187 1 2016 LETNO POROČILO SID banke in Skupine SID banka 2016 Vsebina POSLOVNO POROČILO SEZNAM KRATIC ............................................................................................................................................... 5 NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE ............................................................................................................ 7 POROČILO NADZORNEGA SVETA ZA LETO 2016 ............................................................................... 10 1 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA ............................................................................................................................................... 13 2 PREDSTAVITEV SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA ............................................................... 15 2.1 PREDSTAVITEV SID BANKE ................................................................................................................................ 15 2.2 PREDSTAVITEV SKUPINE SID BANKA ............................................................................................................... 19 3 IZJAVA O UPRAVLJANJU ...................................................................................................................... 23 3.1 KODEKS UPRAVLJANJA ......................................................................................................................................... 23 3.2 ORGANI UPRAVLJANJA ......................................................................................................................................... 25 3.3 OPIS GLAVNIH ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA............................................................................. 28 4 UPRAVLJANJE TVEGANJ ...................................................................................................................... 31 5 IZJAVA UPRAVLJALNEGA ORGANA O USTREZNOSTI UREDITVE UPRAVLJANJA TVEGANJ ................................................................................................................................................... 35 6 STRATEGIJA SID BANKE ..................................................................................................................... 36 7 DRUŽBENA ODGOVORNOST .............................................................................................................. 39 8 POSLOVANJE V LETU 2016 ................................................................................................................ 44 8.1 MAKROEKONOMSKO OKOLJE V LETU 2016 ..................................................................................................... 44 8.2 POSLOVANJE SID BANKE ..................................................................................................................................... 47 8.2.1 Viri in likvidnost ............................................................................................................................................ 47 8.2.2 Financiranje .................................................................................................................................................... 49 8.2.3 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije............................................................................... 52 8.3 POSLOVANJE SKUPINE SID BANKA .................................................................................................................... 58 8.3.1 SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana ..................................................................... 58 8.3.2 Skupina Prvi faktor ..................................................................................................................................... 59 8.3.3 Center za mednarodno sodelovanje in razvoj................................................................................. 60 8.4 ODRAZ POSLOVANJA V IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA ................................................................................. 60 8.5 ODRAZ POSLOVANJA V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ........................................................................................ 63 8.6 POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2016 ............................................................................................................. 64 8.7 DOGODKI PO DATUMU IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA ................................................................................. 65 RAČUNOVODSKO POROČILO IZJAVA UPRAVE O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA............. 67 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA ............................................................................................................................ 68 1 RAČUNOVODSKI IZKAZI SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA ............................................... 76 1.1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA ........................................................................................................................... 76 1.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ................................................................................................................................... 77 1.3 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA .................................................................................................................... 78 1.4 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ..................................................................................................... 79 1.5 IZKAZ DENARNIH TOKOV ..................................................................................................................................... 81 2 POJASNILA K RAČUNOVODSKIH IZKAZOM .................................................................................. 83 2.1 OSNOVNI PODATKI ............................................................................................................................................... 83 2.2 IZJAVA O SKLADNOSTI .......................................................................................................................................... 83 2.3 POMEMBNEJŠE RAČUNOVODSKE USMERITVE .................................................................................................. 83 2.3.1 Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov ............................................................................... 84 2.3.2 Uporaba ocen in presoj ter bistvene negotovosti .......................................................................... 84 2.3.3 Konsolidacija .................................................................................................................................................. 84 2.3.4 Funkcijska in predstavitvena valuta ................................................................................................... 85 2.3.5 Prevedba poslovnih dogodkov in postavk v tuji valuti ............................................................... 85 2.3.6 Denarni ustrezniki ....................................................................................................................................... 86 2.3.7 Prihodki iz obresti in odhodki za obresti .......................................................................................... 86 2.3.8 Prejete in dane opravnine ........................................................................................................................ 86 2.3.9 Prihodki iz dividend .................................................................................................................................... 86 2.3.10 Drugi čisti poslovni dobički/izgube ..................................................................................................... 87 2.3.11 Finančni instrumenti .................................................................................................................................. 87 2.3.12 Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji ............................................................................................................................................................. 91 2.3.13 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo ................................................................................ 92 2.3.14 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva ..................................................................... 92 2.3.15 Naložbene nepremičnine .......................................................................................................................... 93 2.3.16 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb .............................. 94 2.3.17 Druga sredstva .............................................................................................................................................. 94 2.3.18 Rezervacije za obveznosti in stroške ................................................................................................... 94 2.3.19 Druge obveznosti .......................................................................................................................................... 95 2.3.20 Kapital ............................................................................................................................................................... 95 2.3.21 Pogojne obveznosti in prevzete finančne obveznosti .................................................................. 95 2.3.22 Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije ................................................................... 96 2.3.23 Davki .................................................................................................................................................................. 96 2.3.24 Ugodnosti zaposlencev .............................................................................................................................. 96 2.3.25 Izračun čistega dobička na delnico ..................................................................................................... 97 2.3.26 Poročanje po poslovnih segmentih ...................................................................................................... 97 2.3.27 Novo uveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroča in še ne uveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila ............................ 97 2.4 POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA ............................................................................................... 102 2.4.1 Denarna sredstva ...................................................................................................................................... 102 2.4.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo ............................................................................... 102 2.4.3 Krediti ............................................................................................................................................................. 103 2.4.4 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju .............................................................. 104 2.4.5 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva .................................................................. 104 2.4.6 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb ........................... 106 2.4.7 Terjatve in obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb ................................................. 106 2.4.8 Druga sredstva ........................................................................................................................................... 107 2.4.9 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju ................................................................................. 108 2.4.10 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti .............................................................. 108 2.4.11 Rezervacije ................................................................................................................................................... 108 2.4.12 Druge obveznosti ....................................................................................................................................... 109 2.4.13 Kapital ............................................................................................................................................................ 110 2.4.14 Bilančni dobiček ......................................................................................................................................... 110 2.5 POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ....................................................................................................... 111 2.5.1 Čiste obresti.................................................................................................................................................. 111 2.5.2 Čiste opravnine ........................................................................................................................................... 111 2.5.3 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida .................................................................... 112 2.5.4 Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ........................................................................................... 112 2.5.5 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji................... 113 2.5.6 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik ............................................................................................. 113 2.5.7 Drugi čisti poslovni dobički/izgube .................................................................................................. 113 2.5.8 Administrativni stroški ........................................................................................................................... 114 2.5.9 Amortizacija ................................................................................................................................................ 114 2.5.10 Rezervacije ................................................................................................................................................... 114 2.5.11 Oslabitve ........................................................................................................................................................ 114 2.5.12 Dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb in prihodki iz dividend ............................................................................................................................ 115 2.5.13 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja .......................................................... 115 2.5.14 Čisti dobiček na delnico .......................................................................................................................... 116 2.6 OSTALA POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ........................................................................................ 116 2.6.1 Pogojne in prevzete obveznosti .......................................................................................................... 116 2.6.2 Razkritja v zvezi s povezanimi osebami ......................................................................................... 117 2.6.3 Sistem prejemkov ...................................................................................................................................... 119 2.6.4 Skupni znesek, porabljen za revizorje ............................................................................................. 123 2.6.5 Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja ....................................................................... 123 3 UPRAVLJANJE TVEGANJ .................................................................................................................... 124 3.1 KREDITNO TVEGANJE ......................................................................................................................................... 127 3.2 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE................................................................................................................................. 140 3.3 OBRESTNO TVEGANJE ........................................................................................................................................ 143 3.4 VALUTNO TVEGANJE .......................................................................................................................................... 147 3.5 OPERATIVNO TVEGANJE .................................................................................................................................... 148 3.6 UPRAVLJANJE S KAPITALOM ............................................................................................................................. 150 3.7 POŠTENE VREDNOSTI FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI .................................................................... 154 4 STRNJENA IZJAVA UPRAVLJALNEGA ORGANA O PRISTOPU BANKE K URESNIČEVANJU NAGNJENOSTI K TVEGANJEM ....................................................................... 159 5 POROČANJE PO POSLOVNIH SEGMENTIH .................................................................................. 162 OSTALA RAZKRITJA 1 RAZKRITJA NA PODLAGI UREDBE CRR ....................................................................................... 166 1.1 ŠTEVILO DIREKTORSKIH MEST, KI JIH ZASEDAJO ČLANI UPRAVLJALNEGA ORGANA ................................. 166 1.2 PODROČJE UPORABE .......................................................................................................................................... 166 1.3 CELOVITA USKLADITEV POSTAVK NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA, POSTAVK DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA, POSTAVK DODATNEGA KAPITALA TER FILTROV IN ODBITKOV V SKLADU S ČLENI 32 DO 35, 36, 56, 66 TER 79, KI SE NANAŠAJO NA KAPITAL INSTITUCIJE, Z BILANCO STANJA V REVIDIRANIH FINANČNIH IZKAZIH INSTITUCIJE ................................ 169 1.4 GLAVNE ZNAČILNOSTI INSTRUMENTOV NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA .............. 170 1.5 KAPITAL - LOČENO RAZKRITJE NARAVE IN ZNESKOV ................................................................................... 171 1.6 GEOGRAFSKA PORAZDELITEV KREDITNIH IZPOSTAVLJENOSTI, USTREZNIH ZA IZRAČUN PROTICIKLIČNIH KAPITALSKIH BLAŽILNIKOV – RAZČLENITEV PO DRŽAVAH ............................................ 179 1.7 ZNESEK POSAMEZNI INSTITUCIJI LASTNEGA PROTICIKLIČNEGA KAPITALSKEGA BLAŽILNIKA ............... 179 1.8 SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI PO RAČUNOVODSKIH POBOTIH IN BREZ UPOŠTEVANJA UČINKOV KREDITNIH ZAVAROVANJ TER POVPREČNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI, RAZČLENJEN PO KATEGORIJAH IZPOSTAVLJENOSTI .................................................................................................................... 180 1.9 PORAZDELITEV IZPOSTAVLJENOSTI PO POMEMBNIH GEOGRAFSKIH PODROČJIH, RAZČLENJENIH NA KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI ................................................................................................................ 180 1.10 PORAZDELITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA GOSPODARSKO PANOGO, RAZČLENJENIH NA KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI ...................................................................................................................... 181 1.11 RAZČLENITEV VSEH KATEGORIJ IZPOSTAVLJENOSTI PO PREOSTALI ZAPADLOSTI ................................... 182 1.12 GLEDE NA POMEMBNO GOSPODARSKO PANOGO ZNESEK ZAPADLIH IN V OKVIRU TEGA ZNESEK OSLABLJENIH IZPOSTAVLJENOSTI TER POPRAVKI VREDNOSTI ZARADI OSLABITEV IN REZERVACIJ ...... 182 1.13 ZNESEK ZAPADLIH IZPOSTAVLJENOSTI IN V OKVIRU TEGA ZNESEK OSLABLJENIH IZPOSTAVLJENOSTI TER POPRAVKI VREDNOSTI ZARADI OSLABITEV IN REZERVACIJ ZA POMEMBNA GEOGRAFSKA OBMOČJA ................................................................................................................ 183 1.14 PRIKAZ SPREMEMB POSEBNIH IN SPLOŠNIH POPRAVKOV ZARADI KREDITNEGA TVEGANJA ZA OSLABLJENE IZPOSTAVLJENOSTI ...................................................................................................................... 183 1.15 OBREMENJENA IN NEOBREMENJENA SREDSTVA ........................................................................................... 183 1.16 VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI IN VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI PO UPOŠTEVANJU UČINKOV ZMANJŠANJA KREDITNEGA TVEGANJA, POVEZANIH Z VSAKO STOPNJO KREDITNE KAKOVOSTI .............. 184 1.17 NALOŽBE V LASTNIŠKE VREDNOSTNE PAPIRJE, KI NISO VKLJUČENI V TRGOVALNO KNJIGO ................... 184 1.18 FINANČNI VZVOD ................................................................................................................................................ 185 1.19 UPORABA TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNIH TVEGANJ ........................................................................ 187 SEZNAM VSEH ZAHTEVANIH RAZKRITIJ, KOT JIH PREDPISUJE DEL 8 UREDBE EU 575/2013 ........................ 188 2 RAZKRITJA V SKLADU S SKLEPOM O POSLOVNIH KNJIGAH IN LETNIH POROČILIH BANK IN HRANILNIC .................................................................................................. 194 3 POSLOVANJE V IMENU IN ZA RAČUN REPUBLIKE SLOVENIJE ............................................. 195 Seznam kratic BDP Bruto domači proizvod BGN Bloomberg Generic Price CBBT Composite Bloomberg Bond Trader CCF Konverzijski faktor (Credit Conversion Factor) CEB Razvojna banka Sveta Evrope (Council of Europe Development Bank) CMSR Center za mednarodno sodelovanje in razvoj CRR Uredba o kapitalskih zahtevah (Capital requirements regulation) CVA Prilagoditev kreditnega vrednotenja (Credit Valuation Adjustment) DUTB Družba za upravljanje terjatev bank EAD Izpostavljenost v primeru neplačila (Exposure At Default) EAPB Evropsko združenje javnih bank (European Association of Public Banks) EBA Evropski bančni organ (European Banking Authority) ECAI Zunanje bonitetne institucije (External Credit Assessment Institutions) ECB Evropska centralna banka (European Central Bank) EFSI Evropski sklad za strateške naložbe (European Fund for Strategic Investments) EIAH Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (European Investment Advisory Hub) EIB Evropska investicijska banka (European Investment Bank) EIF Evropski investicijski sklad (European Investment Fund) EK Evropska komisija ELTI Evropsko združenje dolgoročnih investitorjev (European Long-Term Investors) EU Evropska unija (European Union) EUA European Emission Allowances EUAA European Aviation Allowances EWS Sistem zgodnjih opozoril (Early Warning System) GOLEA Goriška lokalna energetska agencija ICAAP Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (Internal Capital Adequacy Assessment Process) ILAAP Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (Internal Liquidity Adequacy Assessment Process) LCR Količnik likvidnostnega kritja (Liquidity Coverage Ratio) LGD Izguba v primeru neplačila (Loss Given Default ) MEIP Minimalne premije za zavarovanje izvoza (Minimum Export Insurance Premiums) MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MSP Mala in srednje velika podjetja MSRP Mednarodni standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU NEFI Network of European Financial Institutions for Small and Medium Sized Enterprises NSFR Količnik neto stabilnih virov financiranja (Net Stable Funding Ratio) OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development) OMRS Odbor za mednarodne računovodske standarde OPMSRP Odbor za pojasnjevanje MSRP PD Verjetnost neplačila (Probability of Default) PKZ SID – Prva kreditna zavarovalnica SIS Slovensko inovacijsko stičišče SREP Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (Supervisory Review and Evaluation Process) SURS Statistični urad Republike Slovenije UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ZBan-2 Zakon o bančništvu ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah ZIPRS Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije ZJShemFO Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe ZJShemRS Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije ZPFIGD Zakon o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb ZPPOGD Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ZSIRB Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki ZVO-1 Zakon o varstvu okolja ZZavar-1 Zakon o zavarovalništvu ZZFMGP Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov POSLOVNO POROČILO Nagovor predsednika uprave Spoštovani! Uspešno delovanje SID banke v preteklem letu so pomembno opredeljevale gospodarske razmere in možnosti za izvajanje trgu dopolnilnih finančnih storitev za razvoj ter zmanjšane potrebe po pokrivanju tržnih vrzeli. Slovensko gospodarstvo je bilo leta 2016 v razmeroma dobrem položaju, saj je bila gospodarska rast 2,5-odstotna, povprečna letna inflacija negativna, celotni izvoz pa je dosegel rekordno raven 31 milijard evrov. Ta je bil, ob dvigu domače potrošnje, tudi glavni temelj za rast in velik (6-odstotni) presežek na tekočem računu plačilne bilance. Ob tem pa je bilo pomembno tudi nadaljnje (4-odstotno) upadanje ravni investicij, zlasti javnih, pa tudi zasebnih, in že sedmo leto zapored padec kreditiranja gospodarstva, povečanje stroškov dela kljub nižji industrijski produktivnosti ter neto varčevanje podjetij in prebivalstva. Ta položaj gospodarstva se je vidno odražal tudi v našem poslovanju, saj smo v skladu s svojo proticiklično in razvojno vlogo nadaljevali umik s trga in prilagajanje našega poslovnega modela na te, nove razmere. To so še pospešile zelo nizke obrestne mere in presežna likvidnost slovenskih bank. Zato je naša bilanca količinsko padla za 20 odstotkov, na 2,5 milijarde evrov. Strukturno pa se je ob zmanjšanju proticiklične ponovno okrepila naša razvojna vloga. Z novimi, kompleksnejšimi dolgoročnimi razvojnimi finančnimi instrumenti je bilo doseženo boljše pokrivanje najbolj izrazitih tržnih vrzeli, dolgoročnega financiranja in kapitala na slovenskem trgu. Kljub znižanju za 19 odstotkov glede na preteklo leto imajo krediti bankam, namenjeni podjetjem kot končnim upravičencem, z 805 milijoni evrov še vedno največji delež (57%) med krediti. Krediti strankam, ki niso banke, pa so se v letu 2016 zvišali za en odstotek in znašajo 611 milijonov evrov ter tako sedaj predstavljajo 43-odstotni delež vseh kreditov. To je predvsem posledica že omenjenega novega razvojnega finančnega inženiringa za spodbujanje naložb za kapitalsko utrjevanje MSP. Pri tem gre za posebno obliko financiranja poslovanja MSP, ki smo jo pripravili skupaj z MGRT. Ta je samo v osmih mesecih uporabe naletel na zelo veliko povpraševanje v višini 50 milijonov evrov, saj je z do 12-letno ročnostjo in z do 6-letnim moratorijem edini finančni instrument te vrste na slovenskem trgu. Instrumenti finančnega inženiringa tako sedaj znašajo že 27 odstotkov vseh kreditov podjetjem in so bistveno prispevali k spremembi poslovnih modelov in večji prodaji oziroma izvozu slovenskih podjetij, ki so ključni elementi rasti. Na področju neposrednega kreditiranja podjetij so bile okrepljene tudi nekatere druge aktivnosti, ki so vodile v večje kreditiranje projektov raziskav in razvoja, energetske učinkovitosti ter okoljskih projektov občin in podjetij. Pri tem smo kot vstopna točka za Slovenijo v okviru evropskega svetovalnega vozlišča (EIAH) veliko pozornost posvetili tudi pripravi projektov v okviru Naložbenega načrta za Evropo (EFSI) skupaj z EIB. V okviru teh aktivnosti je bilo identificiranih kar nekaj možnih projektov, ki pa še niso bili realizirani, zato to ni moglo nadomestiti vračanja posojil bank iz preteklih programov SID banke. Sicer pa je bilo v letu 2016 posredno in neposredno skupaj financiranih prek 2000 vseh subjektov, predvsem MSP, od tega 550 novih podjetij v višini 290 milijonov evrov. S tem smo po naših ocenah učinkov prispevali 3 milijarde evrov k slovenskemu BDP in 3,5 milijarde evrov k slovenskemu izvozu, zlasti pa k ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest (približno 18.000) in s tem izpolnjevanju poslanstva SID banke v slovenskem prostoru. Na področju zakladniških operacij smo z namenom ustvarjanja dodane vrednosti za naše stranke v preteklem letu uporabili predvsem posebne dolgoročne namenske vire EIB, KfW in CEB v skupni višini 200 milijonov evrov. V likvidnosti banke je bil delež vrednostnih papirjev za 17 odstotkov nižji kot v preteklem letu in je znašal 778 milijonov evrov, predvsem zaradi izplačil obveznic SID banke v nominalnem znesku 260 milijonov evrov, depoziti in stanja na računih pa so bili tudi nižji in so znašali 339 milijonov evrov. Skladno s tem sta bila visoka tako količnik likvidnostnega kritja (LCR) kot količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR). Poslovni rezultat preteklega leta je dober, saj so bile čiste obresti za 7 odstotkov višje kot v letu 2015 in so znašale 23,8 milijonov evrov. Dobiček pred davki je bil za 13 milijonov evrov, po davkih pa za 11 milijonov evrov večji od lanskega. Tako je čisti dobiček znašal 21,4 milijona evrov. Med razlogi za tako zvišanje so tudi enkratni učinki prestrukturiranja podjetij in priliv iz pripoznanih slabih terjatev. Na ta način se je zmanjšal tudi delež nedonosnih terjatev na 11 odstotkov, kar je primerljiva raven za slovenske razmere. Pomembna pa je tudi 10-odstotna pokritost razvrščene aktive z oslabitvami in rezervacijami. Poleg tega pa se je obrestna marža z 0,69 odstotka zvišala na 0,85 odstotka, kar je skladno s plansko in strateško usmeritvijo. Stabilnost in trdnost banke poleg dobička in rezervacij kaže tudi kapital banke, ki se je povečal za 8,1 odstotka in je znašal 394 milijonov evrov. Kapitalska ustreznost je dosegla 33 odstotkov, predvsem zaradi nadaljnjega zmanjševanja kreditnega portfelja, količnik finančnega vzvoda pa je znašal 14 odstotkov. Na področju upravljanja tveganj smo poleg tekočega upravljanja za našo banko pomembnih oblik tveganj (kreditno, obrestno, operativno) lani posodobili strategijo in šest politik upravljanja s posameznimi vrstami tveganji glede na tržne razmere. Poleg tega smo posodobili oceno profila tveganj ter metodologijo oblikovanja oslabitev. Na tej podlagi je bila ugotovljena visoka sposobnost za prevzemanje dodatnih tveganj in v okviru strateškega planiranja v soglasju z nadzornim svetom ustrezno povečana nagnjenost k prevzemanju tveganj, s ciljem učinkovitejšega izvajanja poslanstva razvojne banke. Tako sedaj organizacijska struktura in delovni procesi omogočajo še boljšo implementacijo ukrepov upravljanja tveganj oziroma zavedanje tega na vseh ravneh delovanja banke, vse v smislu oblikovanja ustrezne kulture upravljanja tveganj. Nadalje smo na področju notranjega razvoja banke poleg učinkovitega upravljanja stroškov - razmerje med stroški in prihodki se je izboljšalo in dosega 26 odstotkov - nadaljevali s prilagajanjem internih procesov in standardizacijo produktov glede na nov poslovni model. Na področju računovodstva, poročanja in kontrolinga so bile v skladu z novim načinom poročanja ECB in uvajanjem MSRP 9 uspešno izvedene potrebne naloge. Poseben poudarek je bil namenjen avtomatizaciji in digitalizaciji, saj smo v preteklem letu zaključili projekt podatkovnega skladišča, ki nam omogoča večjo podatkovno higieno in integriteto. Omenjeno dobro poslovanje SID banke in pozitivna gospodarska situacija v Sloveniji je prispevala k temu, da je bonitetna agencija S&P spremenila bonitetno oceno SID banke z A- na A ter vsebino prihodnjih izgledov iz stabilnega v pozitivno oceno. Na področju zavarovanja nemarketabilnih tveganj, kjer SID banka v imenu in za račun Republike Slovenije nastopa kot pooblaščena izvozno kreditna agencija, je bilo poslovanje prav tako pod vplivom omenjenih gospodarskih razmer oziroma znižanja tržnih in netržnih tveganj. Poleg tega so pomembno vlogo igrale tudi strukturne spremembe v bančnem sektorju, saj so slovenske banke še naprej zadržane do financiranja izvoza. Tako se je lani obseg poslov nemarketabilnega zavarovanja znižal za 16 odstotkov in znašal 539 milijonov evrov. Pri tem je bil največji delež pozavarovanja kratkoročnih zavarovalnih poslov, nato pa zavarovanje investicij ter srednjeročnih poslov. Slednji so bili številčno v porastu, tako kot tudi število vseh zavarovalnih poslov oziroma pogodb, čeprav so le-ti vrednostno bistveno manjši kot v preteklosti. Zavarovalne premije so se zaradi prevzemanja rizikov na zasebnem trgu znižale za 20 odstotkov, na 3,3 milijona evrov. Ob tem so bile izplačane škode nizke in so znašale le 460 tisoč evrov, kar je bistveno manj kot v preteklem letu, ko so znašale 6,1 milijona evrov. Zato je bil rezultat poslovanja za državni račun pozitiven in so se varnostne rezerve države, ki jih upravljamo za to poslovanje, povečale na 130 milijonov evrov. Zaradi spremenjene strategije SID banke v smeri osredotočanja na naše osnovno poslanstvo smo v preteklem letu prodali hčerinsko družbo Pro Kolekt. Prav tako je bila s partnerjem NLB sprejeta odločitev o likvidaciji družbe Prvi faktor. Hčerinska družba PKZ je povečala obseg zavarovalnega prometa, vendar je zaradi umirjenega škodnega dogajanja in konkurenčnega okolja, zlasti delovanja prodajnih posrednikov, prišlo do 7-odstotnega padca premijske stopnje in zmanjšanja obračunane premije. Škodni rezultat pa je bil ugoden, prav tako notranji razvoj in številčni odnosi s strankami. CMSR je v preteklem letu uspešno posloval in nadaljeval z dobrim izvajanjem mednarodnega razvojnega sodelovanja in internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Skupina SID banka namreč skupaj pokriva več kot 20 odstotkov slovenskega izvoza, ki je poglavitna sila slovenskega gospodarstva. Družbena odgovornost v delovanju do strank, okolja in zaposlenih je stalnica delovanja in poslanstva SID banke. Pri tem smo nadaljevali nadgradnjo načel odgovornega posojanja in se začeli usposabljati za projektno financiranje, kar je velika tržna vrzel na slovenskem finančnem trgu, kot smo videli v okviru izvajanja nalog EIAH. Vse to z namenom večje dodane vrednosti za naše stranke in usmerjanja le-teh v nove poslovne modele krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. Tudi sami izvajamo vse komponente trajnostnega razvoja, zlasti okoljsko in človeško komponento, z ustrezno uporabo vseh virov v okviru SID banke. Na področju razvoja zaposlenih smo z nekaterimi novimi oblikami izobraževanja in delovanja (opredelitve ključnih kadrov in njihovega razvoja) dosegli zavidljive rezultate. Kar 99 odstotkov vseh zaposlenih se je v preteklem letu udeležilo omenjenih oblik izobraževanja in srečanj z zaposlenimi, kar je nedvomno prispevalo k uspešnemu poslovanju banke, saj so kompetence in zavzetost bistven element le-tega. Zato se vsem zaposlenim v imenu dosedanje uprave najlepše zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi dosedanjemu članu uprave mag. Jožefu Bradešku. Prav tako gre zahvala našim nadzornikom za izkazano zaupanje, tudi pri izbiri in imenovanju nove uprave, in vsem našim strankam za uspešno sodelovanje. S spremembo uprave in drugimi novostmi tako v kadrovski kot organizacijski strukturi bo SID banka nedvomno kos novim kompleksnim nalogam in produktom razvojnega segmenta delovanja, ki ga moramo krepiti v prihodnjem obdobju. Glede na spremembe poslovnega modela, stabilnost in fleksibilnost SID banke, zlasti pa strokovne kompetence zaposlenih, pa je v primeru drugačnih, spremenjenih razmer, banka sposobna takoj ponovno prevzeti interventno ali drugo vlogo npr. v okviru evropskih kohezijskih sredstev prihodnje finančne perspektive itd. Vse z namenom ustvarjanja dodane vrednosti za naše stranke, zlasti pa novih delovnih mest in trajnostnega razvoja slovenskega gospodarstva. Poročilo nadzornega sveta za leto 2016 Nadzorni svet je pri spremljavi in nadzoru poslovanja banke in dela uprave upošteval veljavne predpise in strateške usmeritve banke, tveganja, ki jim je banka izpostavljena, ter v tem okviru presojal ustreznost vodenja in poslovanja banke. V letu 2016 je nadzorni svet deloval v naslednji sestavi: Monika Pintar Mesarič, predsednica nadzornega sveta, Janez Tomšič, namestnik predsednice, ter člani mag. Marjan Divjak, Štefan Grosar, mag. Leo Knez, mag. Boris Škapin (do 7. 3. 2016) in Marko Tišma (od 28. 7. 2016). Glede na Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki, ki določa, da ima nadzorni svet SID banke sedem članov, je nadzorni svet tekom leta izvajal postopke potrebne za popolnitev sestave nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta so podpisali izjavo o neodvisnosti, s katero so potrdili, da ni bilo okoliščin, ki bi vplivale na njihovo nepristransko, strokovno, objektivno, pošteno in celovito osebno presojo pri izvajanju nalog ali pri odločanju nadzornega sveta. Prav tako pri izvajanju nalog in odločanju članov nadzornega sveta, ni bilo okoliščin in ravnanj, ki pomenijo ali bi lahko vodile v nastanek nasprotja interesov in bi jih član nadzornega sveta sporočil ostalim članom nadzornega sveta. V letu 2016 je imel nadzorni svet trinajst (13) rednih ter osem (8) korespondenčnih sej, na katerih je obravnaval splošne in posebne zadeve, ki so se nanašale na delovanje in poslovanje banke, ter odločal o poslih v svoji pristojnosti. Člani nadzornega sveta so se v letu 2016 v polnem številu udeleževali rednih sej, redke odsotnosti (zaradi bolezni ali neodložljivih obveznosti) pa so bile v skladu s poslovnikom pravočasno sporočene in niso ovirale delovanja nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta so aktivno sodelovali v razpravah, tako s komentarji in usmeritvami kot tudi različnimi vprašanji in zahtevanimi pojasnili, odločitve so bile sprejete soglasno, nasprotja interesov ni uveljavljal nihče. Strokovno podporo so delu nadzornega sveta zagotavljale - revizijska komisija, ki je obravnavala in pripravljala stališča predvsem glede medletnih poročil o poslovanju in računovodskih izkazov banke, letnega poročila za 2015, finančnega načrta banke za leto 2017, rednih poročil notranje revizije, zunanjega revidiranja, ter spremljala potek aktivnosti povezanih z uveljavitvijo MSRP 9 - komisija za tveganja, ki je nadzornemu svetu nudila strokovno podporo na področju prevzemanja in upravljanja tveganj ter pripravljala stališča zlasti glede strategije in politik upravljanja s tveganji, metodologije in ocene profila tveganosti banke in skupine, metodologije in izvajanja procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala, procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti, strategije na področju zniževanja nedonosnih izpostavljenosti, politike uporabe zunanjih izvajalcev, pravil uvajanja novih produktov, limitov izpostavljenosti in limitov tehtanih obrestnih vrzeli, ter upravljanja in obvladovanja tveganj v okviru rednih poročil o poslovanju, ter - komisija za imenovanja in prejemke, ki je nadzornemu svetu nudila strokovno podporo pri ocenjevanju ustreznosti politik in praks prejemkov, pripravi politike izbora članov nadzornega sveta, vrednotenju uspešnosti dela uprave in pri izvedbi postopka izbora nove uprave, ki je nastopila mandat s 1. 