakom in vsem Jugoslovanom dr.Ivan Marija Cok. V sončnem Egiptu praznujete letošnjo Veliko noč. Našo domovino bije sedem strašnih nadlog, o kakršnih smo otroci klepetali iz zgodb starega zakona. Preko celega sveta se je razširilo sedem "suhih" let,o katerih je sanjal Jožef, ki je bil prodan in izgnan v Egipet. Ob skrivnostnem Nilu upate in sanjate na sedem srečnih let, ki bodo prišla za naš narod, ko se bodo dopolnile ure trpljenja in prišlo odrešenje. Iz Egipta je Mojzes vodil svojo vojsko in osvojil domovino« Iz Egipta - svojega pregnanstva - se je Gospod povrnil v Nazaret in Jeruzalem. Ko te-le misli letos ponavljate v svojih spominih, ali se Vam ne zdi, da ste Vi tisto seme izkrvavelega naroda,iz katerega bo zrastla nova Jugoslavija v svoje odrešenje. Pri vsej bolečini Velikega tedna, upanje na Veliko nedeljo nikdar ne ugasne, ampak neprestano gori in nam življenje daje« Ko letošnjo Veliko noč zopet slavimo zmago Boga in Odrešenika,zmago dobrega nad zlim, počastimo ga z živim prepričanjem in nepremagljivo vero v odrešenje naše domovine v mogočni in srečni Jugoslaviji, Na krilih Belega Orla Kralja Petra II«, za ponosno jugoslovansko trobojnico, bomo šli do zadnjega moža vsi Slovenci tisti veliki dan, oznanjevat našim materam in sestram, očetom in bratom, da je Bog presekal Rdeče morje gorja, ki potaplja naše domove in je prižgal zlato zarjo narodne svobode. In tedaj bodo v Brdih in na Sv.Gori, po dolinah Soče in po Krasu, od Trsta do Ljubljane in Celovca, od Istre do Prekmurskih nižav, na Brezijah,na sv.Vi-šarjah in pri Gospej Sveti, slovenski fantje zvonili in vabili slovenski narod k novi procesiji zahvale za odrešenje. V vsakem oknu bodo gorele sveče in luči veselja, v vseh srcih bo polno ljubezni,razlegala se bo pesem sreče po dolinah in bregovih,ko bo jugoslovanska vojska spremljala od smrti vstalega Boga skozi naše vasi; Zveličar naš je vstal iz groba, Vesel* prepevaj o Kristjan, Premagana je vsa hudoba Dan*s je rešenja tvoj*ga dan! Naj bo v teh mislih Srečna in vesela Tudi letošnja Velika noči dr.Krek Miha BEOGRAD I SPLIT (Produženje sa 2.str.) grad, takmičio se Beogradom u delirijumu ushičenja i zadovoljstva. Sve se stranke i grupacije za čas nadjoše u jednu jedinstvenu falangu.Dojučerašnji po-Utički protivnici, ljubili su se i grlili po ulicama. Jedna misao, jedrn vera obuhvatila je čitavo splitsko gradjanstvo, čitavu Dalmaciju: SLOBODNA I velika Jugoslavija! Split i Dalmacija bili su u punoj duhovnoj vezi Ba 27 marta, pa čak donekle i potstrekači te revolucije. Tonije moglo proči neopaženo onima koji su krojili Minhensku pravdu Jugoslaviji. I njihov bes sru-Šio se na ta dva otvorena grada. Bombe su padale nad gradom i nejaka deca i starci postadoše prve žrtve. Nad Beogradom sručila se teutonska beetidnost i životiajski nagon nemačkih kulturtregera! Beograd je ved 6 aprila, u ranu zoru, pri je bilo kojeg neprija-teljstva na granicama Jugoslavije, skupo platio svo-Jn privrženost slobodi i nacionalnem ponosa! U istim časovima plačao je i Split svoj oboi, doduše neprispodobivo blaže, ali plačao ge je radi principa• vudnovata je igra sudbine, tajanstveni au pute-vi Gospodnji! Splitska omladina jc prva klicala prestolona-Bledniku Srbije Aleksandru, kao bududem Kralju Jugoslavije. Te je poklike,i ako ugušene bajunetama aus-^rijskih žandara,mladi