Izpis. Prva seja Višjega šolskega sveta dne 17. januarja 1919. (Uradno poročilo pod štev. 898.) Predsednik profesor Anton Sušnik otvori sejo, poudarja važnost Višjega šolskega sveta, omenja težko in eminentno nalogo, ki jo iniajo vršiti šolniki pri gradbi nove jugoslovanske države in pozivlja navzoče, naj gredo z združenirni močini na delo za procvit šolstva in dobrobit jugoslovanskega naroda!. Preden se preide na dnevni red, se izreče na predlog profesorja dr. Dolarja vsemu slovenskemu učiteljstvu zahvaia in priznanje za dosedanjo narodno vzgojo šolske mladine, predvsem pa g. dr. Francu Ilešiču, da se mu da zadoščenje za preganjanja, ki jih je trpel pod prejšnjimi šolskimi oblastmi. Zastopnik ljudskošolskega učiteljstva učitelj Luka Jelenc prebere že znani izjavi upravnega odbora Zaveze jugoslovanskega učiteljstva in Slomškove Zveze glede višjih šolskih nadzornikov dr. Bezjaka in dr. Ogeke in glede sestave predsedstva in volitev v Višji šolski svet. Preide se na dnevni red. Citajo se poročila višjih šolskih nadzornikov. Višji šolski nadzornik dr. Mih. Opeka poroča o uvedbi slovenščine kot državnega jezika in o odpustu učnih oseb, ki niso zmožne poučevanja ljudskošolske mladine v a^hu države SHS; o slovenskih šolah med nemškimi selišči se sklene, naročiti okrajnim šolskim svetom, da otvorijo v prehodni dobi šolo, ako se v kakem okolišu prijavi za šolo 40 otrok, tudi če ni ustreženo vsem drugim pogojem (§ 59. drž. zakona o ljudskih šolah). Glede razpisa praznih učiteljskih mest se sklene z ozirom na zasedenje logaškega in postojnškega šolskega okraja počakati, da se bo lahko udeležilo razpisa vse učiteljstvo. Nemščina se kot obvezen predmet odpravi, pridobljene ure se porabijo za slovenščino in računstvo, realije in po možnosti za srbohrvaščino. Slovenščina se uvede na nemških šolah kot obvezen predmet na račun učnega jezika. Višji šolski nadzornik dr. Poljanec poroča poroča o šolstvu v bivši vojvodini Stajerski, dr. Grafenauer o koroških šolah. Nemščina se dovoli na željo staršev kot neobvezen predmet od 3. šolskega leta naprej po 3 ure na teden na četvero in večrazrednih šolah po sklepu rednega šolskega pouka, v obmejnih krajih bivše vojvodine Koroške in Štajerske tudi lia nižje organiziranih šolali. V tej zadevi izide posebna odredba. Odda se stalno učno mesto v Spodnji Idriji, v Kapelah, Mozirju, Vojniku, Sv. Juriju v Taboru, Velenju, Spodnji Rečici in Slivnici. Poverjeništvu se sklene predlagati, da uvede na učiteljiščih pouk v fonetiki. Predlaga se poverjeništvu izključitev dveh učsncev iz dosedanjega učnega zavoda. Pritrdi se premestitvi nekaterih učiteljev službenim potom. Upokoji se na lastno prošnjo učiteljica Karolina Grahkova v Sevnici. — Na predlog dr. Skaberneta se izvoli odsek, da sestavi načrt za poslovnik Višjega šolskega sveta. — Dr. Skaberne poroča o ureditvi plač ljudskošolskega učiteljstva in predlaga, naj se obe organizaciji pozoveta, da imenujeta po štiri pomožne moči iz svoje srede, iz katerih se po dva pokličeta v začasno pisarniško pomoč pri rcševanju teh poslov. Dovoli se kredit za njihove nadomestne učne moči in pisarniške stroške. — Goriškemu učiteljstvu, ki se nahaja tostran demarkacijske črte, se bo nakazala vojnodraginjska doklada za leto 1919 in 10;12 vojnodiaginjske doklade za leto 1918. — Poverjenik sc naprosi, da s posebno dodatno naredbo uveliavi določila poglavja C naredbe N. V. št 252 o selitveniji stroških tudi glede učitoljev javnih ljudskih in meščanskih šol. — Učiteljici Mariji Pleškovi se dovoli dopust do konca šolskega leta 1919/20 v svrlio študij v gospodinjstvu in kmetijstvu. — Ker po nekod ljudje nočejo dajati učiteljem ne hrane ne stanovanja, se sklene, da naj v takem slučaju posreduje okrajno glavarstvo in časopisje. Priporoča se propaganda za šolstvo po listih, da se ljudstvo bolj zave važnosti izobrazbe ter dolžnosti napram šoli. — Sklene se, da kmetijsko delo pri ljudskošolskih otrokih ne velja več kot opravičba pri šolskih zamudali, izvzemši jako nujne slučaje. Za realne gimnazije se sprejme od III. razreda dalje kot drugi živ jezik francoščina. — Sprejme se načelo nepretrganega pouka na srednjih šolah. — Na predlog nadueitelja Cerneja, naj se ustanovi pri Višjem schkem svetu informativni oddelek m Štajersko, se sklene prideliti Višjemu žolskemu svetu v to svrho sposobno učno osebo. - - Srbohrvatski tečaji za učiteljstvo se naj vrše v počitnicah. — Z ozirom rn izjavo ljudskošolskih učiteljev glede višjih solskih nadzornikov dr. Bezjaka in dr. Opeke prebere dr. Dolar izjavo nekaterih srednješolskih profesorjev s pripombo, da si jc upa zagovarjati vedno in povsod. V izjavi vprašuje, katera dejstva govore picii višjima šolskima nadzornikoma dr. Bezjaku in dr. Opeki? Ali nimata nobenih zaslug za naše šolstvo? Kdo ižmed. učitelistva ni bil primoran več ali manj delati v duhu stare Avstrije? Kdo ni nikdar go\oril zanjo? Ali ni nihče podpisal vojnega posojila? Pavšalne sodbe niso pravicne, zato se mora zadeva preiskri. L>a se odpor zoper imenovana že enkrat tojasni rn da se eventualno dokaže krivda; se naprosi poverjeništvo, da uvedc proti imen&vanima informativno posiopanje. Obenem se je izvolila discipli narna komisija za srednješolsko učiteljstvo. Za cisciplinarno postopanje za ljudskcšolsko učiteljstvo ni enotnih pravnUi določil, zato se naroči dr. Skabernetu, naj izdela načrte za predpise o disciplinarnem pcstopanju. Dr. Opeka se zahvaljuje dr. Dolarju in podpira njegov predlog, zlasti z ozirorn na pisanje »Učiteljskega Tovariša« proti njegovemu delovanju. Istotako se /ahvaljuje dr. lieijak dr. Dolarju za njegove častne besfcde. Predsertnik izjavlja, da je po sprejetju teh i;i,ed!ogov izjava ljuoskošolskega učiteljstva glede višjih šolskih nadzornikov postala brezpredmetna, zoper volitve pa se cčitno obrača proti prehodni ustavi in Narodni vladi, zato izjav ne predloži poverji.Trštvu. Ob šesti uri se je seja zaključila.