1. 2017, v letu 2016 pa tudi prvič izvedla postopek ocenjevanja in sprejela oceno glede znanja, veščin in izkušenj posameznih članov uprave in nadzornega sveta ter organa kot celote in oceno strukture, velikosti, sestave in uspešnosti delovanja uprave in nadzornega sveta. Nadzorni svet je v letu 2016 obravnaval oziroma odločal zlasti o naslednjih pomembnejših zadevah: - letno poročilo za leto 2015 z revizorjevim poročilom ter predlog razporeditve bilančnega dobička leta 2015 - akcijska strategija banke za obdobje 2017 do 2019 in doseganje strateških ciljev v letu 2016 - letni operativni plan z elementi poslovne politike in politike tveganj ter finančni načrt za leto 2017 - redna poročila o poslovanju banke in družb skupine - postopek prodaje družbe Pro Kolekt ter postopek nadzorovane likvidacije družb skupine Prvi faktor - redna poročila o upravljanju s tveganji - načrt dela oddelka za notranjo revizijo za leto 2017 ter strateški načrt dela oddelka za notranjo revizijo za leti 2017 in 2018, letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2015 in redna četrtletna poročila oddelka za notranjo revizijo - poročila oddelka za skladnost in poročilo o implementaciji in izvajanju Kodeksa etičnih vrednot in strokovnih standardov - strategija in politike upravljanja s tveganji in ocena profila tveganosti banke za leto 2016 - poročilo Banki Slovenije o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in pismo Banke Slovenije po pregledu in ovrednotenju procesa ICAAP - odločanje o posameznih poslih iz svoje pristojnosti - izvajanje poslov kreditiranja in zadolževanja banke - razvoj novih produktov in programov financiranja banke - strategija na področju zniževanja nedonosnih izpostavljenosti - redna poročila o stanju reprogramov danih kreditov in prestrukturiranje družb - politika izbora članov nadzornega sveta in akcijski načrt za zagotovitev ustrezne sestave nadzornega sveta - politika za oceno primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij - politika prejemkov - politika uporabe zunanjih izvajalcev - politika uvajanja novih produktov - politika upravljanja - imenovanje uprave za novi mandat. Pri spremljavi oziroma nadzoru vodenja in poslovanja banke je nadzorni svet od uprave dobival redne in celovite informacije ter pridobil vse zahtevane dodatne informacije, na podlagi katerih je lahko sproti ocenjeval dosežene rezultate in delo uprave ter sprejemal odločitve v okviru svojih pristojnosti. Nadzorni svet je samoocenjevanje in ocenjevanje dela nadzornega sveta v letu 2016 izvedel v marcu 2017 na podlagi priporočil iz Priročnika za vrednotenje učinkovitosti nadzor-nih svetov Združenja nadzornikov Slovenije. Pred začetkom postopka samoocenjevanja so člani nadzornega sveta pridobili tudi poročila o delu vseh treh komisij nadzornega sveta. Rezultati samoocenjevanja potrjujejo, da je nadzorni svet svoje delo opravljal strokovno, skrbno in odgovorno ter v skladu z interesi banke, člani nadzornega sveta kot posamezniki in nadzorni svet kot celota pa imajo ustrezna znanja in izkušnje, ki omogočajo kvalitetno in učinkovito izvajanje nalog v pristojnosti nadzornega sveta. Ob razpravi o rezultatih samoocenjevanja se je nadzorni svet opredelil tudi glede potrebnih aktivnosti za nadaljnje izboljšave dela. Potrditev letnega poročila za leto 2016 Nerevidirano letno poročilo SID banke in Skupine SID banka za leto 2016 sta obravnavali revizijska komisija na seji 13. 3. 2017 in komisija za tveganja na seji 14. 3. 2017 ter nadzorni svet na seji 16. 3. 2017. Revidirano poročilo sta obravnavali revizijska komisija in komisija za tveganja na sejah 3. 4. 2017, ko je obema komisijama poročal tudi pooblaščeni revizor. Obe komisiji sta letno poročilo ocenili kot ustrezno ter predlagali nadzornemu svetu, da letno poročilo potrdi. Nadzorni svet je Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka za leto 2016 obravnaval in preveril na seji dne 3. 4. 2017, skupaj s predlogom za uporabo bilančnega dobička leta 2016, ki ga je predložila uprava SID banke, in ni imel pripomb. Hkrati je nadzorni svet obravnaval Poročilo neodvisnega revizorja, v katerem je družba Deloitte Revizija d. o. o., Ljubljana izrazila mnenje brez pridržka k računovodskim izkazom SID banke, d. d., Ljubljana in konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine SID banka za leto 2016. Po mnenju revizorja računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj družbe na dan 31. 12. 2016 ter njen poslovni izid in denarne tokove, konsolidirani računovodski izkazi pa konsolidirani finančni položaj skupine na dan 31. 12. 2016 ter njen konsolidiran poslovni izid in konsolidirane denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija. Nadzorni svet na poročilo revizorja Deloitte Revizija d. o. o., Ljubljana ni imel pripomb. Po preverjanju je nadzorni svet soglasno potrdil Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka za leto 2016. 1 Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka Pomembnejši podatki Izbor kazalnikov1 1 Pojasnila h kazalnikom: (1) Kazalniki so izračunani po metodologiji Banke Slovenije. (2) Pri izračunu količnika skupnega kapitala, finančnega vzvoda, stopnji pokritja razvrščenih postavk z oslabitvami in rezervacijami ter deleža nedonosnih terjatev je za Skupino SID banka poleg SID banke upoštevan še sorazmerni del sredstev Skupine Prvi faktor (bonitetna konsolidacija). (3) V izračunu marže finančnega posredništva za Skupino SID banka niso upoštevani prihodki iz zavarovalnih poslov PKZ. 2 Predstavitev SID banke in Skupine SID banka 2.1 Predstavitev SID banke SID banka je specializirana spodbujevalna, izvozna in razvojna banka s pooblastilom za izvajanje trgu dopolnilnih dolgoročnih finančnih storitev na različnih, po ZSIRB določenih področjih, pomembnih za trajnostni razvoj Republike Slovenije. Med dejavnostmi, ki jih izvaja SID banka, je temeljna dejavnost financiranje na področju tržnih vrzeli, kamor sodijo predvsem majhna in srednje velika podjetja, razvojni, okoljevarstveni infra-strukturni in energetski projekti ter interna-cionalizacija podjetij. Delovanje SID banke temelji na jasni strategiji in poslovnem modelu, ki izhaja iz dolgoročnih razvojnih dokumentov Evropske unije in Republike Slovenije. Za izvajanje poslov in vseh dejavnosti SID banke, z namenom zasledovanja dolgoročnih razvojnih usmeritev Republike Slovenije in Evropske unije, zagotavlja Republika Slovenija dolgoročno stabilno poslovanje SID banke. Republika Slovenija kot edina delničarka nepreklicno in neomejeno odgovarja za obveznosti SID banke iz poslov, sklenjenih pri izvajanju dejavnosti iz 11. in 12. člena ZSIRB. Če SID banka upniku na njegovo pisno zahtevo ne bi izpolnila svoje dospele obveznosti do tega upnika, bi morala to obveznost na zahtevo upnika nemudoma izpolniti Republika Slovenija. S tem je SID banki omogočeno, da se na finančnih trgih zadolžuje, ne da bi morala za vsak posel zadolžitve posebej pridobiti poroštvo Republike Slovenije. SID banka vse finančne storitve izvaja z namenom ustvarjanja neposredne ali posredne dodane vrednosti za uporabnike teh storitev v skladu z namenom in cilji posameznih poslov brez zasledovanja cilja doseganja maksi-malnega dobička. Pri izvajanju dejavnosti ne konkurira drugim finančnim institucijam na trgu. Za dosego cilja nekonkurenčnosti finančnim institucijam na trgu, SID banka uporablja tudi načelo enakega dostopa oziroma nediskriminatornosti vseh uporabnikov fi-nančnih storitev SID banke ter preglednost ponujenih storitev, skladnosti poslovanja in rezultatov poslovanja. Pri izvajanju storitev lahko SID banka uporablja v Evropski uniji in slovenski zakonodaji razpoložljive finančne instrumente, kot so krediti, garancije in druge oblike jamstev in prevzemanja tveganj, odkupi terjatev, finančni zakup, finančni inženiring, koncesijski krediti in drugi instrumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja, kapitalske naložbe in ostale oblike financiranja, ter jih vključuje v razvojno-spodbujevalne programe financiranja. Razvoj in status 1992 Ustanovitev Slovenske izvozne družbe (SID) kot posebne zasebnopravne finančne institucije za zavarovanje in financiranje izvoza Republike Slovenije. Delovanje SID je urejal Zakon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije. 2004 Začetek veljavnosti ZZFMGP2, ki je določil, da SID uskladi dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli, ki jih 2 ZZFMGP ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije. izvaja v svojem imenu in za svoj račun, s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic, najpozneje do konca leta 2004, poslovanje, ki ni zavarovalniško in ga ne ureja ZZFMGP, pa uskladi s predpisi, ki urejajo poslovanje bank, najpozneje do konca leta 2006. Na tej zakonski podlagi je SID ustanovila zavarovalnico in nanjo prenesla portfelj marketabilnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 izvajala v svojem imenu in za svoj račun. 2005 Začetek delovanja SID – Prve kreditne zavarovalnice d. d., Ljubljana. 2006 Konec leta se je SID s pridobitvijo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev preoblikovala v banko in spremenila naziv v SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (skrajšana firma SID banka, d. d., Ljubljana)3. 3 V nadaljevanju letnega poročila se ne glede na čas poslovanja in spremembo firme uporablja za SID banko, d. d., Ljubljana poimenovanje SID banka ali banka, za Skupino SID banka pa Skupina SID banka ali Skupina. 2007 Začetek delovanja SID banke kot specializirane razvojne banke. 2008 Začetek veljavnosti ZSIRB, ki banki podeljuje dve pooblastili: . SID banka je pooblaščena specializirana slovenska spodbuje-valna, izvozna in razvojna banka za opravljanje dejavnosti po ZSIRB; . SID banka je pooblaščena institucija za opravljanje vseh poslov po ZZFMGP. 2010 Z dopolnitvami Zakona o bančništvu je bilo izrecno določeno, da je SID banka pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka, ki ne sme sprejemati depozitov s strani javnosti. S sprejetjem Direktive Komisije 2010/16/EU o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta je tudi Evropska komisija v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bančništvo potrdila, da je SID banka institucija, ki je vključena v posebne dejavnosti javnega interesa in je zato upravičena do vključitve na seznam institucij, izvzetih s področja uporabe Direktive 2006/48/ES v skladu z 2. členom te direktive. 2011 SID banka je bila v oktobru na podlagi odločbe Banke Slovenije pripoznana kot banka, pomembna za bančni sistem Republike Slovenije. SID banka in MGRT skleneta pogodbo o financiranju in izvajanju prvega ukrepa finančnega inženiringa v Sloveniji. Sklad je bil namenjen spodbujanju tehnološko-razvojnih projektov za predvideno obdobje 2011 - 2013, z mešanjem sredstev obeh ustanov in ustrezno delitvijo tveganj. 2014 SID banka je bila ena od treh slovenskih bank, v katerih je Evropska centralna banka izvedla celovit pregled poslovanja, ki je obsegal pregled kakovosti sredstev in obremenitvene teste. Celovit pregled je SID banka uspešno zaključila, morebitni kapitalski primanjkljaj ni bil ugotovljen. 2015 Banka Slovenije je na podlagi ZBan-2 izdala odločbo o določitvi SID banke kot druge sistemsko pomembne banke. Storitve banke Skladno z vlogo, nameni in nalogami SID banka opravlja prvenstveno finančne storitve v okviru izdanih dovoljenj Banke Slovenije. To je predvsem dajanje kreditov, ki praviloma in v največjem obsegu poteka preko bank, v posameznih primerih s sodelovanjem z drugimi poslovnimi bankami v bančnih sindikatih, v določenem delu pa banka končne upravičence kreditira neposredno. Finančne storitve SID banke podpirajo štiri glavne namene razvoja: . razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva; . razvoj okolju prijazne družbe in proizvodnje; . razvoj konkurenčnega gospodarstva ter . regionalni in družbeni razvoj. Banka finančne storitve opravlja glede na ugotovljene tržne vrzeli, pri čemer izvaja razvojno-spodbujevalne naloge oziroma s finančnimi storitvami dosega cilje dolgoročnih razvojnih usmeritev predvsem na naslednjih področjih (po ZSIRB): . razvoj malih in srednje velikih podjetij in podjetništva; . raziskave in razvoj ter inovacije; . varovanje okolja, energetska učinkovitost in podnebne spremembe; . mednarodni gospodarski posli in medna-rodno gospodarsko sodelovanje; . regionalni razvoj; . gospodarska in javna infrastruktura. SID banka ima na dan 31. 12. 2016 dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje naslednjih vzajemno priznanih finančnih storitev po 5. členu ZBan-2: . sprejemanje depozitov od poučenih oseb; . dajanje kreditov, ki vključuje tudi: . hipotekarne kredite; . odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring); . financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting); . izdajanje garancij in drugih jamstev; . trgovanje za svoj račun ali za račun strank: . s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli; . s standardiziranimi terminskimi po-godbami in opcijami; . z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti; . trgovanje za svoj račun: . z instrumenti denarnega trga; . kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti. Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije SID banka izvaja zavarovanje mednarodnih gospodarskih poslov pred nemarketabilnimi riziki v imenu Republike Slovenije in za njen račun, kot njen agent. Potrebna sredstva za učinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja po ZZFMGP je SID banki zagotovila Republika Slovenija v obliki varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev (izplačilo zavarovalnin) in za kritje izgub iz teh poslov. Varnostne rezerve se oblikujejo predvsem iz premij, opravnin, regresiranih plačanih škod in drugih prihodkov, ki jih SID banka ustvari s poslovanjem na področju zavarovanja in pozavarovanja pred nemarketabilnimi riziki. Če nastalih škod ne bi bilo mogoče poravnati iz navedenih rezerv, bi sredstva za izplačilo zavarovalnin zagotovila Republika Slovenija. Na podlagi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije je SID banka v letu 2009 prejela pooblastilo, da v imenu Republike Slovenije in za njen račun izvaja jamstveno shemo za podjetja. Zakon je bil sprejet v okviru protikriznih ukrepov Evropske unije in po izteku konec leta 2010 ni bil podaljšan. Aktivnosti se tako zdaj izvajajo na področju obravnave vlog za soglasja k spremembam, zahtevkov za izplačilo jamstev, uveljavljanja regresnih zahtevkov ter tekočega nadzora nad skladnostjo kreditov z zakonom in drugimi predpisanimi zahtevami. Skladno z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe je SID banka v letu 2009 prejela pooblastilo, da v imenu Republike Slovenije in za njen račun izvaja jamstveno shemo za fizične osebe. Konec leta 2010 se je iztekel zakonski rok za izdajanje državnih jamstev po tem zakonu. Aktivnosti se zdaj izvajajo na področju obravnave vlog za soglasja k spremembam, obravnave zahtevkov za izplačilo jamstev, uveljavljanja regresnih zahtevkov ter tekočega nadzora nad skladnostjo kreditov z zakonom in drugimi predpisanimi zahtevami. S spremembami Zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb je SID banka z 31. 12. 2015 prenehala z izdajanjem poroštev Republike Slovenije in izvaja le še naloge, kot navedene v prejšnjem odstavku pri jamstvenih shemah za podjetja in fizične osebe. Z dopolnitvami Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) v letu 2010 je SID banka dobila pooblastilo za opravljanje vloge uradnega dražitelja na dražbah emisijskih kuponov in za izvajanje programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov v imenu države in za njen račun ter s tem povezanih poslov. Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije so podrobneje predstavljene v poglavju 8.2.3. Organizacijska shema SID banke na dan 31. 12. 2016 Delniški kapital Osnovni kapital banke je razdeljen na 3.121.741 kosovnih delnic. Delnice so navadne in se glasijo na ime, izdane so v nematerializirani obliki. Centralna evidenca delnic in vsi postopki razpolaganja z njimi se vodijo pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. V letu 2016 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu, po stanju na dan 31. 12. 2016 je osnovni kapital znašal 300.000 tisoč EUR. Glasovalne pravice delničarjev SID banke niso omejene, vsaka kosovna delnica daje en glas. Finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, niso ločene od imetništva delnic. Skladno z določbami 4. člena ZSIRB je edina delničarka SID banke Republika Slovenija. Na skupščini SID banke dne 6. 7. 2016 je bil sprejet sklep, da se bilančni dobiček za leto 2015 v skupni višini 4,987.167,72 EUR razporedi v druge rezerve iz dobička. Celotni kapital na dan 31. 12. 2016 je skupaj znašal 393,8 milijona EUR. Po stanju na dan 31. 12. 2016 je revidirana knjigovodska vrednost delnice 126,91 EUR (31. 12. 2015: 117,35 EUR). Drugi pomembni podatki Firma SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana Sedež Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka 5665493 Davčna številka 82155135 Identifikacijska št. za DDV SI82155135 Poravnalni račun 0100 0000 3800 058 IBAN SI056 0100 0000 3800 058 SWIFT SIDRSI22 LEI koda 549300BZ3GKOJ13V6F87 Spletna stran http://www.sid.si Elektronska pošta info@sid.si Telefon + 386 (1) 200 75 00 2.2 Predstavitev Skupine SID banka Skupina SID banka Skupino SID banka na dan 31. 12. 2016 sestavljajo: V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka sta SID banka in SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana vključeni po metodi popolne konsolidacije ter Skupina Prvi faktor po kapitalski metodi. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj zaradi nepomembnega vpliva na finančni položaj in poslovni izid Skupine SID banka v konsolidacijo ni vključen. Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31. 12. 2016 C:\Users\lenarcicsuzana\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCacheContent.Word\organizacijska shema Skupine SID banka.jpg Predstavitev družb SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana PKZ je svojo dejavnost začela opravljati 1. 1. 2005. S tem datumom so bile z oddajne družbe SID na prevzemno zavarovalnico PKZ prenesene tudi zavarovalne pogodbe kratkoročnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 SID sklepala za lastni račun. PKZ zavaruje kratkoročne poslovne terjatve, praviloma z ročnostjo do 180 dni, do enega leta pa le, kadar to zahteva narava posla oziroma vrsta blaga. Zavarovani so komercialni in opcijsko tudi nekomercialni (politični) riziki. Pogodbe o zavarovanju so praviloma letne ali dvoletne in krijejo celoten promet zavarovanca na odprto. Možno je zavarovati tudi le del prodaje (npr. samo izvoz, samo domačo prodajo ali samo terjatve, ki jih financira banka), če PKZ oceni, da gre pri odločitvi o izboru v zavarovanje ponujenega segmenta za objektivne kriterije in ne morebiti za poskus negativne selekcije. V okviru pogodbe o zavarovanju je možno posebej zavarovati tudi preddobavne rizike (rizike proizvodnje). PKZ po prilagojenih pogojih zavaruje tudi posle faktorskih družb ter posamezne projektne in inženirske posle, če plačilni roki ne presegajo dveh let. PKZ je v letu 2016 uvedla nov produkt - zavarovanje avansov (terjatve zavarovanca do dobavitelja iz naslova danih avansov pred dobavo blaga ali opravljeno storitvijo). V obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 10. 2016 je PKZ vodila tričlanska uprava, ki ji je predsedoval Ladislav Artnik, člana pa sta bila Barbara Kunc in mag. Igor Pirnat. Članica uprave Barbara Kunc je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi z veljavnostjo od 1. 11. 2016 dalje, tako je PKZ v obdobju od 1. 11. 2016 do 31. 12. 2016 vodila dvočlanska uprava, ki jo sestavljata predsednik uprave, Ladislav Artnik in član uprave, mag. Igor Pirnat. Mandat upravi poteče 31. 12. 2017. Nadzorni svet PKZ je v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 8. 2016 deloval v sestavi mag. Jožef Bradeško kot predsednik, Bojan Pecher kot namestnik predsednika (predstavnika SID banke) ter Andraž Tinta kot član (predstavnik delavcev). V obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 12. 2016 je nadzorni svet deloval v naslednji sestavi: Bojan Pecher kot predsednik, Goran Katušin kot namestnik predsednika, dr. Matejka Kavčič in Mirjam Janežič kot članici (predstavniki SID banke) ter Andraž Tinta in Sanja Dimec kot člana (predstavnika delavcev). Nadzorni svet je ustanovil revizijsko komisijo, ki je imela v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 8. 2016 tri člane (dva člana nadzornega sveta ter neodvisno strokovnjakinjo mag. Blanko Vezjak). V obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 12. 2016 je revizijska komisija delovala v sestavi: dr. Matejka Kavčič kot predsednica, Mirjam Janežič kot namestnica predsednice, Bojan Pecher kot član in mag. Blanka Vezjak kot neodvisna strokovnjakinja. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v PKZ po stanju na dan 31. 12. 2016 znaša 8,4 milijona EUR. Prvi faktor, faktoring družba, d. o. o., v likvidaciji Dejavnost družbe Prvi faktor, faktoring družba d. o. o., v likvidaciji, Ljubljana (v nadaljevanju Prvi faktor, Ljubljana) je opravljanje storitev faktoringa. V tem okviru je družba opravljala predvsem naslednje posle: . odplačni prevzem oziroma odkup terjatev iz naslova prodaje blaga in storitev s prevzemom rizika plačila in brez njega; . financiranje prevzetih terjatev; . administrativno vodenje prevzetih terjatev; . unovčevanje in izterjava prevzetih terjatev; . trgovanje s prevzetimi terjatvami; . posredovanje in zastopanje pri faktoring poslih v državi in tujini. SID je pridobila 50-odstotni delež v osnovnem kapitalu in tudi polovico glasovalnih pravic v družbi Prvi faktor, Ljubljana v letu 2002. Drugi družbenik je Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke na dan 31. 12. 2016 znaša 1,6 milijona EUR. V letu 2016 sta bila direktorja družbe Klemen Hauko in Marcel Mišanović Osti, SID banko sta v letu 2016 na skupščini zastopala Saša Keleman in Branko Jerak. Dne 28. 12. 2016 je skupščina sprejela odločitev o začetku postopka prostovoljne likvidacije in imenovala dosedanji poslovodji za likvidacijska upravitelja. Družba Prvi faktor, Ljubljana je ustanoviteljica in 100-odstotna lastnica treh družb. Družba Prvi faktor, faktoring društvo, d. o. o., Zagreb, Hrvaška, z dejavnostjo faktoring, je bila ustanovljena 17. 12. 2003. Osnovni kapital družbe znaša 2,7 milijona EUR. Do konca maja 2016 je bil predsednik uprave Hrvoje Turkalj, Mario Martinović in Tomaž Kačar pa člana uprave. Od junija naprej je predsednik uprave Jure Hartman, članica uprave Vesna Lončar ter prokurist Marko Ugarković. Skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana, in sicer Marcel Mišanović Osti (predsednik skupščine) ter Klemen Hauko. Predsednik nadzornega odbora družbe je Klemen Hauko, člana pa Igor Jarc ter Matjaž Jevnišek. Z dnem 31. 12. 2016 je družba v likvidacijskem postopku. Družba Prvi faktor, faktoring d. o. o., Beograd, Srbija, z dejavnostjo faktoring, je bila ustanovljena 24. 2. 2005. Osnovni kapital družbe znaša 2,7 milijona EUR. V letu 2016 je družbo vodil direktor Željko Atanasković. Skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana, in sicer Marcel Mišanović Osti (predsednik skupščine), Klemen Hauko in Svetlana Miškić. Družba Prvi faktor d. o. o., financijski inženiring, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, z dejavnostjo drugega finančnega posredovanja, je bila ustanovljena 27. 2. 2006. Osnovni kapital družbe znaša 1,4 milijona EUR. Z dnem 29. 12. 2016 je družba v likvidacijskem postopku. Dosedanji direktor in trenutni likvidacijski upravitelj družbe je Đenan Bogdanić. Skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana, in sicer Marcel Mišanović Osti (predsednik skupščine), Klemen Hauko in Svetlana Miškić. Družbe v skupini Prvi faktor nimajo nadzornih svetov, zato te pristojnosti in odgovornosti izvajajo skupščine družb. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj SID banka je skupaj z Republiko Slovenije soustanoviteljica CMSR. Glavne dejavnosti zavoda so makroekonomske, politične in druge analize držav, ocene tveganosti držav in publicistična dejavnost. CMSR na podlagi pooblastila Vlade Republike Slovenije izvaja tehnično–operativna dela na področju med-narodnega razvojnega sodelovanja. Organa upravljanja zavoda CMSR sta direktor in svet centra. Zavod zastopa direktor Gašper Jež. Svet centra ima šest članov. Predstavnika SID banke v svetu centra sta mag. Sibil Svilan, ki je tudi predsednik sveta, in Bojan Pecher. 3 Izjava o upravljanju 3.1 Kodeks upravljanja V letu 2016 je SID banka, kot družba v izključni lasti Republike Slovenije, pri svojem poslovanju upoštevala Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (ki ga je leta 2014 sprejel ter v letu 2016 spremenil Slovenski državni holding) ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. SID banka navedeni kodeks izvaja v celoti, razen v izjemnih primerih, ko specialni zakon (ZSIRB) posamezno vprašanje ureja drugače. SID banka je podpisnica Slovenskih smernic korporativne integritete iz januarja 2014. SID banka zaradi zakonskih omejitev nekaterih priporočil Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (v nadaljevanju: Kodeks) ne izvaja. Kodeks določa: »3. Okvir upravljanja družb s kapitalsko naložbo države« Točka 3.1: Delovanje SID banke ureja ZSIRB, ki med drugim določa, da SID banka vse storitve izvaja z namenom ustvarjanja neposredne ali posredne dodane vrednosti za uporabnike teh storitev v skladu z namenom in cilji posameznih poslov, projektov, investicij ali drugih oblik ter prvenstveno ohranjanja ali povečanja kapitala brez zasledovanja cilja doseganja maksimalnega dobička (9. člen ZSIRB). »4. Razmerje med delničarji oziroma družbeniki, SDH, državo in družbo s kapitalsko naložbo države« Priporočila se uporabljajo smiselno. Točka 4.2: SID banka ima le enega delničarja, Republiko Slovenijo (4. člen ZSIRB). Točka 4.3: Člane nadzornega sveta imenuje Vlada Republike Slovenije in sicer pet članov kot predstavnikov strokovne javnosti, na predlog ministra, pristojnega za razvoj in evropske zadeve, enega člana na predlog pristojnega ministra za finance in enega člana na predlog pristojnega ministra za gospodarstvo (18. člen ZSIRB). »6. Nadzorni svet« Točka 6.1.: SID banka plan nasledstva periodično obravnava na sejah nadzornega sveta in sicer v okviru plana razvoja kadrov. Priporočilo se uporablja smiselno. Točka 6. 4: Postopke predlaganja in imenovanja članov nadzornega sveta banke poleg ZBan-2 in ZGD-1 ureja še ZSIRB, kot specialni zakon, ki določa število članov nadzornega sveta in sestavo nadzornega sveta SID banke (18. člen ZSIRB). Točka 6.5.: SID banka je, kot banka dolžna spoštovati in spoštuje določbo ZBan-2 (49. člen), ki določa, da so, ne glede na določbe ZGD-1, člani komisij nadzornega sveta le člani nadzornega sveta banke. Točka 6.6.: Člane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije, na predlog ministrov (18. člen ZSIRB). Točka 6.7.2.: Priporočilo se uporablja smiselno. Poslovnik o delu nadzornega sveta specialnih določb, vezanih na uvajanje članov nadzornega sveta, nima. V praksi se določba izvaja in sicer imajo člani nadzornega sveta ob nastopu funkcije razgovor z upravo ter predsednikom nadzornega sveta, sekretar nadzornega sveta pa jim priskrbi potrebne interne akte in strateške dokumente za upravljanje funkcije. Točka 6. 8. 2. Velja enako kot v primeru revizijske komisije nadzornega sveta (točka 6.5.), SID banka spoštuje določbe ZBan-2. Točka 6.12.: Enako kot v primeru točk 6.5. in 6.8.2. SID banka je v letu 2016 upoštevala tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki se je uporabljal od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2016.4 Zaradi že omejenih zakonskih omejitev SID banka ne upošteva naslednjih priporočil navedenega kodeksa: 4 Zadnja sprememba kodeksa je bila narejena oktobra 2016 in je stopila v veljavno z dnem 1. 1. 2017. »Okvir upravljanja družb« Točka 1: Temeljna načela delovanja SID banke so določena z ZSIRB. Osnovni cilj SID banke ni maksimiranje vrednosti družbe, temveč ustvarjanje neposredne ali posredne dodane vrednosti za uporabnike finančnih storitev SID banke, ter prvenstveno ohranjanje ali povečanje kapitala brez zasledovanja cilja doseganja maksimalnega dobička (9. člen ZSIRB). »Razmerje med družbo in delničarji« Točka 4: Ker je edina delničarka SID banke Republika Slovenija, se priporočila upoštevajo smiselno (4. člen ZSIRB). »Nadzorni svet« Točki 6 in 7: Priporočila se upoštevajo smiselno, saj predlaganje in imenovanje članov nadzornega sveta ureja specialni zakon (18. člen ZSIRB), SID banka je pri tem zavezana spoštovati tudi določbe ZBan-2 in njemu podrejene predpise (mdr. Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in notranjem procesu ocenjevanja ustreznega kapitala za banke in hranilnice). SID banka uresničuje ureditev korporativnega upravljanja banke skladno z zakonodajo, veljavno v Republiki Sloveniji, ob hkratnem upoštevanju internih aktov (npr. statut SID banke). Dodatno SID banka upošteva tudi regulativo Evropskega bančnega organa, pravne akte Evropske centralne banke ter predpise in druge akte Banke Slovenije. 3.2 Organi upravljanja Sestava in delovanje organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij Organi vodenja in nadzora so imenovani po predpisih, dodatni pogoji in postopki pa so določeni v 18. členu ZSIRB. Banka ima dvotirni sistem upravljanja – banko vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Nadzorni svet SID banke Skladno z določbami ZSIRB ima nadzorni svet sedem članov, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije. Člani nadzornega sveta so imenovani za obdobje petih let. Postopek in pogoje izbora primernih članov določa Politika izbora članov nadzornega sveta na način, s katerim se omogoči izbor kandidatov, ki imajo znanje, veščine, izkušnje za nadzor in spremljanje vodenja poslov banke in potreben ugled, ter zagotovi, da ima nadzorni svet kot celota ustrezno znanje, veščine in izkušnje, ki so potrebni za poglobljeno razumevanje dejavnosti SID banke in tveganj, ki jim je izpostavljena. Spodbuja se čim večja raznolikost tako glede znanja, veščin in izkušenj, kot tudi glede drugih okoliščin, zlasti spola, starosti, izobrazbe, družbenega položaja in drugih okoliščin na strani kandidatov. Nadzorni svet sestavlja najmanj po en član z znanjem in izkušnjami s področja upravljanja finančnih tveganj, nadzora in revidiranja s področja dejavnosti SID banke, gospodarskega prava in korporativnega upravljanja, menedžmenta in prejemkov ter najmanj dva člana s specifičnimi bančnimi znanji in večletnimi izkušnjami s področja bančništva. V marcu 2016 je komisija za imenovanja in prejemke izvedla ocenjevanje in kot ustrezno ocenila nadzorni svet glede znanj, veščin in izkušenj posameznih članov in organa kot celote ter strukturo, velikost, sestavo in uspešnost njegovega delovanja. Na dan 31. 12. 2016 so bili člani nadzornega sveta Monika Pintar Mesarič kot predsednica, Janez Tomšič kot namestnik predsednice ter mag. Marjan Divjak, Štefan Grosar, mag. Leo Knez in Marko Tišma kot člani. Nadzorni svet nadzoruje in spremlja vodenje in poslovanje banke. Deluje na podlagi sprejetega poslovnika o delu nadzornega sveta, ki podrobneje ureja načela, postopke in način dela, glavne pristojnosti in odgovornosti pa so določene s statutom banke in zakoni, ki urejajo poslovanje banke, predvsem z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o bančništvu in ZSIRB. Nadzorni svet med drugim sprejema strateške usmeritve banke, preverja letna in druga finančna poročila banke in o tem izdela mnenje, obrazloži skupščini delničarjev banke svoje mnenje k letnemu poročilu oddelka za notranjo revizijo in mnenje k letnemu poročilu uprave, potrjuje letno poročilo banke in predlog uprave za uporabo bilančnega dobička, obravnava morebitne ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Poleg tega daje nadzorni svet soglasje upravi k poslovni politiki banke, finančnemu načrtu banke, politiki prejemkov, organizaciji sistema notranjih kontrol in letnega programa dela oddelka za notranjo revizijo. Nadzorni svet je pristojen tudi za izdajo predhodnih soglasij za sklenitev poslov financiranja, zadolževanja in kapitalskih naložb. Kot posvetovalna telesa je nadzorni svet imenoval revizijsko komisijo, komisijo za tveganja ter komisijo za imenovanja in prejemke. S poslovnikom o delu posamezne komisije so določene naloge in pristojnosti posamezne komisije. Komisija nadzornega sveta za imenovanja in prejemke Na dan 31. 12. 2016 so bili člani komisije Monika Pintar Mesarič kot predsednica, Janez Tomšič kot namestnik predsednice in Marko Tišma kot član. Komisija je pristojna in odgovorna za opravljanje nalog, povezanih z imenovanjem članov uprave in nadzornega sveta ter s sistemom prejemkov. Njene naloge so tako predvsem opredelitev in priporočilo kandidatov za člane uprave nadzornemu svetu z opredelitvijo nalog in pogojev za določeno imenovanje, ocenjevanje sestave in uspešnosti delovanja uprave, znanj, veščin in izkušenj posameznih članov uprave in nadzornega sveta oziroma obeh organov kot celote, ter ocenjevanje ustreznosti politik in praks prejemkov, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganja in upravljanje tveganj banke. Revizijska komisija nadzornega sveta Na dan 31. 12. 2016 so bili člani revizijske komisije mag. Marjan Divjak kot predsednik, mag. Leo Knez kot namestnik predsednika ter Štefan Grosar kot član. V zvezi s svojimi pristojnostmi spremljanja in nadzora komisija obravnava predvsem gradiva, ki se nanašajo na letne in medletne računovodske izkaze banke, delovanje oddelka za notranjo revizijo, organizacijo sistema notranjih kontrol, upravljanje tveganj in morebitne ugotovitve nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Komisija sodeluje tudi pri postopkih izbire zunanjega revizorja ter pregleduje in spremlja njegovo delo in neodvisnost. Komisija nadzornega sveta za tveganja Na dan 31. 12. 2016 so bili člani komisije mag. Leo Knez kot predsednik, mag. Marjan Divjak kot namestnik predsednika in Marko Tišma kot član. V okviru svojih pristojnosti komisija za tveganja predvsem svetuje glede splošne nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj, pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede strategije upravljanja tveganj, preverja, ali so v spodbudah v okviru sistema prejemkov upoštevana tveganja ter preverja, ali so cene produktov banke združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj. Uprava Poslovanje banke vodi uprava, ki predstavlja in zastopa banko. Upravo banke imenuje nadzorni svet za dobo petih let in je lahko ponovno imenovana. Skladno s statutom ima uprava SID banke največ tri člane, od katerih se eden imenuje za predsednika uprave, število članov pa določi nadzorni svet. V letu 2016 je imela uprava dva člana, mag. Sibila Svilana kot predsednika in mag. Jožefa Bradeška kot člana, ki jima je petletni mandat potekel 31. 12. 2016. Tekom leta 2016 je nadzorni svet oziroma komisija za imenovanja in prejemke na podlagi javnega razpisa izvedla postopek izbora nove dvočlanske uprave za naslednji petletni mandat. Pri tem je upoštevala pogoje, merila in kriterije, ki jih mora izpolnjevati član uprave in jih določajo ZSIRB, ZBan-2, ZGD-1, Politika izbora članov uprave, ki vsebuje spodbude za doseganje raznolikosti upravljalnega organa po znanju, veščinah in izkušnjah, kot tudi po spolu, starosti in izobrazbi in kandidatom zagotavlja enake možnosti kandidiranja in izbora, ter Politika za oceno primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij. Nadzorni svet je za predsednika uprave za še en mandat, z začetkom 1. 1. 2017, imenoval mag. Sibila Svilana, za člana uprave pa Gorana Katušina. Oba izpolnjujeta zahtevane pogoje glede znanj, veščin in izkušenj ter ostale kriterije, hkrati pa uprava kot celota izpolnjuje pogoj kolektivne primernosti, ki pomeni, da so člani uprave osebe, ki skupaj in brez potrebe po dodatnem usposabljanju izpolnjujejo vsa merila za oceno primernosti. Uprava vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Njeno delovanje ureja poslovnik o delu uprave. Praviloma se sestaja tedensko na svojih sejah, kjer obravnava zadeve s področij poslovanja banke. Uprava banke redno obvešča nadzorni svet o najpomembnejših vprašanjih poslovanja banke, o poslovni politiki banke, o finančnem stanju banke in drugih pomembnih vprašanjih s področja njenega delovanja. Nekatere pravice odločanja je uprava prenesla na kolektivne organe odločanja, kot so kreditni odbor, odbor za posle za državni račun, odbor za slabe naložbe in odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Glavne pristojnosti in način delovanja odborov določa pravilnik o delu odborov. Poleg tega je uprava določena pooblastila za odločanje o poslih prenesla na posamezne zaposlene v SID banki na podlagi pravilnika o pooblastilih. Kreditni odbor Kreditni odbor odloča o odobritvah in spremembah pogojev naložbenih poslov, skladno s poslovno politiko SID banke, ki ne predstavljajo refinanciranja ali prestruktu-riranja zaradi finančnih težav kreditojemalca, o razvrstitvah posameznih naložb, limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta in dokumentaciji ob uvedbi novih in spremembi obstoječih programov financiranja ali posameznih produktov. Kreditni odbor spremlja posamezne izpostavljenosti in kvaliteto kreditnega portfelja na podlagi poročil posameznih organizacijskih enot in med drugim odloča tudi o prenosu naložb s povečanim kreditnim tveganjem med slabe naložbe. Konec leta 2016 je imel kreditni odbor pet članov, ki so se sestajali na rednih tedenskih sejah. Odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo Likvidnostni odbor in odbor za upravljanje z bilanco sta od 1. 7. 