prestolonaslednik Srbije,stoječi na pramcu broda koji ae polako odalečivao iz BPlitske luke, još za dugo vremena dobro čuo i nikad Zaboravio ni je. Dalmacija je prva u prošlom svetskom ratu po-digla zastavu ujedinjene Jugoslavije i pridružila se Srbiji u borbi za oslobodjenje i ujedinjenje. Split je prvi primio smrtne ostatke Kralja A-leksandra i predao ih je, uz plač i bol celokupne Dalmacije, Zagrebu i Beogradu. Dalmacija je primila 27 marta kao dan njene vlastite slobode. Splitu i Beogradu, na isti dan, na isti način,u istim časovima, stoletni neprijatelji celokupnog na— šeg naroda, navestiše početak nove i krvave kalvariji ali i nesvesno ... POČETAK VEČE, JAČE I SLOŽNIJE .rnnnsT.AVTJE! ing.Manfred Paštrovic Bilanca krvi la /olza Gz.to.iti /c po Gonmptizrn upiralo aemrkerau oa/Slja Po umiku jugoslovanske vojske iz Gorenjske so zasedle srez Radovljico najprej laške čete,ki so prispele z Jesenic na Veliko soboto 12.4.1941 najprej do Radovljice,v ostale kraje tega sreza pa na Veliko nedeljo dne 13.4.1941. V Radovljici se je naselilo laško vojaštvo v Sokolskem domu. Lahi so zasedali v glavnem srez Radovljico in deloma tudi srez Škofjeloški, medtem ko so Hemci zasedali srez Kranj,prodirajoči preko Ljubelja in Jezerskega vrha.Radovljiški okraj so Lahi zapustili Se 18.aprila in ga prepustili Nemcem. V nedeljo 27.julija so v Radovljici slovesno razvili prusjaško zastavo in pri tej priliki je držal svečani govor kapetan nemške vojske dr. Doni enig, ki pa ni govoril v slovenskem jeziku, čeravno je prvotno nameraval. To pa zato,ker Slovencev razen zelo majhnega števila uredništva sploh zraven ni bilo. Govor je bil ena sama grožnja in sramotitev Slovencev. Te pretnje so Prusjaki izvajali z največjo bestijalnoetjo, ki jo pozna svetovna zgodovina. Nemci so vdirali v zasebne hiše ponoči, odnašali vse kar je predstavljalo količkaj vrednosti. Tako so v Radovljici iz ene same hiše pobrali: 2 pis.stroja, 2 fotografska aparata, vse fotografske potrebščine,gramofon, moško in žensko kolo, 4 pare čevljev, 4 obleke, 24 rjuh, mnogo moškega in ženskega perila, namizne prte in servijete,moško zlato uro z verižico, dva per-zijanca, 35200 din gotovine itd. Nemci so ropali po načrtu. V hiše so vdirali o-krog polnoči.20 nemških ban ditov je vdrlo v notranjost, po 20 pa jih je obkolilo hišo. Ljudi so zmetali iz postelj, nato pa začeli z ropom.V Radovljici niso izpustili niti ene hiš e.Ko so nekateri meščani zahtevali v naslednjih dneh, da jim poveljstvo izstavi vsaj potrdilo , o nakradenem blagu, so tiste, ki so se pritožili pozaprli in jih obdolžili razžalitve nemške armade. Koncem aprila 1941 je nemška zasedbena oblast prešla v civilno upravo. Načelnik civilne uprave zasedenih pokrajin Kranjske in Koroške je nadomestujoči Gauleiter Prane Kutschera, ki ima sedež na schera bo s črnimi črkami zapisan v spominu vseh Slovencev na zasedenem ozemlju. To ime pomeni danes in v bodoče najtemnejšo dobo nacističnega uničevalnega dela nad slovenskim narodom. liko časa, da si vsa kolena in komolce do krvi odrgnejo in popadajo v nezavest.Če kdo pri tem opeša ali počiva,ga nabijejo s korobači. Take kazni je deležen vsak, če je le pogledal skozi okno,ko so druge mučili in so to mučitelji opazili. V maju in juniju 1941 so Nemci izvršili v Radovljiškem okraju pregled prebivalstva. Ti pregledi so imeli namen ugotoviti koliko in katere Slovence bodo izselili. Odselitev se je pričela v Radovljiškem o— kraju 1.julija.Iz Jesenic so izgnali v Srbijo in sicer v Valjevo in okolico 231 oseb, iz Kranjske gore 21, iz Gorij 45, Bohinjske srednje.vasi 8,iz Bohinjske Bistrice 17, iz Bleda 41, iz Lesc 16, iz Begunj 23, iz Radovljice 107. Nasilno odseljevanje je vzbudilo med prebivalstvom reakcijo. Ljudje so bežali v gore. Organizirali so se v četniške formacije in ker so mislili,da se s pristopom Rusije v vojno, vojna bliža koncu,do začeli z oboroženimi nastopi proti germanskim vsiljivcem. V noči med 27. in 28.julijem so četniki razdejali nekaj cestnih in železniških mostov ter izpraznili nekaj vojaških skladišč. Zaradi tega je 28. julija izšel razglas Kutschere, s eV- % .katerim je bilo proglašeno « ' - obsedno etan je.1.avgusta ao četniki razstrelili most v >/laylle v /eclaajl vojal V tem tednu obhajamo obletnico, odkar je Jugoslavija stopila v vojno proti osovinekim silam in sprejela nase del borbe človečanstva in civilizacije Proti tiraniji, brezvladju in barbarstvu.Naš delež v tej vojni,ki izgleda mogoče na prvi pogled majhen,Je *elo pomemben in Je imel in ima še danes mogočen vpliv na potek in konec sedanje vojne. Udeležba Jugoslavije v sedanji vojni je pričela |e pred 6.aprilom 1941.Čeravno je naša vlada od pričetka sovražnosti v Evropi dal Je,ostala uradno v popolni nevtralnosti, je narod v Jugoslaviji vedel in ^udi videl, da je ta nevtralnost samo prividna, ker Je vlada pod neprestanim pritiskom osovlnskih sil polagoma popuščala in postopoma privedla državo pod ^Plivna žarišča Nemčije. Zaradi take politike se je Javno mnenje močno vznemirjalo in godrnjalo.To narod-n° nerazpoloženje napram osovinskim silam je močno vplivalo na izvajanje nemških vojnih načrtov. Medtem k° so se Nemci pogajali z našo vlado, eo morali ne— Prestane dovažati nova poječanja na meje Jugoslavije, “a bi na ta način izvajali čim močnejši pritisk na Javno mnenje, zastrašili narod in s svojimi bajoneti zajamčili potrebno spoštovanje vladi, ki je bila nepriljubljena med narodom. Zaradi takega nemškega manevriranja so se pogajanja z Jugoslavijo zavlačevale in so Nemci izgubili mnogo dragocenega časa za izvršitev svojih načrtov.Po vsem tem je torej jasno, 4a Je že pred 6.aprilom narodno nerazpoloženje,predvsem srbskega dela našega naroda, povzročilo, da so Morali Nemci svoje izdelane vojne načrte spreminjati jim je uhajal čas za pričetek spomladanske ofenzive 1.1941. , Vojna med Jugoslavijo in osovinskim! silami Je °ila kratkotrajna in to zaradi ogromne premoči eov-sznlkov, zaradi nepripravljenosti države in vojske a vojno, zaradi pogrošne politike,zaradi izdaje na-!h sosedov, čeravno so podpisali pogodbe o "večnem VriJateljetvu", kakor tudi zaradi izdaje notranjih ovražnlkov, ki eo kot plačenci sovraga, razkrojili stranjo državno celino in povzročili razsulo v ea-^ vojski. Ali, čeravno Je oboroženi spopad trajal samo malo časa, so njegove posledice zelo velike,tako v vojaškem, kakor tudi v političnem pogledu. Nemci eo bili primorani za ta udar koncentrirati ln u-porablti 33 divizij in 2000 letal. Zaradi tega so morali svoj nameravani napad na Turčijo odložiti. To je bila velika pridobitev za zaveznike za nadaljni potek vojnih dogodkov v tem letu. Če bi namreč Nemci zavzeli Turčijo, bi dobili na