2016 združena v enoten odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. V okviru pristojnosti za uravnavanje likvidnosti na ravni SID banke in Skupine SID banka odbor uravnava likvidnostno tveganje in strukturno likvidnost. Pri tem odloča o najemanju in plasiranju sredstev na denarnih in kapitalskih trgih doma in v tujini, koriščenju instrumentov Banke Slovenije in Evropske centralne banke in potrjuje ter nadzira tečajno in obrestno politiko. Na področju upravljanja z bilanco odbor določa, spreminja in spremlja izvrševanje strategije in politike strukture bilanc, določa in spremlja izvajanje cenovne, likvidnostne, obrestne in tečajne politike, odloča o predlogih glede tveganja upravljanja z bilanco, potrjuje programe financiranja in produkte na področju zakladništva in njihove spremembe, spremlja kapitalsko ustreznost banke, potrjuje politiko zakladniških naložb in spremlja ter ocenjuje rezultate stresnih testov. Odbor uravnava likvidnost in upravlja z bilanco v zvezi s poslovanjem SID banke za državni račun, pri čemer zlasti uravnava likvidnostno tveganje in strukturno likvidnost, na področju upravljanja z bilanco pa sprejema politiko naložb varnostnih rezerv in presoja vpliv novih programov zavarovanja na višino varnostnih rezerv. Odboru poročajo različni oddelki. Po članstvu gre za najštevilčnejši odbor, saj ima osem članov. Redne seje potekajo tedensko za naloge uravnavanja likvidnosti, za upravljanje z bilanco pa mesečno. Odbor za posle za državni račun Odbor za posle za državni račun odloča o odobritvah in spremembah poslov, ki jih SID banka sklepa za državni račun, med drugim poslov financiranja mednarodnih gospodarskih poslov iz vira varnostnih rezerv, (po)zavarovanja in jamstvenih shemah ter o zadevah, ki so s temi posli povezane. Odbor za posle za državni račun spremlja omenjene posle na podlagi poročil več različnih oddelkov. Namen ustanovitve posebnega odbora za posle za državni račun je dosledno ločevanje poslovanja SID banke od poslovanja za račun Republike Slovenije. Konec leta 2016 je imel odbor pet članov, ki so se sestajali na rednih tedenskih sejah. Odbor za slabe naložbe Odbor za slabe naložbe upravlja s problematičnimi terjatvami, ki so po odločitvi kreditnega odbora pridobile status slabe naložbe, pri čemer odloča o odobritvah in spremembah pogojev naložbenega posla in finančnih načrtov prestrukturiranja ter vseh s slabimi naložbami povezanih zadev (tudi glede uveljavljanja pravic v postopkih zaradi insolventnosti). Konec leta 2016 je imel odbor pet članov, ki so se sestajali na rednih tedenskih sejah. Komisija za ocenjevanje primernosti članov upravljalnega organa SID banka ima sprejeto politiko izbora članov uprave in članov nadzornega sveta ter politiko za oceno primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij, ki urejata postopek izbora primernih kandidatov ter opredeljujeta zahtevana znanja in kompetence, kot tudi podrobnejša merila in postopke za izdelavo ocene primernosti člana upravljalnega organa. Primernost članov upravljalnega organa ocenjuje komisija za ocenjevanje primernosti, ki jo sestavljajo en zunanji član z znanji in izkušnjami s področja opravljanja bančnih oziroma finančnih storitev, en zunanji član z znanji in izkušnjami s področja kadrovanja, psihologije in sorodnih ved ter en član, zaposlen v SID banki, ki je vodja neodvisne funkcije skladnosti, s čimer je zagotovljena večja neodvisnost komisije na eni strani ter načelo štirih oči na drugi strani. Na dan 31. 12. 2016 so bili člani komisije Beti Jenko, Viktor Lenče in Barbara Bračko. Komisija skladno z veljavno zakonodajo ocenjuje primernost članov upravljalnega organa pred imenovanjem in po imenovanju, če nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno izvesti ponovno ocenjevanje primernosti, najmanj pa enkrat letno. Komisija za pospeševanje mednarodne menjave Za koordinacijo delovanja pristojnih državnih in drugih organov ter institucij pri izvajanju ZZFMGP ter učinkovito izvajanje zavarovanja in financiranja poslov mednarodne trgovine in investicij je Vlada Republike Slovenije imenovala komisijo za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija odloča o predlogih banke o sklepanju zavarovalnih poslov, ki presegajo 5 milijonov EUR oziroma kadar je v poslu udeležena SID banka, pri čemer ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja k: . politikam zavarovanja v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo mogoči obseg nastalih škod; . sklepanju in oblikovanju posebnih pogojev zavarovanja posameznih zavarovalnih in drugih poslov; . upravljanju sredstev varnostnih rezerv in rizikov, prevzetih v zavarovanje; . sklepanju sporazumov in odnosov s finančnimi in drugimi institucijami; . reprogramom, izterjavam in likvidacijam škod; . opravljanju drugih poslov po pooblastilu države. Komisija za pospeševanje mednarodne menjave redno spremlja poslovanje banke na področjih, ki jih ureja ZZFMGP, saj obravnava poročila o poslovanju, Ministrstvu za finance pa daje mnenje k poročilu banke o izvrševanju pooblastil po ZZFMGP. Komisija je do 10. 11. 2016 delovala v sestavi Eva Štraus Podlogar kot predsednica, dr. Sabina Koleša kot namestnica predsednice in Matej Čepeljnik, dr. Robert Kokalj, Janez Krevs in mag. Jože Renar kot člani. Od 11. 11. 2016 dalje so člani komisije dr. Sabina Koleša kot predsednica ter Darja Adlešič, Matej Čepeljnik, dr. Robert Kokalj, Janez Krevs in mag. Jože Renar kot člani. 3.3 Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja Banka ima v zvezi s postopki računovodskega poročanja z internimi akti vzpostavljene različne notranje kontrole, ki se izvajajo predvsem v organizacijskih enotah, pristojnih za upravljanje tveganj, računovodstvo ter kontroling in poročanje. Delovanje notranjih kontrol in upravljanje tveganj v družbi je tudi predmet notranjega revidiranja, ki ga izvaja posebna organizacijska enota. Nadzorni svet je zaradi učinkovitejšega opravljanja svoje funkcije ustanovil revizijsko komisijo, katere delo je posebej osredotočeno na področje računovodskega poročanja ter komisijo za tveganje, katere pristojnosti so vezane predvsem na nadzor in svetovanje pri upravljanju tveganj. V okviru banke je kot del sistema notranjih kontrol vzpostavljena funkcija varovanja zakonitosti poslovanja, katere nosilec je posebna organizacijska enota. Skladnost poslovanja SID banka ima skladno z ZBan-2 vzpostavljeno funkcijo skladnosti poslovanja. SID banka je bila med prvimi bankami v Republiki Sloveniji z vzpostavljeno funkcijo skladnosti, saj je uprava banke že leta 2008 odločila, da vzpostavi oddelek za skladnost. Neodvisno od vzpostavitve in izvajanja funkcije skladnosti je uprava banke primarno odgovorna za upravljanje tveganja skladnosti in zagotavlja, da je poslovanje banke skladno s predpisi. Za zagotavljanje skladnosti poslovanja so odgovorni tudi vsi zaposleni v banki, ob upoštevanju njihove vloge in ravni odgovornosti. Njihova pravica in dolžnost je, da se izobražujejo tudi s področja obvladovanja tveganja skladnosti. V letu 2016 se je oddelku za skladnost pridružil inženir informacijske varnosti, s čimer je SID banka dodatno okrepila notranje kontrolne funkcije. Oddelek za skladnost je samostojna organiza-cijska enota, katere direktor je podrejen neposredno upravi, omogočeno mu je direktno komuniciranje z nadzornim svetom. Namen funkcije skladnosti je odpravljati oziroma omejevati tveganja skladnosti poslovanja banke ter krepiti korporativno etiko in integriteto ter preprečevati prevare in zlorabe. SID banka z manjšimi odstopanji (glej poglavje Kodeks upravljanja) spoštuje Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in Kodeks javnih delniških družb ter je podpisnica Slovenskih smernic korporativne integritete. Uprava banke je ob soglasju nadzornega sveta sprejela Kodeks etičnih vrednot in strokovnih standardov, ki ureja načela in pravila, po katerih se ravna SID banka, njeni organi in bančni delavci pri opravljanju svoje dejavnosti in svojih nalog v odnosu do strank, do drugih bank, do gospodarskega okolja in znotraj SID banke. Oddelek za skladnost ima nadzorno funkcijo, je skrbnik internega kodeksa etičnih vrednot in strokovnih standardov ter je pristojen za obravnavo kršitev navedenega kodeksa in obravnavo anonimnih ali javnih naznanitev in/ali pritožb bodisi zaposlenih bodisi tretjih oseb. Vzpostavljeni sistem naznanitev kršitev in pritožb je v letu 2016 v celoti zaživel. Oddelek za skladnost je obravnaval naznanitve s strani zaposlenih in naznanitve s strani tretjih oseb, pri čemer večina prijav ni bila anonimnih. Oddelek za skladnost letno poroča upravi in nadzornemu svetu o prejetih naznanitvah oz. pritožbah in zaključkih postopkov, po potrebi pa tudi prej. Oddelek za skladnost izvaja nadzorno funkcijo z rednimi in izrednimi pregledi poslovanja z vidika skladnosti na izbranih področjih, za katera iz analize profila tveganosti izhaja, da je tveganje neskladnosti največje. Pri izvajanju pregledov oddelek za skladnost sodeluje z oddelkom za notranjo revizijo z izmenjavo informacij oziroma ugotovitev. Funkcija skladnosti vključuje spremljanje in poročanje o tveganju skladnosti ter svetovanje in izobraževanje o obvladovanju tega tveganja. Notranja revizija Oddelek za notranjo revizijo je organiziran kot samostojna, neodvisna organizacijska enota, ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od ostalih organizacijskih enot banke in je neposredno odgovorna upravi banke. Oddelek za notranjo revizijo deluje skladno z Zakonom o bančništvu, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in Kodeksom načel pri notranjem revidiranju. Delovanje oddelka za notranjo revizijo ter postopki izvajanja notranje revizijske dejavnosti so opredeljeni v pravilniku o delu notranje revizije in v priročniku notranjega revidiranja. Namen delovanja oddelka za notranjo revizijo je podajati neodvisne in nepristranske ocene o učinkovitosti in kakovosti upravljanja tveganj, notranjih kontrol in ureditvi notranjega upravljanja ter s tem prispevati k izboljšanju delovanja in doseganju ciljev banke. Svoje poslanstvo oddelek uresničuje z izvajanjem notranjih revizij in svetovalne dejavnosti, pri čemer se osredotoča na najbolj tvegana področja, ki jih določi v okviru načrtovanja dela oddelka. Letni in strateški načrt temeljita na podlagi profila tveganosti banke in zahtev regulatorja za obvezno revidiranje posameznih področij poslovanja banke, s ciljem revizijskega pokritja najbolj tveganih področij delovanja banke in obdobnega pokritja tudi manj tveganih oziroma še ne pregledanih področij. Oba načrta sprejme uprava banke v soglasju z nadzornim svetom banke. Iz letnega načrta dela za leto 2016 je bilo izvedenih 10 rednih pregledov, poleg tega je bil v drugem kvartalu zaključen en izredni pregled. Načrt ni bil uresničen v celoti predvsem zaradi kadrovskih sprememb. Za izvedbo dveh pregledov so bile uporabljene storitve zunanjih izvajalcev. Pomembno pozornost je oddelek za notranjo revizijo posvečal tudi poteku realizacije priporočil. Poleg rednih in izrednih revizijskih pregledov ter spremljave realizacije priporočil je oddelek med drugim opravljal tudi svetovalno dejavnost, prenovil temeljne notranje revizijske listine, izvedel samooceno delovanja kakovosti oddelka in koordiniral pripravo odgovorov na poizvedbe regulatorja. Oddelek za notranjo revizijo poroča o svojem delovanju, ugotovitvah in poteku realizacije priporočil letno in četrtletno upravi banke, revizijski komisiji in nadzornemu svetu banke. Uprava banke obravnava tudi vsa poročila o posameznih izvedenih notranjih revizijah. Ob koncu leta sta bila v oddelku dva zaposlena, od tega ena oseba za polovični delovni čas. Zaposlena posedujeta ustrezne licence oziroma strokovne nazive za opravljanje nalog notranjega revidiranja. 4 Upravljanje tveganj Proces upravljanja tveganj v SID banki vključuje postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, kot tudi notranje in zunanje poročanje o tveganjih. Tveganja, s katerimi se srečuje Skupina SID banka, so zlasti kreditno, obrestno, likvidnostno, valutno, operativno, strateško, kapitalsko, tveganje dobičkonosnosti in tveganje ugleda. Odnos do prevzemanja tveganj je opredeljen tako, da je kot najpomembnejše tveganje ugotovljeno kreditno tveganje, sledijo mu tveganje ugleda, tveganje dobičkonosnosti, operativno, obrestno, strateško, kapitalsko, tržno in likvidnostno tveganje. V primeru SID banke upravljanje tveganj dodatno upošteva posebnosti z vidika izvajanja spodbujevalnih in razvojnih nalog in storitev, pomembnih za razvoj Republike Slovenije, ter segmentiranosti poslovanja na poslovanje z lastnimi viri banke in na poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen račun, vključno z upravljanjem sredstev varnostnih rezerv. Organizacijska struktura in delovni procesi v SID banki so vzpostavljeni tako, da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov upravljanja tveganj je ključni cilj doseganje ustreznega zavedanja o tveganjih na vseh ravneh delovanja banke. Ugotavljanje tveganj se začne v komercialnih organizacijskih enotah in nadaljuje v organizacijskih enotah, ki so ločene od komercialnih organizacijskih enot, vse do ravni uprave, s čimer je zagotovljena njegova neodvisnost. Za neposredno izvajanje upravljanja tveganj so pristojni naslednji organi in organizacijske enote: . uprava: sprejemanje ocene profila tveganosti, določanje, sprejemanje in redno pregledovanje strategije in politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim bila lahko izpostavljena pri svojem poslovanju, vključno s tveganji, ki izvirajo iz makro-ekonomskega okolja, v katerem banka posluje, z upoštevanjem vsakokratnega kreditnega in poslovnega cikla; . kreditni odbor: upravljanje vseh vrst kreditnih tveganj za posle v imenu in za račun SID banke, odločanje o predlogih, ki vplivajo na izpostavljenost kreditnemu tveganju na ravni SID banke in Skupine SID banke ter njihova spremljava; . odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo: uravnavanje likvidnosti in upravljanje z bilanco vključno s tveganji na agregatni ravni banke, strukture bilance ter kapitalske ustreznosti; . odbor za slabe naložbe: upravljanje s problematičnimi terjatvami, ki jih je kreditni odbor razporedil med slabe naložbe; . izvršni direktor področja tveganj: poročanje upravi banke o vseh pomembnih tveganjih in okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke, neodvisno poročanje predsedniku nadzor-nega sveta in predsedniku komisije za tveganje v primeru specifičnega razvoja tveganj, ki vplivajo ali bi vplivala na profil tveganosti banke; . oddelek za upravljanje tveganj: priprava strategije in politik upravljanja tveganj, izdelava ocene profila tveganosti, merjenje oziroma ocenjevanje in spremljanje tveganj, uporaba različnih metod za obvladovanje tveganj, priprava načrta aktivnosti za upravljanje tveganj, ocenjevanje in redno spremljanje finančnega položaja dolžnikov in projekcij njihovega poslovanja, ocenjevanje sprejemljivosti investicij, ocena mehkih dejavnikov, izbor primernih kazalnikov za določitev finančnih zavez; . oddelek za spremljavo: spremljava dolžnikov in vodenje opozorilnih seznamov dolžnikov s povečanim kreditnim tveganjem (t. i. »EWS«), monitoring kreditnih zavarovanj, poglobljeni in krizni monitoringi dolžnikov; . oddelek za zaledje in plačilni promet: dnevno spremljanje valutnega in likvidnostnega tveganja skladno z internimi limiti; . oddelek za upravljanje s slabimi naložbami: upravljanje s problematičnimi izpostav-ljenostmi, predlaganje rešitev z namenom preprečevanja in minimiziranja možnih izgub. SID banka ima izdelano strategijo in šest politik prevzemanja in upravljanja tveganj, v katerih so opisani postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Dokumenti se letno posodabljajo. V strategiji upravljanja tveganj so upoštevani veljavna zakonodaja in predpisi s področja upravljanja tveganj. Dodatno so upoštevane posebnosti SID banke, ki izhajajo iz statusa pooblaščene institucije po ZSIRB. Strategija opredeljuje vrste tveganj, s katerimi se sooča SID banka kot samostojna institucija in obenem nadrejena družba v Skupini SID banka, ki je zadolžena za konsolidirano upravljanje tveganj, in določa način upravljanja teh tveganj. Sistem notranjega upravljanja v SID banki temelji na: . jasni organizacijski kulturi z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti ter omogoča učinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vključno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol. SID banka ima oblikovane kreditni odbor, odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo, odbor za slabe naložbe ter odbor za posle za državni račun, kjer se v proces upravljanja tveganj aktivno vključujejo uprava banke in višje vodstvo; . učinkovitem procesu upravljanja tveganj, ki vključuje postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, kot tudi notranje in zunanje poročanje o tveganjih; . ustreznem sistemu notranjih kontrol, ki vključuje ustrezne administrativne in računovodske postopke. SID banka ima oblikovan oddelek za notranjo revizijo, ki redno, neodvisno in celovito pregleduje delovanje vzpostavljenih notranjih kontrol in izvajanje sprejetih ukrepov za obvladovanje tveganj ter daje priporočila za izboljšanje sistema notranjih kontrol in postopkov upravljanja tveganj. Oblikovan ima tudi oddelek za skladnost, ki ugotavlja, ocenjuje in spremlja tveganja skladnosti, katerim je SID banka izpostavljena pri svojem poslovanju, ter o svojih ugotovitvah poroča upravi in nadzornemu svetu banke; . ustreznem sistemu prejemkov za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela, ki imajo pomemben vpliv na profil tveganosti. SID banka tveganja sistematično in redno spremlja. V okviru postavljenega upravljanja tveganj pomembna tveganja zgodaj ugotavlja, celovito obravnava, spremlja v okviru svojih dnevnih aktivnosti ter pravočasno poroča upravi. Uprava spodbuja kulturo upravljanja tveganj, ki je v skladu s sprejeto nagnjenostjo k tveganjem, in redno poroča nadzornemu svetu o upravljanju posameznih vrst tveganj. Učinkovito upravljanje tveganj zmanjšuje verjetnost nastanka nepričakovanih izgub ter posledično zmanjšuje verjetnost uresničenja tveganja ugleda. Pogostost spremljanja in način poročanja o izpostavljenosti tveganjem sta opredeljena v internih aktih, in sicer za vsako vrsto tveganja posebej. Podrobnejši opis metodologij za merjenje oziroma ocenjevanje in spremljanje posameznih vrst tveganj se nahaja v poglavju 3 računovodskega poročila. Pri upravljanju tveganj SID banka ne glede na izjeme, ki jih določa ZSIRB, v celoti upošteva predpise, ki veljajo za banke in dobre poslovne prakse s področja bančništva. Vsako leto se oceni profil tveganosti SID banke in Skupine SID banka ter izdela poročilo o izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Profil tveganosti je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih Skupina SID banka prevzema v okviru svojega poslovanja, in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje. Ocena profila tveganosti predstavlja enega od ključnih strateških kazalnikov merjenja uspešnosti izvajanja strategije SID banke. SID banka ocenjuje profil tveganosti za celotno Skupino SID banka, pri čemer podrejene družbe ocenjuje agregatno, SID banko pa po posameznih poslovnih aktivnostih. Skladno s strategijo upravljanja tveganj ter politiko upravljanja kapitalskega tveganja in kapitala ima SID banka vzpostavljeno ocenje-vanje ustreznega notranjega kapitala banke, ki: . temelji na ugotavljanju in merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj in spremljanju pomembnih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja; . omogoča zagotavljanje ustreznega notra-njega kapitala banke v razmerju do profila tveganosti banke; . je ustrezno vključeno v sistem upravljanja. SID banka na podlagi lastnih scenarijev in scenarijev, ki jih posreduje nadzornik, izvaja tudi teste izjemnih situacij. Na podlagi rezultatov teh testov lahko SID banka pravočasno in vnaprej identificira tista področja, kjer je najbolj ranljiva, ter z ustreznimi ukrepi zmanjša tveganja in izboljša uspešnost svojega poslovanja. SID banka za izračun minimalne kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja standardizirani pristop ter enostavni pristop za operativna tveganja. SID banka poslov trgovanja ne izvaja in je zato minimalno izpostavljena tržnim tveganjem. V okviru tržnih tveganj SID banka spremlja in upravlja valutno tveganje ter izračunava kapitalsko zahtevo za valutno tveganje v skladu z določbami 351. do 354. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. 6. 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (Uredba CRR). SID banka mora zahteve po izpolnjevanju varovalnega kapitalskega blažilnika, lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika ter blažilnika za druge sistemsko pomembne banke izpolnjevati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom (CET1). SID banka je imela tudi v letu 2016 visoko kapitalsko ustreznost, ki je na dan 31. 12. 2016 znašala 33,6 odstotka, kar ji omogoča stabilno poslovanje tudi v prihodnje. Prav tako so bili visoki tudi količniki likvidnosti in sicer je količnik likvidnostnega kritja (LCR) na dan 31. 12. 2016 znašal 3.439 odstotkov (v letu 2016 je zahtevana minimalna višina 70 odstotkov), količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR) pa 204 odstotke. V letu 2016 je SID banka na področju upravljanja tveganj: . prenovila in nadgradila politiko uporabe zunanjih izvajalcev, pravilnik o uvajanju novih produktov in sistemov in pravilnik o upravljanju s problematičnimi izpostav-ljenostmi; . nadaljevala z nadgradnjo informacijske podpore ter avtomatizacijo poročil za namen zunanjega in notranjega poročanja; . implementirala smernice Banke Slovenije za izračun stopnje neplačila in stopnje izgube; . izvajala aktivnosti v povezavi z uvedbo Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9; . namenjala posebno pozornost intenzivni obravnavi nedonosnih izpostavljenosti v skladu z usmeritvami regulatorja in strategijo banke na tem področju; . posodobila pristojnosti in odgovornosti nadzornega sveta glede dajanja soglasij k povečanju izpostavljenosti do posameznih strank oziroma skupin povezanih strank, določene v statutu banke, v skladu s predpisi in dodatno razširila na primere, ki jih je z vidika preudarnega upravljanja s tveganji smiselno obravnavati tudi na nadzornem svetu; . nadgradila spremljavo likvidnostnega in obrestnega tveganja. SID banka posebno pozornost posveča tudi tveganjem, ki izhajajo iz posojilnih skladov. Spodbujevalno-razvojna platforma, ki je bila razvita s strani SID banke, je instrument za prepletanje in razdelitev sredstev državnega proračuna za izvedbo finančnih ukrepov v okviru nacionalne in evropske javne politike. V okviru platforme banka izvaja ukrepe finančnega inženiringa, pri katerih država pokriva prvo izgubo (first loss). Naj-pomembnejše tveganje posojilnega sklada je kreditno tveganje. SID banka je tudi v letu 2016 za namen upravljanja kreditnega tveganja posojilnih skladov izvajala različne ukrepe, kot npr.: . odobravanje (sprememb) kreditov posojil-nega sklada skladno s pravilnikom o odobravanju naložbenih poslov; . izdelava bonitetnih ocen za kreditojemalce posojilnega sklada skladno s pravilnikom o ocenjevanju domačih in tujih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost; . v okviru četrtletnega poročanja odboru za upravljanje z bilanco in likvidnostjo o kreditnih tveganjih (interno poročanje) priprava ločenega pregleda kreditnega portfelja posojilnega sklada po bonitetnih ocenah in dejavnostih; . izvajanje vzorčnih pregledov namenske porabe sredstev za kredite posojilnega sklada na podlagi poročil upravičencev/ kreditojemalcev, skladno z internimi navodili. V prihodnjem letu bo SID banka na področju upravljanja tveganja posebno pozornost namenila dodatni avtomatizaciji poročil za notranje in zunanje poročanje ter postopkom vpeljave novih mednarodnih standardov raču-novodskega poročanja (Mednarodni standard računovodskega poročanja 9). V letu 2017 bo SID banka povečevala riziko apetit na področju kreditnega, obrestnega in valutnega tveganja, kar ji omogoča visoka sposobnost prevzemanja tveganj (ugodna kapitalska ustreznost) in visok količnik finančnega vzvoda. Nadgradnje trenutnih tehnik za upravljanje tveganj v smeri celovitosti in senzibilnosti sistema, upoštevajoč obseg, vrsto in kompleksnost poslov, so predvidene z različnimi aktivnostmi, kot so nadgradnja portfeljskega upravljanja tveganj, nadgradnja metodologije ocenjevanja profila tveganosti, prenova ICAAP/ILAAP, nadgradnja metodologije za oblikovanje oslabitev in rezervacij, opredelitev in izdelava scenarijev upravljanja likvidnosti ter nadgradnja merjenja obrestnega tveganja. Prav tako bo še naprej intenzivno obravnavala nedonosne izpostav-ljenosti ter ohranjala skrbno izvajanje kreditnega procesa in ustrezno kulturo upravljanja tveganj. V skladu s tržnim dogajanjem SID banka pričakuje, da bo imelo okolje tudi v letu 2017 pomemben vpliv predvsem na tveganje dobičkonosnosti, kot posledica še vedno nizkih obrestnih mer v euroobmočju, v primeru obrata tega trenda pa na obrestno tveganje. Glede na predvideno nadaljnjo stabilizacijo gospodarskih razmer se pričakuje tudi nadaljnje izboljšanje na področju kreditnega tveganja in s tem povezanega deleža nedonosnih izpostavljenosti. V imenu Republike Slovenije in za njen račun se v SID banki izvajajo tudi posli zavarovanja kreditov in investicij pred nemarketabilnimi nekomercialnimi in/ali komercialnimi riziki. Škodni rezultat se krije iz sredstev varnostnih rezerv, iz katerih se plačajo škode zavarovancem. Posli zavarovanja kreditov in investicij se zaradi preprečevanja konflikta interesov in čim večje učinkovitosti izvajajo v posebnem oddelku, ki je organizacijsko do ravni izvršnega direktorja oziroma uprave ločen od bančnega poslovanja, o poslih pa odloča in jih obravnava ločen odbor za posle za državni račun. Pravice sklepanja poslov so opredeljene podobno kot v bančnem delu, pri čemer o vseh poslih v vrednosti pet milijonov evrov in več odloča komisija za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja za politike zavarovanj v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v Zakonu o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov, omejujejo mogoči obseg nastale škode. Poleg tega SID banka z uporabo modela za upravljanje tveganj (tehniko tvegane vrednosti - VaR), na podlagi podatkov o sklenjenih zavarovanjih v imenu Republike Slovenije in za njen račun, izračunava višino potencialne škode in ocenjuje ustreznost višine sredstev varnostnih rezerv za pokrivanje teh škod, maksimalno potencialno škodo in vpliv novih zavarovanih transakcij na višino potencialnih škod. Za izračun ocene potencialnih škod iz naslova portfelja zavarovanj se uporablja metodologijo, ki temelji na koeficientih za verjetnost nastanka škodnega dogodka, tako za države kot tudi za posamezne dolžnike. Izračun verjetnosti neplačila za posamezno državo oziroma komitenta temelji na priznanih mednarodnih bonitetnih ocenah in pripadajočih prilagojenih verjetnostih neplačila Več o upravljanju tveganj je navedeno v 3. poglavju računovodskega dela poročila. 5 Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj V skladu s 435. členom (točka 1. e) Uredbe EU št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR) upravljalni organ, ki je s podpisom te izjave potrjuje ustreznost ureditve upravljanja tveganj v SID banki in Skupini SID banka, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu tveganosti in poslovni strategiji banke. Ureditev oziroma funkcija upravljanja tveganj je v organizacijski shemi banke organizacijsko ločena do nivoja izvršnega direktorja, ki pokriva le to področje in mora zagotoviti ustrezno uresničevanje ureditve upravljanja tveganj na ravni dnevnih dejavnosti banke ter o tem redno obveščati upravo. Zagotovljeno ima tudi redno sodelovanje na sejah nadzornega sveta v delu, ki se nanaša na problematiko tveganj in sejah komisije za tveganja in neposreden dostop do predsednice nadzornega sveta in predsednika komisije za tveganja za namen obveščanja o pomembnih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke. Ne glede na to je upravljalni organ banke (uprava in nadzorni svet) v celoti pristojen in odgovoren za opredelitev in sprejetje ureditve upravljanja tveganj ter redno pregledovanje njegove ustreznosti, vključno z zagotavljanjem posodabljanja v odvisnosti od vplivov dejavnikov notranjega in zunanjega okolja banke, in za nadzor nad uresničevanjem sprejetih strategij in politik upravljanja tveganj. Ljubljana, 3. 3. 2017 6 Strategija SID banke Skladno z vzpostavljenim strateškim načrto-vanjem, ki med drugim predvideva drsečo strategijo na triletni osnovi, so bili konec leta 2016 revidirani srednjeročni strateški načrti SID banke. Na tej podlagi je bila sprejeta Akcijska strategija SID banke za obdobje 2017 - 2019. Ključne zunanje okoliščine, ki jih je SID banka upoštevala pri spremembi strategije, so bile predvsem spremembe pri delovanju finančnih trgov in bančnega sistema v Sloveniji in tujini, hkrati pa izboljševanje gospodarskih razmer in pričakovanja o nadaljevanju gospodarske rasti v Sloveniji v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Med ključnimi notranjimi elementi, ki so spodbudili spremembe akcijske strategije, so bili predvsem prilagoditve poslovnega modela, produktov in načinov kreditiranja. Sestavni del akcijske strategije je tudi profil tveganosti, s katerim SID banka obvladuje tveganja tudi na strateški ravni. Poslanstvo, vizija in vrednote SID banka kot osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna finančna institucija razvija in izvaja finančnemu trgu dopolnilne dolgoročne finančne storitve in tako spodbuja konkurenčnost gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest ter trajnostni razvoj Slovenije. S spremljanjem podjetij skozi različne faze poslovanja in nudenjem prilagojenih finančnih storitev, SID banka omogoča ustrezne pogoje financiranja, kjer obstoječa tržna ponudba ni zadostna. S tem spodbuja uresničevanje priložnosti slovenskega gospodarstva tako doma kot v tujini, še zlasti za mala in srednja podjetja z visokim razvojnim potencialom. Finančna vrednost storitev za končne koristnike, uresničevanje strategije razvoja Slovenije in učinkovito izvajanje danih javnih pooblastil so temelj, na katerem SID banka izpolnjuje cilj biti učinkovita in cenjena partnerica za razvoj. SID banka si prizadeva za pregledno, učinkovito in družbenoodgovorno poslovanje, s posluhom do zaposlenih in notranje rasti družbe. Vrednote, kot so odgovornost, strokovnost, zavzetost, sodelovanje in ustvarjalnost so temeljna načela delovanja SID banke, ki zaposlene vodijo pri vsakdanjem delu, v medsebojnih odnosih ter v stikih s strankami in drugimi interesnimi skupinami. Ključne strateške usmeritve Tržni vidik S tržnega vidika je poglavitna naloga SID banke prilagajanje poslovnega modela novim gospodarskim razmeram in potrebam. Banka razvija novo generacijo okolju in izzivom časa prilagojenih finančnih storitev, ki bodo omogočale povečanje finančne vrednosti za končne koristnike in razvojne učinke na slovensko gospodarstvo. Pri tem bo velik poudarek še naprej namenjen dejavnemu prilagajanju obstoječih in razvijanju novih produktov v celotnem življenjskem ciklu podjetij. Nove produkte banka razvija predvsem na področjih malih in srednjih podjetij, financiranja infrastrukture, ekoloških programov, podpore finančnemu in poslovnemu prestrukturiranju gospodarstva ter kataliziranja kapitalskega trga. Poleg tega si bo banka prizadevala tudi za širitev finančnega inženiringa ter svetovalnega inženiringa in produktnega sodelovanja z drugimi slovenskimi javno-spodbujevalnimi institucijami in izbolj-šanje učinkovitosti alokacije povratnih proračunskih sredstev in sredstev evropske kohezijske politike. Na področju projektnega in investicijskega financiranja namerava banka prispevati k izgradnji ustrezne infrastrukture na nacionalni ravni, predvsem z vidika ustreznih finančnih shem, kot so npr. javno-zasebno partnerstvo, financiranje v okviru Investi-cijskega načrta za Evropo (EFSI sklad, t. i. blending sredstev, ipd). SID banka bo delovala predvsem tam, kjer bodo tržne vrzeli največje, podpora poslovnih bank pa okrnjena. Prav zato bo še naprej posebna pozornost namenjena tudi malim in srednje velikim podjetjem z visokim razvojnim potencialom oziroma potencialom rasti v srednja in velika podjetja. Slednje bo posledično vodilo v ustvarjanje novih delovnih mest in vzdržno rast gospodarstva. SID banka bo v novi strateški perspektivi prednostno razvijala programe z elementi državnih pomoči, kar pomeni omogočanje ugodnih pogojev financiranja tržnih vrzeli. SID banka ta cilj dosega z uporabo koncepta finančnega inženiringa, kjer banka lastna sredstva uporablja v kombinaciji z javnimi in zasebnimi sredstvi, s čimer dosega tudi ustrezne mehanizme delitve in obvladovanja tveganj. SID banka bo še naprej primarno skušala delovati na segmentu posrednega financiranja preko bank na podlagi posebej oblikovanih razvojno-spodbujevalnih programov. Le na področju tržnih vrzeli, kjer so banke še posebej nedejavne, bo povečevala delež neposrednega financiranja. Finančni vidik SID banka bo vodila politiko tveganj v klasičnem pomenu delovanja razvojnih bank: višje tveganje, daljša ročnost, nižje obrestne mere in donos. Kljub temu mora pri svojem delovanju tudi v prihodnje zagotavljati vzdržnost svojega poslovnega modela. To pomeni zagotavljanje obvladovanja vseh tveganj do te mere, da bo dosežena zahtevana stopnja varnosti ob hkratnem srednjeročnem ohranjanju pozitivnega rezultata. Banka si bo še naprej prizadevala za diverzifikacijo in uporabo novih ugodnih instrumentov za zagotavljanje dolgoročnih virov financiranja. Če bodo za financiranje zagotovljena tudi proračunska sredstva ali sredstva iz evropske kohezijske politike, bo banka lahko končnim koristnikom nudila ugodnejše pogoje financiranja. Ob pričakovani povrnitvi vzdržne gospodarske rasti se bo banka v prihodnje osredotočila na razvojni segment delovanja. Vloga SID banke se na ta način prilagaja cikličnim razmeram, ki jih opredeljujejo makrofinančne razmere, ki so se v zadnjih letih močno izboljšale. Postopno osredotočenje na razvojni segment delovanja bo SID banki omogočilo razvoj v smeri ključnega finančnega stebra novega slovenskega razvojnega modela. Kljub temu pa SID banka ostaja pripravljena, da v primeru poslabšanja gospodarskih razmer obnovi tudi aktivnosti svoje interventne vloge. SID banka bo še naprej skrbela za krepitev svojega kapitala in ohranjanje kapitalske ustreznosti, tudi zaradi pomembne vloge SID banke v slovenskem bančnem sistemu. Z vidika povečevanja kapitala je pomembna tudi stroškovna učinkovitost, ki jo bo banka v naslednjem obdobju zadržala na ustrezni ravni, čeprav bodo zaradi novih oblik delovanja potrebni dodatni resursi. Pri tem bo SID banka tudi v prihodnje ohranila konzervativno politiko oblikovanja oslabitev in rezervacij. Notranji vidik Z notranjega vidika so med prednostnimi strateškimi usmeritvami predvsem prilagoditev internih procesov novemu poslovnemu modelu, pospešen razvoj in standardizacija produktov ter nadaljnje prilagajanje delovanja v okviru zahtev Evropske komisije. Organizacijska kultura v banki se bo razvijala skladno z uveljavljanjem etičnih vrednot in visokih strokovnih standardov, dokončana bo tudi optimizacija organizacijske strukture. SID banka bo pri tem ohranjala notranjo kohezijo in krepila sodelovanje. Ob tem je ključnega pomena tudi upravljanje sistema kakovosti, ki omogoča učinkovito upravljanje notranje rasti in zmanjševanje operativnih tveganj. V informacijski tehnologiji bo poudarek na digitalizaciji postopkov, nadaljeval pa se bo tudi proces oblikovanja učinkovitega podatkovnega modela. SID banka bo še naprej stremela k zagotavljanju podatkovne integri-tete in razpoložljivosti kakovostnih podatkov, ki bodo omogočali ustrezne storitve in podporo tudi ob povečanem obsegu poslov. V letu 2017 namerava banka nadgraditi ključno IT strežniško infrastrukturo tako na primarni kot na rezervni lokaciji ter varnostno infrastrukturo za delovanje mobilne raču-nalniške opreme. Na področju aplikativne podpore bo banka vpeljala nove aplikacije in nadgradila obstoječe, tako za digitalno transformacijo internih procesov, procesov izmenjave podatkov s strankami kot za prilagoditev analitičnih aplikacij v luči sprememb MSRP 9. Vidik učenja in razvoja Med ključnimi strateškimi usmeritvami z vidika učenja in razvoja je predvsem razvoj kompetenc in izkoriščanje oziroma krepitev visokega povezovalnega momenta SID banke do gospodarstva, finančnega sektorja, javnega sektorja in razvojno-spodbujevalnega sistema. Pomembno bo tudi vzdrževanje strokovne mreže, ki jo je SID banka zgradila v preteklosti na finančnem, tehnično-tehnološkem in institucionalnem področju, predvsem zaradi prenosa dobrih praks. SID banka si bo prizade-vala vzdrževati in pridobivati kompetence na področjih oblikovanja in trženja finančnih instrumentov, črpanja kohezijskih sredstev, izvajanja svetovalne funkcije ter projektnega financiranja. Prav tako bo še naprej stremela k razvijanju »bazenov znanja« na vseh področjih delovanja, vključevanju v oblikovanje državnih razvojnih dokumentov in pozicioniranju kot relevantni mnenjski voditelj v javnih in strokovnih razpravah. SID banka bo še naprej uveljavljala koncepte odgovornega posojanja, svojo strategijo pa poskušala uveljavljati tudi v širšem okolju in tako po svojih močeh vplivati na razvoj širše družbe v smeri trajnostnega razvoja. Načrti za leto 2017 Sprejete strateške usmeritve in cilji so bili osnova za pripravo letnega operativnega plana in finančnega načrta banke, ki na operativni ravni podpirata izvajanje strateških ciljev. Pri izdelavi finančnega načrta so bile upoštevane predpostavke Strategije SID banke za obdobje 2017 - 2019, narejene na osnovi izbranega scenarija. Skladno s temeljnimi strateškimi usmeritvami banke bodo aktivnosti v letu 2017 usmerjene v nudenje finančnih storitev na segmentih, kjer so ugotovljene tržne vrzeli oziroma druge nepravilnosti trga tako z vidika proticikličnosti kot tudi razvojnih učinkov. Zaradi znižanja proticikličnih potreb financiranja bo banka v prihodnjem letu del svojih aktivnosti širila tudi na razvojni, zlasti pa na storitveni del, kjer želi SID banka prispevati k učinkovitejšemu prenosu spodbujevalnih programov EU v slovenski prostor in posredovanju sredstev evropske kohezijske politike ter povečati svojo vlogo pri oblikovanju ekonomske in razvojne politike. V skladu s predvidenim tržnim dogajanjem in nadaljnjem izboljševanjem ekonomsko-finančnega položaja ter rastjo gospodarstva, bo banka prilagodila bilančno vsoto in kreditni portfelj trenutni fazi gospodarskega cikla in manjši potrebi po izvajanju proticikličnih aktivnosti, upoštevaje tudi ugodno likvidnostno situacijo bank ter zmanjševanje kreditnih tveganj, kar zmanjšuje povpraševanje po kreditih SID banke. Pri kreditih strankam, ki niso banke, bo dan poudarek kreditom na podlagi ukrepov finančnega inženiringa, ki bo komitentom zagotovil ugodne vire za poslovanje in razvoj. Uravnoteženost poslovanja banke, ki se kaže skozi zagotavljanje kapitalske trdnosti, zadostne stroškovne učinkovitosti, vzdrževanje primerne likvidnosti ter proaktivno upravljanje vseh tveganj tudi v letu 2017 ostaja temelj prihodnjega delovanja SID banke. 