ta način osnovnico za obkoljevalni napad na Rusijo, kakor tudi za napad na angleške poseeti na Srednjem vzhodu. Zaradi vojne z Jugoslavijo so Nemci izgubili okrog dva meseca dragocenega časa in so morali napad na Turčijo sploh o-pustiti, da se ne bi naval na Rusijo preveč zakasnil in da ne bi ruska zima presenetila nemške vojske v ruskih stepah.Napad na Rusijo pa se je zaradi posledic takega razvoja dogodkov mogel izvršiti samo frontalno.? tern frontalnem napadu se je Rusom posrečilo, da si v dobro vodenem umikanju zajamčijo šest mesecev časa za izvršitev popolne mobilizacije in koncentracije in da po tem roku preidejo v protinapad ter u-stavijo nemška prodiranja.Na Srednjem vzhodu eo morali Nemci zaradi izostanka napada na Turčijo prekiniti z organiziranimi nemiri v Iranu in Iraku,kar Je zopet izjalovilo njihove načrte za prodor proti Sueškemu kanalu z vzhodne strani. Zaradi vojne z Jugoslavijo se nemški načrti za 1.1941: da potolčejo Rusijo, da zavzamejo Sueški kanal in da končajo z vojno v Evropi niso mogli izvršiti. Odložitev teh načrtov za 1.1942 pa bo za Nemce ne eamo draga, pač pa tudi ueodepolna. V političnem pogledu je vojna Jugoslavije proti osovinskim silam v mnogem oslabila ugled "nepremagljive "Nemčije. V začetku 1.1941 je bila Nemčija na višku svoje slave. Mala Jugoslavija se je uprla zahtevam in pritisku Nemčije,čeravno se Je zavedala, da v oboroženem merjenju moči,ne more premagati nemškega vojaškega kolosa. Ali ravno to dejstvo, da sta moralna veličina in vera v končno zmago pravice na strani Jugoslavije, Je povzročilo, da Je pričela vera v nepremagljivost Nemčije kopneti, najprej pri (Nadaljevanje na 6.strani) (Nadaljevanje e 5.strani) nevtralcih, potem pa tudi pri samih nemških aavezni- VOJVODA GEN.DRAŽA MIHAILOVIČ V eni izmed zadnjih številk smo ožigosali del naših ljudi, ki jih je zajelo malkontentstvo, živčna razdvojenost in bolestna razdraženost. Na ta članek smo prejeli s strani pametnih in treznih rojakov priznanje in vspodbudo, naj bi še nadalje poskušali z zdravljenjem teh bolnih duš.Prav radi bomo to storili, vendar imamo le malo upanja, da bo kaj zaleglo. Bolezni duš niso na žalost akutne, pač pa prehajajo kaj rade v kronična obolenja, in tu zdravljenje mnogo ne zaleže. Zdravniki,ki so strokovnjaki za zdravljenje bolnih na duši pravijo, da mora takega človeka zadeti podoben udar za ozdravljenje, kakršen je bil tisti udar, ki je povzročil njegovo obolenje... Imamo pa še eno vrsto bolnih na duši. So to oni majhni, pri tem pa strašno domišljavi ljudje, ki v svojem življenju sami nikoli niso ničesar zgradili, pač pa so povsod napenjali vse sile, da porušijo to kar so drugi zgradili. To so tisti samozvani cenzorji, nadzorniki in kritiki, ki jih obdaja brezmejna domišljija veeznanja. To so najboljši strategi gostilniškega omizja, genijalnl časnikarji, publicisti, umetniki, glasbeniki itd.V vsaki stroki so doma - ne v organizaciji dela, ne pri pripravah in trudu, ne v inicijatici ideje - ne, ne,vse to prepuščajo velikodušno drugim.Včasih se jim posreči pobrati nekje kako idejo, ki ji takoj dajo videz lastnega možganskega pridelka, na dolgo in široko kričijo in jo napihujejo v orjaški balon, ki se končno razpoči in od vsega načrta ostane le prazen izpuh. Če pa se jim vendarle posreči neko stvar spraviti na svetlo, je to tako siromaštvo, tak duhovni in tehnični diletantizem, da etvšri napravijo več sramote, kakor pa, če bi še nadalje ostali za zapečkom. Pri zadnjem koncertu,ki ga je izvajala godba kr. garde, smo imeli priliko poslušati take tenkoušneže, kih.Bo razkosanju Jugoslavije vojna v Jugoslaviji ni končana, pač pa se borbe vodijo naprej.Deli naše nepremagane vojske so se umaknili v hribovite predele zahodne Srbije in Bosne, da nadaljujejo z borbo proti sovražnikom, proti zasedbenim oblastem in tudi proti našim notranjim sovražnikom,izdajalcem in pla— čencem. Zaradi tega odpora je sovražnik primoran na ozemlju Jugoslavije vzdrževati vojsko 31 divizij in to: Italijani 15, Nemci 7,Bolgari 6 in Madjari 3 divizije. Vežnja tako velikega števila sovražnikovih eil v Jugoslaviji ima velik vpliv na sovražne operacije na drugih bojiščih. Tako so laške in nemiko čete v Libiji obsojene na neuspeh,ker ne morejo dobiti pojačanj.ki bi mogla dospeti edino z območja Jugoslavije.Zaradi četniških akcij naše vojske so vezane o-sovinske sile v Jugoslaviji potrebne za vzdrževanje reda in v obrambo zasedbenih oblasti. Zaradi vzdrževanja svojih divizij, v Jugoslaviji,ne morejo Lahi m Madjari potiati na rusko fronto tako velikega števila svojih divizij kakor jih Nemci zahtevajo, da bi njihova pomoč na tem bojišču bila tudi učinkovita.Zarar-di vedno silnejše četniške akcije v Jugoslaviji se število sovražnih divizij ne more zmanjšati, pač pa nasprotno, to število ee še veča,s tem pa tudi manjša število sovražnih divizij na odločilnih bojiščih. Z neprestanimi četnišklmi akcijami so stalno ogrožene prometne zveze skozi Jugoslavijo, tako da je Nemcem nemogoč reden premik čet, kakor tudi pošiljanje vojnega materijala in prehrane preko Jugoslovanskega ozemlja,kar seveda vse moti izvajanje nemških vojnih načrtov.Iz vsega tega jasno sledi,da Jugoslavija tudi sedaj aktivno sodeluje v vojni proti osovinekim silam in moti njihove načrte. Jugoslavija se bo bojevala do konca vojne in do končne zmage nad sovražnikom. Cetniška akcija se bo tudi v bodoče nadaljevala in noben teror in pretnje sovražnika ne morejo zastrašiti naših hrabrih borcev za svobodo. Ves ostali narod,ki do dna duše sovraži germanske razbojnike in ciganske lahone,se pripravlja že danes na maščevanje. Vsa Jugoslavija bo pri bodoči splošni ofenzivi proti sovražnikom osnovnica, ki bo sprejela zavezniške čete, se jim pridružila in dala vee svoje sile pri končnem obračunu s eovragi. Ta naš veliki delež v sedanji vojni, katerega največjo težlno noei srbski del našega naroda je poznan vsem našim zaveznikom in zato pripada našemu narodu tudi zaslužena nagrada in vidno mesto pri bodoči ureditvi Evrope, ki bo počivala na načelih pravičnosti in človečanstva. _________________________________________Z.Ž. ki v glavnem nimajo niti posluha, še manj pa .glasbene kulture,kako ao vee od kraja skritizirali.Bokllc -ni kritiki so nasprotno, dali take ocene, s katerimi smo Jugoslovani lahko ponosni. Kaj je bil vzrok mrmranju in godrnjanju? Prireditev nj. šla skozi njihove roke, pa so Jo enostavno obsodili na smrt. Gl.avno besedo je imela pač zavist. Na veeh koncih in krajih,povsod so njihovo delo kristalizira v goli kritiki, ki ima vse značilnosti najresnejših duševnih motenj.Za vsak napor,ki mu sami niso dali lastnega blagoslova, najdejo pošteno porcijo