7 Družbena odgovornost Poslanstvo SID banke Poslanstvo in delovanje SID banke je usmerjeno v doseganje širših družbenih ciljev, ki jih opredeljujejo vse tri komponente trajnostnega razvoja Slovenije: gospodarstvo, socialna varnost in skrb za okolje. Delovanje SID banke temelji na dolgoročnih razvojnih podlagah Republike Slovenije in Evropske unije, ki opredeljujejo prednostna področja z ustreznim družbenim soglasjem. Glavna vloga SID banke je spodbujanje trajnostnega razvoja Republike Slovenije tako, da prispeva k zagotavljanju dolgoročno vzdržne in stabilne gospodarske rasti preko zagotavljanja in nadgrajevanja sistema razvojnega financiranja. Skrb za družbeno odgovornost je integrirana v celotno delovanje SID banke in se izvaja v okviru vseh njenih aktivnosti. Vloga SID banke je posredovanje s financiranjem ali zavarovanjem na področjih tržnih vrzeli in s tem ustvarjanje širših družbenih koristi predvsem pri: . trajnostnem in uravnoteženem gospo-darskem razvoju Republike Slovenije; . raziskavah in inovacijah ter drugih oblikah gospodarsko-razvojnega delovanja; . sonaravnem razvoju z visoko stopnjo zaščite okolja in bivanja, javni in gospodarski infrastrukturi ter energetski učinkovitosti; . socialnem napredku, izobraževanju in zaposlovanju ter ohranjanju oziroma ustvarjanju novih delovnih mest; . drugih aktivnostih, ki prispevajo h gospo-darski rasti in trajnostnemu razvoju ter družbeni blaginji. Končni cilj delovanja banke je tako zagotoviti enake možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Banka na svojo vlogo in delovanje gleda z najmanj dveh vidikov. Medtem ko se zunanje, v okolje usmerjeno delovanje kaže na ravni gospodarstva in države v smeri podpore trajnostnih projektov posameznih programov financiranja SID banke, ji njeno notranje družbenoodgovorno ravnanje vseh zaposlenih pomaga izvajati njene osnovne dejavnosti in poslanstvo. Družbenoodgovorno delovanje do strank in okolja Učinki delovanja banke SID banka se je po svoji ustanovitvi, tudi zaradi potreb po njenih interventnih aktivnostih v krizi, hitro utrdila kot ena najpomembnejših ustanov slovenskega finančnega sistema. Ob uporabi metodologije iz neodvisne evalvacije aktivnosti SID banke za obdobje 2007–2010 je Skupina SID banka, brez upoštevanja jamstvenih shem, v letu 2016 s svojimi storitvami omogočila za 7,3 milijarde EUR prodaje slovenskih podjetij, 2,9 milijarde EUR BDP, 3,5 milijarde EUR izvoza in okoli 17.200 novih delovnih mest. Obseg teh učinkov izhaja iz osredotočenosti SID banke na delovanje na tržnih vrzelih finančnega sistema in razvojnih aktivnosti, kjer poslovni finančni sistem ne deluje v zadostni meri ali pa sploh ne deluje. Ob povečani vlogi v kriznem obdobju je SID banka postala tretja največja banka po bilančni vsoti in kapitalu ter druga po kreditiranju podjetij. Konsolidacija bančnega sistema, ki se kaže tudi v združevanju bank po krizi, in hkrati izjemno spodbujevalno naravnani denarni politiki ECB, naravno znižujta potrebo po velikem obsegu interventne vloge in osredotočenje na projekte, vezane na financiranje trajnostnega razvoja. Kljub temu je v letu 2016 SID banka še vedno zasedala četrto mesto po bilančni vsoti in eno od vodilnih vlog pri kreditiranju podjetij. Odgovorno posojanje SID banka v odločanje vgrajuje načela odgovornega posojanja, kar naj bi poleg presoje ekonomsko-finančnega položaja vključevalo tudi presojo petih bilanc kreditojemalcev: intelektualne, surovinske, okoljske, energetske in inovacijske. Na ta način je omogočena celovita ocena tveganj z vidika trajnostnega razvoja. SID banka poleg načrtovanega prilagajanja svoje kreditne aktivnosti vzporedno razvija in uvaja sistemske rešitve, svojo ponudbo pa vsebinsko in tehnično prilagaja spreminjajočim se potrebam končnih upravičencev in poslovnih bank, ko te nastopajo kot posredniki namenskih virov SID banke. SID banka je koncept odgovornega posojanja v praksi vgradila v notranje postopke odločanja. Kot razvojna banka zasleduje predvsem trajnost in samozadostnost, ne pa dobičkonosnosti, s čimer lahko zagotavlja ugodne finančne pogoje svojih spodbujevalnih programov. Celoten dobiček se skladno z ZSIRB reinvestira in namenja dodatnemu financiranju gospodarstva. Vloga SID banke zato ni podpiranje vseh poslov, temveč le tistih, ki izkazujejo ekonomsko in finančno upravičenost, hkrati pa imajo vključeno komponento trajnostnega razvoja. Koncept odgovornega posojanja se kaže tudi v zagotavljanju dodane vrednosti storitev banke, ki jo ta zagotavlja z naslednjimi vzvodi: . raznovrstnost lastnih finančnih virov; . učinkovita uporaba in alokacija finančnih sredstev; . programi z daljšo ročnostjo in večjim prevzemanjem tveganj končnih koristnikov; . nižja cena storitev in drugi ugodnejši pogoji; . sofinanciranje in nastopanje kot spodbujevalni dejavnik, skupaj z drugimi finančnimi ustanovami; . spodbujanje delovanja zasebnega sektorja v smeri trajnostnega razvoja in povečevanje njegovih kapacitet; . prenos finančnih ugodnosti na končne koristnike; . razvoj finančnih instrumentov, prilagojenih potrebam slovenskega gospodarstva; . doseganje pozitivnih zunanjih učinkov (družbenih koristi); . povezovanje z drugimi javno-spodbujevalnimi institucijami; . svetovanje. Pri poslovanju s strankami oziroma na konkretnih projektih je posebna pozornost namenjena preprečevanju korupcije ter okoljevarstveni politiki. Banka se zaveda svojega posebnega položaja tudi z vidika potencialnega izkrivljanja proste konkurence, zato pri izvajanju svojih dejavnosti izvaja ukrepe, ki preprečujejo konkuriranje poslovnim finančnim institucijam na trgu. Aktivnosti SID banke so torej že v osnovi vzpostavljene v kar se da dopolnilni okvir ostalim tržnim udeležencem. Dostopnost storitev Zaradi svojih javnih funkcij skuša banka uresničiti načelo enakega dostopa oziroma enakega obravnavanja vseh uporabnikov njenih storitev, kar pomeni enake storitve pod enakimi pogoji vsem enako upravičenim subjektom (načelo nediskriminatornosti). Posebna pozornost je namenjena tudi ustrezni regionalni razpršitvi razvojnih sredstev. Da bi omogočila ustrezen dostop končnih koristnikov do finančnih storitev za projekte trajnostnega razvoja, je SID banka pri ponudbi svojih produktov oziroma programov tudi v letu 2016 zasledovala koncept pokritja ključnih faz proizvodne verige, kjer nastopajo tržne vrzeli – od obratnega kapitala, raziskav in razvoja, investicij, pa vse do prodaje na domačih in tujih trgih oziroma celo do dokončnega poplačila tako nastalih terjatev. V letu 2016 je banka izvajala nove in obstoječe kreditne in zavarovalne produkte za: . financiranje malih in srednjih podjetij; . financiranje tehnološko-razvojnih projektov; . financiranje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije; . financiranje infrastrukturnih in okolje-varstvenih projektov občin; . zavarovanje kreditov za pripravo na izvoz; . zavarovanje izvoznih kreditov ob smernic OECD na področju uradno podprtih izvoznih kreditov. Stanovske zaveze in sodelovanje Medbančni dogovori in priporočila, ki krepijo dobre prakse, pravila in načela bančne stroke, prispevajo k dolgoročno vzdržnemu poslo- vanju, odgovornemu posojanju, varnosti in likvidnosti v bančnem sektorju, s tem pa tudi širše. Zato daje banka takim dogovorom s finančnimi ustanovami na nacionalni in tudi mednarodni ravni ustrezen pomen ter dejavno sodeluje pri izmenjavi informacij, dobrih poslovnih praks in uveljavljanju stanovskih vrednot. Za SID banko so zlasti pomembni dogovori Združenja bank Slovenije ter drugih domačih in tujih bančnih združenj, katerih članica je. Banka je članica več mednarodnih združenj finančnih ustanov, na primer EAPB, ELTI, NEFI in Bernske unije. Skupaj z več kot 50 drugimi članicami Bernske unije se je s posebno izjavo zavezala, da si bo prizadevala za visoke etične standarde in vrednote združenja ter izvajala svoje dejavnosti strokovno, finančno odgo-vorno in spoštljivo do okolja. SID banka je z namenom krepitve sodelovanja z evropskimi institucijami v letu 2015 postala delničarka Evropskega investicijskega sklada (EIF). Konec 2016 so na jesenski skupščini evropskega združenja javnih bank (EAPB), katerega aktivna članica je SID banka, za člana upravnega odbora imenovali predsednika uprave SID banke mag. Sibila Svilana, ki je pristojen za Srednjo in Vzhodno Evropo. SID banka je kot izvajalka vključena v informativni seznam nacionalnih projektov za financiranje iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) na področju spodbujanja energetske prenove državnih in drugih stavb ter financiranja malih in srednje velikih podjetij s kvazi-lastniškim kapitalom. Področje svetovanja SID banka krepi s sodelovanjem v Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe (EIAH), kjer nastopa kot nacionalna vstopna točka za podporo investicijskim projektom, zlasti v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Tako je v letu 2016 SID banka skupaj z goriško energetsko agencijo GOLEA izpeljala prvi projekt v okviru Junckerjevega načrta, v katerem je bila uspešno pridobljena tehnična pomoč EIB za projekte v skupni vrednosti 45 milijonov evrov. V domačem institucionalnem okolju je SID banka kot ustanovna članica skupaj s še dvaindvajsetimi drugimi ustanovnimi članicami iz gospodarstva, bančništva, akademske sfere ter regionalnimi in lokalnimi organizacijami aktivna v evropskemu gospodarskemu interesnemu združenju Slovensko inovacijsko stičišče (SIS). Temeljne naloge SISa so povezovanje različnih akterjev na področju inovacij (od ideje do produkcije preko financiranja do končnega kupca), izvajanje aktivnosti za izboljšanje slovenskega inovativnega in podjetniškega okolja ter podpora in aktivno sodelovanje pri izvedbi posameznih projektov, povezanih z inovacijsko dejavnostjo. Končni namen SISa je, da se za čim večje število inovacijskih projektov izvede tudi faza industrializacije oz. komercializacije. Komuniciranje z zunanjimi javnostmi SID banka kot spodbujevalna in razvojna banka namenja veliko pozornost preglednosti svojega poslovanja in temu ustrezno odprtemu komuniciranju. Največjo pozornost pri komuniciranju navzven banka namenja poslovni javnosti, predvsem poslovnim partnerjem. SID banka skrbi za celovito obveščanje o svojih programih in možnostih pridobitve njenih sredstev. Poleg sporočil za medije ter obveščanja prek spletne strani je SID banka za podjetja, banke in občine v letu 2016 organizirala predstavitve novih in obstoječih produktov ter skrbela za redno obveščanje in nadgradnjo poslovnih odnosov s podjetji in drugimi bankami, ki posredujejo sredstva SID banke podjetjem. Predstavniki SID banke so se aktivno udeleževali in sodelovali na različnih dogodkih, seminarjih, konferencah, okroglih mizah ipd., kjer so obravnavali teme, pomembne za področja dejavnosti SID banke, kot so izvoz, razvoj, energetika, okolje, konkurenčno podjetništvo in drugo. Okolju prijazna družba SID banka deluje z vidika varovanja okolja in energetske učinkovitosti družbenoodgovorno tudi navznoter. Tudi v letu 2016 je pripravila energetsko-okoljsko bilanco, izračun ogljičnega odtisa in spremljala še druge kazalnike družbene odgovornosti. Z navedenim banka meri izvajanje ukrepov in doseganje ciljev pri izvajanju družbene odgovornosti. SID banka je v letu 2016 večino sredstev, namenjenih novoletnemu obdarovanju poslovnih partnerjev, namenila donaciji za Univerzitetni klinični center Ljubljana, in sicer enoti intenzivne nege oddelka za travma-tologijo, za nakup medicinske opreme, s katero bi paraliziranim bolnikom s poškodbo vratnega dela hrbtenjače zagotovili varnejšo, hitrejšo in uspešnejšo rehabilitacijo. Na ta način želi SID banka prispevati k boljši kakovosti življenja prebivalcev Slovenije in s tem uresničevati zaveze družbenoodgovornega delovanja. Družbenoodgovorno delovanje v banki SID banka se zaveda, da družbeno-odgovornega delovanja ni mogoče ustrezno razvijati brez uveljavljanja osebne odgovornosti vseh posameznikov v organizaciji. Zaradi tega se v SID banki na vseh ravneh spodbuja zavedanje o osebni in družbeni odgovornosti kot življenjskem slogu posameznika in tudi celotne organizacije v vseh vidikih njenega delovanja. To upošteva tudi politika družbene odgovornosti v SID banki, ki je bila sprejeta v njenem najširšem, celovitem pojmovanju. S formalno obvezujočim dokumentom je poudarjena vloga celotnega kolektiva pri njenem uresničevanju, postavljeni pa so tudi temelji sistematičnega upravljanja njenih vsebin. Stalno nadgradnjo ukrepov na področju družbene odgovornosti izvaja banka tudi s procesom strateško-operativnega planiranja. Tako je SID banka sprejela politiko upravljanja banke, utemeljeno na družbenoodgovornem delovanju tudi navznoter. Ta izpostavlja vred-note družbe, referenčni kodeks upravljanja, sodelovanje z vsemi deležniki, politiko transakcij med družbo in povezanimi osebami, zavezo o ugotavljanju nasprotja interesov in neodvisnosti upravnih in nadzornih organov, ocenjevanje učinkovitosti in varovanje inte-resov zaposlenih. Kodeks etičnih vrednot in standardov podrobno ureja načela in pravila, po katerih se ravnajo banka, njeni organi in bančni delavci pri opravljanju svojih nalog v odnosu do strank, do drugih bank, do gospodarskega okolja in znotraj banke. Kodeks potrjuje uveljavljeno prakso spodbujanja ustrezne organizacijske kulture, pozitivnega ravnanja in odnosa zaposlenih pri opravljanju nalog. Poseben poudarek daje kodeks tudi družbeni odgovornosti in odnosu do okolja. Notranje komuniciranje SID banka izvaja visoko specializirano dejavnost, zato je za njeno uspešno delovanje ključno, da zaposleni razumejo in podpirajo njeno delovanje, k čemur lahko prispeva tudi učinkovita in odprta komunikacija. V banki so uveljavljene različne oblike obveščanja in komunikacije z zaposlenimi, od neposrednega komuniciranja med vodstvom in zaposlenimi (npr. redni interni sestanki in srečanja zaposlenih z upravo, sestanki s sindikatom), do dostopa do elektronskih zbirk podatkov, obveščanja preko interne elektronske pošte in četrtletnega izhajanja internega glasila Cekin. Odgovornost do zaposlenih Banka zaposlenim omogoča gibljiv delovni čas, kar omogoča lažje usklajevanje službenega in zasebnega življenja. Posebna pozornost je namenjena tudi osnovnim pravicam za-poslenih, njihovi varnosti in zdravju, pogojem dela, socialni varnosti, osebnemu in stro-kovnemu razvoju, socialnemu dialogu in medsebojnim odnosom. Na področju varnosti in zdravja zaposlenih je SID banka v letu 2016 nadaljevala z izvajanjem predhodnih usmerjenih in rednih obdobnih zdravniških pregledov za vse zaposlene. Izvaja tudi redno strokovno usposabljanje za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost, ki se ga morajo obvezno udeležiti vsi zaposleni. V banki z aktivnostmi v okviru promocije zdravja na delovnem mestu skrbimo za zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu. Pri izplačevanju plač in drugih stroškov dela zaposlenim se upoštevata veljavna zakonodaja in bančna kolektivna pogodba, medtem ko nagrajevanje uspešnosti in napredovanja ureja podjetniška kolektivna pogodba. Tudi v letu 2016 je banka nadaljevala s prakso plačila premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene. V SID banki je posebna pozornost namenjena področju razvoja zaposlenih. S tem si SID banka prizadeva zadržati izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo, primerno razvitosti in strateškim ciljem banke. Stimulativni sistem nagrajevanja dodatno prispeva k učinkovitemu prilagajanju zaposlenih spremembam in izzivom v organizaciji in okolju ter zaposlenim zagotavlja dovolj stimulativno delovno okolje, ki jim bo tudi v prihodnje ponujalo dovolj strokovnih izzivov. Del dolgoročnega vlaganja v zagotavljanje kakovostne strukture je tudi sistem kompetenc za posamezna delovna mesta v okviru kompleksne funkcijske strukture SID banke kot razvojne banke. Z zaposlenimi so bili opravljeni letni razvojni razgovori, ki so osnova za oceno razvojnega potenciala posameznika, opredelitev ključnih kadrov in izdelavo letnega načrta izobraževanja. Banka lahko s tem pravočasno zazna potrebe po novih znanjih ter lažje načrtuje ciljno usposabljanje in izobraževanje za posameznike in tudi skupine zaposlenih. Ena od usmeritev akcijske strategije SID banke je tudi spodbujanje pridobivanja potrebnih znanj in veščin ter njihov prenos v prakso. V letu 2016 se je različnih oblik izobraževanja udeležilo 99 odstotkov zaposlenih, kar je večji delež kot v letu 2015. Velik poudarek se posveča tudi internemu prenosu novo pridobljenih znanj in evalvaciji izobraževanja. V kontekstu notranje družbene odgovornosti skuša banka z letnimi razgovori in srečanji zaposlenih izvajati oziroma živeti vrednote banke v vsakdanjem življenju in delu zaposlenih. Hkrati se zaposleni udeležujejo raznih srečanj in okroglih miz, na katerih promovirajo svoje poslovne vrednote trajnostnega razvoja in etičnega delovanja kot osnove za družbenoodgovorno in trajnostno bančništvo. V letu 2016 je zaposlovanje potekalo skladno z letnim načrtom zaposlovanja in usmeritvami akcijske strategije, ki temeljijo predvsem na prilagajanju zaposlovanja rasti obsega poslovanja in razvoju novih produktov, zaposlovanju strokovnjakov s specifičnimi znanji in izkušnjami ter zadržanju sposobnih in perspektivnih kadrov v banki. V letu 2016 se je v SID banki na novo zaposlilo 15 sodelavcev, pretežno kot nadomestitve sodelavcev, ki so se upokojili ali našli nove izzive izven banke, deloma pa kot odgovor na potrebe in izzive, ki jih narekujejo nove naloge in pričakovanja deležnikov. Konec leta je bilo v banki 162 zaposlenih, od tega 108 žensk in 54 moških, povprečno število zaposlenih v letu 2016 je bilo 161. 8 Poslovanje v letu 2016 8.1 Makroekonomsko okolje v letu 20165 5 Podatki iz javno dostopnih publikacij SURS, Banke Slovenije, UMAR in EK, izdanih do objave letnega poročila Mednarodno okolje V letu 2016 se je nadaljevalo izboljševanje globalnih gospodarskih razmer, čeprav je bila gospodarska rast nekoliko nižja kot leto poprej. Razpoložljivi podatki kažejo na rast svetovnega BDP okoli treh odstotkov. Težave v gospodarstvih držav v razvoju so manj prisotne kot v letu 2015, ko so rast zavirale strukturne ovire in makroekonomska neravno-vesja, v državah izvoznicah surovin pa nizke cene le-teh. V posameznih delih sveta je rast omejevalo naraščanje geopolitičnih napetosti. Rast se je nekoliko znižala v večjem delu gospodarsko razvitih držav, kljub še vedno ugodno nizkim cenam surovin, zelo ugodnim pogojem financiranja, izboljševanju razmer na trgu dela, povečevanju zaupanja ter zmanjšanju zaviralnih vplivov, ki so posledica razdolževanja zasebnega sektorja in konsolidacije javnih financ. Tudi v evrskem območju se je rast v letu 2016 nekoliko znižala in dosegla 1,7 odstotka. K temu je v največji meri prispevalo domače povpraševanje, zlasti zasebne potrošnje. Glavna zaviralca gospodarskega okrevanja v euroobmočju sta vseeno še naprej bili umirjena rast v nastajajočih tržnih gospo-darstvih in umirjena svetovna trgovinska menjava. Evropska komisija predvideva, da se bo v letu 2017 gospodarska rast prehodno celo nekoliko znižala, nato pa dosegla 1,8 odstotka v letu 2018. Učinki ukrepov spodbujevalno naravnane denarne politike ECB so se v realnem gospodarstvu kazali v ugodnih kreditnih pogojih, kar je deloma spodbudilo kreditiranje in, ob relativno visoki izkoriščenosti proiz-vodnih kapacitet, povečalo podjetniške investicije. Visoka likvidnost na finančnih trgih je močno pospešila tudi izdajanje podjetniških vrednostnih papirjev v evrskem območju. Nizke cene nafte, ki ugodno prispevajo k dobičkonosnosti podjetij in postopna krepitev kupne moči gospodinjstev, so ob hkratnem zniževanju brezposelnosti spodbudile zasebno potrošnjo. Inflacija je v letu 2016 dosegla 0,2 odstotka, za prihodnji dve leti pa je pričakovati dvig na okoli odstotek in pol, v največji meri zaradi porasta cen energentov in nepredelane hrane. K izboljšanju denarnih in kreditnih kazalnikov so prispevale nizke obrestne mere, ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja ECB in razširjeni program nakupa vrednostnih papirjev. Stroški bančnega financiranja so dosegli najnižje vrednosti, potem ko so se zniževali več let zapored. Banke so zmanjšanje cen virov postopoma prenašale naprej v obliki nižjih posojilnih obrestnih mer, čeprav zaradi negativnih obrestnih mer na nekaterih segmentih aktive in njihove relativno nizke profitabilnosti, manj kot v predhodnih letih. Ugodni posojilni pogoji so podpirali okrevanje rasti posojil, razlike med obrestnimi merami za posojila med državami pa so se še zmanjšale. Proračunski saldo euroobmočja se je zaradi ugodnih gospodarskih gibanj, nizkih obrestnih mer in ukrepov fiskalne konsolidacije rahlo izboljšal. Trend zniževanja se bo z doseženih slabih dveh odstotkov BDP zniževal na raven okoli odstotka in pol do leta 2018, prav tako pa naj bi se zniževala bruto zadolženost držav evrskega območja, z 91,5 odstotka v letu 2016 na raven pod 90 odstotkov do leta 2018. Ob ukrepih fiskalne konsolidacije sta denarna politika in izboljševanje makro-ekonomskih razmer prispevala tudi k vzdrževanju relativno majhnih razlik pri zahtevanih donosih držav evrskega območja. Slovensko gospodarstvo Po povišanju za 2,3 odstotka v letu 2015, se je rast BDP v letu 2016 povišala na 2,5 odstotka. Pozitivna rast BDP od začetka leta 2013 prispeva tudi k zniževanju brezposelnosti in rasti zaposlenosti za skoraj 2 odstotka. Glavni dejavnik rasti BDP je ob nadaljnji rasti tujega povpraševanja in izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ostal izvoz, vendar je v letu 2016 k rasti povpraševanja močno prispevala tudi potrošnja gospodinjstev. Realna rast izvoza blaga in storitev se je v letu 2016 še nekoliko povišala in dosegla skoraj 6 odstotkov. Ob hkratnem močnem izboljšanju pogojev menjave se je tekoči račun plačilne bilance še povečal in presegel 6 odstotkov BDP. Svoj prispevek k rasti je v letu 2016 prispevala tudi zasebna potrošnja, ki se je povišala za preko 2 odstotka, ob povišanju razpoložljivega dohodka in izboljšanju razpolo-ženja potrošnikov, ki ga spodbujajo ugodnejše razmere na trgu dela. Ugodna gospodarska pričakovanja se kažejo tudi v povečevanju zalog. Po drugi strani je močno upadla raven investicij, za okoli 4 odstotke, predvsem v povezavi z upadom javnih investicij in prenehanjem črpanja EU sredstev ob izteku prejšnje finančne perspektive. Izboljševanje razmer na trgu dela je bilo v letu 2016 na podobno ugodni ravni kot v letu 2015. Poleg rasti števila delovno aktivnih se je povečevanje povpraševanja po delovni sili odrazilo tudi v znižanju stopnje brezposelnosti z 9 odstotkov na 8,4 odstotka, taka tendenca zniževanja brezposelnosti pa naj bi se ohranjala tudi v prihodnjih letih. Rast produktivnosti in nekoliko višja inflacija naj bi namreč preko zniževanja realnih stroškov dela na enoto proizvoda tudi v prihodnjih letih povečevala konkurenčnost gospodarstva. Harmonizirani indeks cen življenjskih potreb-ščin je v drugi polovici leta 2016 dosegel nizko medletno rast. Kljub temu je bila povprečna letna inflacija negativna, po tem ko je v letu 2015 znašala -0,8 odstotne točke. Zvišanje je predvsem posledica gibanja cen energentov, nekaj pa so k zvišanju prispevale tudi cene nepredelane hrane. Skupna inflacija se je tako ob koncu približala kazalnikom osnovne inflacije, nekoliko pod en odstotek. Taka raven osnovne inflacije odraža predvsem relativno šibke notranje stroškovne pritiske in zmerno rast potrošnje. Javnofinančni primanjkljaj, ki se je v 2015 prvič po nastopu krize znižal pod maastrichtsko mejo treh odstotkov, se je v letu 2016 še dodatno znižal, na okoli 2 odstotka BDP. Znižanje primanjkljaja je skladno s postopno konsolidacijo javnih financ in izboljšanjem gospodarskih razmer, tudi razmer na trgu dela. Na tej osnovi so bili prihodki višji od pričakovanja, hkrati pa je k zmanjšanju deficita prispevalo močno znižanje izdatkov za investicije in plačil obresti. Po drugi strani so se povečale nekatere kategorije izdatkov, predvsem izdatki za plače, za okoli 5 odstotkov. Bruto dolg države je dosegel 80,9 odstotka BDP, za dobri dve odstotni točki manj kot v letu 2015, v prihodnjih letih pa naj bi se zniževanje nadaljevalo. Bančno okolje Razmere v bančnem sistemu so se v zadnjih letih izboljšale pod vplivom ugodnejšega makroekonomskega okolja, ob tem, da je obsežna rekapitalizacija, izvedena ob koncu 2013, prekinila negotovosti v zvezi z solventnostjo bank. Ugodno makroekonomsko okolje prispeva k znižanju kreditnega tveganja, kar povečuje vrednost bančnih naložb in prehodno močno prispeva k dobičkonosnosti bank. Skupaj z vplivom zaključenega procesa likvidacije Factor banke in Probanke ter njihovo pripojitvijo DUTB je bil delež terjatev v zamudi nad 90 dni v letu 2016 znižan pod 6 odstotkov, pri majhnih in srednjih podjetjih pa se je znižal pod 16 odstotkov. Kapitalska ustreznost je temu primerno visoka, na ravni 19 odstotkov na konsolidirani osnovi, nad povprečjem evrskega območja. Po drugi strani pa je poslovanje bank vedno bolj oteženo zaradi nizkih in padajočih obrestnih mer ter krčenja obsega kreditiranja. Slednje se kaže v vedno večji izpostavljenosti bančnega sistema do prihodkovnega tveganja v prihodnjem srednje-ročnem obdobju. Pri bančnih virih se je zaključil močan trend razdolževanja bank do tujine. Na nizko likvidnostno tveganje in tveganje financiranja sta ugodno vplivala visoka presežna likvidnost in razpoložljivost virov likvidnosti prek nestandardnih ukrepov ECB. Vloge ne-bančnega sektorja so ohranile pozitivno medletno rast, tako da so ob koncu leta predstavljale že okoli 70 odstotkov bilančne vsote bank. Posledično se je še znižalo razmerje med posojili in vlogami in je doseglo raven precej pod 80 odstotkov. Večji delež vlog nebančnega sektorja hkrati znižuje povprečno ročnost virov bank. Kljub izboljšanju razmer v bančnem sistemu in ugodnejšim pogojem financiranja se je nadaljevalo zmanjševanje kreditiranja podjetij. Krčenje posojil nebančnemu sektorju je, ob upoštevanju dinamike slabitev, doseglo slabih 5 odstotkov, raven posojil nebančnemu sektorju pa se je gibala pod 55 odstotki bilančne vsote bank. Pri tem so bila posojila nefinančnim družbam v letu 2016 nižja za preko 10 odstotkov. Znižuje se predvsem povpraševanje po kratkoročnih posojilih, s tem pa narašča delež dolgoročnejših posojil, kjer se je zniževanje v letu 2016 ustavilo. Znižane obrestne mere posojil, nizka zadolženost gospodinjstev in boljše razmere na trgu dela pomembno prispevajo k ugodni dinamiki posojil gospodinjstvom, postopno okrevanje trga nepremičnin pa dodatno spodbuja rast stanovanjskih posojil. Kreditna aktivnost bank do gospodinjstev se postopoma krepi in je ob koncu 2016 dosegla medletno rast okoli 3 odstotke. Povečujejo se tako stanovanjska kot potrošniška posojila, pri čemer se je rast potrošniških posojil v letu 2016 okrepila. Med dejavniki ponudbe posojil izstopajo močno znižanje posojilnih obrestnih mer v letih 2014 in 2015, deloma pa tudi v letu 2016. Obrestne mere za novo odobrena posojila podjetjem se v povprečju gibajo na ravni med 2 in 3 odstotki. Razmik v višini obrestnih mer slovenskih bank v primerjavi z evrskim območjem se je s tem močno znižal, čeprav še veno ostaja na ravni okoli odstotne točke, skladno z nekoliko večjim kreditnim tveganjem. Banke ohranjajo strožje kreditne standarde pri kreditiranju bolj tveganih komitentov, tako glede na bonitetno oceno komitenta kot glede na velikost podjetja. K procesu zniževanja aktivnih obrestnih mer je v veliki meri prispevalo zniževanje pasivnih obrestnih mer bank. Obrestne mere na obstoječe vloge nefinančnim družbam in gospodinjstvom znašajo ob koncu leta le še okoli pol odstotka. Močan obrat je v zadnjih letih nastal tudi na strani povpraševanja podjetij po posojilih, saj ta na letni ravni neto varčujejo in vračajo sredstva ostalim sektorjem. To kaže na močno prilagoditev podjetij v smeri povečevanja deleža aktivnosti, ki ga financirajo z lastnimi sredstvi, hkrati pa znižujejo zadolženost. Ta proces se sicer postopoma zaključuje, saj presežek varčevanja podjetij v letu 2016 dosega le še polovico presežka iz leta 2015. Najbolj se znižuje povpraševanje po kratkoročnih posojilih, ob tem da podjetja povečujejo obseg likvidnih naložb, predvsem gotovine in vlog. Na negativno dinamiko posojil v določeni meri vplivajo tudi zaveze bank prejemnic državne pomoči, dane Evropski komisiji glede krčenja obsega poslovanja. Vpliv zunanjega okolja na poslovanje SID banke in Skupine SID banka Kljub splošnemu izboljšanju v makro-ekonomskem okolju so bile razmere, ki opredeljujejo izvajanje trgu dopolnilnih fi-nančnih storitev SID banke, v 2016 še vedno neugodne. Nadaljevanje procesa razdolževanja podjetij in zmanjševanje kreditiranja podjetij s strani bank, pomanjkanje investicij na mikro in makro ravni, delovanje v okviru izjemno spodbujevalne denarne politike ter prisotnost negativnih obrestnih mer na krajših ročnostih je zahtevalo nadaljevanje prilagajanja poslovnega modela. Dodatno je banko k temu sililo tudi ustrezno prilagajanje potrebam gospodarskega cikla, ki po predhodni izjemni rasti interventnega delovanja SID banke, v fazi izboljševanja gospodarskih razmer pomeni zmanjševanje vloge oz. velikosti aktivnosti SID banke. Posredovanje razvojnih sredstev v gospo-darstvo je ob upoštevanju konsolidacije slovenskega bančnega sistema, dostopnosti poceni sredstev ECB, nizkih depozitnih obrestnih merah in naraščanju varčevanja, tako s strani prebivalstva kot podjetniškega sektorja, v veliki meri oteženo. Razmerje med krediti in vlogami se je pri poslovnih bankah že znižalo pod 0,8, kar je povzročilo zelo nizko potrebo bank po zunanjih virih financiranja, s tem pa tudi nizko naklonjenost do namenskih virov financiranja SID banke. Finančna prednost sredstev SID banke je tako dolga ročnost sredstev, ki jih ponuja za spodbujanje namenskega financiranja, glede na šibko investicijsko dejavnost v državi pa je tudi za tovrstne vire povpraševanje podjetij pri bankah omejeno. SID banka je sicer v zadnjih letih še okrepila svojo ponudbo na tem delu financiranja in dodatno razvila nekaj novih razvojnih produktov, vendar le-ti ne morejo nadomestiti znižanja kreditov iz obdobja kriznega delovanja banke. Nadaljevanje razdolževanja poslovnih bank do SID banke je bilo delno upočasnjeno s prevzemom administrativnih bremen, ki spremljajo namenska sredstva ter prilagajanjem kreditnih linij na nove cenovne pogoje. Ne glede na izboljševanje pogojev financiranja podjetniški sektor še naprej varčuje in se razdolžuje. Neto dolžniška medsektorska pozicija podjetij od leta 2013 podjetjem poleg razdolževanja omogoča v povprečju samostojno financiranje vedno večjega dela proizvodnje in investicij. Ne glede na to tržne vrzeli na nekaterih segmentih financiranja še vedno terjajo prisotnost razvojne banke, še posebej na področju MSP s slabšo boniteto, nizko sposobnostjo zavarovanj posojil ali s potrebo po daljših ročnostih. Banke so sicer postale bistveno agresivnejše pri naslavljanju obstoječega povpraševanja po posojilih s strani podjetij, vendar praviloma le v segmentu podjetij z boljšimi bonitetnimi ocenami. Temu ustrezno se je prilagodila tudi SID banka in se usmerila predvsem v segment, kjer je tržna vrzel največja. SID banka zato razvija politiko in ukrepe, ki zagotavljajo njen nastop na področju tržnih vrzeli, s tem pa preprečuje, da bi njena aktivnost povzročala izrivanje poslovnih bank iz segmenta trga, ki deluje ustrezno. Poleg prilagajanja obstoječe ponudbe je SID banka v letu 2016 pripravila dva nova produkta. Z razvojnim posojilom za kapitalsko utrjevanje malih in srednjih podjetij SID banka omogoča perspektivnim podjetjem z nizko kapitalsko ustreznostjo, da pridejo do cenovno dostopnih virov financiranja, izboljšajo ročnostno strukturo virov ter se postopno kapitalsko okrepijo in uvajajo (nov) perspektiven poslovni model. Ob izteku posojila morajo biti ta podjetja sposobna dostopati do virov financiranja pri komercialnih bankah. Gre za ugodno dolgoročno posojilo do 12 let, z dolgim moratorijem na odplačevanje glavnice, ki temelji na osnovi finančnega inženiringa s sredstvi SID banke in MGRT. SID banka je pripravila tudi novo posojilo, s katerim prednostno v sodelovanju z bankami nudi ugodno financiranje zelo dolgih ročnosti za občinske infrastrukturne projekte. 8.2 Poslovanje SID banke 8.2.1 Viri in likvidnost SID banka kot specializirana bančna institucija z garancijo Republike Slovenije pridobiva dolgoročne vire predvsem na mednarodnih finančnih trgih in pri sorodnih bančnih institucijah. Pri zadolževanju banka izbira instrumente zadolževanja, ki omogočajo prilagodljivost zadolževanja potrebam poslov financiranja. Tako je za zadolževanje SID banke značilna raznolikost glede ročnosti, velikosti in dinamike izdaj obveznic oziroma črpanj odobrenih kreditnih linij. Banka si na kapitalskih trgih prizadeva pridobiti dolgoročne vire, ki so cenovno primerljivi z viri Republike Slovenije, z upoštevanjem mini-malnih pribitkov nad zadolževanjem države. SID banka se v letu 2016 ni zadolževala na mednarodnih finančnih trgih, saj je namensko zadolževanje pokrilo letne potrebe po virih sredstev. SID banka veliko pozornost posveča tudi aktivnemu upravljanju bančnih obveznosti, predvsem zmanjševanju tveganja refinan-ciranja najetih sredstev. V tem letu je SID banki zapadlo kar nekaj obveznosti, ki izvirajo iz instrumentov, najetih na finančnih trgih. Tako je SID banka v marcu 2016 poplačala dve zapadli lastni obveznici v skupni nominalni vrednosti 260 milijonov EUR. Poleg tega je v letu 2016 banka poleg 260 milijonov EUR redno zapadlih zadolžnic poplačala še za 20 milijonov EUR zadolžnic, ki jih je predčasno odkupila. Predčasno je odplačala tudi najeta sredstva pri ECB (ciljno usmerjena operacija dolgoročnejšega refinanciranja, t. i. TLTRO). Banka se je v letu 2016, v manjših zneskih in na kratek rok, občasno zadolževala tudi na medbančnem denarnem trgu pri domačih in tujih poslovnih bankah. Na ta način je kratkoročno uravnavala likvidnost ter izko-riščala razmere negativnih obrestnih mer. SID banka je z namenom ustvarjanja nove vrednosti za ciljne skupine končnih upra-vičencev v kreditne linije SID banke vključevala tudi posebne dolgoročne namenske vire sredstev Evropske investicijske banke (dve novi zadolžitvi v skupni višini 100 milijonov EUR), nemške razvojne banke KfW (zadolžitev v višini 50 milijonov EUR), Razvojne banke Sveta Evrope (začetek postopka zadolžitve v višini 50 milijonov EUR) ter MGRT. S tem je banka prispevala k nadaljnjemu zagotavljanju ugodnih srednje- in dolgoročnih virov za podjetja, zlasti za mikro, mala in srednje velika podjetja, učinkovitejšemu prenosu sredstev h končnim upravičencem in posredno hitrejši preobrazbi podjetij pri spreminjanju in uvajanju novih poslovnih modelov. Naložbe SID banke za zagotavljanje likvidnosti so konec leta 2016 znašale 1.116.723 tisoč EUR oziroma 43,8 odstotka celotne aktive. 70 odstotkov naložb obsega portfelj vrednostnih papirjev v višini 777.676 tisoč EUR, preostanek v višini 339.047 tisoč EUR pa se nanaša na depozite pri domačih in tujih poslovnih bankah ter sredstva na računu pri centralni banki. Naložbe v vrednostne papirje so sestavljene večinoma iz slovenskih in tujih državnih obveznic ter tržnih obveznic drugih izdaja-teljev, pri čemer so skoraj v celoti nominirane v evrih. Pri investiranju v vrednostne papirje daje banka prednost naložbam, ki jih lahko uporabi za sklepanje repo poslov na trgu in pri Evropski centralni banki ter naložbam, ki se na podlagi sklepov Banke Slovenije štejejo v prvi razred pri izračunu likvidnostnih količnikov. Banka praviloma nalaga likvidna sredstva v naložbe, ki imajo najmanj investicijsko bonitetno oceno, pri čemer ima 74 odstotkov vseh naložb na dan 31. 12. 2016 bonitetno oceno najmanj BBB minus ali več. Približno 16 odstotkov naložb z bonitetno oceno BBB minus ali manj predstavljajo dani depoziti in kratkoročni vrednostni papirji domačih bank, preostanek pa državne obveznice evropskih držav in vrednostni papirji domačih nefinančnih institucij. Po stanju na dan 31. 12. 2016 je bilo vrednostnih papirjev s fiksno obrestno mero 92,8 odstotka, medtem ko so bili ostali vrednostni papirji z brezkuponsko obrestno mero (zakladne menice, komercialni zapisi) ali pa so imeli spremenljivo obrestno mero, vezano na Euribor. 