omalovaževanja, obrekovanja, kritiziranja in zaničevanja.Zapadnjaki imenujejo te ljudi kritikaet-re. Takih ljudi je tudi Jugoslavija rodila na žalost na vseh svojih delih vse preveč. Ti ljudje niso rešeto in sito zdrave kritike, ki e svojo strokovno in umestno besedo, utemeljeno na znanju in izkušnjah, čisti in boljša vse kulturno in politično življenje naroda. Ne, to so rojeni intriganti,!Judje polni zavisti, ki jih vsako pošteno priznanje tujega dela zbode in ki evojo lastno lenobo in duhovno uboštvo opravičujejo z omalovaževanjem in obrekovanjem vaega kar od kraja in brez izbire. V vsakem delu in naporu svojega sorojaka vidijo njihove mračne duše neke namišljene koristi,ker vsako narodno delo gledajo samo skozi prizmo profitarstva. Tudi to skupino ljudi bo domovina prijela krepko za ušesa, ko bodo postavljeni na odgovor, kako so ji služili v njenih najtežjih trenotkih. Ti tieoču-metnjakarji,ki jim je glavni posel intriga,kritikastr-stvo, brezdelje in duhovna ignoranca,ne smejo biti o-vira pri gradnji in regeneraciji našega naroda. Zato naj najdejo povsod med dela in ustvarjanja voljnimi rojaki, samo prezir in pomilovanje.Naj nihče n« naseda - izmed nas - njihovemu delu rušenja, naj si nihče ne pusti vzeti poguma in vztrajnosti, pač p» delajmo vsi in to z vsemi silami za najvišje cilje * čaau naše krvave zgodovine! Samo delo in to na veeh poljih, vsak po svojih močeh in eposobnoetih, delo# ki ne potrebuje nobenega priznanja in nobenih nagrad bo ustvarilo pogoje za odkup naše svobode. Godrnjač« in kritikastre bodo dogodki eami odstranili z naš 6 poti... *• >/ s "Vi flm/ti ORGAG| vm uton m\ lil* i!... * • 2 H *i ' 4 . S \ * a «\- 'V v_ tidr vi; 4: W%& J •& M U? , i . i > $ °SšM MRrfc* 4 VISOKO ODLIKOVANJE GEN. DRAŽE MIHAILOVIČA Nj. Vel. Kralj Peter II. je na dan 27. marca 1942 odlikoval vojnega ministra gen.Dražo Mihailoviča z redom Karati jordjeve zvezde z meči III.razreda. VELIKONOČNA ŠTEVILKA ae je zakasnila. Krivda ni na naši strani. Obrazložili jo bomo enkrat pozneje,medtem pa naj nam naši prijatelji, zamudo oprostijo. SLAVNOSTNA ŠTEVILKA 27.MARCA je bila sprejeta od naših ^itateljev z velikim navdušenjem kar potrjujejo Številni dopisi in priznanja,ki smo jih prejeli. Radi smo storili kar. je bilo mogoče v danih okolšči-nah.Vseh 100?6 naših čitateljev pa ni bilo istih misli, 1 i» je namreč godrnjal, pa ni povedal zakaj. PRAV SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi u-redništvo "BAZOVICE" naknadno vsem našim vrlim častnikom, podčastnikom, kaplarjem in vojakom tako onim katoliške vere kakor tudi pravoslavnim bratom! Prav prijetne praznike tudi vsem našim rojakinjam in rojakom! PREJELI SMOt Prosimo, da sporočite vsem našim fantom na bojišču,da jim želimo kar najlepše in prijetnejše velikonočne praznike! Ponosni smo na njih, da jugoslovanskemu imenu delajo čast, svoji domovini pletejo vence vojaških"časti, svojemu narodu pa pripravljajo boljšo bodočnost!Živeli naši fantje! - Sloven- nVn o Irl 0 + o JUGOSLOVANSKI ODBOR IZ ITALIJE se prav prisrčno za-hvaljuje vsem, ki so zopet velikodušno odprli svoja srca in poskrbeli za pirhe našim fantom. Posebno zahvalo izreka odbor poslaniku kr.Jugoslavije v Kairu, g.Mfloju Smiljaniču za njegov trud,požrtvovalnost in organizacijo velikonočnih daril! Iskrena hvala tudi našim vrlim sestram, ki so položile v to stvar zopet košček prave jugoslovanske domovinske ljubezni! NOVICE 12 SLOVENIJE POD LAŠKO KNUTO.Iz Ljubljane porogajo,da je bil tamkaj ubit bivši ban dr.Marko NATLAČEN , ki je bil naš ožji rojak, doma iz Manč v Vipavski dolini. Kdo ga je ubil in kakšni so bili razlogi, tega poročilo ne pove. Nadalje poročajo, da so ubili tudi policijskega komisarja Ljubljanske policije POLAKA. Poročila nadalje navajajo, da je bilo v zadnjem času ubitih okrog 40 manj znanih Slovencev. Te uboje pripisujejo partizanom-komunistom.V ostalem se naše ljudstvo izredno dobro drži. Dosedaj je bilo v Sloveniji pod laško knuto ustreljenih okrog 60 talcev. KRALJEV DAN so Ljubljančani praznovali s tiho manifestacijo. Ob prostoru, kjer je stal spomenik kralja Aleksandra, ki so ga Lahi nasilno odstranili, so pa-santi tega dne hosili z odkrito glavo. Manifestacija je v celoti uspela in so Lahi za njo šele čez nekaj dni izvedeli. - Sabotaže se nadaljujejo. Več električnih transformatorjev je bilo porušenih, del ljubljanske elektrarne je uničen. Na progi Ljubljana Rakek so neznanci na več mestih odvili tračnice in je nekaj vlakov iztirilo. Na nekaterih cestnih delih trase Planina-Vrhnika so neznanci izpodžagali brzojavne drogove. Koncem meseca oktobra je bil v Vevčah ubit brigadir karabinijerjev. Zaradi tega so pozaprli veliko število domačinov,krivcev pa niso izsledili. - 26. okt. je prišlo pred hotelom Miklič v Ljubljani do pravcate bitke med Slovenci in laškimi vojaki. Dva laška vojaka sta bila usmrčena, več pa jih je bilo ranjenih. Ranjeni so bili -tudi nekateri Slovenci. - Na Dolenjskem je bil ustreljen laški vojak in so zato oblasti pozaprle nad 400 ljudi. - Na Viču Je bil ustreljen neki Slovenec, ker je izdajal Lahom skrivališča četnikov in baje tudi pokazal nekaj skrivnih zalog muničije,Storilca niso dobili.V Ljubljani je bil izvršen atentat na bivšega upravnika policije,dr.Hacina.Vse sokolske organizacije na področju takozvane Ljubljanske pokrajine so bile razpuščene, imovino pa je zasegla država. Mesto napisov "Sokolski dom" so Lahi postavili table z napisi "Du-ce vinceremo". - Nove ulice v Ljbuljani: Kongresni trg, kjer je stal spomenik kralja Aleksandra se imenuje sedaj trg Mussolinija,Trg Kralja Petra je sedaj Rimski trg, Bleiweisova cesta se imenuje Gesta Viktorja Emanuela, Komenskega cesta pa Fetrarkova cesta itd. ČETNIKI DELUJEJO TUDI V SLOVENIJI POD LAŠKO KNUTO !Prejeli smo zanesljiva poročila iz SloveniJe,ki pra-vijo, da na Krimu pa vse do Vinji vrha nad Cerknico deluje veliko število oboroženih fantov in mož,ki sc zasedli precej vasi jugozahodno od Ljubljane. Do 20. oktobra so četniki držali v svoji oblasti celo vrsto vasi in našelj med Ljubljano in Cerknico.Tega dne pa. je laška redna v5jaka z oklopnimi avtomobili in lahkimi tanki v petih smereh, t.j. iz Ljubljane, Vrhnike, Logatca, Cerknice in Velikih Lašč pričela e čiščenjem ozemlja, ki so ga držali četniki, in le z velikimi težavaM in žrtvami se je Lahom posrečilo pregnati četnike, ki so se umaknili v višine, ki so za tanke nepristopne.Istega dne je bilo v vsej Ljubljanski pokrajini proglašeno obsedno stanje. Zadnje množenstvene aretacije in streljanja eo predvsem v zvezi s četniško akcijo v Sloveniji. Zanimivo je, da je laškemu časopisju prepovedano pisati o teh dogodkih. Isti slučaj kakor v Črni gori. Poročila o delovanju