8.2.2 Financiranje SID banka je v letu 2016 izvajala večino financiranja končnih upravičencev na podlagi dolgoročnega namenskega financiranja preko bank in sicer skladno z nameni, opredeljenimi v ZSIRB. V preostalem delu neposrednega namenskega kreditiranja podjetij in ostalih strank je SID banka, razen redkih izjem, večinoma izvajala financiranje bodisi v okviru prijavljenih shem državne pomoči ali v obliki sofinanciranja podjetij skupaj z drugimi bankami. Način in obseg izvajanja storitev financiranja je banka oblikovala dopolnilno glede na pre-poznane tržne vrzeli, potrebe trga in dejavnost preostalih finančnih institucij. Dopolnilna ponudba storitev financiranja je temeljila na že uveljavljenih instrumentih financiranja, kot so namenski krediti poslovnim bankam, krediti s statusom državne pomoči ali brez nje, odkupi terjatev, vstopi v dolg in druge oblike prevzema tveganj, projektno financiranje, izvozni krediti ipd. Neto dani krediti skupaj so po stanju konec leta 2016 znašali 1.415.552 tisoč EUR (2015: 1.598.971 tisoč EUR) in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2015 zmanjšali za 11,5 odstotka. Poslovne banke v vlogi posrednikov na področju financiranja ostajajo tudi v letu 2016 najpomembnejši partnerji SID banke s 56,9-odstotnim deležem v njenem kreditnem portfelju (2015: 62,1-odstotni delež). Konec leta 2016 se je tako stanje kreditov, danih bankam, glede na predhodno leto znižalo in je znašalo 804.989 tisoč EUR. Upad deleža kreditov bankam od leta 2013 dalje je odraz tako širših makroekonomskih razmer in stanja v gospodarstvu kot tudi specifične vloge proticikličnega delovanja banke. SID banka je v letih finančne krize rasla hitreje ter imela tudi višji delež te postavke v primerjavi z drugimi primerljivimi nacionalnimi razvojnimi bankami v EU, kar se je v letu 2016 uravnotežilo. Neposredno financiranje predstavlja manjši del kreditnega portfelja, vendar se njegov delež, glede na dogajanje na trgu, tudi v letu 2016 povečuje. Glede na leto 2015 so se krediti zvišali za 0,8 odstotka. Krediti strankam, ki niso banke, ob koncu leta 2016 znašajo 610.563 tisoč EUR in predstavljajo 43,1 odstotka kreditnega portfelja, kar je 5,2 odstotne točke več kot v letu 2015 (2015: 37,9 odstotka). V letu 2016 se je neposredno financiranje izvajalo predvsem v obliki specializiranih kreditnih linij za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov, raziskav, razvoja in inovacij, naložb in zaposlovanja, energetske učinkovitosti, razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij in okolju prijaznih javnih investicij na lokalnem nivoju. Kljub ugodnejšemu makroekonomskemu okolju glede na predhodna leta ostaja kreditno tveganje tudi v letu 2016 relativno visoko, nadaljevalo pa se je tudi zmanjševanje absorpcijske sposobnosti poslovnih bank in končnih upravičencev, ki je bilo predvsem odraz: . nadaljevanja in zaključitve posameznih aktivnosti v okviru sanacije bančnega sistema (konsolidacija, združevanje in spremembe lastništev); . stanja bančnega okolja (okolje nizkih donosov, nizkih in padajočih obrestnih mer ter sistemsko krčenje obsega kreditiranja); . zahtev in pogojev poslovanja bančnega sistema (viri, likvidnost, kreditna aktivnost ECB, visoka izpostavljenost bank do posameznih sektorjev oziroma panog); . delovanja gospodarstva (nizek obseg investicij v razvoj in raziskave, višjo energijsko učinkovitost in okoljevarstvo in s tem zmanjšanje povpraševanja po namenskih kreditih, ki jih skladno z dodeljenimi mandati lahko zagotavlja SID banka; primanjkljaj lastnega kapitala, namenjenega (so)financiranju investicij, pomanjkanje ustreznih zavarovanj za kredite podjetjem); . prekrivanja podpornih instrumentov države na nekaterih področjih. SID banka je zato nadaljevala s preusmer-janjem poslovnega modela v smeri razvojnega financiranja in kompleksnejših shem delovanja, predvsem v smeri projektnega financiranja in svetovalnih storitev, na področju posredovanja virov preko bank pa prilagajala ponudbo ter okrepila funkcijo administrativno tehnične pomoči posrednikom. Banka je bila v okviru Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH) tudi v preteklem letu vstopna točka za Naložbeni načrt za Evropo, ki je del Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Z ostalimi deležniki je krepila sodelovanje pri pripravi in realizaciji večjih izvoznih projektov, odpiranju novih trgov za slovensko gospo-darstvo, z razvojnimi posojili pospeševala krepitev kapitaliziranosti mikro, malih in srednje velikih podjetij ter se vključevala v iniciative na področju krožnega gospodarstva, okoljevarstva in energijske učinkovitosti. Kreditne linije, ki se posredujejo preko bank, so prilagojene načinu financiranja ter specifičnim pogojem pridobljenih namenskih virov, skladno s tem so oblikovani tudi pogoji za končne upravičence. SID banka je tudi v letu 2016 nadaljevala z nadgrajevanjem sodelovanja s poslovnimi bankami, v tem okviru predvsem prilagajala in optimizirala obstoječo ponudbo, upoštevaje tudi regula-torne okvire, oblikovala dodatne specializirane kreditne linije in poenostavila izvajanje. V sodelovanju z Evropsko investicijsko banko je SID banka v letu 2016 prek posrednega financiranja nadaljevala tudi z dvema programoma, ki se izvajata v sodelovanju s poslovnimi bankami, in sicer s programom za financiranje ukrepov v energijsko učinkovitost na stanovanjskem področju za fizične osebe v okvirni višini 10 milijonov EUR letno in programom dolgoročnega financiranja malih in srednje velikih podjetij ter podjetij do 3000 zaposlenih (t. i. MID Cap podjetij), ki je v letu 2016 na podlagi mešane strukture virov dosegel skupno razpoložljivo vrednost v višini 210 milijonov EUR (2015: 100 milijonov EUR). Struktura kreditnega portfelja banke po ročnosti odraža usmerjenost SID banke v dejavnosti, skladne z ZSIRB in ZZFMGP. Skoraj vsi krediti so dolgoročni in s spremenljivo obrestno mero, delež kratkoročnih kreditov in kreditov s fiksno obrestno mero je zanemarljiv. SID banka je v letu 2016 ohranila kakovost produktov, ki se izraža kot kombinacija ročnosti, zneskov, cenovnih pogojev in učinkovite logistike postopka odobritve, ter zagotavljala namensko plasiranje sredstev, skladno z vlogo, poslanstvom in mandati SID banke. Kljub še vedno nizki kreditni sposobnosti in prisotnosti kapitalskega krča, je SID banka uvajala nove produkte in izvajala koncepte odgovornega posojanja ter s tem izboljševala kakovost finančnih rešitev za večjo konkurenčnost gospodarstva. Ciljne skupine končnih upravičencev S sredstvi SID banke je bilo v letu 2016 neposredno in posredno preko bank skupaj financiranih 553 končnih upravičencev s sedežem v Republiki Sloveniji v skupni vrednosti 290,2 milijona EUR. Skupno število vseh s strani SID banke posredno in neposredno podprtih končnih upravičencev je konec leta 2016 tako skupaj znašalo 2022. Sredstva so bila namenjena predvsem spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij, ohranjanju in odpiranju delovnih mest, rasti podjetij, predvsem malih in srednje velikih, energetski učinkovitosti, zmanjševanju onesnaževanja in večji zaščiti okolja. Glede na glavne namene je bilo 67,9 odstotka vrednosti vseh novih kreditov danih za razvoj konkurenčnega gospodarstva. Glede na velikost podjetij je bilo skupaj podprtih 509 malih in srednjih podjetij s sedežem v Republiki Sloveniji (91,2 odstotka vseh kreditojemalcev) v obsegu 170,1 milijona EUR (58,8 odstotka kreditov), od tega 71 samostojnih podjetnikov in podjetnic (14 odstotkov vseh malih in srednjih podjetij) v obsegu 7,8 milijona EUR (0,5 odstotka vseh novih kreditov za mala in srednja podjetja). Z vidika regionalne razpršenosti kreditov, odobrenih kreditojemalcem s sedežem v Republiki Sloveniji, je bilo največ novih kreditov danih kreditojemalcem iz savinjske regije (31,8 odstotka), sledijo osrednje-slovenska (25,6 odstotka) in gorenjska regija (9,1 odstotka), podravska regija (7 odstotkov), obalno-kraška (4,7 odstotka) in druge regije (21,8 odstotka). Med kreditojemalci so prevladovala podjetja iz predelovalnih dejavnosti (35,9 odstotka vred-nosti vseh novih kreditov), sledijo promet in skladiščenje (23,6 odstotka vrednosti vseh novih kreditov), trgovina (13,5 odstotka vrednosti vseh novih kreditov) in druge dejavnosti (27 odstotkov vseh novih kreditov). Produkti na osnovi finančnega inženiringa SID banka za izvajanje finančnih ukrepov in instrumentov nacionalnih in evropskih javnih politik izvaja sklop finančnih instrumentov, ki temeljijo na povratnih oblikah spodbud (npr. posojilo z elementi državnih pomoči ali brez njih) s kombinacijo lastnih, proračunskih in drugih ugodnih virov sredstev. Banka je v letu 2016 skupaj z MGRT izvajala sedem ukrepov finančnega inženiringa (sedem specializiranih kreditnih linij). Poleg aktivne kreditne linije za neposredno financiranje tehnološko-razvojnih projektov, dveh kreditnih linij za financiranje tekočega poslovanja malih in srednje velikih podjetij, kreditne linije za financiranje naložb in zaposlovanja malih in srednje velikih podjetij, kreditne linije za financiranje raziskav, razvoja in inovacij malih in srednje velikih podjetij je SID banka v 2016 uvedla še dve novi kreditni liniji, namenjeni neposrednemu financiranju malih in srednje velikih podjetij, eno za financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja malih in srednje velikih podjetij ter drugo za financiranje naložb in kapitalskega utrjevanja malih in srednje velikih podjetij. Novi kreditni liniji temeljita na principu ugodnega dolgoročnega posojila z dolgim moratorijem na odplačilo glavnice. Poleg tipičnih razvojnih učinkov glede na ciljne vsebine na tržnih vrzelih (investicije, raziskave, razvoj, inovacije, dolgoročni obratni kapital) je glavni namen produkta omogočiti podjetjem z nizko kapitalsko ustreznostjo, da izboljšajo ročnostno strukturo dolgov, se postopno kapitalsko okrepijo in uvajajo (nov) perspektiven poslovni model. Omenjene kreditne linije praviloma vsebujejo elemente državne pomoči, ki se odražajo v ugodnih obrestnih merah kreditov. Z vsemi sedmimi kreditnimi linijami je SID banka v letu 2016 tudi z neposrednim financiranjem izkazala podporo malim in srednje velikim podjetjem ter razvojno naravnanim podjetjem. V letu 2016 je bilo v okviru skladov finančnega inženiringa plasiranih 117,1 milijona EUR novih sredstev v obliki kreditov. Neto dani krediti so ob koncu leta 2016 znašali skupaj 164,6 milijona EUR. Tehtana povprečna ročnost kreditov je znašala 7,1 leta, tehtan povprečen pribitek nad referenčno obrestno mero pa 2,37 odstotne točke. Uporabljena vira sredstev MGRT in Evropske investicijske banke sta bila ključna za zniževanje stroškov financiranja končnim upravičencem. Z enim evrom vira ministrstva je bilo na voljo 3,8 evra osnovnega kreditnega potenciala. SID banka in MGRT sta s temi ukrepi financiranja izboljšala dostopnost do dolgoročnih virov za financiranje mikro, malih in srednje velikih podjetij ter razvojnih projektov, ki temeljijo na lastni raziskovalno-razvojni dejavnosti podjetij za povečevanje njihovih inovacijskih in konkurenčnih spo-sobnosti, vključno z vstopanjem na nove trge in v nove povezave. Z uvajanjem povratnih oblik financiranja in kombiniranjem virov sredstev SID banka zagotavlja ugodne pogoje kreditiranja za slovensko gospodarstvo (ročnost, obrestna mera, zavarovanja) ter multiplikacijski in revolving učinek na sredstva državnega proračuna. SID banka je v letu 2016 v okviru možnih nadgradenj ponudbe in zagotavljanja dodane vrednosti za gospodarstvo in finančne posrednike preučila dodatne možne modele podpore in s tem povezane potrebne vsebinsko tehnične prilagoditve, v tem okviru predvsem možne intenzivnejše vključevanje SID banke v izvajanje finančnih instrumentov v okviru evropske kohezijske politike 2014 - 2020. Skladno s trendom na ravni EU glede prehoda iz nepovratnih v povratne oblike financiranja je tudi Slovenija v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020 opredelila del sredstev za izvajanje finančnih instrumentov (438 milijonov EUR od približno treh milijard EUR). Kljub postopnemu prehodu na povratne oblike financiranja bo SID banka tudi v prihodnje soočena z izrivanjem njenih instrumentov oziroma konkurenco s strani nepovratnih sredstev. 8.2.3 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki SID banka kot pooblaščena institucija zavaruje v imenu Republike Slovenije in za njen račun tiste komercialne in nekomercialne oziroma politične (nemarketabilne) rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizičnosti zasebni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. Skladno z regulativo Evropske unije se kot nemarketabilni štejejo komercialni in politični riziki v državah OECD z ročnostjo več kot dve leti ter vsi riziki v državah, ki niso članice OECD. Vloga Republike Slovenije je na področju nemarketabilnih rizikov ključna, saj večina teh izvoznih poslov, predvsem srednjeročnih, brez takega zavarovanja ne bi bila izvedena. Z ustreznim zavarovanjem lahko izvozniki in investitorji tudi v bolj tveganih državah zmanjšujejo tveganja iz poslovanja in s tem ustvarjajo višjo dodano vrednost. Obseg zavarovanih poslov Obseg zavarovanih poslov pred ne-marketabilnimi rizki je v letu 2016 znašal 538.889 tisoč EUR in predstavlja vrednostno 16,4-odstotno znižanje v primerjavi s predhodnim letom, kar je predvsem posledica že omenjenih makroekonomskih razmer ter naslednjih konkretnih dejavnikov: . nerealizaciji napovedanih velikih poslov slovenskih izvoznikov; . večjemu interesu privatnih pozavarovateljev za pozavarovanje rizikov iz držav, ki niso članice EU oziroma OECD; . večja pripravljenost komercialnih bank, da financirajo izvoznike brez zavarovanj; . nizka investicijska dejavnost podjetij; . predčasne odpovedi nekaterih večjih zavarovalnih pogodb na področju izhodnih investicij; . odplačevanja zavarovanih posojil. Nizko realizacijo zavarovalnih poslov v zadnjih letih gre deloma pripisati tudi strukturnim spremembam bančnega sektorja, saj je v Sloveniji, razen SID banke, malo bank, ki bi izvajale izvozno financiranje. Dodatno je potrebno upoštevati, da je slovenska ekonomija majhna, zato lahko izpad enega ali dveh večjih poslov predstavlja vrednostno veliko odstopanje realizacije med obdobji. To še posebej velja za leto 2016, ko se nista realizirala dva velika izvozna posla, napovedana leto prej. Realiziran obseg predstavlja 5,4 odstotka največjega možnega zneska novo prevzetih letnih obveznosti, opredeljenega v ZZFMGP6. 6 Skladno z ZZFMGP predpisanim limitom v zvezi z obsegom novih obveznosti, prevzetih v posameznem koledarskem letu, le-te ne smejo presegati 1/3 zadnje uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva (v letu 2015 znaša izvoz 30.064 milijonov EUR, vir: UMAR 2016). Obseg novih zavarovanih poslov v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 znaša 538.898.546 EUR in je v okviru zakonsko predpisanega limita po ZZFMGP, ki znaša 10.021.333.334 EUR. V strukturi realiziranega obsega zavarovanih poslov ima največji, 56,6-odstotni delež pozavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev (obnovljiva zavarovanja kratkoročnih nemarke-tabilnih rizikov), zavarovanje izhodnih investicij predstavlja 34,8 odstotka, preostalo je zavarovanje kratkoročnih in srednjeročnih kreditov, garancij in priprave na izvoz, katerega obseg se je v letu 2016 v primerjavi s preteklim letom povečal za 163,1 odstotka. V letu 2016 se je največji del zavarovanj nanašal na posle v Rusiji, sledita Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Upoštevaje vsa zavarovanja, ki jih izvajajo družbe v Skupini SID banka (PKZ izvaja zavarovanja marketabilnih rizikov, SID banka pa zavarovanja nemarketabilnih rizikov) je znašala ocena pokritosti izvoza blaga in storitev z zavarovanji za leto 2016 15,8 odstotka. Za isto obdobje je znašala pokritost vseh slovenskih investicij z zavarovanjem SID banke 0,1 odstotka, ob upoštevanju nedelničarskih posojil za investicije v tujini pa je znašal odstotek pokritosti 3,3 odstotka. Kljub temu, da se zadnja leta obseg zavarovanih poslov znižuje, nudi SID banka ustrezno podporo gospodarstvu, ki se prilagaja novim pokriznim razmeram oz. iz nekdanjih večjih poslov prehaja v manjše. Število koristnikov zavarovanja se vsako leto viša, izpad obsega zavarovanih poslov zaradi stečaja velikih slovenskih gradbenikov se vsako leto nadomešča z drugimi manjšimi posli. Zmanjše-vanje obsega zavarovanih investicij v letošnjem letu je SID banka uspela deloma kompenzirati z večjim zavarovanjem izvoznih kreditov, kjer so izgledi za naprej glede na povpraševanje optimistični. Glavni cilj poslo-vanja je čim večja podpora izvozu oz. investicijam v tujino ob istočasnem ohranjanju dolgoročnega praga rentabilnosti. Zavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev in garancij Na področju (po)zavarovanja izvoznih terjatev, garancij in priprave na izvoz se je obseg kratkoročnih zavarovanj (318.803 tisoč EUR) v primerjavi z letom 2015 znižal za 18,7 odstotka. Večina kratkoročnih zavarovanj se nanaša na pozavarovanje kratkoročnih obnovljivih izvoz-nih terjatev skladno s sklenjeno pozavarovalno pogodbo med SID banko in hčerinsko zavarovalnico PKZ ter med SID banko in Zavarovalnico Triglav (na podlagi sklenjene pozavarovalne pogodbe SID banka krije le tiste rizike, ki s strani zasebnih pozavarovateljev zaradi zasedenosti razpoložljivih kapacitet niso sprejemljivi za pozavarovanje - nemarketabilni riziki), medtem ko se le manjši del nanaša na zavarovanje individualnih izvoznih poslov. Realiziran obseg tovrstnih zavarovanj v letu 2016 se v največjem deležu nanaša na podporo izvoznih poslov na področju Rusije, sledijo Ukrajina, Belorusija, Kazahstan in druge države. Izpostavljenost iz naslova teh (po)zavarovanj je konec leta 2016 znašala 269.509 tisoč EUR, kar predstavlja 3,6-odstotno povečanje v primerjavi s stanjem konec leta 2015 (260.134 tisoč EUR). Nadaljevanje trenda višanja izpostavljenosti in nižjega obsega (po)zavarovanih kratkoročnih izvoznih poslov je posledica kombinacije povečevanja veljavnih limitov in podaljševanja plačilnih rokov s kupci. Podaljševanje plačilnih rokov je pripeljalo do tega, da so izvozniki v enem letu izvozili manj blaga in posledično prijavili manj prometa kot predhodno leto. To je veljalo predvsem za izvoznike, ki so dejavni na ruskem trgu. Nižjemu obsegu (po)zavarovanih terjatev v letu 2016 je sledila realizirana (po)zavarovalna premija. Le-ta se je znižala za 18,3 odstotka na 1.675 tisoč EUR, predvsem zaradi nižjih cen zavarovanja, ki so jih primarni zavarovatelji dogovorili s svojimi zavarovanci v pogodbah. Kljub nižjemu obsegu zavarovanih terjatev so bili doseženi nekateri drugi cilji, kot so razpršitev prevzetih tveganj z vidika zavarovanja terjatev do večjega števila tujih dolžnikov, večje število podprtih izvoznikov (preko 80 podjetij) ter drugi. Skladno s trendi preteklih let je bilo tudi v letu 2016 poleg kritja nekomercialnih rizikov, ki jih zasebni trg ni bil pripravljen prevzeti (npr. Iran, Uzbekistan, Argentina, Turkmenistan, Tadžikistan, idr.), izvedeno zavarovanje komercialnih rizikov na ruskem trgu (distribu-terji farmacevtskih izdelkov). Zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov Največji del zavarovanih srednjeročnih kreditov, garancij in kreditov za pripravo na izvoz v 2016 se je nanašal na proizvode zračnih plovil, lesno in kovinsko obdelovalnih strojev in opreme, izvoz hladilnih naprav, izvoz namenskih strojev za izdelavo kovin, vodnih turbin, mobilnih domov, storitve inženirske dejavnosti in tehničnega svetovanja ter telekomunikacijske opreme. Največ srednjeročnih poslov je bilo zavarovano s kupci iz držav Belorusija, Turkmenistan, BiH, Uganda, Indija in Srbija. Obseg zavarovanih srednjeročnih izvoznih kreditov niha iz leta v leto zaradi majhnega števila letno realiziranih projektov in njihove velikosti. V letu 2016 se je obseg realiziranih zavarovanj na področju srednjeročnih izvoznih poslov (kreditov, garancij in priprave na izvoz) v primerjavi z letom prej več kot podvojil in je znašal 32.361 tisoč EUR (2015: 12.300 tisoč EUR). Obetajoči trend rasti srednjeročnih zavarovanj je povezan predvsem z večjo aktivnostjo malih in srednje velikih podjetij na tujih trgih, predvsem na novih, in večjo prepoznavnostjo storitev SID banke. Izpostavljenost iz zavarovanj srednjeročnih izvoznih kreditov, garancij in priprave na izvoz (sklenjene zavarovalne police in obljube) je na dan 31. 12. 2016 znašala 47.972 tisoč EUR, pri čemer med državami po izpostavljenosti s 38,4-odstotnim deležem prevladuje Belorusija. V letu 2016 so znašale premije iz naslova teh zavarovanj 468 tisoč EUR in so bile skladno z višjim realiziranim obsegom tovrstnih izvoznih poslov v primerjavi s predhodnim letom višje za 39,5 odstotka. Plačane škode iz zavarovanja srednjeročnih izvoznih kreditov so znašale 391 tisoč EUR. V letu 2017 se pričakuje največja rast prav na področju zavarovanja srednjeročnih poslov. Ocena rasti temelji na povečani izvozni aktivnosti gospodarstva, ki se bo po pričakovanjih nadaljevala tudi v letu 2017. Predvideva se, da bodo slovenska podjetja resneje vstopila na tretje trge, pri čemer se računa predvsem na Afriko in Bližnji vzhod. Po načrtih pa bodo dejavna tudi na območju držav bivše Sovjetske zveze in bivše Jugoslavije. Pričakuje se tudi aktivnejša vloga slovenskih bank pri dogovarjanju poslov izvoznega financiranja oziroma podpiranja slovenskih izvoznikov. Zavarovanje investicij v tujini Obseg zavarovanih izhodnih investicij je v letu 2016 dosegel vrednost 187.735 tisoč EUR, pri čemer so v obseg zavarovanj vključene tako na novo zavarovane izhodne investicije, kot tudi obnove že zavarovanih investicij, ki vsebinsko pomenijo na novo zavarovane investicije. Obseg se je v primerjavi s predhodnim letom znižal za 21,7 odstotka, kar je predvsem posledica zmanjšanih investicijskih ciklusov podjetij, približevanja ključnih držav EU in s tem nižanja rizičnosti, odplačevanja zavarovanih posojil in predčasne odpovedi nekaterih večjih zavarovalnih polic. Povpraševanj po zavarovanju vlaganj v zadnjih letih skoraj ni več. Temu botruje zmanjševanje tveganj v državah bivše Jugoslavije, ki se približujejo strukturam Evropske unije. Države bivše Jugoslavije so namreč predstavljale največji ciljni trg za investicije slovenskih podjetij. Slovenska podjetja so za izvedbo internacionalizacije svojih poslovnih funkcij našle alternativne načine, ki so stroškovno učinkovitejši in za razliko od neposrednih investicij vežejo manjši obseg sredstev. Izpostavljenost iz naslova zavarovanj investicij je konec leta 2016 znašala 166.896 tisoč EUR in je bila za 12 odstotkov nižja kot ob koncu predhodnega leta. Znižanje izpostavljenosti iz naslova izhodnih investicij v letu 2016 izhaja iz enakih vzrokov kot znižanje obsega zavarovanja. V strukturi zavarovanih investicij predstavljajo največji delež investicije na Hrvaškem, sledijo Bosna in Hercegovina ter Združene države Amerike. V letu 2016 so se premije iz naslova zavarovanja investicij znižale za 34,8 odstotka na 1.125 tisoč EUR, kar je skladno z znižanim obsegom zavarovanja. V 2017 je pričakovati občasna povpraševanja po zavarovanju projektnega financiranja z elementi zavarovanja investicij, predvsem na področju izkoriščanja obnovljivih virov ener-gije. Vrednostno bo šlo za nizke vsote, ki ne bodo presegale zneskov, ki letno zapadejo preko amortizacijskih načrtov zavarovanih investicij. Zato bo na področju zavarovanja investicij obseg nižji tudi v naslednjem letu. Izpostavljenost Izpostavljenost iz naslova veljavnih zavaro-valnih polic je ob koncu 2016 znašala 477.596 tisoč EUR. Izpostavljenost iz naslova danih zavezujočih obljub za zavarovanje, ki se v skladu z ZZFMGP prišteva k skupni neto izpostavljenosti, je znašala 11.428 tisoč EUR. Skupna izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni račun in izdanih zavezujočih obljub za zavarovanje je konec 2016 znašala 489.024 tisoč EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2015 znižala za 5,8 odstotka. Razlogi za manjšo izpostavljenost vsebinsko večinoma sovpadajo z elementi, ki botrujejo nižjemu obsegu realiziranih zavarovanj. V tem pogledu leto 2016 izstopa po številu zapadlih zavaro-valnih polic (zavarovanih srednjeročnih kreditov, lastniških deležev in nedelničarskih posojil) kakor tudi predčasnih odpovedi zavarovanja. Razloge za predčasne odpovedi je potrebno iskati v zniževanju rizičnosti ciljnih držav, s čimer se je znižal interes za zavarovanje lastniških deležev. K temu je dodatno pripomogel še stroškovni vidik, saj je zavarovanje posojil v relaciji do stroškovne učinkovitosti podjetij v podrejenem položaju. Znesek izpostavljenosti predstavlja 23,3 odstotka limita, opredeljenega v Zakonu o izvrševanju proračuna RS (ZIPRS) za leto 2016 in 1,6 odstotka limita, ki ga opredeljuje ZZFMGP.7 7 Skladno z ZIPRS določenim limitom največjega možnega obsega obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, oziroma izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovanj in obljub znaša 2.100 milijonov EUR. Neto izpostavljenost iz veljavnih zavarovanj in obljub na dan 31. 12. 2016 znaša 489.024.406 EUR. Skladno z ZZFMGP predpisanim limitom v zvezi z obsegom vseh prevzetih in veljavnih obveznosti iz naslova zavarovanja, aktivnega pozavarovanja in retrocesije, drugih poslov, garancij in drugih jamstev, le-ta ne sme presegati uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva (v letu 2015 znaša izvoz 30.064 milijonov EUR, vir: UMAR 2016). Neto izpostavljenost iz veljavnih zavarovanj in obljub na dan 31. 12. 2016 znaša 489.024.406 EUR. V zavarovalnem portfelju je bila v letu 2016 najvišja izpostavljenost izkazana do Rusije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Zavarovalno-tehnične postavke in rezultat poslovanja Zavarovalne premije in provizije iz zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki so v letu 2016 znašale 3.291 tisoč EUR in so se v primerjavi z letom 2015 znižale za 20,4 odstotka. Nižja zavarovalna premija sledi nižjemu obsegu zavarovanih poslov in strukturi zavarovalnih produktov. V strukturi plačane premije največji odstotek predstavlja (po)zavarovanje kratko-ročnih izvoznih terjatev, sledijo premije za investicije in srednjeročna zavarovanja, pri čemer so premijske stopnje za kratkoročna zavarovanja bistveno nižje od srednjeročnih zavarovanj ali investicij. Prihodki iz obdelovalnih provizij so zanemarljivi, saj jih SID banka skladno s poslovno politiko in veljavnimi ceniki v primeru izvedbe posameznih izvoznih poslov oziroma investicij všteje v premijo. Plačane škode v letu 2016 so znašale 458 tisoč EUR, kar je bistveno manj kot leto prej (2015: 6.134 tisoč EUR). Pretežni del se nanaša na izplačano škodo v Ukrajini v višini 390 tisoč EUR iz naslova zavarovanja kredita tujemu kupcu. Preostali del predstavlja škodo v Ugandi, po shemi pozavarovanja kratkoročnih terjatev. Manjši del zneska pripada še stroškom izterjav že plačanih škod iz preteklih let (Srbija, Azerbajdžan, Hrvaška, Kazahstan, Ukrajina in Grčija). Obseg škod v obravnavi (vloženi odškodninski zahtevki) po stanju na dan 31. 12. 2016 znaša 1.274 tisoč EUR oz. 478 tisoč EUR manj kot konec leta 2015. Obseg potencialnih škod (4.549 tisoč EUR) se je v letu 2016 glede na leto 2015 povečal za 2.724 tisoč EUR, večji del potencialnih škod pa izhaja iz (po)zavarovanih kratkoročnih terjatev. Rezultat poslovanja za državni račun je bil v letu 2016 ponovno pozitiven in je rezultat prejetih regresov v višini 8.568 tisoč EUR. Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 12.206 tisoč EUR (v 2015: -1.254 tisoč EUR). Varnostne rezerve Varnostne rezerve za SID banko oziroma Republiko Slovenijo predstavljajo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden izplačane zavarovalnine iz naslova zavarovanja za račun Republike Slovenije bremenijo državni proračun. Varnostne rezerve so konec leta 2016 znašale 130.249 tisoč EUR in so se v primerjavi s predhodnim letom povečale za 12.206 tisoč EUR kot posledica pozitivnega rezultata poslovanja. Glede na naložbeno politiko morajo biti sredstva varnostnih rezerv naložena v likvidne naložbe najmanj v višini, ki predstavlja vsoto potencialnih škod in škod v obravnavi iz naslova nemarketabilnih zavarovanj oziroma predstavlja najmanj 20 odstotkov vseh naložb sredstev varnostnih rezerv. Kot likvidne naložbe se štejejo dolžniški vrednostni papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu ter vse druge dolžniške oblike naložb, katerih preostala zapadlost je krajša od enega leta. Jamstvena shema za podjetja Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShemRS) je bil v letu 2009 vzpostavljen sistem izdajanja državnih jamstev za obveznosti gospodarskih družb bonitetnih razredov A, B in C iz naslova dolgoročnih kreditov, najetih pri poslovnih bankah. Zakonski rok za izdajanje jamstev se je zaključil 31. 12. 2010. SID banka je skladno z zakonskimi pooblastili tudi v letu 2016 aktivno upravljala portfelj iz naslova ZJShemRS. Banka je v letu 2016 prejela 9 vlog za obravnavo sprememb, ob izpolnjenih pogojih je izdala štiri soglasja za spremembo kreditnih pogojev kreditov z jamstvom Republike Slovenije, dve vlogi je zaradi različnih razlogov zavrnila, ena vloga pa je bila konec leta 2016 zaradi dopolnitve banke še v obravnavi. Zaradi ugotovljenih kršitev zakonskih določil oziroma poslovnih odločitev bank o umiku pogodb iz jamstvene sheme sta bila sklenjena tudi dva aneksa, s katerima so se banke odpovedale jamstvu države. V letu 2016 je banka prejela v obravnavo tudi štiri zahtevke za unovčenje izdanih jamstev. Glede na izpolnjene pogoje po ZJShemRS je Ministrstvo za finance RS v letu 2016 poslovnim bankam priznalo 3 zahtevke za unovčenje, na podlagi katerih jim je izplačalo sredstva v skupni višini 0,1 milijona EUR. V obdobju med letoma 2009 in 2016 je Ministrstvo za finance RS izplačalo bankam sredstva v skupni višini 75,3 milijona EUR na podlagi 294 zahtevkov za unovčenje. Konec leta 2016 je bilo pri poslovnih bankah aktivnih še 19 kreditnih pogodb (2015: 41), zavarovanih z jamstvom Republike Slovenije, katerih stanje glavnic na dan 31. 12. 2016 znaša skupaj 17,7 milijona EUR (2015: 46,6 milijona EUR). Jamstvena shema za fizične osebe Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (ZJShemFO) je bilo fizičnim osebam omogočeno pridobivanje jamstev Republike Slovenije za kredite do višine 100 tisoč EUR oziroma 10 tisoč EUR, odvisno od kategorije kreditojemalcev. Konec leta 2010 se je iztekel zakonski rok za izdajanje državnih jamstev po ZJShemFO. SID banka je v letu 2016 v obravnavo prejela dva zahtevka za unovčenje, skupaj so bili v letih 2010 - 2016 prejeti 103 zahtevki. Glede na izpolnjene pogoje ZJShemFO je Ministrstvo za finance RS v letu 2016 poslovnim bankam na podlagi dveh zahtevkov za unovčenje izplačalo sredstva v skupni višini 6 tisoč EUR. V obeh primerih sta se izplačani jamstvi nanašali na skupino brezposelnih kreditojemalcev. Pri izplačanih jamstvih in ob izpolnjevanju pogojev SID banka začne postopek izterjave za izplačana jamstva. V primeru, da kredito-jemalec v roku osmih dni od prejema poziva ne izpolni svoje obveznosti, SID banka preda zadevo v izvršbo Finančni upravi Republike Slovenije. Število kreditov v stanju na dan 31. 12. 2016 je 114 (2015: 141), znesek stanja glavnic kreditov pa skupaj znaša 4,4 milijona EUR (2015: 4,9 milijona EUR). Poroštva za investicije Namen Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb (ZPFIGD) je bil olajšati podjetjem dostop do obratnega kapitala in sredstev za izvedbo investicij. Državno poroštvo je kot prvovrstno zavarovanje instrument za izboljšanje dostopa do sredstev za financiranje razvojnih projektov v podjetjih. S spremembo ZPFIGD je bila določena omejitev izdajanja poroštev do 31. 12. 2015, zato v letu 2016 izdaj novih poroštev ni bilo. Stanje vseh kreditov, podprtih s poroštvom Republike Slovenije, je bilo ob koncu leta 2016 12,2 milijona EUR (2015: 18,3 milijona EUR). V okviru tega zneska znaša poroštvo Republike Slovenije 9,4 milijona EUR (2015: 13,9 milijona EUR). Upravljanje z emisijskimi kuponi in kjotskimi enotami SID banka je na podlagi 127. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) v 2016 nadaljevala z izvajanjem funkcije uradnega dražitelja na dražbah pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu z Uredbo Komisije EU št. 1031/2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 1210/2011. SID banka v imenu Republike Slovenije na dražbah, ki jih organizira skupni dražbeni sistem 24 držav članic EU (borza European Energy Exchange), prodaja količine emisijskih kuponov, določene z navedeno uredbo, relevantnimi sklepi Evropske komisije in koledarjem dražb, prejeto kupnino pa prenese na račun Republike Slovenije. V letu 2016 je SID banka kot uradni dražitelj emisijskih kuponov (EUA) sodelovala na 133 avkcijah. Na avkciji je bilo prodano 3.556.000 enot pravic, znesek kupnine je znašal 18,7 milijona EUR. V letu 2016 je bilo na koledarju tudi 5 avkcij emisijskih kuponov za letalske prevoznike (EUAA). Prodanih je bilo 5.000 enot pravic, znesek kupnine je znašal 26 tisoč EUR. Preglednost finančnih odnosov med SID banko in Republiko Slovenijo V preglednici so prikazani skupni (posredni in neposredni) prihodki in odhodki za posamezno dejavnost, doseženi v letu 2016. Prihodki za posamezno dejavnost po pooblastilu Republike Slovenije predstavljajo nadomestila, ki jih SID banka prejme za opravljanje posamezne dejavnosti na podlagi pogodb oziroma zakonskih določb. Posredni odhodki za posamezno dejavnost so ugotovljeni na podlagi sodil, opredeljenih v internem aktu Sodila za razporejanje posrednih stroškov dejavnosti po pooblastilu države. Za dejavnosti zavarovanj pred ne-marketabilnimi riziki, kjer banka upravlja tudi sredstva, dodeljena v upravljanje, se izdelujejo tudi ločeni računovodski izkazi. 8.3 Poslovanje Skupine SID banka 8.3.1 SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana Gospodarska situacija se je na trgih, ki so pomembni za PKZ, razen v Rusiji, izboljšala. Tudi v letu 2016 je PKZ, predvsem zaradi povečanih aktivnosti zavarovalnih posrednikov (pritisk na nižanje premijskih stopenj), delovala v zelo konkurenčnem okolju, kar je vplivalo na prodajne aktivnosti PKZ ter iskanje novih pristopov pri prodaji in spremljanju zavarovanj. Vse to se je odrazilo v povečanju obsega zavarovanega prometa, padcu premijskih stopenj ter zmanjšanju obračunane premije. Na nižje premijske stopnje in s tem obseg premije so poleg konkurenčnega okolja vplivali tudi ugodnejši škodni rezultati zadnjih let, kar je PKZ upoštevala pri določanju premijskih stopenj. Po drugi strani pa so povečane prodajne aktivnosti PKZ med drugim vplivale na višje stroške pridobivanja in izvajanja zavarovanj. PKZ je zaradi opisanih razmer v letu 2016 dosegla za 6,7 odstotka nižjo premijo kot v predhodnem letu (obračunana kosmata premija 2016: 14.434 tisoč EUR) in za to kategorijo ni dosegla zastavljenih načrtov. Obračunana premija je bila nižja od načrtovane zaradi nižjih premijskih stopenj in manjšega obsega zavarovanih poslov iz naslova novih zavarovanj. Skupni obseg zavarovanih poslov je sicer porasel, a nekoliko manj od pričakovanj. Po drugi strani je škodni rezultat za pretekla leta, vključno z letom 2016, ugodnejši od pričakovanega, višji od pričakovanih pa so bili tudi prejeti regresi za v preteklih letih izplačane škode. Ugoden škodni rezultat je PKZ dosegla z dobrim obvladovanjem tveganj na področju ocenjevanja sprejetih rizikov (kupcev) in zaradi ugodnih gospodarskih in političnih razmer na trgih, kjer PKZ nudi kritje. Tudi trend gibanja škod je bil ugodnejši, kot je bilo ocenjeno ob oblikovanju rezervacij v prejšnjih letih, zato so se ocene škodnih rezervacij za pretekla škodna leta v letu 2016 izboljšale, kar je znatno izboljšalo končni poslovni izid. Kot posledica umirjenega škodnega dogajanja je delež kosmatih obračunanih škod glede na obračunano kosmato premijo padel s 76,9 odstotka v letu 2015 na 52,6 odstotka v letu 2016. Obračunane škode v letu 2016 so bile namreč za 36,3 odstotka nižje kot v letu 2015 (znašajo 7.587 tisoč EUR), upadlo je tudi število škod. Zaradi navedenih razlogov so bili čisti odhodki za škode v letu 2016 za 442 tisoč EUR oziroma 20,4 odstotka nižji od tistih iz leta 2015. Kot posledica tega so, kljub padcu obračunane kosmate premije, čisti prihodki od premij v 2016 presegali čiste odhodke za škode za 4.108 tisoč EUR, kar predstavlja 5,7-odstotno rast (2015: 3.888 tisoč EUR). Prihodki od pozavarovalnih provizij so bili za 458 tisoč EUR oz. 17,8 odstotka višji kot v letu 2015. Premije, cedirane pozavarovateljem, so bile sicer nižje, a se je v letu 2016 povečala stopnja provizije, prav tako pa je bila PKZ na podlagi preteklih pozavarovalnih pogodb v letu 2016 zaradi dobrih rezultatov zadnjih let upravičena do dodatne provizije oziroma do udeležbe na dobičku iz teh let. Obratovalni stroški so se v letu 2016 povečali, kar je poleg nižje premije prispevalo k povečanju stroškovne stopnje. Prihodki od naložb so bili za 61 tisoč EUR oz. 15,7 odstotka nižji kot v letu 2015, kar je posledica padajočih obrestnih mer. Vsi prihodki od naložb v letu 2016 so izhajali iz obresti (v letu 2015 je 93,1 odstotka prihodkov od naložb izhajalo iz obresti). PKZ sicer nalaga izključno v dolžniške finančne instrumente in depozite slovenskih bank. 60,2 odstotka (2015: 64,6 odstotka) od skupnega zneska naložb predstavljajo vrednostni papirji, ki so jih izdale države članice EU oz. zanje te države jamčijo. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 1.690 tisoč EUR, kar je za skoraj 759 tisoč EUR več kot v letu 2015. PKZ zaradi načrtovane rasti obsega zavarovanih poslov za leto 2017 načrtuje povečanje premije v primerjavi z letom 2016. Ocena je, da bodo obračunane škode v naslednjem letu nekoliko višje kot v letu 2016, a nižje kot v letu 2015. Zaradi nekaterih visokih izplačanih škod v preteklosti bo izterjava regresov še naprej intenzivna. PKZ ocenjuje, da bo ohranila stabilen škodni rezultat. 8.3.2 Skupina Prvi faktor V Skupini Prvi faktor so v letu 2016 potekale aktivnosti reorganizacije delovanja in uprav-ljanja, s poudarkom na nižanju stroškov in omejevanju poslovanja oziroma nadzoro-vanega prenehanja poslovanja. V letu 2016 je znašal obseg odkupljenih terjatev v Skupini Prvi faktor 74.826 tisoč EUR. Glede na realiziran obseg v letu 2015 je obseg nižji za 78,4 odstotka, kar je posledica prenehanja poslovanja oziroma izhoda iz portfelja. V drugi polovici leta ustvarjenega prometa skoraj ni bilo več. Bilančna vsota na konsolidirani ravni je na dan 31. 12. 2016 znašala 45.523 tisoč EUR in je bila za 73,8 odstotka nižja kot konec predhodnega leta. Po bilančni vsoti je največja družba Skupine družba Prvi faktor Beograd s 26.555 tisoč EUR. Sledi ji Prvi faktor, Ljubljana z bilančno vsoto 22.511 tisoč EUR, Prvi faktor, Zagreb z 8.704 tisoč EUR in Prvi faktor, Sarajevo z bilančno vsoto 374 tisoč EUR. V letu 2016 so vse družbe v skupini poslovale z izgubo. Izguba družbe Prvi faktor, Ljubljana je znašala 22.825 tisoč EUR. Prvi faktor Zagreb je posloval negativno v višini 4.521 tisoč EUR. Prvi faktor, Sarajevo v višini 5.283 tisoč EUR, Prvi faktor, Beograd pa v višini 95 tisoč EUR. Negativen je tudi konsolidiran rezultat Skupine, in sicer v višini 11.045 tisoč EUR, kar je posledica navedenih izgub posameznih družb v skupini. Vzrok za to je predvsem v prenehanju poslovanja ter stroških refinanciranja. Kapital je konec leta 2016 pozitiven pri družbah Prvi faktor Ljubljana v višini 2.650 tisoč EUR, Prvi faktor Zagreb v višini 1.447 tisoč EUR in Prvi faktor Beograd v višini 2.286 tisoč EUR. Pri družbi Prvi faktor Sarajevo je bil kapital ob koncu leta 2016 enak nič. Na nivoju Skupine Prvi faktor je kapital pozitiven v višini 6.386 tisoč EUR. Konec decembra 2016 so se v skladu z izhodno strategijo in projekcijami uprave Prvi faktor Ljubljana kot matične družbe skupine Prvi faktor ter analizo zunanje svetovalne družbe, s strani obeh lastnikov izvedla dodatna vplačila v kapitalske rezerve v vsako od družb skupine Prvi faktor. Sorazmerni delež vplačil SID banke kot 50 odstotnega lastnika je skupaj znašal 12,2 milijona EUR. Upoštevajoč planirane stroške za obdobje 2017 - 2021, stanja na računih in stanje živega portfelja ter vplačil v kapitalske rezerve so vse družbe izvajale vračila kreditov kredito-dajalcem. 8.3.3 Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Tudi v letu 2016 je bila prioriteta delovanja CMSR izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS). Pokazalo se je, da so večletni programi znatno prispevali k realizaciji projektov s področja MRS, saj je za izvajalce in prejemnike donacij predvidljivost razpoložljivih sredstev ključna za izvedbo postopkov, ki so potrebni za ureditev vseh pravnih aktov, ki omogočajo realizacijo razvojnih projektov. S pridobitvijo novih poslov je CMSR v letu 2016 realiziral presežek prihodkov nad odhodki. CMSR je vzdrževal in razširjal mrežo stikov z državami prejemnicami razvojne pomoči (predvsem sektorskimi ministrstvi in občinami) in slovenskimi izvajalci (tako s podjetji kot z izbranimi ustanovami in strokovnjaki), ki so potencialni izvajalci razvojne pomoči. Na podlagi uspešne realizacije zastavljenega programa in z vzpostavitvijo celostne normativne podlage je CMSR okrepil svojo pozicijo osrednjega izvajalca razvojne pomoči. CMSR je razvil metodologijo za izvajanje okoljskih projektov iz naslova konvencije o klimatskih spremembah in izdelavo ustrezne analitike in tako začel z izvajanjem razvojnih projektov okoljskega prilagajanja, financiranih iz sklada za podnebne spremembe. Na področju publicistike in prava je CMSR tudi v letu 2016 izdajal revijo Mednarodno poslovno pravo. Promocijsko poslovna publikacija Doing Business in Slovenia 2016 je v tiskani obliki izšla v prvem polletju 2016, elektronska različica pa je še naprej redno posodabljana na Slovenskem poslovnem portalu. 8.4 Odraz poslovanja v izkazu finančnega položaja Bilančna vsota Konec leta 2016 je bilančna vsota SID banke znašala 2.548.643 tisoč EUR, kar je 20,3 odstotka manj kot ob koncu leta 2015. Glede na prevladujoč vpliv SID banke v Skupini SID banka, specifičnost skupine ter ob upoštevanju medsebojnih odnosov v skupini je bila bilančna vsota Skupine SID banka le za 1,9 odstotka višja od bilančne vsote SID banke. Posledično je tudi struktura sredstev in obveznosti Skupine SID banka podobna bančni strukturi. Bilančna vsota Skupine SID banka je konec leta 2016 dosegla 2.596.076 tisoč EUR, kar predstavlja 79,9 odstotka bilančne vsote konec leta 2015. Sredstva SID banke Med vsemi naložbami v bilančni aktivi so imeli tudi v letu 2016 največji delež krediti bankam. Le-ti vključujejo kredite in vloge pri bankah in so konec leta dosegli 996.368 tisoč EUR, kar je 38 odstotkov manj kot konec leta 2015. 