četnikov na Slovenskem Je objavila v Švici "Neue ZUricher Zeitung". Laški listi na te trditve niso reagirali. SLEČENI LAHI DEPILIRAJO PO SARAJEVU. AlA poroča iz Carigrada, da so pred kratkim poskušali Lahi napasti z oklopnimi avtomobili mesto Višegrad,ki leži na meji Bosne in Srbije in ga imajo v svoji oblasti četniki generala Mihailoviča. Pri napadu eo štirje oklepni avtomobili zdrčali po nasipu in so jih četniki zajeli z njihovimi posadkami vred. Lahi eo nato privlekli topništvo in zagrozili, da bodo porušili tudi mesto, če četniki ne izpustijo zajetega moštva. Ali nesreča je hotela,da so četniki zajeli tudi še laške kanone in topničarje. Nato so se pričeli pogajati z Lahi glede ujetnikov,ki itak ne vedo kaj z njimi početi. Oklepnih avtomobilov seveda ne dajo, topov in. municije pa tudi ne.Za ujete Lahe so zahtevali določeno količino bencina,ker drugače jim tudi avtomobili ne bi mnogo koristili.Lahi so se pogajali po laško, no končno so le dali zahtevane količine tekočega goriva. Četniki eo nato osvobodili ujetnike, samo so poprej previdli s stvarmi, ki jih njihova skladišča nimajo preveč na zalogi. Lahci so ostali napol nagi na cesti vse dokler se jih niso usmilili Nemci,ki so jih odgnali v Sarajevo in jih pustili za kazen defi-lirati v napol nagem stanju po sarajevskih ulicah. Pravijo, da Sarajevčani tega prizora ne bodo tak hitro pozabili. DEL LASKE EKSPEDICIJSKE BRIGADE SO RUSI UJELI Moe-kovski radijo poroča, da so Rusi zajeli v dolini reke Donječa velik del laške brigade, ki je pripadala laškemu ekspedicijskemu zboru. Lahi so se kar sami ponudili Rusom, in ker jih niso mogli tako hitro odvesti v zaledje, so pričeli na vso moč bežati proti ruskemu ozadju, da ne bi prišli v roke Nemcem. Rusi pravijo, da so Lahi tako hitro bežali, da so Jih morali spremljati s konjenico, ker da bi jih ruski pešec drugače le težko dohajal. V VRSTE GEN.MIHAILOVIČA PRIHAJA ČIMDALJE VEČ PRIMORCEV IZ PRAN C 0 SKO-ITALIJAN SKE MEJE POROČA' POSEBNI DOPISNIK ENEGA NAJUGLEDNEJŠIH ANGLEŠKIH DNEVNIKOVDAI— LY HERALD-A", DA JE NA VSEM OZEMLJU JULIJSKE KRAJINE PRIČELO MNOŽENSTVENO UHAJANJE SLOVENSKIH FANTOV IN MOŽ ZLASTI IZ OKOLICE TRSTA,S KRASA,PIVKE, IDRIJSKE OKOLICE, TOLMINSKEGA, BRD IN CERKLJANSKEGA ČEZ NEKDANJO ITALIJANSKO—JUGOSLOVANSKO MEJO V NOVO LJUBLJANSKO POKRAJINO. OD TU ODHAJAJO PRIMORCI V VELIKEM ŠTEVILU IN PO NAJRAZLIČNEJŠIH POTEH PROTI JUGU V VRSTE ČETNIKOV GEN.MIHAILOVIČA. SLOVENCI, KI SO ŽIVELI 20 LET POD FAŠISTOVSKO TIRANIJO, SO SE OPOGUMILI PO VESTEH, KI JIH PRINAŠAJO IN ŠIRIJO Z VELIKIM STRAHOM ITALIJANSKI VOJAKI,KI PRIHAJAJO IZ JUGOZAHODNIH KRAJEV JUGOSLAVIJE,0 JUNAŠKIH PODVIGIH ČETNIKOV GEN.MIHAILOVIČA. OSTALI SLOVENCI, PRAVI POSEBNI DOPISNIK "DAILY HERALD-A",KI NE MOREJO H MIHAILOVIČU,PRAV USPEŠNO VZNEMIRJAJO ITALIJANSKE OBLASTI IN SO V NAČELU CELOTNEGA PROTIFAŠISTOVSKEGA GIBANJA, KI IMA ZA CILJ PREKINITI ZVEZO Z NEMCI. SEVERNI DEL ISTRE,ZLASTI PA OKOLICA TRSTA IN GORICE, TO JE SREDIŠČE VELIKIH IN STALNIH NEMIROV. - PETA MOTORIZIRANA ITAL.ALPSKA DIVIZIJA,KI JE POSKUŠALA ZAVZiiTI UTRJENE POSTOJANKE MIHAILOVIČ EVIH ČETNIKOV JE BILA POPOLNOMA RAZBITA,ŠESTI POLK IZ BOLCANA PA UNIČEN,- SORSKI RUDNIK SO ČETNIKI RAZDEJALI. SLOVENSKI PROSTOVOLJEC nam pišet "Darujem v tiskovni sklad svojo prvo pla&o - J.D." Vrlemu fantu sporočamo, da je sklad za prostovoljske žepe zavezan.