81 odstotkov kreditov bankam obsegajo dolgo-ročni krediti, drugo so kratkoročne vloge pri bankah. Krediti bankam imajo 39,1-odstotni delež v skupnih sredstvih banke (2015: 50,2-odstotni delež). Krediti strankam, ki niso banke, so se v letu 2016 povečali za 0,8 odstotka, konec leta je njihovo stanje znašalo 610.563 tisoč EUR. Strukturni delež kreditov strankam, ki niso banke v skupnih sredstvih banke je konec leta 2016 znašal 24 odstotkov oziroma 5 odstotnih točk več kot konec leta 2015. Na računih pri centralni banki in poslovnih bankah je imela SID banka konec leta 2016 147.668 tisoč EUR sredstev, ki v skupnih sredstvih banke predstavljajo 5,8 odstotka (2015: 0,4 odstotka). Naložbe v vrednostne papirje so konec leta znašale 777.676 tisoč EUR in so se v letu 2016 zmanjšale za 160.927 tisoč EUR. Njihov delež v skupnih sredstvih banke se je povečal z 29,3 odstotka na 30,5 odstotka. Ostalo aktivo v višini 16.368 tisoč EUR predstavljajo: . naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb (8.413 tisoč EUR), ki ostajajo v letu 2016 nespremenjene; . opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 6.092 tisoč EUR in so glede na konec leta 2015 nižja za 310 tisoč EUR; . druga finančna sredstva v višini 1.527 tisoč EUR in ostala aktiva v višini 336 tisoč EUR. Sredstva Skupine SID banka Krediti bankam so konec leta 2016 dosegli 1.002.502 tisoč EUR in so za 37,8 odstotka nižji od stanja konec leta 2015. Ne glede na to ohranjajo največji, 38,6-odstotni strukturni delež v bilančni aktivi skupine (2015: 49,7-odstotni delež). Krediti strankam, ki niso banke, so vrednostno enaki isti postavki v bilanci SID banke (610.563 tisoč EUR), v bilančni aktivi skupine pa se je njihov delež povečal z 18,6 odstotka na 23,5 odstotka. V blagajni, na računih pri centralni banki ter poslovnih bankah je imela Skupina SID banka konec leta 2016 153.355 tisoč EUR sredstev oziroma 5,9 odstotka celotne aktive (2015: 0,5 odstotka). Naložbe v vrednostne papirje so konec leta 2016 nižje od stanja konec leta 2015 za 160.609 tisoč EUR. Konec leta 2016 so dosegle 801.044 tisoč EUR, njihov strukturni delež v bilančni aktivi pa se je povišal z 29,6 odstotka na 30,9 odstotka. Ostalo aktivo v višini 28.612 tisoč EUR predstavljajo: . sredstva pozavarovateljev in terjatve iz zavarovalnih poslov v višini 17.807 tisoč EUR, ki so glede na konec leta 2015 nižja za 12,7 odstotka; . opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 8.783 tisoč EUR, kar je 582 tisoč EUR manj kot konec leta 2015; . druga aktiva v višini 2.022 tisoč EUR. Obveznosti in kapital SID banke Bilančna pasiva SID banke je bila ob koncu leta 2016 sestavljena iz 2.154.814 tisoč EUR obveznosti in 393.829 tisoč EUR kapitala. Obveznosti predstavljajo 84,5 odstotka celotne pasive (2015: 88,6 odstotka), kapital pa 15,5 odstotka (2015: 11,4 odstotka). Med obveznostmi so konec leta 2016 največji strukturni delež predstavljale vloge in krediti bank ter obveznosti do centralne banke. Delež v bančni bilančni pasivi je znašal 46,5 odstotka (2015: 51,7 odstotka). Obveznosti do bank in do centralne banke so skupaj znašale 1.184.865 tisoč EUR. Obveznosti so se znižale za 468.956 tisoč EUR oziroma 28,4 odstotka. Obveznosti do strank, ki niso banke, so konec leta 2016 dosegle 487.427 tisoč EUR in so se zvišale za 66.889 tisoč EUR oziroma 15,9 odstotka, njihov strukturni delež pa je dosegel 19,1 odstotka (2015: 13,1 odstotka). Strukturni delež obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev se je v letu 2016 znižal z 22,6 na 18,1 odstotka. Stanje dolžniških vrednostnih papirjev je konec leta znašalo 460.652 tisoč EUR, kar je za 36,3 odstotka oziroma 262.875 tisoč EUR manj kot konec leta 2015. Znižanje je posledica zapadlosti dveh izdaj obveznic v skupni nominalni višini 260.000 tisoč EUR. Rezervacije v višini 15.546 tisoč EUR so konec leta 2016 glede na konec predhodnega leta nižje za 19.375 tisoč EUR. Rezervacije za zunajbilančne obveznosti znašajo 15.077 tisoč EUR, rezervacije za obveznosti do zaposlencev pa 469 tisoč EUR. Ostala pasiva v skupni višini 6.324 tisoč EUR vključuje obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 4.105 tisoč EUR, ostale finančne obveznosti v višini 2.079 tisoč EUR in ostale obveznosti v višini 140 tisoč EUR. Kapital banke se je v letu 2016 povečal za 29.664 tisoč EUR oziroma 8,1 odstotka in je konec leta znašal 393.829 tisoč EUR. Rezerve iz dobička so višje za 16.202 tisoč EUR, akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, za 8.301 tisoč EUR, zadržani dobiček, vključno s čistim dobičkom poslovnega leta pa je glede na predhodno leto višji za 5.161 tisoč EUR. Obveznosti in kapital Skupine SID banka Bilančna pasiva Skupine SID banka je podobna bilančni pasivi SID banke. Obveznosti v višini 2.182.268 tisoč EUR predstavljajo 84,1 odstotka celotne pasive (2015: 88,2 odstotka), kapital v višini 413.808 tisoč EUR pa ima v bilančni pasivi 15,9 odstotni delež (2015: 11,8-odstotni delež). Krediti in vloge bank ter obveznosti do centralne banke skupine so enake obveznostim SID banke iz tega naslova. Konec leta 2016 so dosegle 1.184.865 tisoč EUR, kar predstavlja 45,6 odstotka bilančne pasive skupine (2015: 50,9 odstotka). Glede na predhodno leto so obveznosti nižje za 468.965 tisoč EUR. Obveznosti do strank, ki niso banke v višini 487.427 tisoč EUR imajo v strukturi bilančne pasive 18,8-odstotni delež (2015: 13-odstotni) in so enake obveznostim, ki jih ima iz tega naslova SID banka. Tudi obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev v višini 460.652 tisoč EUR so enake obveznostim, ki jih ima iz tega naslova banka, njihov strukturni delež konec leta 2016 pa je bil 17,7 odstotka (2015: 22,3 odstotka). Rezervacije v višini 38.957 tisoč EUR so se glede na konec leta 2015 znižale za 21.715 tisoč EUR. Največji del, 23.241 tisoč EUR, izhaja iz gibanja obveznosti iz zavarovalnih pogodb, rezervacije za zunajbilančne obveznosti znašajo 15.077 tisoč EUR, rezervacije za obveznosti do zaposlencev pa 639 tisoč EUR. Ostala pasiva v skupni višini 10.367 tisoč EUR se nanaša na obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb (4.568 tisoč EUR), ostale finančne obveznosti (2.809 tisoč EUR), vračunane obveznosti iz pozavarovanja (2.506 tisoč EUR) in ostale obveznosti (484 tisoč EUR). Kapital Skupine SID banka se je v letu 2016 povečal za 8,2 odstotka oziroma vrednostno za 31.283 tisoč EUR. Rezerve iz dobička so višje za 11.869 tisoč EUR, akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo je višji za 8.442 tisoč EUR, zadržani dobiček, vključno s čistim dobičkom poslovnega leta pa je vrednostno višji za 10.972 tisoč EUR. 8.5 Odraz poslovanja v izkazu poslovnega izida Finančni rezultat SID banke SID banka je v letu 2016 dosegla dobiček pred obdavčitvijo v višini 25.317 tisoč EUR, kar je 12.649 tisoč EUR več kot v letu 2015. Čisti dobiček je znašal 21.363 tisoč EUR oz. 10.864 tisoč EUR več kot v predhodnem letu. Višji dobiček je med drugim tudi posledica enkratnih učinkov odprodaje slabih naložb, kar je vplivalo tako na višje obrestne prihodke kot tudi na sproščanje v preteklosti oblikovanih odhodkov za oslabitve. Čiste obresti so bile v letu 2016 realizirane v višini 23.841 tisoč EUR in so za 7,2 odstotka višje kot v letu 2015. Obrestni prihodki banke so v letu 2016 znašali 37.501 tisoč EUR in so bili za 30,1 odstotka nižji kot v letu 2015 (2015: 53.641 tisoč EUR), obrestni odhodki pa so dosegli 13.660 tisoč EUR oz. 56,5 odstotka manj kot v predhodnem letu (2015: 31.395 tisoč EUR). Merjeno na povprečno aktivo je obrestna marža 0,85-odstotna (2015: 0,69-odstotna). Čiste obresti predstavljajo 52,9 odstotka vseh čistih prihodkov (2015: 69,7 odstotka). Čisti neobrestni prihodki so bili v letu 2016 realizirani v višini 21.213 tisoč EUR, kar je 119,6 odstotka več, kot so skupaj znašali čisti neobrestni prihodki v letu 2015 (2015: 9.659 tisoč EUR). Največji del neobrestnih prihodkov predstavljajo čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 11.151 tisoč EUR, sledijo jim realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 6.183 tisoč EUR, nadomestilo za opravljanje poslov po pooblastilu v višini 1.811 tisoč EUR ter čiste opravnine v višini 1.171 tisoč EUR. Ostali neto neobrestni prihodki so skupaj znašali 897 tisoč EUR. Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida se nanašajo na prevrednotovalne prihodke iz naslova negativnega poslovanja posojilnih skladov. Skladno s pogodbo se negativni finančni rezultat prednostno pokriva iz sredstev državnega proračuna z zmanjšanjem obveznosti SID banke do MGRT. Marža finančnega posredništva banke v letu 2016 je znašala 1,6 odstotka (2015: 1 odstotek). Operativni stroški banke so bili v letu 2016 realizirani v višini 11.823 tisoč EUR, kar je 7,3 odstotka več kot v letu 2015. Stroški dela so znašali 8.062 tisoč EUR oziroma 8,2 odstotka več kot v letu 2015. Stroški materiala in storitev so bili realizirani v višini 2.956 tisoč EUR in so za 6,4 odstotka presegli te stroške iz predhodnega leta. Stroški amortizacije so višji za 2 odstotka in so znašali 805 tisoč EUR. Razmerje med operativnimi stroški in čistimi prihodki znaša 26,4 odstotka, kar je za 8,1 odstotne točke manj kot v letu 2015 (2015: 34,5 odstotka). Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij so v letu 2016 dosegli 7.914 tisoč EUR, kar predstavlja 96,3 odstotka neto oslabitev in rezervacij leta 2015. Neto odhodki za oslabitve so znašali 9.574 tisoč EUR, banka pa je realizirala neto prihodke za rezervacije v višini 1.660 tisoč EUR. Finančni rezultat Skupine SID banka Dobiček pred obdavčitvijo Skupine SID banka je v letu 2016 znašal 27.336 tisoč EUR, kar je za 13.530 tisoč EUR več kot v letu 2015, čisti dobiček pa 22.965 tisoč EUR (2015: 11.395 tisoč EUR). Prihodki iz obresti v višini 37.829 tisoč EUR so bili v letu 2016 za 30 odstotkov nižji od prihodkov za obresti predhodnega leta (2015: 54.003 tisoč EUR), odhodki za obresti v višini 13.663 tisoč EUR pa so nižji za 56,5 odstotka (2015: 31.395 tisoč EUR). Čiste obresti v višini 24.166 tisoč EUR so bile za 6,9 odstotka višje kot v letu 2015. Čiste obresti predstavljajo 47,1 odstotka vseh čistih prihodkov (2015: 62 odstotkov). Čisti neobrestni prihodki so znašali 27.192 tisoč EUR, kar je za 96,3 odstotka več kot v predhodnem letu in vključujejo čiste dobičke iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 11.151 tisoč EUR, čiste prihodke iz zavarovalnih poslov v višini 6.815 tisoč EUR, realizirane dobičke iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 6.183 tisoč EUR, nadomestilo za opravljanje poslov po pooblastilu v višini 1.811 tisoč EUR, čiste opravnine v višini 1.154 tisoč EUR ter ostale neto neobrestne prihodke v višini 78 tisoč EUR. Operativni stroški Skupine SID banka so v letu 2016 znašali 16.403 tisoč EUR (2015: 15.198 tisoč EUR), od tega administrativni stroški 15.288 tisoč EUR (2015: 14.084 tisoč EUR) in stroški amortizacije 1.115 tisoč EUR (2015: 1.114 tisoč EUR). Stroški dela so bili realizirani v višini 11.121 tisoč EUR (2015: 10.283 tisoč EUR), stroški materiala in storitev pa 4.167 tisoč EUR (2015: 3.801 tisoč EUR). Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij Skupine SID banka so skupaj znašali 7.619 tisoč EUR in so za 2,2 odstotka višji od tistih iz predhodnega leta (2015: 7.454 tisoč EUR). Medtem ko so neto odhodki za oslabitve znašali 9.980 tisoč EUR, je Skupina SID banka realizirala neto prihodke za rezervacije v višini 2.361 tisoč EUR. 8.6 Pomembnejši dogodki v letu 2016 Pomembnejši poslovni dogodki V februarju 2016 je SID banka s podpisom kupoprodajne pogodbe in nakazilom celotne kupnine uspešno zaključila prodajni postopek celotnega deleža odvisne družbe Pro Kolekt, Ljubljana. SID banka je v februarju 2016 po pogodbi o financiranju in izvajanju ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje naložb, poslovanja in kapitalskega utrjevanja MSP vzpostavila nov posojilni sklad, v okviru katerega sta uvedeni dve kreditni liniji, in sicer Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja MSP in Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje naložb in kapitalskega utrjevanja MSP, vsaka v obsegu 100 milijonov EUR. SID banka je v marcu 2016 odplačala izdani obveznici SEDABI Float 03/29/2016 v višini 200 milijonov EUR in SEDABI 4.12 03/31/2016 v višini 60 milijonov EUR, pri čemer so v letu 2016 zapadle tudi izdane zadolžnice v skupni višini 280 milijonov EUR. Banka je poplačala omenjene zapadle obveznosti iz presežnih likvidnih sredstev, pri čemer je ohranila robustno likvidnost za prihodnja obdobja. Konec marca 2016 je bil uspešno zaključen prodajni postopek družbe Trimo, v kateri je imela SID banka lastniški delež iz naslova konverzije terjatev v kapital v procesu prestrukturiranja družbe. SID banka je v juniju 2016 zaradi uravnavanja obrestne pozicije banke prekinila vse sklenjene obrestne zamenjave. SID banka je v juliju in septembru 2016 podpisala dve novi posojilni pogodbi z EIB in sicer pogodbo v višini 50 milijonov EUR za financiranje infrastrukture, energetske učinko-vitosti in okolja ter v višini 50 milijonov EUR za financiranje projektov in poslovanja MSP in Mid Cap podjetij. SID banka je z namenom zagotovitve dodatnih in posebnim potrebam občin prilagojenih instrumentov razvila razvojno-spodbujevalni program dolgoročnega financiranja za spodbu-janje naložb v lokalno javno infrastrukturo, lokalnih ukrepov učinkovite rabe energije ter lokalne stanovanjske oskrbe za ranljive skupine prebivalstva. Program se izvaja v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB), skupno v višini do 100 milijonov EUR. Organi upravljanja Nadzorni svet SID banke, d. d., Ljubljana je na svoji 146. redni seji dne 19. 5. 2016 imenoval dvočlansko upravo za nov mandat, ki je začel teči 1. 1. 2017. Za predsednika uprave SID banke je bil za dobo petih let imenovan mag. Sibil Svilan. Za člana uprave SID banke za dobo petih let je bil imenovan Goran Katušin, izvršni direktor za področje tveganj v SID banki, ki je nadomestil člana uprave mag. Jožefa Bradeška, ki za nov mandat ni kandidiral. Vlada Republike Slovenije je na seji dne 28. 7. 2016 za novega člana nadzornega sveta SID banke imenovala Marka Tišmo. Bonitetna ocena SID banka se je konec leta 2015 odločila prekiniti sodelovanje z bonitetno agencijo Moody's Investors Service, zato je le-ta v aprilu 2016 umaknila bonitetno oceno SID banke Baa3 s stabilnimi prihodnjimi obeti. V juniju 2016 je bonitetna agencija Standard & Poor's Rating Services zaradi zvišanja bonitetne ocene Republike Slovenije posledično zvišala tudi bonitetno oceno SID banke, z A- na A. Prihodnji izgled bonitetne ocene SID banke ostaja stabilen. Kratkoročna bonitetna ocena je A-1. Decembra 2016 je bonitetna agencija Standard & Poor`s spremenila prihodnje obete bonitetne ocene SID banke s stabilnih na pozitivne. Bonitetna ocena je ostala nespremenjena (A/A-1). Tudi ta sprememba bonitetne ocene oziroma prihodnjih obetov za SID banko je sledila spremembi bonitetne ocene oziroma prihodnjih obetov za Republiko Slovenijo, tako da sta obe na enaki ravni. Ostali dogodki Na jesenski skupščini EAPB, evropskega združenja javnih bank, katerega članica je tudi SID banka, so za novega člana upravnega odbora imenovali predsednika uprave SID banke mag. Sibila Svilana, ki bo pristojen za Srednjo in Vzhodno Evropo. 8.7 Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja SID banka je začela postopek izbire svetovalca za preverjanje interesa za nakup hčerinske družbe SID – PKZ. RAČUNOVODSKO POROČILO Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka Uprava na dan 02.03.2017 potrjuje ločene računovodske izkaze SID banke in konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka ter letno poročilo za leto, končano na dan 31. 12. 2016. Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, uveljavljenimi v EU. Uprava je utemeljeno mnenja, da ima SID banka in Skupina SID banka zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti. Odgovornost poslovodstva je, da so: . uporabljene računovodske politike ustrezne in se jih tudi konsistentno uporablja, . poslovne ocene in presoje razumne in preudarne, . računovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju SID banke in Skupine SID banka. Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natančnostjo kadar koli razkrivajo finančno stanje SID banke in Skupine SID banka. Uprava je tudi odgovorna, da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva SID banke in Skupine SID banka ter mora opraviti vse ustrezne postopke za preprečitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti. Davčni organi lahko kadarkoli v roku petih let od datuma, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje banke, kar ima lahko za posledico dodatno davčno obveznost, zamudne obresti in kazni v zvezi z davkom od dohodka ali z drugimi davki ali dajatvami. Uprava banke ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Uprava SID- Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., Ljubljana GoranK.JPG Goran Katušin mag. Sibil Svilan član predsednik Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka 1 Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka 1.1 Izkaz finančnega položaja SID banka Skupina SID banka V tisoč EUR Pojasnilo 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 2.4.1 147.668 13.786 153.355 17.459 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 2.4.2 777.676 938.603 801.044 961.653 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 2.4.4 0 14.312 0 14.312 Krediti 2.4.3 1.608.458 2.212.014 1.614.591 2.218.645 Krediti bankam 996.368 1.606.153 1.002.502 1.612.787 Krediti strankam, ki niso banke 610.563 605.465 610.563 605.465 Druga finančna sredstva 1.527 396 1.526 393 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 0 197 0 197 Opredmetena osnovna sredstva 2.4.5 5.287 5.665 7.491 8.032 Neopredmetena sredstva 2.4.5 805 737 1.292 1.333 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.4.6 8.413 8.413 0 0 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.4.7 31 4.861 31 4.861 Terjatve za davek 0 4.861 0 4.861 Odložene terjatve za davek 31 0 31 0 Druga sredstva 2.4.8 305 379 18.272 20.905 SKUPAJ SREDSTVA 2.548.643 3.198.967 2.596.076 3.247.397 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 2.4.9 312 0 312 0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.4.10 2.134.711 2.799.577 2.135.441 2.800.189 Vloge bank 31.740 14.913 31.740 14.913 Vloge strank, ki niso banke 30.000 6 30.000 6 Krediti bank in centralnih bank 1.153.125 1.638.908 1.153.125 1.638.908 Krediti strank, ki niso banke 457.427 420.532 457.427 420.532 Dolžniški vrednostni papirji 460.652 723.527 460.652 723.527 Druge finančne obveznosti 1.767 1.691 2.497 2.303 Rezervacije 2.4.11 15.546 34.921 38.957 60.672 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.4.7 4.105 120 4.568 253 Obveznosti za davek 4.105 0 4.430 42 Odložene obveznosti za davek 0 120 138 211 Druge obveznosti 2.4.12 140 184 2.990 3.758 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.154.814 2.834.802 2.182.268 2.864.872 Osnovni kapital 300.000 300.000 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 13.335 5.034 14.039 5.597 Rezerve iz dobička 70.531 54.329 83.188 71.319 Lastni deleži (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) 10.148 4.987 16.766 5.794 Kapital lastnikov obvladujoče banke 393.829 364.165 413.808 382.525 SKUPAJ KAPITAL 2.4.13 393.829 364.165 413.808 382.525 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 2.548.643 3.198.967 2.596.076 3.247.397 Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. 1.2 Izkaz poslovnega izida SID banka Skupina SID banka V tisoč EUR Pojasnilo 2016 2015 2016 2015 Prihodki iz obresti 37.501 53.641 37.829 54.003 Odhodki za obresti (13.660) (31.395) (13.663) (31.395) Čiste obresti 2.5.1 23.841 22.246 24.166 22.608 Prihodki iz dividend 2.5.12 27 0 27 0 Prihodki iz opravnin (provizij) 1.921 3.097 1.921 3.097 Odhodki za opravnine (provizije) (750) (911) (767) (925) Čiste opravnine (provizije) 2.5.2 1.171 2.186 1.154 2.172 Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.5.3 6.183 2.807 6.183 2.834 Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (307) 3 (307) 3 Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.5.4 11.151 3.244 11.151 3.244 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 2.5.5 377 (70) 377 (70) Čisti dobiček iz tečajnih razlik 2.5.6 689 6 685 2 Drugi čisti poslovni dobički 2.5.7 1.670 1.448 7.758 5.665 Administrativni stroški 2.5.8 (11.018) (10.227) (15.288) (14.084) Amortizacija 2.5.9 (805) (789) (1.115) (1.114) Rezervacije 2.5.10 1.660 551 2.361 2.032 Oslabitve 2.5.11 (9.574) (8.772) (9.980) (9.486) Čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.5.12 88 35 0 0 Čisti dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi 2.4.6 164 0 164 0 Dobiček iz rednega poslovanja 25.317 12.668 27.336 13.806 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 2.5.13 (3.954) (2.169) (4.371) (2.411) Čisti dobiček poslovnega leta 21.363 10.499 22.965 11.395 Lastnikov obvladujoče banke 21.363 10.499 22.965 11.395 Osnovni čisti dobiček na delnico v EUR 2.5.14 6,88 3,38 7,40 3,67 Popravljalni čisti dobiček na delnico v EUR 6,88 3,38 7,40 3,67 Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. 1.3 Izkaz vseobsegajočega donosa V tisoč EUR SID banka Skupina SID banka Pojasnilo 2016 2015 2016 2015 Čisti dobiček poslovnega leta po obdavčitvi 21.363 10.499 22.965 11.395 Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi 8.302 (1.610) 8.447 (1.537) Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid 0 0 (7) 3 Aktuarski dobički/izgube v zvezi s pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki 0 0 (10) 4 Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid 2.4.7 0 0 3 (1) Postavke, ki se lahko pozneje prerazporedijo v poslovni izid 8.302 (1.610) 8.454 (1.540) Dobički/izgube v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 2.4.2 10.399 (1.940) 10.604 (1.856) Dobički iz prevrednotenja, izkazani v kapitalu 16.629 821 16.835 932 Prenos dobičkov/izgub v poslovni izid (6.230) (2.761) (6.231) (2.788) Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazporedijo v poslovni izid 2.4.7 (2.097) 330 (2.150) 316 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 29.665 8.889 31.412 9.858 Lastnikov obvladujoče banke 29.665 8.889 31.412 9.858 Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. 1.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala SID banka 2016 V tisoč EUR Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom posl. leta) Lastni deleži Skupaj kapital ZAČETNO STANJE 1.1.2016 300.000 1.139 5.034 54.328 4.987 (1.324) 364.164 Čisti dobiček poslovnega leta 0 0 0 0 21.363 0 21.363 Drugi vseobsegajoči donos 0 0 8.301 0 0 0 8.301 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 8.301 0 21.363 0 29.665 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 16.203 (16.203) 0 0 KONČNO STANJE 31.12.2016 300.000 1.139 13.335 70.531 10.148 (1.324) 393.829 Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. 2015 V tisoč EUR Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom posl. leta) Lastni deleži Skupaj kapital ZAČETNO STANJE 1.1.2015 300.000 1.139 6.644 46.658 2.158 (1.324) 355.275 Čisti dobiček poslovnega leta 0 0 0 0 10.499 0 10.499 Drugi vseobsegajoči donos 0 0 (1.610) 0 0 0 (1.610) Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 (1.610) 0 10.499 0 8.889 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 7.670 (7.670) 0 0 KONČNO STANJE 31.12.2015 300.000 1.139 5.034 54.328 4.987 (1.324) 364.164 Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. Skupina SID banka 2016 V tisoč EUR Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom posl. leta) Lastni deleži Kapital lastnikov obvladujoče banke Skupaj kapital ZAČETNO STANJE (pred prilagoditvijo) 1.1.2016 300.000 1.139 5.597 71.319 5.794 (1.324) 382.525 382.525 Učinki sprememb računovodskih politik* 0 0 0 (5.232) 5.102 0 (130) (130) ZAČETNO STANJE 1.1.2016 300.000 1.139 5.597 66.087 10.896 (1.324) 382.395 382.395 Čisti dobiček poslovnega leta 0 0 0 0 22.965 0 22.965 22.965 Drugi vseobsegajoči donos 0 0 8.447 0 0 0 8.447 8.447 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 8.447 0 22.965 0 31.412 31.412 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 17.100 (17.100) 0 0 0 Drugo 0 0 (5) 0 5 0 0 0 KONČNO STANJE 31.12.2016 300.000 1.139 14.039 83.187 16.766 (1.324) 413.807 413.807 * popravek zaradi ukinitve izravnalnih rezervacij (ZZavar-1) Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. 2015 V tisoč EUR Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom posl. leta) Lastni deleži Kapital lastnikov obvladujoče banke Skupaj kapital ZAČETNO STANJE 1.1.2015 300.000 1.139 7.132 63.749 1.970 (1.324) 372.666 372.666 Čisti dobiček poslovnega leta 0 0 0 0 11.395 0 11.395 11.395 Drugi vseobsegajoči donos 0 0 (1.537) 0 0 0 (1.537) (1.537) Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 (1.537) 0 11.395 0 9.858 9.858 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 7.570 (7.570) 0 0 0 Drugo 0 0 2 0 (2) 0 0 0 KONČNO STANJE 31.12.2015 300.000 1.139 5.597 71.319 5.794 (1.324) 382.525 382.525 Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. 1.5 Izkaz denarnih tokov V tisoč EUR SID banka Skupina SID banka Pojasnilo 2016 2015 2016 2015 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 25.317 12.668 27.336 13.806 Amortizacija 2.5.9 805 790 1.115 1.114 Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 2.5.11 0 313 0 313 Oslabitve/(odprava oslabitve) kreditov 2.5.11 (2.676) 8.213 (2.676) 8.213 Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin, neopredmetenih sredstev in drugih sredstev 2.5.11 0 0 406 714 Oslabitve naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe 2.5.11 12.250 245 12.250 245 Čisti (dobički) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.5.12 (88) (35) 0 0 Čisti (dobički) iz tečajnih razlik (689) (6) (685) (2) Drugi (dobički)/izgube iz naložbenja (27) 0 (27) 0 Čisti nereal. dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje in z njimi povezanimi obveznostmi (164) 0 (164) 0 Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo (1.725) (484) (2.433) (1.960) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 33.003 21.704 35.122 22.443 b) Zmanjšanja poslovnih sredstev 793.908 380.746 794.024 381.520 Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 169.670 (229.417) 169.504 (230.327) Čisto zmanjšanje kreditov 607.095 601.274 605.222 597.018 Čisto zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev, namenjenih varovanju 16.708 9.045 16.708 9.045 Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 361 (197) 361 (197) Čisto zmanjšanje drugih sredstev 74 41 2.229 5.981 c) (Zmanjšanje) poslovnih obveznosti (685.265) (377.557) (687.513) (383.022) Čisto povečanje finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju 1 0 1 0 Čisto (zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti (402.638) (175.572) (402.520) (175.558) Čisto (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačani vrednosti (264.894) (201.859) (264.894) (201.859) Čisto (zmanjšanje) drugih obveznosti (17.734) (126) (20.100) (5.605) d) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) 141.646 24.893 141.633 20.941 e) (Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb 4.861 (13.935) 4.644 (13.695) f) Neto denarni tokovi pri poslovanju (d+e) 146.507 10.958 146.277 7.246 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju 115 35 27 0 Drugi prejemki iz naložbenja 2.5.12 115 35 27 0 b) Izdatki pri naložbenju (12.745) (289) (12.785) (388) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (181) (57) (199) (78) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev) (314) (232) (336) (310) (Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih družb in odvisnih družb) (12.250) 0 (12.250) 0 c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) (12.630) (254) (12.758) (388) D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 5 31 5 31 E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Af+Bc+Cb) 133.877 10.704 133.519 6.858 F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 2.4.1 13.786 3.051 19.831 12.942 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 2.4.1 147.668 13.786 153.355 19.831 Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. Izkaz denarnih tokov SID banke in Skupine SID banka je sestavljen po posredni metodi. Kot izhodišče za pripravo denarnega toka SID banke in Skupine SID banka je uporabljen čisti poslovni izid pred obdavčitvijo. Čisti denarni tokovi iz poslovanja, ki se izračunajo po posredni metodi, se ugotovijo z dopolnitvijo čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo z učinki sprememb poslovnih terjatev in obveznosti, učinki nedenarnih postavk, kot so amortizacija, rezervacije, oslabitve, spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji, tečajne razlike ter učinki denarnih tokov iz naložbenja. Med čiste denarne tokove iz poslovanja SID banka in Skupina SID banka vključujeta tudi učinke sprememb iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. Denarni tokovi pri naložbenju se ugotovijo po neposredni metodi in vključujejo med prejemki pri naložbenju prejete dividende, med izdatki pri naložbenju pa izdatke za nakup opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev. Denarni tokovi iz obresti in dividend SID banka Skupina SID banka V tisoč EUR 2016 2015 2016 2015 Denarni tokovi od obresti in dividend Prejete obresti 70.919 70.240 71.458 70.738 Plačane obresti (18.567) (40.211) (18.567) (40.211) Prejete dividende 115 35 27 0 Skupaj 52.467 30.064 52.918 30.527 2 Pojasnila k računovodskih izkazom V 1.1 do 1.5 točkah računovodskega poročila so predstavljeni izkaz finančnega položaja na dan 31. 12. 2016, izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2016, izkaz vseobsegajočega donosa za poslovno leto 2016, izkaz sprememb lastniškega kapitala za poslovno leto 2016 in izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2016 za SID banko (ločeni izkazi) in za Skupino SID banka (konsolidirani izkazi). Kot primerjalni podatki so v navedenih računovodskih izkazih prikazani podatki za stanje na dan 31. 12. 2015 oziroma za poslovno leto 2015. Če so podatki za banko in Skupino enaki, so prikazani samo enkrat. 2.1 Osnovni podatki Skupino SID banka (v nadaljevanju tudi Skupina SID ali Skupina) sestavljajo SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka ali banka) kot obvladujoča družba, odvisna družba, skupni podvigi in pridružena družba. Podrobnejša predstavitev Skupine je v točki 2.4.6. Skupina SID banka opravlja bančne posle skladno s pridobljenimi dovoljenji Banke Slovenije, posle po pooblastilu Republike Slovenije, zavarovanje terjatev in faktoring. Med bančnimi posli večinski del predstavlja dajanje kreditov za spodbujanje razvojnih, okoljevarstvenih in energetskih projektov. Podrobnejši opis poslov po pooblastilu je naveden v točki 2.3.22. SID banka ima sedež v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija. Osnovni kapital banke znaša 300.000.090,70 EUR in je razdeljen na 3.121.741 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki so bile izdane v več izdajah. Republika Slovenija je edini delničar banke. 2.2 Izjava o skladnosti Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in njihovimi pojasnili, kot jih je sprejela EU (v nadaljevanju MSRP) in z upoštevanjem Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o bančništvu ter predpisov Banke Slovenije. 2.3 Pomembnejše računovodske usmeritve Pomembnejše računovodske usmeritve, ki podajajo osnovo za merjenje pri pripravljanju računovodskih izkazov SID banke in Skupine SID banka ter druge računovodske usmeritve, ki so pomembne za razumevanje ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so podane v nadaljevanju. Zaradi nepomembnosti se podrobno ne razkrivajo računovodske usmeritve, ki se nanašajo na zavarovalne pogodbe. Sprejete računovodske usmeritve so se dosledno uporabljale v obeh poročevalskih obdobjih. 2.3.1 Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka so pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju, na osnovi izvirnih nabavnih vrednosti, razen v primeru finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, izvedenih finančnih instrumentov, finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in naložbenih nepremičnin, ki se merijo po pošteni vrednosti. Računovodske usmeritve se lahko spremenijo le, če je ta sprememba: – obvezna po standardu ali pojasnilu ali – če so njene posledice take, da računovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše informacije. 2.3.2 Uporaba ocen in presoj ter bistvene negotovosti Priprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP v SID banki in Skupini SID banka zahteva uporabo ocen in presoj, ki vplivajo na knjigovodsko vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na datum poročanja ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Razporejanje finančnih instrumentov se izvede pred prvim pripoznavanjem finančnega instrumenta glede na politiko SID banke in Skupine SID banka. Ocene in presoje so bile uporabljene za: – oslabitve posojil in terjatev, rezervacije za potencialne obveznosti in oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (pojasnila v točki 2.3.11 pod naslovom – Oslabitve finančnih sredstev), – oceno poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti (pojasnila v točki 2.3.11 pod naslovom – Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti), – vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov (pojasnila v točki 2.3.12 - Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji), – amortizacijsko dobo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev (pojasnila v točki 2.3.14 - Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva), – potencialne davčne postavke (pojasnila v točki 2.3.23 – Davki) in – rezervacije za obveznosti do zaposlencev (pojasnila v točki 2.3.24 - Ugodnosti zaposlencev). Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. SID banka in Skupina SID banka uporabljene ocene in predpostavke tekoče prilagajata in njihove učinke pripoznata v obdobju spremembe. 2.3.3 Konsolidacija Družbe, vključene v konsolidacijo V konsolidirane računovodske izkaze so vključene: – po metodi popolne konsolidacije obvladujoča družba SID banka ter odvisna družba SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana, in – po kapitalski metodi Skupina Prvi faktor (skupni podvig). Odvisna družba je družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje SID banka. V postopku konsolidiranja po metodi popolne konsolidacije so izločene vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami v Skupini, prav tako so izločeni prihodki in odhodki, ki so ustvarjeni znotraj Skupine SID banka. Nerealiziranih dobičkov oziroma izgub iz medsebojnih poslov ni. Manjšinskega deleža ni. Skupni podvig je družba, ki jo Skupina SID na podlagi pogodbenega dogovora skupno obvladuje. V konsolidiranih računovodskih izkazih se naložba v skupni podvig obračuna po kapitalski metodi. Pripadajoči dobiček ali izguba skupnega podviga se pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Pripadajoči učinki, ki so vključeni v drugi vseobsegajoči donos skupnega podviga, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Naložba v kapital skupnega podviga je prilagojena glede na pripoznane učinke. Ko pripadajoča izguba preseže vrednost naložbe v konsolidiranem izkazu finančnega položaja, se izguba ne pripozna več, razen če bi iz tega naslova nastala obveznost, ki bi jo Skupina SID morala poravnati. Skupina SID začne ponovno pripoznavati svoj delež dobička naložbe v kapital skupnega podviga šele potem, ko delež dobička doseže znesek nepriznane izgube. Družbe, izključene iz konsolidacije SID banka zaradi nepomembnosti za resničen in pošten prikaz računovodskih izkazov ni vključila v konsolidacijo pridružene družbe Center za mednarodno sodelovanje in razvoj – zavod s pravico javnosti (v nadaljevanju CMSR). SID banka je soustanoviteljica zavoda CMSR, v katerem nima finančne naložbe in ima 33 odstotkov glasovalnih pravic. Pridružena družba je družba, v kateri ima SID banka neposredno ali posredno 20 odstotkov ali več glasovalnih pravic ter ima v njej pomemben vpliv, vendar jih ne obvladuje. Bilančna vsota zavoda CMSR znaša manj kot 1 odstotek bilančne vsote SID banke. Prav tako predstavljajo prihodki zavoda CMSR manj kot 1 odstotek prihodkov SID banke. Na osnovi omenjenih kazalnikov je zavod CMSR nepomemben v Skupini SID banka, zato je izključen iz konsolidacije. Zavod CMSR tudi ni vključen v bonitetno konsolidacijo po Uredbi CRR. Presoje za odločitve o obvladovanju Kot podlaga za konsolidacijo se uporabijo načela obvladovanja in presoja naslednjih dejavnikov: namen in oblika družbe, v katero se naloži, pomembne dejavnosti in sprejemanje odločitev o le-teh, ali ima na podlagi pravic naložbenik vpliv usmerjati pomembne dejavnosti, ali je naložbenik izpostavljen spremenljivemu donosu in ali lahko vpliva na donos. 2.3.4 Funkcijska in predstavitvena valuta Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID so sestavljeni v evrih, ki je predstavitvena valuta Skupine SID in funkcijska valuta SID banke. Vsi zneski v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč EUR, razen če ni drugače navedeno. 2.3.5 Prevedba poslovnih dogodkov in postavk v tuji valuti Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot dobički/izgube iz tečajnih razlik. Postavke sredstev in obveznosti, ki so nominirane v tujih valutah, so v računovodskih izkazih banke in Skupine preračunane z uporabo referenčnega tečaja Evropske centralne banke, ki je veljaven na datum poročanja. Učinki prevedbe so vključeni v izkaz poslovnega izida kot dobički/izgube iz tečajnih razlik. Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob začetnem pripoznavanju v obdobju ali v prejšnjih računovodskih izkazih, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem se pojavijo. Izkazane so v postavki dobički/izgube iz tečajnih razlik. Tečajne razlike od glavnice in obresti pri dolžniških instrumentih se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, tečajne razlike, ki nastanejo pri vrednotenju (učinek spremembe tržne cene v tuji valuti) na pošteno vrednost pa v drugem vseobsegajočem donosu. Tečajne razlike, ki nastanejo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu. Prevedba računovodskih izkazov družb, katerih funkcijska valuta se razlikuje od predstavitvene valute, se odrazi v tečajnih razlikah iz konsolidiranja, ki se pripoznajo v posebnem popravku kapitala in se v izkazu poslovnega izida pripoznajo šele ob odtujitvi naložbe. 2.3.6 Denarni ustrezniki V izkazu denarnih tokov se med denarne ustreznike uvršča denar v blagajni, stanje na poravnalnem računu in poslovnih računih pri bankah ter vloge in kredite bankam in vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo, z originalno zapadlostjo do treh mesecev. Vse postavke denarnih ustreznikov predstavljajo kratkoročne, visoko likvidne naložbe, ki jih je mogoče preprosto in hitro pretvoriti v vnaprej znane zneske denarnih sredstev. 2.3.7 Prihodki iz obresti in odhodki za obresti Prihodki iz obresti in odhodki za obresti vključujejo prihodke in odhodke za obresti iz danih oziroma prejetih kreditov, obresti od izvedenih finančnih instrumentov, obresti od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in druge obresti. V izkazu poslovnega izida se prihodki iz obresti in odhodki za obresti za dane in prejete kredite ter ostale obresti pripoznajo v ustreznem obdobju po metodi veljavnih obresti. Obračunane obresti, ki se nanašajo na oslabljeni del kreditov, je banka iz prihodkov izključila in jih bo pripoznala šele ob morebitnem plačilu. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se na osnovi izračuna odplačne vrednosti po metodi efektivne obrestne mere, prihodki iz obresti izračunajo na podlagi donosnosti do dospetja. 2.3.8 Prejete in dane opravnine Prihodki iz opravnin vključujejo predvsem opravnine od danih kreditov in garancij, odhodki za opravnine pa opravnine za najete kredite. Opravnine se pripoznajo v izkazu poslovnega izida praviloma, ko je storitev opravljena. 2.3.9 Prihodki iz dividend Prihodki iz dividend se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko se pridobi pravica do izplačila. Dividende od odvisnih družb so v izkazih SID banke vključene v postavko čisti dobički/izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb. Ostale dividende so v izkazih SID banke in Skupine SID vključene v postavko prihodki iz dividend. 2.3.10 Drugi čisti poslovni dobički/izgube Med drugimi čistimi poslovnimi dobički/ izgubami se v izkazu poslovnega izida vključujejo prihodki za nebančne storitve, prihodki od zavarovalnih poslov in odhodki za zavarovalne posle. Prihodki za nebančne storitve vključujejo prihodke za pripravo bonitetnih informacij, zaračunano nadomestilo za opravljene storitve poslov po pooblastilu in druge storitve. Le-ti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko je storitev opravljena in terjatev pripoznana. 2.3.11 Finančni instrumenti Razvrščanje Finančna sredstva Skupina ob začetnem pripoznanju finančna sredstva razvrsti glede na namen pridobitve, čas držanja v posesti in vrsto finančnega instrumenta na: – posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi in določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu; – finančna sredstva v posesti do zapadlosti so kotirajoče neizvedene finančne naložbe z določenimi in določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, katere Skupina namerava in zmore posedovati do zapadlosti; – finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so neizvedena sredstva, ki niso bila kupljena z namenom trgovanja. Postavka vključuje lastniške in dolžniške vrednostne papirje. Dolžniški vrednostni papirji so v to skupino razvrščeni z namenom posedovanja za nedoločeno časovno obdobje, saj se kupujejo zaradi uravnavanja tekoče likvidnosti; – finančne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki se delijo na finančna sredstva namenjena trgovanju, izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju in finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Skupina med finančna sredstva v posesti za trgovanje uvršča izvedene finančne instrumente, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju predstavljajo obrestne zamenjave in služijo za varovanje pred obrestnim tveganjem, s katerim se banka dnevno srečuje pri svojem poslovanju na finančnih trgih. Finančne obveznosti Ob začetnem pripoznanju se finančne obveznosti razvrstijo glede na namen pridobitve, čas držanja v posesti in vrsto finančnega instrumenta. Finančne obveznosti, izmerjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so: – finančne obveznosti, namenjene trgovanju, kamor se uvrščajo izvedeni finančni instrumenti, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem in – izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju, kamor sodijo tisti izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji. Čisti dobički/izgube na podlagi sprememb v pošteni vrednosti finančnih obveznosti so vključeni v izkaz poslovnega izida. Vse ostale finančne obveznosti se razvrščajo v kategorijo obveznosti po odplačni vrednosti, kamor sodijo obveznosti iz naslova vlog in kreditov bank in centralnih bank ter strank, ki niso banke, izdani dolžniški vrednostni papirji in druge finančne obveznosti. Merjenje, pripoznanje in odprava pripoznanja Finančna sredstva, razen finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, stroški posla pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida. Nakupi in prodaje finančnih sredstev, razen posojil in terjatev, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave. Posojila in terjatve se po začetnem pripoznanju izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivne obrestne mere. Posojila in terjatve so pripoznana v višini neodplačane glavnice, povečani za neodplačane obresti in nadomestila ter zmanjšani za znesek oslabitve. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo po pošteni vrednosti. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, se pripoznajo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti merijo po odplačni vrednosti, razlika med začetno pripoznanim zneskom in zneskom ob zapadlosti se pripozna v izkazu poslovnega izida z uporabo metode efektivne obrestne mere. Finančnim obveznostim po odplačni vrednosti, ki so varovane pred obrestnim tveganjem z obrestnimi zamenjavami, se pripozna prilagoditev poštene vrednosti, ki izhaja iz varovanja poštene vrednosti. Prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov in odhodki za opravnine ob najemu kreditov se enakomerno razporedijo skozi dobo odplačevanja kreditov. Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko poteče pravica prejemanja denarnih tokov ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje kriterije za odpravo pripoznanja (prenos vseh tveganj in določenih koristi iz naslova finančnega sredstva). Odprava pripoznanja finančne obveznosti se opravi, ko je obveza izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti in plačanim nadomestilom se pripozna v izkazu poslovnega izida. Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti Poštena vrednost finančnih instrumentov, pripoznanih po pošteni vrednosti, s katerimi se trguje na opazovanem trgu, temelji na objavljeni tržni ceni na datum merjenja. Kadar cene za enako sredstvo ali obveznost ni mogoče opazovati na trgu, se poštena vrednost izmeri z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti. Za finančne instrumente, ki se pripoznajo in merijo po odplačni vrednosti, se poštena vrednost določi po modelu, ki izračunava čisto sedanjo vrednost denarnih tokov z uporabo obrestnih mer, ki veljajo v novih pogodbah za enake produkte. Metode vrednotenja in uporabljene pred-postavke so dodatno razkrite v poglavju 3.7. V navedenem pojasnilu je opisana in razkrita tudi hierarhija poštene vrednosti. Dobički in izgube Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem nastanejo. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti finančnih sredstev, razpo-ložljivih za prodajo, se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, razen izgub zaradi oslabitve. Ob odpravi pripoznanja se nabrani dobički in izgube, izkazani v kapitalu, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, izračunane z uporabo metode efektivne obrestne mere, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida. Oslabitve finančnih sredstev Posojila in terjatve Skupina SID banka tekoče, najmanj pa ob koncu vsakega poročevalskega obdobja preverja, če obstajajo nepristranski dokazi za morebitno oslabitev kreditov, drugih finančnih sredstev in terjatev iz faktoringa. Posojila in terjatve se oslabijo, če so nastopili dogodki, ki vplivajo na zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo oceniti. Nepristranski dokazi za oslabitev finančnih sredstev so pomembne informacije v zvezi s finančnimi težavami dolžnika, kršenje pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri plačevanju obresti in glavnice, restrukturiranje finančnih sredstev zaradi ekonomskih oziroma pravnih razlogov, ki se nanašajo na finančne težave dolžnika, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije dolžnika in neugodne gospodarske razmere v lokalnem okolju. Prav tako se upoštevajo tudi pomembne spremembe z neugodnim učinkom, do katerih je prišlo v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem posluje dolžnik in nakazujejo, da se vrednost danih finančnih sredstev ne bo nadomestila. Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja je podrobneje opisano v poglavju 3.1 Kreditno tveganje. Oslabitve in rezervacije kreditov ter garancij Finančna sredstva iz naslova kreditov in garancij se razvrščajo v posamično ali skupinsko oslabljena sredstva. Posamično oslabljene postavke so: – posamezno pomembne postavke, kjer skupna izpostavljenost za razvrščanje do ene stranke presega 20 tisoč EUR, – finančna sredstva, za katere banka oceni, da se oslabijo posamično. Če pri posamični ocenitvi finančnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, se mora oceniti nadomestljivo vrednost takšnega finančnega sredstva. Oslabitev se izmeri za vsako finančno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev finančnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri skupinsko. Skupne izpostavljenosti, ki niso posamično oslabljene, se razvrščajo v skupine izpostavljenosti do dolžnikov s primerljivimi tveganji, ki so predvsem povezana z dejavnostjo dolžnika, geografsko lokacijo dolžnika ter značilnostmi produktov financiranja. Ocena izgub za skupinsko slabljenje temelji na triletnem povprečju ocenjenih izgub iz finančnih sredstev v posamezni skupini, ki se prilagodi trenutnim gospodarskim razmeram. Ocena izgub iz naslova geografske lokacije dolžnikov upošteva tveganost suverenega (državnega ali državno garantiranega) dolga države, kjer se upoštevajo premijske stopnje za zavarovanje kreditov za rizične razrede od 2 do 7 po lestvici minimalnih premij za zavarovanje izvoza (MEIP), ki so določeni v skladu z metodologijo OECD. Za izračun skupinskih oslabitev in rezervacij za posebne programe financiranja SID banke s statusom državne pomoči ima SID banka oblikovano ločeno metodologijo. V primeru obstoja nepristranskih dokazov o oslabitvi se posamične oslabitve in rezervacije izmerijo na podlagi ocene poplačila finančnega sredstva iz naslova denarnega toka poslovanja dolžnika in odprodaje finančno nepotrebnega premoženja ter denarnega toka iz naslova unovčenja zavarovanja, kjer se upoštevajo ustrezni odbitki za posamezno vrsto zavarovanja. Ocena poplačila finančnega sredstva iz naslova denarnega toka poslovanja dolžnika in odprodaje finančno nepotrebnega premoženja je izračunana na podlagi upoštevanja različnih kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Upoštevanje posamezne vrste poplačila pri izračunu posamičnih oslabitev in rezervacij je odvisno od določitve dolžnika kot delujočega ali nedelujočega (t.i. »going« in »gone concern«). Pri izračunu izgub iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembnega finančnega sredstva se upošteva prvovrstna in druga kreditna zavarovanja, ki v celoti ustrezajo pogojem iz 12. člena Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. V primeru, da so finančna sredstva ocenjena posamično in oslabitev ni potrebna ter posledično ni pripoznana, se ta sredstva v celotnem znesku vključi v ponovno skupinsko ocenjevanje. Rezervacije za potencialne obveznosti se oblikujejo po enakem postopku kot oslabitve kreditov. Ko pride do črpanja neizkoriščenih kreditov ali unovčenja poroštev, se oblikovane rezervacije ukinejo. Oslabitve terjatev iz faktoringa Oslabitve za finančna sredstva iz naslova terjatev iz faktoring poslov (odkupljene terjatve, terjatve iz naslova dobaviteljskega faktoringa – v nadaljevanju terjatve iz faktoringa) se oblikujejo v primerih, ko se ocenjuje, da določenih terjatev ne bo možno unovčiti v skladu s pogodbenimi določbami in se pri njih pričakuje izgubo. Znesek izgube je razlika med knjigovodsko vrednostjo terjatve iz faktoringa in njegovo poplačljivo vrednostjo, katero predstavljajo pričakovana prihodnja plačila, vključno z zneski poplačil iz garancij in zavarovanj, diskontirani z uporabo ob najemu kredita veljavne obrestne mere. Terjatve iz faktoringa se oslabi individualno, če gre za posamično pomembne postavke, pri katerih so prisotni znaki o oslabitvi teh sredstev, ostale terjatve iz faktoringa pa se slabi skupinsko. Če se ugotovi, da pri individualno ocenjenih terjatvah iz faktoringa ni prisotnih znakov oslabitve, se te vključi v skupino sorodnih terjatev iz faktoringa s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja in se jih slabi skupinsko. O oslabitvi morajo obstajati dokazi, kot so večje finančne težave dolžnika, kršenje pogodbenih obveznosti s strani dolžnika, prestrukturiranje finančnih sredstev zaradi finančnih težav dolžnika, verjetnost ali obstoj stečaja ali finančne reorganizacije dolžnika, neugodne spremembe pri poravnavanju dolgov, poslabšanje ekonomskih pogojev, ki vplivajo na poravnavanje finančnih sredstev. Višino popravka oziroma slabitve je potrebno oceniti za vsako terjatev, ki je pomembna posamično, na osnovi individualne ocene njene poplačljivosti. Restrukturirana posojila Restrukturirana posojila so posojila, ki nastanejo kot posledica nezmožnosti dolžnika odplačevati dolg pod prvotno dogovorjenimi pogoji bodisi s spremenjenimi pogoji prvotne pogodbe bodisi novo pogodbo, s katero pogodbeni stranki dogovorita delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga. Finančne težave oziroma zmožnost odplačevanja dolga banka pri restrukturiranju posojil ocenjuje na nivoju dolžnika. Pri tem se kot dolžnik štejejo vse med seboj povezane družbe v skupini, ki so predmet računovodske konsolidacije. Zmožnost odplačevanja dolga dolžnika ocenjuje banka, poleg možnosti prevzema drugih sredstev oziroma poplačila z unovčenjem kreditnih zavarovanj, predvsem z vidika vpliva restrukturiranja na zadostnost denarnega toka iz poslovanja dolžnika oziroma z vidika možnosti obvladovanja tistih družb izmed povezanih družb, ki so sposobne ustvarjati denarni tok iz poslovanja. Banka restrukturira posojila do dolžnika z izvedbo ene ali več aktivnosti, za katere se ob sicer normalnem ekonomskem in finančnem položaju dolžnika ne bi odločila. Možne aktivnosti oziroma vrste, ki lahko nastopijo posamično ali kombinirano, so določene s podzakonskim aktom, ki ga je izdala Banka Slovenije, in sicer gre za: (a) podaljšanje roka ali odlog vračila terjatev, (b) znižanje obrestne mere in/ali drugih stroškov, (c) znižanje višine terjatev kot posledica pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in/ali lastniškega prestrukturiranja, (d) konverzija terjatev v naložbo v kapital dolžnika, (e) prevzem drugih sredstev (vključno z unovčenjem kreditnih zavarovanj) za delno ali celotno poplačilo terjatev, (f) druge aktivnosti. Vse razlike, ki nastanejo pri restrukturiranju, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Banka vse sprejete odločitve o restrukturiranju posojil, ki presegajo vrednost 100.000 evrov, dokumentira z ustrezno analizo alternativnih rešitev z ekonomskimi učinki (iz unovčenja zavarovanj, prodaje finančnega sredstva, prekinitve pogodbe in morebitnih drugih aktivnosti). Banka za restrukturirana posojila v poslovnih knjigah zagotavlja analitično evidenco, vključno s podatki o načinu restrukturiranja (z aneksom ali novo pogodbo), vrstah restrukturiranja, datumi restrukturiranja ter učinki na spremembo vrednosti posojil, vključno z učinki iz odpisov oziroma odprave pripoznanja iz izkaza finančnega položaja, spremembo verjetnosti izgube, spremembo bonitetne ocene dolžnika in morebitno spremembo statusa donosnosti restrukturiranih posojil. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Lastniške instrumente je potrebno oslabiti, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju. Predpostavlja se, da nastopi objektivni dokaz o oslabitvi, ko poštena vrednost pomembno pade pod nabavno vrednost za daljše časovno obdobje. V kolikor niso izpolnjeni kriteriji presoje oslabitve, pa po mnenju kreditnega odbora banke obstaja zadosti informacij, ki izkazujejo trdne in nepristranske dokaze o oslabljenosti lastniških instrumentov, se uveljavi oslabitev po individualni presoji posameznega finančnega sredstva. Individualna presoja o uveljavitvi oslabitve na podlagi trdnih in nepristranskih dokazov velja tudi za dolžniške instrumente. Za nepristranske dokaze za oslabitev se šteje: neplačevanje obresti ali glavnice, pomembne finančne težave izdajatelja, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije izdajatelja, izginotje delujočega trga zaradi finančnih težav in drugi pomembni podatki, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov vključno z gospodarskimi razmerami v državi ali lokalnem okolju izdajatelja. Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida za lastniške instrumente, se ne morejo razveljaviti prek izkaza poslovnega izida. Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se pojavi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida, se izgubo zaradi oslabitve razveljavi in znesek razveljavitve pripozna v izkazu poslovnega izida. 2.3.12 Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji Izvedeni finančni instrumenti so razvrščeni med finančne instrumente, namenjene trgovanju in finančne instrumente, namenjene varovanju. V izkazu finančnega položaja so pripoznani kot sredstvo v primeru pozitivne poštene vrednosti oziroma kot obveznost, če je njihova poštena vrednost negativna. Med finančne instrumente, namenjene trgovanju, SID banka razvršča izvedene finančne instrumente, kot so valutne terminske pogodbe, ki služijo za varovanje pred valutnim tveganjem, s katerim se banka dnevno srečuje pri svojem poslovanju na finančnih trgih. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju, se v izkazu finančnega položaja začetno pripoznajo po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se vrednotijo po pošteni vrednosti z upoštevanjem tržnih cen preko izkaza poslovnega izida. Med finančne instrumente, namenjene varovanju, sodijo tisti izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji. S pojmom obračunavanje varovanja pred tveganjem (hedge accounting) se razume knjigovodenje razmerja varovanja med instrumentom za varovanje (v večini primerov je to izvedeni finančni instrument) in varovano postavko (sredstvo oziroma obveznost ali skupina sredstev oziroma skupina obveznosti s podobnimi značilnostmi tveganja) z namenom, da se v izkazu poslovnega izida medsebojno nevtralizirajo učinki merjenja obeh instrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem izidu istočasno. Pri tem je treba razmerje varovanja tudi formalno označiti in ustrezno dokumentirati. Ob uvedbi varovanj pred tveganjem mora banka izdelati formalni dokument, v katerem je opisano razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologija vrednotenja in strategija varovanja. Prav tako mora dokumentirati tudi oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke. To so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da so razmerja varovanja primerna. Banka oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v času trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu 80 – 125 odstotkov. Obračunavanje varovanja pred tveganjem preneha, če instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati ali se proda in v primeru, ko varovanje pred tveganjem ne zadošča več zgoraj opisanim sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem. Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu poslovnega izida prikazane v postavki spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji. 2.3.13 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo so tista, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Ta pogoj je izpolnjen le tedaj, kadar je prodaja zelo verjetna in je sredstvo na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju. Nekratkoročno sredstvo je prerazporejeno v omenjeno skupino v primeru, če obstaja pisno izražena namera lastnika, da bo sredstvo prodal ter je priložena časovnica poteka postopkov prodaje. Prodaja mora biti izpeljana v roku enega leta od razvrstitve sredstva. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo se vodijo po knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo ali pošteni vrednosti, znižani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Učinki prodaje so v izkazu poslovnega izida prikazani med čistimi dobički/izgubami iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi. 2.3.14 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Ob začetnem pripoznanju se opredmetena osnovna sredstva vrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastale stroške vzdrževanj in popravil v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se izkazuje kot stroške v izkazu poslovnega izida. Vlaganja v obstoječa opredmetena osnovna sredstva, ki povečujejo prihodnje ekonomske koristi, povečujejo vrednost teh sredstev. Po začetnem pripoznanju se uporabi model nabavne vrednosti, po katerem se razviduje osnovna sredstva po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišča in zgradbe se obravnavajo posebej, tudi v primeru, da so pridobljena skupaj. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2016 in 2015: v odstotkih SID banka in Skupina SID banka Zgradbe in deli zgradb 2 - 5 Računalniška oprema 25 - 50 Osebni avtomobili 12,5 - 20 Pohištvo 11 - 20 Ostala oprema 20 - 25 Drobni inventar 20 - 100 Opredmetena osnovna sredstva se oslabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se oceni, če obstajajo znaki, ki bi nakazovali oslabitev sredstva. V primeru, da le-ti obstajajo, se oceni nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: – poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali – vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi in če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati bodočih gospodarskih koristi. Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti Postavka vključuje naložbe v računalniške programe in druge premoženjske pravice. V letu 2016 in 2015 so uporabljene amortizacijske stopnje od 20 do 25 odstotkov za računalniške programe in od 12 do 20 odstotkov za druge premoženjske pravice. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti se oslabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se oceni, če obstajajo znaki, ki bi nakazovali oslabitev neopredmetenega sredstva. V primeru, da le-ti obstajajo, se oceni nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: – poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali – vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Neopredmeteno sredstvo z določljivo dobo koristnosti se izkazuje po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Amortizacija preneha bodisi na dan, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo ali na dan, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, in sicer se upošteva zgodnejši datum. Dobro ime Dobro ime nastane pri pridobitvi naložbe v odvisno družbo, kadar nabavna vrednost presega njeno pošteno vrednost. Skupina letno preveri, ali obstajajo razlogi za oslabitev dobrega imena. V primeru, da je nadomestljiva vrednost manjša od knjigovodske vrednosti, se pripozna oslabitev. Kot nadomestljiva vrednost se upošteva vrednost pri uporabi. 2.3.15 Naložbene nepremičnine Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem. Naložbene nepremičnine so prikazane po pošteni vrednosti, ki jo določi pooblaščeni cenilec. Poštena vrednost temelji na trenutnih tržnih cenah. Dobiček ali izgubo, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti, Skupina pripozna v poslovnem izidu obdobja, v katerem se pojavi. 2.3.16 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb Naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb se v ločenih računovodskih izkazih pripoznajo po nabavni vrednosti (naložbeni metodi), dividende pa se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko nastane pravica do prejetja dividende. V kolikor se pojavijo dokazi, ki nakazujejo potrebo po oslabitvi naložbe v odvisno ali skupaj obvladovano družbo, banka nadomestljivo vrednost oceni za vsako naložbo posebej. V primeru naložb v odvisne družbe, kjer ob pridobitvi ni bilo dobrega imena, se na datum poročanja presojajo znamenja oslabitve in če ta znamenja obstajajo, se izvede test oslabitve. V primeru naložbe v skupaj obvladovano družbo se izvaja test oslabitve na podlagi testa oslabitve dobrega imena za denar ustvarjajoče enote, ki vključuje dobro ime. V primeru konsolidiranih računovodskih izkazov pa se test oslabitve dobrega imena izvaja na vsak datum poročanja za denar ustvarjajoče enote. Testi oslabitve naložb se opravljajo v skladu s poslovnimi pričakovanji posamezne naložbe. Osnovo za test predstavlja vrednotenje naložbe. Vhodne podatke za vrednotenje predstavljajo poslovna pričakovanja, ki so utemeljena s poslovnim planom posamezne družbe in vpliv, ki ga ima SID banka na poslovanje posamezne družbe. Model vrednotenja temelji na merjenju diskontiranih denarnih tokov. Diskontni faktor je izračunan v skladu s tveganji, katerim je izpostavljena posamezna naložba. 2.3.17 Druga sredstva Med druga sredstva so vključene terjatve iz naslova zavarovalnih pogodb, vnaprej plačani in neobračunani stroški, terjatve za davke in dani predujmi. Druga sredstva se pripoznajo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin ob predpostavki, da bodo poplačana. Na bilančni datum se preverja poštena, to je nadomestljiva vrednost za druga sredstva na različne načine. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri drugih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, do izgube zaradi oslabitve, se le-ta izkaže med oslabitvami v zvezi z drugimi sredstvi, knjigovodska vrednost drugih sredstev pa se zmanjša s preračunom na kontu popravka vrednosti. 2.3.18 Rezervacije za obveznosti in stroške Rezervacije se oblikujejo za potencialne izgube v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz zunajbilančnih obveznosti (odobreni nekoriščeni krediti in kreditne linije, garancije), za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade ter za obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo zaradi sedanje obveze (pravna ali posredna), ki izhaja iz preteklega dogodka in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti. Ukinjanje rezervacij nastopi, ko se ugotovi prevelike rezervacije ali ko se potencialne izgube v zvezi s tveganji zmanjšajo. SID banka pripozna rezervacije za zunajbilančne obveznosti na osnovi tveganosti komitenta in sklenjenega posla, ki temeljijo na podobnih ocenah kot ocene oslabitve posojil. Izračunane so po postopkih, ki so navedeni v 2.3.11 točki pod naslovom Oslabitve finančnih sredstev. Rezervacije za obveznosti iz zavarovalnih pogodb izhajajo iz kreditnih zavarovanj, ki jih ima odvisna družba PKZ. Zavarovalno-tehnične rezervacije sestavljajo prenosne premije, škodne rezervacije in rezervacije za bonuse in popuste. Rezervacije za prenosne premije predstavljajo nezaslužen del obračunane premije. Izračunavajo se za vsak račun posebej (t.j. račun, ki ga izda zavarovalec svojemu kupcu). V izračunu prenosnih premij je upoštevana ocenjena časovna porazdelitev verjetnosti nastanka škodnega dogodka. Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je zavarovalnica dolžna izplačati na podlagi zavarovalnih pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, in sicer ne glede na to, ali je zavarovalni primer že prijavljen ali ne, vključno z vsemi stroški, ki na podlagi teh pogodb bremenijo zavarovalnico. Rezervacije za bonuse se oblikujejo za tiste zavarovalne pogodbe, ki imajo vključen člen o povračilu dela premij. Izračunane so po posameznih zavarovalnih pogodbah glede na zasluženo premijo v pogodbenem letu in glede na ocenjen škodni rezultat po zavarovalni pogodbi do datuma poročanja. 2.3.19 Druge obveznosti Med druge obveznosti so vključene obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb, vnaprej plačani in odloženi prihodki, obveznosti za davke in prejeti predujmi. 2.3.20 Kapital Kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, popravek kapitala – lastni deleži in čisti dobiček poslovnega leta. Osnovni kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplačali lastniki. Kapitalske rezerve se smejo uporabiti skladno z zakonom za pokrivanje izgube in za povečanje kapitala. Rezerve iz dobička se pripoznajo, ko jih oblikuje organ, ki sestavi letno poročilo oziroma s sklepom pristojnega organa in se uporabijo skladno s statutom in z zakonom. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za kritje čiste izgube poslovnega leta, za kritje prenesene izgube, za povečanje osnovnega kapitala, za oblikovanje rezerv za lastne deleže in za sanacijo večjih škod, nastalih iz poslovanja oziroma izrednih poslovnih dogodkov. Druge rezerve iz dobička so namenjene krepitvi kapitalske ustreznosti. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos vključuje prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo. Pridobljeni lastni deleži so, v višini plačanega nadomestila zanje, prikazani kot znižanje lastniškega kapitala. 2.3.21 Pogojne obveznosti in prevzete finančne obveznosti V prevzetih finančnih obveznostih so izkazane finančne in storitvene garancije, nekoriščeni odobreni krediti in kreditne linije ter nevplačani kapital. Prevzete finančne obveznosti za jamstva predstavljajo nepreklicne obveze za plačila, če komitent ne izpolni svojih obveznosti do tretjih oseb. Tveganja, povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi finančnimi obveznostmi, se ocenjujejo na podlagi veljavnih računovodskih politik in internih predpisov v zvezi z obvladovanji tveganj, opisanih v točki 2.3.11 Oslabitve finančnih sredstev. Povečanje obveznosti v odvisnosti od tveganj se odrazi v postavki rezervacije. 2.3.22 Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije Dejavnost Zavarovanje, ki ga SID banka izvaja v imenu in za račun Republike Slovenije, se evidentira na posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. Sredstva in obveznosti teh poslov niso vključena v izkaz finančnega položaja banke. Pojasnila o poslovanju po pooblastilu Republike Slovenije so v točki 8.2.3 poslovnega poročila. 2.3.23 Davki Davek od dohodka pravnih oseb je v družbah v Skupini SID banka obračunan v skladu z lokalno zakonodajo. Odloženi davki so obračunani z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za vse začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi. Odloženi davki so izračunani z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan izkaza finančnega položaja oziroma za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko se odložena terjatev za davek realizira ali pa se odložena obveznost za davek poravna. Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Odloženi davek, ki je povezan z vrednotenjem finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže nepo-sredno v drugem vseobsegajočem donosu. 2.3.24 Ugodnosti zaposlencev Ugodnosti zaposlencev vključujejo kratkoročne in nekratkoročne zaslužke zaposlencev. Obveznosti za kratkoročne zaslužke zaposlencev se pripoznajo v nediskontiranem znesku in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlencev v zvezi s kratkoročnimi zaslužki opravljeno. Nekratkoročni zaslužki zaposlencev vključujejo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. V skladu z zakonodajo se zaposlenci upokojijo praviloma po 40 letih službovanja in takrat so ob izpolnitvi določenih pogojev upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposlenci so upravičeni tudi do jubilejne nagrade, skladno s kolektivnimi pogodbami posameznih družb v Skupini. Obveze iz navedenih naslovov in vsi pripadajoči dobički/izgube so vključeni v izkaz poslovnega izida, razen aktuarskih dobičkov in izgub iz naslova odpravnin, ki so pripoznane v izkazu vseobsegajočega donosa. Potreben obseg rezervacij iz tega naslova je izračunan v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov, upoštevaje določene predpostavke. Pomembnejše predpostavke so: diskontni faktor v višini 40 odstotkov tehtane povprečne obrestne mere za državne vrednostne papirje, ki jo za namene pokojninskih zavarovanj objavlja Ministrstvo za finance, število zaposlencev na zadnji dan leta in povprečne plače zaposlencev v zadnjem kvartalu. Tovrstne rezervacije se izračunavajo vsako leto, le v Skupini Prvi faktor se izračunavajo na triletno obdobje. 2.3.25 Izračun čistega dobička na delnico Izračuna se kot količnik med čistim dobičkom, ki ga je banka ugotovila v izkazu poslovnega izida in številom delnic, ki sestavljajo osnovni kapital banke. Lastne delnice se v izračunu ne upoštevajo. 2.3.26 Poročanje po poslovnih segmentih Razdelitev in razkritja po poslovnih segmentih je opravljena na osnovi poslovnih značilnosti posameznih dejavnosti Skupine SID banka. V skladu z MSRP 8 ima Skupina SID banka naslednje poročane poslovne segmente: bančništvo, zavarovanje terjatev in faktoring. Bančništvo predstavlja enoten poslovni segment, saj se poslovanje znotraj banke po tveganjih in donosih bistveno ne razlikuje. 2.3.27 Novo uveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroča in še ne uveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov in pojasnil, ki veljajo od 1. 1. 2016, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU: – Spremembe MSRP 11 'Skupne ureditve' - Obračunavanje pridobitve deležev pri skupnem delovanju, ki jih je EU sprejela 24. 11. 2015 veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje; – Spremembe MRS 1 'Predstavljanje računovodskih izkazov' – Pobuda za razkritje, ki jih je EU sprejela 18. 12. 2015 veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2016 ali pozneje; – Spremembe MRS 16 'Opredmetena osnovna sredstva' in MRS 38 'Neopredmetena sredstva' – Pojasnilo sprejemljivih metod amortizacije, ki jih je EU sprejela 2. 12. 2015 in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje; – Spremembe MRS 16 'Opredmetena osnovna sredstva' in MRS 41 'Kmetijstvo' - Kmetijstvo: Rodne rastline – kot jih je sprejela EU 23. 11. 2015 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje); – Spremembe MRS 19 'Zaslužki zaposlencev' - Programi z določenimi zaslužki: Prispevki zaposlencev, ki jih je EU sprejela 17. 12. 2014 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 2. 2015 ali kasneje); – Spremembe MRS 27 'Ločeni računovodski izkazi' – Kapitalska metoda pri ločenih računovodskih izkazih veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2016 ali pozneje; – Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2010 - 2012)', ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 2, MSRP 3, MSRP 8, MSRP 13, MRS 16, MRS 24 in MRS 38), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. 2. 2015 ali pozneje); – Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2012 - 2014)', ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 5, MSRP 7, MRS 19 in MRS 34), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 15. 12. 2015 ter so veljavne za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje. Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov banke. Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so bili že izdani, vendar še niso stopili v veljavo naslednji novi standardi in spremembe obstoječih, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU: – MSRP 9 'Finančni instrumenti', ki ga je EU sprejela 22. 11. 2016 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje. Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 (v nadaljevanju: MSRP 9) je nov računovodski standard, ki ga je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) julija 2014, in bo nadomestil standard MRS 39. Evropska Komisija je z Uredbo (EU) 2016/2067 z dne 22. novembra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta sprejela MSRP 9, ki se bo začel uporabljati s 1. januarjem 2018. Aktivnosti SID banke na področju uvedbe MSRP 9 SID banka je v letu 2016 ustanovila projektno skupino za MSRP 9, ki jo sestavljajo zaposleni iz oddelka za računovodstvo, oddelka za upravljanje tveganj, oddelka za razvoj produktov, raziskave in strategijo, oddelka za zaledje in plačilni promet, oddelka za tehnologijo, oddelka za informatiko in oddelka za upravljanje s slabimi naložbami ter po potrebi zaposleni iz drugih oddelkov. Vodja projektne skupine je izvršna direktorica podpore poslovanju. Delo projektne skupine poteka v skladu z akcijskim načrtom za uvedbo MSRP 9, kjer so opredeljeni nosilci posameznih aktivnosti, sodelujoči ter roki za izvedbo posameznih aktivnosti. Uprava, revizijska komisija in nadzorni svet so redno obveščeni o poteku aktivnosti na področju uvajanja MSRP 9 in so po potrebi aktivno vključeni v posamezne aktivnosti. V drugi polovici leta 2016 je bila izvedena analiza vrzeli in analiza vpliva uvedbe MSRP 9 na SID banko in Skupino SID banka s strani zunanjega svetovalca. Analiza vrzeli s predlogi možnih rešitev je bila narejena za naslednje segmente: razvrščanje in merjenje finančnih sredstev, oslabitve in rezervacije, obračunavanje varovanja pred tveganjem, procese/postopke na področju razvrščanja in merjenja finančnih sredstev, izračuna oslabitev in rezervacij in obračunavanja varovanja pred tveganjem, računovodske sheme in kontni okvir ter razkritja. V skladu z zahtevo Banke Slovenije so morale banke do konca septembra 2016 pripraviti analizo učinkov prehoda na novi standard na računovodske izkaze in kapitalsko ustreznost glede na podatke po stanju na dan 31. 12. 2015. Analizo učinkov je SID banka pripravila v sodelovanju z zunanjim svetovalcem. Analiza učinkov uvedbe MSRP 9 je pokazala različen vpliv na spremembo višine oslabitev in rezervacij za posamezne segmente kreditnega portfelja. Največji vpliv na povečanje oslabitev in rezervacij je bil ocenjen na portfelju izpostavljenosti do bank, in sicer iz naslova uvrstitve izpostavljenosti v skupino 2 in posledično izračuna vseživljenjskih pričakovanih kreditnih izgub. Na portfelju izpostavljenosti do podjetij je bilo ocenjeno, da bi se oslabitve in rezervacije (sicer) znižale, pretežno iz naslova posojilnih skladov (produkti z elementi državne pomoči), kjer bo sprememba metodologije za izračun oslabitev in rezervacij imela pomemben vpliv. Izpostavljenosti SID banke iz naslova posojilnih skladov se uvrščajo med bilančne postavke SID banke. Ne glede na navedeno se poslovni rezultat posojilnih skladov ugotavlja ločeno in se morebitni negativni rezultat posojilnih skladov pokriva iz vloženih sredstev MGRT kot zmanjšanje obveznosti do MGRT. Iz tega naslova se tudi naknadni pozitivni rezultat pripisuje najprej MGRT kot povečanje obveznosti do MGRT, tako da se predhodno znižana obveznost iz naslova negativnega rezultata posojilnega sklada spet poviša. To posledično pomeni, da ima sproščanje oslabitev in rezervacij iz naslova izpostavljenosti posojilnih skladov nevtralen učinek na poslovni izid SID banke. Pomemben učinek na višino oslabitev in rezervacij je bil ocenjen tudi iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev, za katere je, v skladu z novim standardom, potrebno izračunavati pričakovane kreditne izgube v primeru, da se navedena finančna sredstva ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Skupen rezultat analize učinkov predvideva zmanjšanje kapitalske ustreznosti SID banke, vendar ne pomembno, kar pomeni, da kapitalska ustreznost SID banke ostaja še nadalje visoka. Poglavitne novosti MSRP 9 MSRP 9 je sestavljen iz treh vsebinskih sklopov: razvrščanje in merjenje, oslabitev ter obračunavanje varovanja pred tveganjem. 1. Razvrščanje in merjenje Z vidika razvrščanja in merjenja nov standard zahteva, da je vsa finančna sredstva, razen kapitalskih instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov, potrebno oceniti na podlagi poslovnega modela za upravljanje sredstev in značilnosti pogodbenih denarnih tokov. Možnosti merjenja finančnih sredstev so po odplačni vrednosti, po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI) in po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida (FVPL). Za lastniške instrumente je možnost nepreklicne izbire merjenja po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI), brez naknadne prerazporeditve dobička ali izgube v poslovni izid. Obračunavanje finančnih obveznosti je v veliki meri enako MRS 39, razen za tiste finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, kjer je potrebno spremembo poštene vrednosti, ki se nanaša na spremembo lastnega kreditnega tveganja, pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu. Takšna gibanja bodo predstavljena v drugem vseobsegajočem donosu brez naknadne prerazvrstitve v poslovni izid, razen če s tem povečamo računovodsko neusklajenost. 2. Oslabitev Največ sprememb nov standard prinaša na področju oblikovanja oslabitev in rezervacij, kjer je zahtevana zamenjava modela nastalih kreditnih izgub (ang. incurred loss model) z modelom pričakovanih kreditnih izgub (ang. expected loss model). V model pričakovanih kreditnih izgub bo tako, poleg zgodovinskih podatkov o izterljivosti, treba vgraditi tudi makroekonomske napovedi ter druge notranje in zunanje dejavnike, ki nakazujejo na plačilno sposobnost dolžnika v prihodnje. MSRP 9 določa, da banka za namen ocenjevanja kreditnih izgub finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, terjatve iz najema ter zunajbilančne izpostavljenosti iz prevzetih kreditnih obveznosti in pogodb o finančnem poroštvu, za katere se uporabljajo zahteve glede oslabitev, po stanju na dan, za katerega banka poroča, razvrsti v eno izmed naslednjih skupin: - skupina 1: finančna sredstva, pri katerih se kreditno tveganje od začetka pripoznanja ni pomembno povečalo in za katera se popravki vrednosti oziroma rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju; - skupina 2: finančna sredstva, pri katerih se je kreditno tveganje v obdobju od začetka pripoznanja do datuma, za katerega banka poroča, pomembno povečalo in za katera se popravki vrednosti oziroma rezervacije za kreditne izgube izmerijo na podlagi pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva; - skupina 3: finančna sredstva, ki so v položaju neplačila. V skupino 3 se razvrstijo finančna sredstva, ki jih banka za namen notranjega upravljanja kreditnega tveganja opredeli kot neplačane izpostavljenosti, vključno z izpostavlje-nostmi, ki so opredeljene kot neplačane izpostavljenosti že ob začetnem pripoznanju, t. i. kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo (angl. purchased or originated credit-impaired financial assets). V primeru, da finančno sredstvo ni opredeljeno kot neplačana izpostavljenost že ob začetnem pripoznanju, t. i. kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, banka finančno sredstvo ob začetnem pripoznanju razvrsti v skupino 1. Ob kasnejšem merjenju banka oceni, ali se je kreditno tveganje finančnega sredstva v obdobju od začetnega pripo-znanja do datuma, za katerega banka poroča, pomembno povečalo. Če se kreditno tveganje ni pomembno povečalo ali če gre za finančno sredstvo z nizkim kreditnim tveganjem, finančno sredstvo ostane v skupini 1. Če se je kreditno tveganje pomembno povečalo in finančno sredstvo še ni opredeljeno kot neplačana izpostavljenost, banka finančno sredstvo razvrsti v skupino 2. Pomembno povečanje kreditnega tveganja Pri ocenjevanju pomembnega povečanja kreditnega tveganja finančnega sredstva mora banka primerjati tveganje neplačila finančnega sredstva po stanju na dan, za katerega poroča, s tveganjem neplačila finančnega sredstva na datum začetnega pripoznanja, pri čemer mora banka upoštevati vse primerljive in dokazljive informacije, vključno z informacijami, usmerjenimi v prihodnost, ki so na voljo brez pretiranih stroškov in prizadevanj ter so relevantne za finančno sredstvo, ki se ocenjuje, in kažejo na pomembno povečanje kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja finančnega sredstva. Ne glede na način, na katerega banka oceni pomembno povečanje kreditnega tveganja, obstaja ovrgljiva predpostavka, da se je kreditno tveganje finančnega sredstva od začetnega pripoznanja pomembno povečalo, če pogodbena plačila zaostajajo za več kot 30 dni. Če banka oceni, da se je kreditno tveganje finančnega sredstva pomembno povečalo, preden pogodbena določila zaostajajo za več kot 30 dni, se ovrgljiva predpostavka ne uporablja. Banka lahko predpostavi, da se kreditno tveganje finančnega sredstva od začetnega pripoznanja ni pomembno povečalo, če za finančno sredstvo ugotovi, da ima na datum poročanja nizko kreditno tveganje. Za ocenjevanje pomembnega povečanja kreditnega tveganja bodo banke morale oblikovati ustrezne metodologije, ki bodo temeljile na vnaprej jasno opredeljenih kvantitativnih in kvalitativnih merilih. Merjenje pričakovanih kreditnih izgub Banka mora izmeriti pričakovane kreditne izgube finančnega sredstva na način, ki upošteva: – nepristranski in z verjetnostjo tehtan znesek, ki se določi z ovrednotenjem vrste možnih izidov; – časovno vrednost denarja in – primerne in dokazljive informacije o preteklih dogodkih, trenutnih pogojih ter napovedih glede prihodnjih ekonomskih okoliščin, ki so brez pretiranih stroškov in prizadevanj na voljo na datum poročanja. Pri merjenju pričakovanih kreditnih izgub ne bo potrebno opredeliti vseh možnih scenarijev, vendar pa bo potrebno upoštevati tveganje ali verjetnost, da bo prišlo do kreditne izgube, in sicer tako, da se bo upoštevala možnost, da bo prišlo do kreditne izgube in možnost, da do kreditne izgube ne bo prišlo, tudi če bo možnost kreditne izgube zelo majhna. Vključitev makroekonomskih dejavnikov, vključno z napovedmi glede prihodnjih ekonomskih okoliščin, predstavlja enega od treh ključnih načel modela pričakovanih kreditnih izgub. Napovedana smer gibanja makroekonomskega okolja bo morala biti konsistentno vgrajena v model pričakovanih kreditnih izgub. Uporaba v prihodnost usmerjenih informacij bo tako morala omogočati nepristranske ocene višine pričakovanih kreditnih izgub ter preprečevati zamude pri pripoznavanju pričakovanih kreditnih izgub. Niti MSRP 9 niti Baselski odbor ne predpisujeta izčrpnega seznama makroekonomskih dejavnikov, ki se bodo morali upoštevati v modelu pričakovanih kreditnih izgub, ali specifičnih metod, kako naj bi se le-ti upoštevali. Pričakuje se strokovna presoja, ki bo temeljila na razumni in upravičeni osnovi. Kakršnekoli uporabljene predpostavke bodo morale biti notranje izčrpno dokumentirane in razkrite uporabnikom računovodskih izkazov. Banka bo morala zbirati in shranjevati makro-ekonomske podatke, vključno z napovedmi iz različnih virov ter zagotoviti doslednost uporabe v prihodnost usmerjenih informacij znotraj banke (planiranje, cenovna politika idr.). Za zadostitev zgoraj navedenim pogojem bodo banke morale oblikovati modele za izračun pričakovanih kreditnih izgub, kar vključuje modeliranje vseživljenjskih PD-jev, vseživljenjskih LGD-jev, CCF-jev in EAD-jev. 3. Obračunavanje varovanja pred tveganjem Novost v obračunavanju varovanja pred tveganji je ukinitev merjenja učinkovitosti varovanja, časovna vrednost opcij in terminskih točk, določitev skupne izpostavljenosti varovanih postavk, možnost varovanja ločenih sestavin tveganja, prepoved prostovoljne prekinitve varovalnih razmerij. Ustrezni instrumenti za varovanje pred tveganjem so: . izvedeni finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti preko poslovnega izida; . neizvedeno finančno sredstvo ali finančna obveznost, merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in . pogodbe s stranko zunaj skupine oz. banke. Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so bili že izdani, vendar še niso stopili v veljavo naslednji novi standardi in spremembe obstoječih, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU (nadaljevanje): – MSRP 15 'Prihodki iz pogodb s kupci', ki ga je EU sprejela 22. 9. 2016 in velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje. Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela: – MSRP 14 'Zakonsko predpisani odlog plačila računov' velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje; – MSRP 15 'Prihodki iz pogodb s kupci' ter nadaljnje spremembe velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje; – MSRP 16 'Najemi' velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali pozneje; – Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi' in MRS 28 'Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige' – Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem oz. skupnim podvigom, ter nadaljnje spremembe (datum pričetka veljavnosti je odložen za nedoločen čas do zaključka raziskovalnega projekta v zvezi s kapitalsko metodo); – Spremembe MSRP 2 'Plačilo na podlagi delnic' veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje; – Spremembe MSRP 4 'Zavarovalne pogodbe' veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje oz. prvi uporabi MSRP 9 Finančni instrumenti; – Spremembe MRS 7 'Izkaz denarnih tokov' – Pobuda za razkritje veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2017 ali pozneje; – Spremembe MRS 12 'Davki iz dobička' - Pripoznavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2017 ali pozneje; – Spremembe MRS 40 'Naložbene nepremičnine' – Prenos naložbenih nepremičnin veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje; – Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobja 2014 - 2016)', ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 12 in MRS 28), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila (spremembe MSRP 12 veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2017 ali pozneje, spremembe MSRP 1 in MRS 28 pa veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018); – OPMSRP 22 'Transakcije in predplačilo nadomestila v tuji valuti' velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2018 ali pozneje. Skupina predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na njene računovodske izkaze. Novih standardov in sprememb obstoječih Skupina ne bo uporabila pred datumom njihove obvezne uporabe. 2.4 Pojasnila k izkazu finančnega položaja 2.4.1 Denarna sredstva Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Poravnalni račun 145.393 13.224 145.393 13.224 Vpogledne vloge pri bankah 2.275 562 7.962 4.235 Skupaj 147.668 13.786 153.355 17.459 Denarni ustrezniki SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Vloge pri bankah 0 0 0 2.372 Denar v blagajni in stanje na poravnalnem računu pri centralni banki 145.393 13.224 145.393 13.224 Vpogledne vloge pri bankah 2.275 562 7.962 4.235 Skupaj 147.668 13.786 153.355 19.831 Povišanje denarnih ustreznikov SID banke iz 13.786 tisoč EUR konec leta 2015 na 147.668 tisoč EUR na dan 31. 12. 2016 se odrazi v izkazu denarnih tokov. 2.4.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Obveznice 699.196 779.681 722.563 802.731 Države 508.475 569.457 521.755 584.326 Republika Slovenija 295.565 342.335 304.255 351.167 Druge države 212.910 227.122 217.500 233.159 Banke 113.523 146.368 117.852 149.889 Nefinančne družbe 62.105 45.602 63.675 46.588 Finančne organizacije 15.093 18.254 19.281 21.929 Zakladne menice 56.242 147.291 56.242 147.291 Potrdila o vlogi 10.002 3.015 10.002 3.015 Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti 12.236 8.616 12.236 8.616 Skupaj 777.676 938.603 801.043 961.653 Kotirajo na borzi 742.400 900.030 765.767 923.080 Ne kotirajo na borzi 35.276 38.573 35.276 38.573 Skupaj 777.676 938.603 801.043 961.653 Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Stanje 1.1. 938.604 710.983 961.653 733.053 Pripoznanje novih finančnih sredstev 314.129 653.453 317.001 660.023 Natečene obresti 8.006 7.717 8.313 8.047 Izplačane obresti (28.225) (19.351) (28.745) (19.827) Neto prevrednotenje preko kapitala 10.398 (1.940) 10.604 (1.856) Neto tečajne razlike 429 121 429 121 Odprava pripoznanja finančnih sredstev (465.665) (412.065) (468.210) (417.594) Oslabitev preko poslovnega izida 0 (314) 0 (314) Stanje 31.12. 777.676 938.604 801.044 961.653 2.4.3 Krediti Krediti bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Krediti 810.914 997.523 810.914 997.523 Vloge 192.786 615.106 198.920 621.740 Bruto izpostavljenost 1.003.700 1.612.629 1.009.834 1.619.263 Popravki vrednosti kreditov in vlog (7.332) (6.476) (7.332) (6.476) Neto izpostavljenost 996.368 1.606.153 1.002.502 1.612.787 Gibanje popravkov kreditov bankam SID banka in Skupina SID banka 2016 2015 Stanje 1.1. 6.476 8.804 Oblikovani popravki vrednosti kreditov 5.861 3.943 Odprava popravkov vrednosti kreditov (4.988) (6.271) Ostalo (16) 0 Stanje 31.12. 7.333 6.476 Krediti strankam, ki niso banke SID banka in Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 Krediti 782.456 799.600 Država 58.554 65.584 Gospodarstvo 690.837 635.742 Finančne organizacije 33.065 98.274 Terjatve iz danih jamstev 5.405 4.770 Bruto izpostavljenost 787.861 804.370 Popravki vrednosti (177.298) (198.905) Neto izpostavljenost 610.563 605.465 Merjenje, pripoznanje in odprava pripoznanja terjatev iz danih jamstev je navedena v točki 2.3.11 pod naslovom Merjenje, pripoznavanje in odprava pripoznanja v delu, ki se nanaša na posojila in terjatve. Gibanje popravkov kreditov strankam, ki niso banke SID banka in Skupina SID banka 2016 2015 Stanje 1.1. 198.905 217.871 Oblikovani popravki vrednosti kreditov 63.324 63.988 Odprava popravkov vrednosti kreditov (66.904) (53.432) Odpisi (35.695) (28.869) Ostalo 17.667 (653) Stanje 31.12. 177.298 198.905 Druga finančna sredstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Bruto izpostavljenost 1.564 422 1.563 419 Popravki vrednosti (37) (26) (37) (26) Skupaj 1.527 396 1.526 393 Gibanje popravkov drugih finančnih sredstev SID banka in Skupina SID banka 2016 2015 Stanje 1.1. 26 29 Oblikovani popravki vrednosti 75 13 Odprava popravkov vrednosti (44) (16) Ostalo (20) 0 Stanje 31.12. 37 26 2.4.4 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju SID banka in Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 Poštena vrednost 0 13.540 Neto terjatve za obresti 0 772 Skupaj 0 14.312 2.4.5 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Gibanje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev – SID banka 2016 Zemljišče in zgradba Računalniki Druga oprema Skupaj opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Nabavna vrednost Stanje 1.1. 9.951 774 860 11.585 2.205 Povečanje 0 351 14 365 316 Zmanjšanje 0 (248) (49) (297) (16) Stanje 31.12. 9.951 877 825 11.653 2.505 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1.1. (4.511) (724) (685) (5.920) (1.469) Amortizacija (425) (89) (45) (559) (246) Zmanjšanje 0 72 41 113 15 Stanje 31.12. (4.936) (741) (689) (6.366) (1.700) Knjigovodska vrednost 31.12. 5.015 136 136 5.287 805 2015 Zemljišče in zgradba Računalniki Druga oprema Skupaj opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Nabavna vrednost Stanje 1.1. 9.912 782 847 11.541 1.974 Povečanje 3.344 4 14 3.362 232 Zmanjšanje (3.305) (12) (1) (3.318) 0 Stanje 31.12. 9.951 774 860 11.585 2.206 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1.1. (4.056) (655) (639) (5.350) (1.262) Amortizacija (455) (81) (47) (583) (207) Zmanjšanje 0 12 1 13 0 Stanje 31.12. (4.511) (724) (685) (5.920) (1.469) Knjigovodska vrednost 31.12. 5.440 50 175 5.665 737 Gibanje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev – Skupina SID banka 2016 Zemljišče in zgradba Računalniki Druga oprema Skupaj opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Nabavna vrednost Stanje 1.1. 13.048 1.393 1.309 15.750 3.177 Povečanje 0 392 15 406 337 Zmanjšanje 0 (262) (102) (363) (34) Stanje 31.12. 13.048 1.523 1.222 15.793 3.479 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1.1. (5.475) (1.314) (932) (7.721) (1.844) Amortizacija (527) (121) (90) (738) (376) Zmanjšanje 0 85 72 158 33 Stanje 31.12. (6.003) (1.349) (950) (8.302) (2.187) Knjigovodska vrednost 31.12. 7.045 174 272 7.491 1.292 2015 Zemljišče in zgradba Računalniki Druga oprema Skupaj opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Nabavna vrednost Stanje 1.1. 13.009 1.382 1.297 15.688 2.883 Povečanje 3.344 24 15 3.383 310 Zmanjšanje (3.305) (13) (1) (3.319) (16) Stanje 31.12. 13.048 1.393 1.310 15.752 3.178 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1.1. (4.458) (1.165) (835) (6.458) (1.565) Amortizacija (577) (162) (97) (836) (279) Zmanjšanje 0 13 1 14 0 Oslabitev (441) 0 0 (441) 0 Stanje 31.12. (5.475) (1.314) (931) (7.721) (1.844) Knjigovodska vrednost 31.12. 7.573 79 379 8.031 1.334 Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi SID banka in Skupina SID banka na dan 31. 12. 2016 nimata zastavljenih sredstev in sredstev, pridobljenih na podlagi finančnega najema. 2.4.6 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Naložba v SID - PKZ Ljubljana 8.413 8.413 0 0 Skupaj 8.413 8.413 0 0 SID banka je v letu 2016, zaradi prekinitve prodajnega postopka, prenesla naložbo v Prvi faktor, Ljubljana iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo med dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb. V letu 2016 je SID banka v postavki čisti dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi pripoznala dobiček iz naslova prodaje odvisne družbe Pro kolekt, Ljubljana, v višini 164 tisoč EUR. Podatki odvisnih družb Udeležba SID banke v kapitalu (v %) Glasovalne pravice (v %) Nominalni znesek kapitalskih deležev Kapital družbe Poslovni izid 31.12.2016 SID – PKZ 100 100 8.413 28.392 1.690 31.12.2015 SID – PKZ 100 100 8.413 26.773 932 Podatki skupaj obvladovanih družb Delež glasovalnih pravice (v %) Kratkoročna sredstva Dolgoročna sredstva Kratkoročne obveznosti Dolgoročne obveznosti Kapital družbe Poslovni izid Celotni prihodki 31.12.2016 Skupina Prvi faktor 50 38.537 6.986 912 38.224 6.386 (11.045) 3.251 31.12.2015 Skupina Prvi faktor 50 130.872 42.988 175.891 405 (2.436) (4.359) 10.932 2.4.7 Terjatve in obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Terjatve za davek 0 4.861 0 4.861 Odložene terjatve za davek 31 0 31 0 Skupaj terjatve 31 4.861 31 4.861 Obveznosti za davek 4.105 0 4.430 42 Odložene obveznosti za davek 0 120 138 211 Skupaj obveznosti 4.105 120 4.568 252 Odloženi davki SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Odložene terjatve za davek Oslabitev kapitalskih naložb 2.914 566 2.914 566 Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev 163 293 163 293 Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade 56 40 88 67 Vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 247 447 247 447 Amortizacija 26 11 26 11 Skupaj 3.406 1.357 3.438 1.384 Odložene obveznosti za davek Vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 3.375 1.478 3.546 1.596 Skupaj 3.375 1.478 3.546 1.596 Neto odloženi davki 31 (121) (107) (212) Vključeno v izkaz poslovnega izida 2.248 109 2.250 112 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo (130) 53 (130) 53 Kapitalske naložbe 2.347 42 2.347 42 Rezervacije za pokojnine in jubilejne 16 3 18 6 Amortizacija 15 11 15 11 Vključeno v izkaz vseobsegajočega donosa (2.097) 330 (2.147) 315 2.4.8 Druga sredstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Druga sredstva 305 379 465 507 Sredstva pozavarovateljev 0 0 12.542 14.191 Terjatve zavarovalnih poslov 0 0 15.788 16.130 Bruto izpostavljenost 305 379 28.795 30.828 Popravki vrednosti zavarovalnih poslov 0 0 (10.523) (9.923) Neto izpostavljenost 305 379 18.272 20.905 Največje postavke drugih sredstev Skupine SID banka predstavljajo sredstva pozavarovateljev iz naslova zavarovalno-tehničnih rezervacij ter terjatve zavarovalnih poslov (med njimi so največje regresne terjatve) in njihovi popravki vrednosti. V letu 2016 so se sredstva pozavarovateljev zmanjšala predvsem zaradi znižanja škodnih rezervacij. Te so se znižale na račun umirjenega škodnega dogajanja in ugodnejšega razvoja v preteklosti rezerviranih škod. Terjatve iz zavarovalnih poslov so se zmanjšale predvsem zaradi plačil regresov in dodatnih slabitev. Gibanje popravkov vrednosti zavarovalnih poslov Skupina SID banka 2016 2015 Stanje 1.1. (9.923) (9.680) Oblikovani popravki vrednosti (987) (613) Odprava popravkov vrednosti 196 305 Odpis 191 65 Stanje 31.12. (10.523) (9.923) 2.4.9 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju SID banka in Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 312 0 Skupaj 312 0 Pogodbene vrednosti valutne zamenjave so navedene v točki 2.6.1. 2.4.10 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Krediti bank in centralnih bank 1.184.865 1.653.821 1.184.865 1.653.821 Krediti 1.153.125 1.638.908 1.153.125 1.638.908 Vloge 31.740 14.913 31.740 14.913 Krediti strank, ki niso banke 487.427 420.538 487.427 420.538 Krediti 457.427 420.532 457.427 420.532 Vloge 30.000 6 30.000 6 Dolžniški vrednostni papirji 460.652 723.527 460.652 723.527 Druge finančne obveznosti 1.767 1.691 2.497 2.303 Skupaj 2.134.711 2.799.577 2.135.441 2.800.189 SID banka je v marcu 2016 poplačala zapadli obveznici SEDABI Float 03/28/16 v višini 200.000 tisoč evrov in SEDABI 4,12 03/31/16 v višini 60.000 tisoč evrov. Po pogodbi s HSH Nordbank AG je v marcu dodatno izvedla delni odkup SSD (Schuldscheindarlehen) v višini 20.000 tisoč evrov. V letu 2016 je SID banka predčasno poplačala za 170.500 tisoč evrov obveznosti do EIB. Za namen poslovanja posojilnih skladov je SID banka črpala sredstva Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v višini 50.000 tisoč evrov. 2.4.11 Rezervacije Gibanje rezervacij SID banke Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - garancije Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - nečrpane kredite Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade Skupaj Stanje 1.1.2016 31.459 3.111 351 34.921 Oblikovane 1.265 19.511 264 21.040 Ukinjene (326) (22.269) (104) (22.699) Porabljene (17.648) 0 (42) (17.690) Drugo 0 (26) 0 (26) Stanje 31.12.2016 14.750 327 469 15.546 Stanje 1.1.2015 33.005 2.150 313 35.468 Oblikovane 289 5.442 42 5.773 Ukinjene (1.845) (4.481) 0 (6.326) Porabljene 0 0 (4) (4) Drugo 10 0 0 10 Stanje 31.12.2015 31.459 3.111 351 34.921 Gibanje rezervacij Skupina SID banka Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - garancije Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - nečrpane kredite Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade Gibanje obveznosti iz zavarovalnih pogodb Skupaj Stanje 1.1.2016 31.459 3.111 511 25.591 60.672 Oblikovane 1.265 19.511 283 15.492 36.551 Ukinjene (326) (22.269) (109) (6.218) (28.922) Porabljene (17.648) 0 (45) (11.625) (29.317) Drugo 0 (26) 0 0 (26) Stanje 31.12.2016 14.750 327 639 23.241 38.957 Stanje 1.1.2015 33.005 2.150 464 31.816 67.435 Oblikovane 289 5.442 62 16.418 22.211 Ukinjene (1.845) (4.481) 0 (12.545) (18.871) Porabljene 0 0 (14) (10.098) (10.112) Drugo 10 0 0 0 10 Stanje 31.12.2015 31.459 3.111 512 25.591 60.673 V letu 2016 je SID banka iz naslova unovčenja poroštev s strani družb v Skupini Prvi faktor, porabila rezervacije za zunajbilančne obveznosti – garancije v višini 17.648 tisoč EUR. SID banka je rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade na dan 31. 12. 2016 oblikovala na podlagi lastnega izračuna. V izračunu se predpostavlja, da bo vseh 162 zaposlenih v SID banki na dan 31. 12. 2016 (31. 12. 2015: 158), zaposlenih v banki do izplačila vseh pripadajočih jubilejnih nagrad oziroma dočakalo upokojitev. Izračunani zneski so po stanju na dan 31. 12. 2016 diskontirani z diskontno stopnjo 1,0216 (31. 12. 2015: 1,0375). Obveznosti iz zavarovalnih pogodb prikazujejo bruto zavarovalno-tehnične rezervacije. 2.4.12 Druge obveznosti SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Kratkoročni odloženi prihodki 85 95 284 269 Vnaprej plačani neobračunani prihodki 6 13 6 13 Vračunane obveznosti iz pozavarovanja 0 0 2.506 3.353 Obveznosti iz davščin 49 76 167 109 Druge obveznosti 0 0 27 13 Skupaj 140 184 2.990 3.758 2.4.13 Kapital SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 1.1.2016 31.12.2015 Osnovni kapital 300.000 300.000 300.000 300.000 300.000 Rezerve iz dobička 70.530 54.329 83.186 66.085 71.318 Zakonske rezerve 11.005 9.937 11.861 10.792 10.792 Rezerve za lastne delnice 1.324 1.324 1.324 1.324 1.324 Statutarne rezerve 36.684 26.537 40.890 30.743 30.743 Druge rezerve iz dobička 21.518 16.531 29.111 23.227 23.227 Rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 0 0 0 0 5.232 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 1.139 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 13.336 5.034 14.041 5.598 5.598 Odkupljene lastne delnice (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta (vključno z zadržanim dobičkom) 10.148 4.987 16.766 10.898 5.794 Skupaj 393.829 364.165 413.808 382.395 382.525 V letu 2016 ni bilo sprememb v skladu lastnih delnic. SID banka je imela na dan 31. 12. 2016 v lasti 18.445 delnic SID banke z oznako SIDR v skupni vrednosti 1.324 tisoč EUR. Po sklepu skupščine se je nerazporejeni dobiček leta 2015 SID banke v višini 4.987 tisoč EUR razporedil v druge rezerve iz dobička. Gibanja so razvidna v izkazu sprememb lastniškega kapitala. S 1. 1. 2016 je stopil v veljavo Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), ki ne dovoljuje več oblikovanja izravnalnih rezervacij. Sprememba je vplivala na izkaz finančnega položaja odvisne družbe SID – Prva kreditna zavarovalnica in posledično Skupine SID banka. Prehod je bil narejen po stanju na dan 1. 1. 2016 kot popravek otvoritvenega stanja na kapitalu in obveznostih za davek. 2.4.14 Bilančni dobiček SID banka 31.12.2016 31.12.2015 Čisti dobiček poslovnega leta 21.363 10.499 Del čistega dobička za oblikovanje zakonskih rezerv (1.068) (525) Del čistega dobička za oblikovanje statutarnih rezerv (10.148) (4.987) Bilančni dobiček 10.148 4.987 Uprava je v skladu s statutom iz čistega dobička SID banke, ki je za leto 2016 znašal 21.363 tisoč EUR, oblikovala zakonske rezerve v višini 1.068 tisoč EUR in statutarne rezerve v višini 10.148 tisoč EUR. Bilančnega dobička SID banke v skladu z ZSIRB ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delničarjem, ampak se po sklepu skupščine razporedi v druge rezerve iz dobička. 2.5 Pojasnila k izkazu poslovnega izida 2.5.1 Čiste obresti SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Prihodki iz obresti Krediti in vloge 28.267 39.072 28.288 39.104 Bankam 9.589 21.041 9.610 21.073 Strankam, ki niso banke 18.678 18.031 18.678 18.031 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 1.211 6.850 1.211 6.850 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 8.018 7.717 8.325 8.047 Finančna sredstva, namenjena trgovanju, drugo 0 2 0 2 Iz obveznosti 6 0 6 0 Skupaj 37.502 53.641 37.830 54.003 Odhodki za obresti Izdani vrednostni papirji (8.000) (20.969) (8.000) (20.969) Krediti in vloge (5.222) (9.770) (5.222) (9.770) Bankam (1.587) (4.862) (1.587) (4.862) Strankam, ki niso banke (3.634) (4.908) (3.634) (4.908) Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju (127) (517) (127) (517) Finančne obveznosti, namenjene trgovanju, drugo (3) (139) (6) (139) Iz sredstev (308) 0 (308) 0 Skupaj (13.660) (31.395) (13.663) (31.395) Čiste obresti 23.842 22.246 24.166 22.608 SID banka je v letu 2016 ustvarila 23.842 tisoč EUR čistih obrestnih prihodkov, kar je kljub zniževanju bilančne vsote za 7,2 odstotka več kot leta 2015. Razlog za zvišanje so enkratni učinki v višini 3.664 tisoč EUR ob zaključenih postopkih restrukturiranja, ko so bile ob poplačilu slabih terjatev v poslovnem izidu pripoznane vse plačane obresti. V skladu s pojasnilom v točki 2.3.7 so obresti, ki se nanašajo na oslabljene kredite, iz prihodkov izključene. Znesek obračunanih in izključenih obrestnih prihodkov po stanju na dan 31. 12. 2016 znaša 10.603 tisoč EUR (na dan 31. 12. 2015 znaša 14.273 tisoč EUR). Učinek obračunanih in izključenih obrestnih prihodkov, ki se nanašajo na komitente z bonitetnima ocenama D in E po stanju na dan 31. 12. 2016 znaša 10.471 tisoč EUR (na dan 31. 12. 2015 znaša 14.190 tisoč EUR). 2.5.2 Čiste opravnine SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Prihodki iz opravnin Opravnine iz kreditnih poslov 1.800 2.914 1.800 2.914 Opravnine iz danih jamstev 121 183 121 183 Skupaj 1.921 3.097 1.921 3.097 Odhodki za opravnine Opravnine za kreditne posle (376) (575) (376) (575) Druge opravnine (borzni posli, ostalo) (374) (336) (391) (350) Skupaj (750) (911) (767) (925) Čiste opravnine 1.171 2.186 1.154 2.172 2.5.3 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Realizirani čisti dobički iz finančnih sredstev, razpoložljiva za prodajo 6.230 2.760 6.230 2.787 Dobički 6.238 2.760 6.238 2.787 Izgube (8) 0 (8) 0 Realizirani čiste izgube iz kreditov (127) (273) (127) (273) Dobički 18 0 18 0 Izgube (145) (273) (145) (273) Realizirani čisti dobički iz finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 80 320 80 320 Dobički 80 320 80 320 Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 6.183 2.807 6.183 2.834 V letu 2016 je bil poleg običajnih dobičkov, povezanih s prodajo dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, realiziran dobiček ob prodaji delnic družbe, ki jih je banka pridobila v postopkih restrukturiranja kreditov s konverzijo v kapital te družbe. Realiziran dobiček iz tega naslova je znašal 3.074 tisoč EUR. 2.5.4 Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida SID banka in Skupina SID banka 2016 2015 Realizirani dobički 15.048 3.244 Realizirane izgube (3.897) 0 Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 11.151 3.244 Navedeni dobički in izgube izhajajo iz rezultatov posojilnih skladov, ki jih je SID banka oblikovala z MGRT. Sredstva za oblikovanje skladov sta zagotovila MGRT in SID banka. Sklade vodi SID banka v svojem imenu in za svoj račun in se evidentirajo v okviru računovodskih izkazov SID banke, vendar se tekoče ugotavlja tudi rezultat vsakega sklada. Na podlagi pogodb z MGRT se morebitni negativni finančni rezultat vsakega posojilnega sklada prednostno pokriva iz sredstev, ki jih je v sklade zagotovilo MGRT. V letu 2016 je bil po pogodbi o financiranju in izvajanju ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje naložb, poslovanja in kapitalskega utrjevanja oblikovan nov posojilni sklad, v okviru katerega sta uvedeni dve kreditni liniji, in sicer Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja MSP in Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje naložb in kapitalskega utrjevanja MSP. Na novem skladu je bil konec leta ugotovljen negativen poslovni rezultat v višini 14.211 tisoč EUR, ki je posledica oblikovanja oslabitev za nova posojila. Iz naslova izgub novega posojilnega sklada so bili v izkaz poslovnega izida pripoznani prihodki v enaki višini, hkrati pa se je v skladu s pogodbo znižala obveznost iz kredita, prejetega od MGRT. 2.5.5 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji SID banka in Skupina SID banka 2016 2015 Čisti dobički/izgube izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju 2.396 (5.037) Čisti dobički/izgube varovanih postavk (obveznice, kredit) (2.019) 4.967 Skupaj 377 (70) V letu 2016 je bil iz naslova sprememb poštene vrednosti posamezno varovanih finančnih instrumentov realiziran negativen učinek v višini 2.019 tisoč EUR, iz naslova sprememb poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje pa pozitiven učinek v višini 2.396 tisoč evrov. Skupaj je bil iz sprememb poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji realiziran pozitiven učinek v višini 377 tisoč EUR. 2.5.6 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Prihodki iz tečajnih razlik 5.653 9.820 5.657 9.821 Odhodki iz tečajnih razlik (4.964) (9.814) (4.972) (9.819) Čisti dobički 689 6 685 2 2.5.7 Drugi čisti poslovni dobički/izgube SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Dobički Prihodki dejavnosti po pooblastilu Republika Slovenija 1.811 1.765 1.811 1.765 Prihodki iz zavarovalnih premij 0 0 14.434 15.475 Prihodki iz pozavarovalnih provizij 0 0 3.029 2.570 Pozavarovalni delež v odškodninah , regresih in bonusih 0 0 3.325 6.050 Prihodki iz regresov 0 0 2.196 2.361 Drugi poslovni prihodki 130 95 930 760 Skupaj 1.941 1.860 25.725 28.981 Izgube Odhodki za pozavarovalne premije 0 0 (8.564) (9.159) Odhodki za bruto škode 0 0 (7.605) (11.915) Drugi poslovni odhodki (270) (412) (1.797) (2.243) Skupaj (270) (412) (17.966) (23.317) Čisti poslovni dobički 1.671 1.448 7.759 5.664 Banka je v letu 2016 realizirala 1.811 tisoč EUR dobičkov iz naslova opravljanja storitev poslov po pooblastilu. Iz naslova upravljanja sredstev varnostnih rezerv je realizirala 1.740 tisoč EUR, iz naslova jamstvenih shem 39 tisoč EUR in iz naslova drugih poslov po pooblastilu skupaj 32 tisoč EUR. V Skupini SID banka prihodki iz zavarovalnih premij vsebujejo obračunano kosmato premijo, ki se je v letu 2016 znižala predvsem zaradi nadaljnjega padca premijskih stopenj. Le-te se znižujejo zaradi nadaljevanja močne prisotnosti konkurenčnih zavarovalnic in zavarovalnih posrednikov na trgu. Zaradi opisanega so posledično nižji tudi odhodki za pozavarovalne premije. Prihodki od pozavarovalnih provizij so višji kljub nižji pozavarovalni premiji, in sicer zaradi višje stopnje pozavarovalne provizije v letu 2016 ter zaradi dodatne provizije, do katere je bila Skupina SID banka v letu 2016 upravičena zaradi dobrih rezultatov zadnjih let. Odhodki za bruto škode so nižji tako zaradi manjšega števila vseh škodnih primerov kot tudi manjšega števila večjih škodnih primerov. Nižji kot v letu 2015 so tudi pozavarovalni deleži v odškodninah, regresih in bonusih. 2.5.8 Administrativni stroški SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Stroški dela (8.062) (7.450) (11.121) (10.283) Stroški bruto plač (6.105) (5.731) (8.298) (7.832) Stroški pokojninskih zavarovanj (545) (509) (756) (701) Stroški socialnih zavarovanj (452) (418) (630) (578) Drugi stroški dela (960) (792) (1.437) (1.172) Splošni in administrativni stroški (2.956) (2.777) (4.167) (3.801) Stroški materiala (142) (133) (201) (195) Stroški storitev (2.814) (2.644) (3.966) (3.606) Skupaj (11.018) (10.227) (15.288) (14.084) 2.5.9 Amortizacija SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev (559) (582) (738) (835) Amortizacija neopredmetenih sredstev (246) (207) (376) (280) Skupaj (805) (789) (1.115) (1.114) 2.5.10 Rezervacije SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - garancije (939) 1.555 (939) 1.555 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - neizkoriščene kredite 2.758 (961) 2.758 (961) Rezervacije za obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 0 702 1.496 Druge rezervacije (159) (43) (159) (58) Skupaj 1.660 551 2.361 2.032 SID banka je v letu 2016 realizirala 1.819 tisoč EUR prihodkov iz naslova oblikovanja rezervacij za zunajbilančne obveznosti. Stanja zunajbilančnih obveznosti, za katere so oblikovane rezervacije, so razvidna iz tabele v točki 2.6.1. Druge rezervacije vključujejo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. 2.5.11 Oslabitve SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Oslabitve kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti 2.676 (8.213) 2.676 (8.213) Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 (314) 0 (314) Oslabitev naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe (12.250) (245) (12.250) (245) Oslabitve drugih sredstev 0 0 (406) (714) Skupaj (9.574) (8.772) (9.980) (9.486) V letu 2016 je bilo oblikovanih za 12.250 tisoč EUR oslabitev iz naložbe v kapital skupaj obvladovane družbe Prvi faktor, Ljubljana, ki se nanašajo na takojšno slabitev dokapitalizacije družbe. S sredstvi iz povečanja kapitala je Skupina Prvi faktor zmanjšala obveznosti iz naslova kreditov do SID banke, posledično je SID banka ukinjala oblikovane oslabitve teh kreditov. Iz tega naslova je SID banka ustvarila prihodke iz odprave oslabitev v višini 14.909 tisoč EUR. 2.5.12 Dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb in prihodki iz dividend Dividendo v višini 88 tisoč EUR je SID banki nakazala odvisna družba SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d. (2015: 35 tisoč EUR). SID banka je prejela dividende od EIF-ja v višini 27 tisoč EUR, ki so prikazane med prihodki iz dividend. 2.5.13 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Davek iz dohodka (6.202) (2.278) (6.621) (2.522) Odloženi davki 2.248 109 2.250 112 Skupaj (3.954) (2.169) (4.370) (2.411) Davčna stopnja v Sloveniji je bila 17 odstotkov za leto 2016 in 2015. Pojasnilo za uporabljene davčne stopnje pri izračunu odloženih davkov je v 2.3.23 točki. Davek iz dohodka se od davka, izračunanega z uporabo predpisane davčne stopnje, razlikuje in je prikazan v spodnji tabeli. SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Dobiček 25.317 12.668 27.336 13.806 Davek iz dobička (po veljavnih stopnjah v zadevnih državah) (4.304) (2.155) (4.662) (2.354) Prihodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo 15 6 28 16 Prihodki, ki povečujejo davčno osnovo 0 (6) 0 (6) Davčno nepriznani odhodki (2.194) (193) (2.306) (279) Davčno priznani odhodki 193 0 210 9 Povečanje davčne osnove (1) 0 (131) (2) Davčne olajšave 88 68 111 93 Davek (6.202) (2.279) (6.750) (2.523) Od tega davek v izkazu poslovnega izida (6.202) (2.279) (6.621) (2.523) Od tega davek v kapitalu 0 0 (130) 0 Efektivna davčna stopnja (v %) 24 18 25 18 2.5.14 Čisti dobiček na delnico SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Število navadnih imenskih kosovnih delnic 3.121.741 3.121.741 3.121.741 3.121.741 Lastne delnice 18.445 18.445 18.445 18.445 Število navadnih delnic brez lastnih delnic 3.103.296 3.103.296 3.103.296 3.103.296 Čisti dobiček v obdobju (v 000 EUR) 21.363 10.499 22.965 11.395 Čisti dobiček na delnico (v EUR) 6,88 3,38 7,40 3,67 2.6 Ostala pojasnila k računovodskim izkazom 2.6.1 Pogojne in prevzete obveznosti Pogodbene obveznosti zunajbilančnih finančnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti SID banka in Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 Garancije 32.871 53.953 Druge zunajbilančne obveznosti 23.570 111.442 Skupaj prevzete obveznosti 56.441 165.395 Rezervacije za zunajbilančna tveganja - garancije (14.750) (31.459) Rezervacije za zunajbilančna tveganja - nečrpane kredite (327) (3.111) Skupaj rezervacije za prevzete obveznosti (15.077) (34.570) V postavki prevzete obveznosti izkazuje SID banka oziroma Skupina SID banka vrednost danih garancij in vrednost drugih zunajbilančnih obveznosti, ki vključujejo vrednost neizkoriščenih kreditov in vrednost nevpoklicanega nevplačanega kapitala. V letu 2016 se je zmanjšala vrednost danih garancij in sicer zaradi zapadanja in unovčevanja garancij. Znesek kreditov, odobrenih podjetjem, ki na 31. 12. 2016 še niso bili črpani, znaša 11.070 tisoč EUR, odobrenih bankam pa 500 tisoč EUR. Vrednost nevpoklicanega nevplačanega kapitala znaša 12.000 tisoč EUR. Pogodbena vrednost izvedenih finančnih instrumentov SID banka in Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju Valutne zamenjave 7.812 0 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Obrestne zamenjave 0 374.832 Skupaj 7.812 374.832 Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov znašajo 7.812 tisoč EUR. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju, se uporabljajo za varovanje valutnega tveganja. Poštene vrednosti in ekonomski učinki so prikazani v 2.4.4 in 2.5.5 pojasnilu. 2.6.2 Razkritja v zvezi s povezanimi osebami V okviru rednega poslovanja so se določeni bančni posli opravili tudi s povezanimi osebami, to je osebami, kjer ena stran obvladuje drugo ali nanjo pomembno vpliva pri finančnih in poslovnih odločitvah. V nadaljevanju so razkriti pomembnejši posli med SID banko in družbami v Skupini SID banka. V konsolidiranih računovodskih izkazih so medsebojni odnosi izključeni. Pomembnejši odnosi SID banke z odvisnimi in skupaj obvladovanimi družbami 2016 2015 Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Terjatve Krediti 0 17.934 17.934 20 80.349 80.369 Druga finančna sredstva 7 0 7 8 0 8 Bruto izpostavljenost 7 17.934 17.941 28 80.349 80.377 Popravki vrednosti 0 (2.527) (2.527) (1) (17.436) (17.436) Neto izpostavljenost 7 15.407 15.414 27 62.913 62.940 Druge finančne obveznosti 0 0 0 0 113 113 Rezervacije 0 14.618 14.618 2 31.375 31.377 Skupaj obveznosti 0 14.618 14.618 2 31.487 31.489 2016 2015 Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Prihodki iz obresti 0 754 754 1 2.480 2.480 Prihodki drugih storitev 67 0 67 88 0 88 Odhodki za opravnine 0 0 0 0 (113) (113) Odhodki za druge storitve 0 0 0 (1) 0 (1) Rezervacije 0 (892) (892) (0) 251 250 Oslabitve 0 14.909 14.909 1 (3.379) (3.379) Čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 88 0 88 35 0 35 Skupaj 155 14.771 14.926 123 (762) (638) Izpostavljenost do Republike Slovenije in do družb v državni lasti Banka in Skupina SID banka imata poslovne odnose z državo in družbami, ki so povezane z državo oziroma ima država v njih pomemben vpliv. SID banka Skupina SID banka Izpostavljenost do: 2016 2015 2016 2015 Banke Slovenije Stanje na dan 31. 12. SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 145.393 13.224 145.393 13.224 OBVEZNOSTI 0 0 Krediti bank in centralnih bank 15.000 39.953 15.000 39.953 Druge finančne obveznosti 120 67 120 67 Za obdobje Odhodki za obresti (328) (161) (328) (161) Republike Slovenije Stanje na dan 31. 12. SREDSTVA Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 335.444 472.333 344.134 480.970 Krediti strankam, ki niso banke 48.898 62.816 48.898 62.816 Druga finančna sredstva 377 368 377 368 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 31 4.861 31 4.861 Druga sredstva 52 57 52 57 OBVEZNOSTI Krediti strank, ki niso banke 128.095 89.162 128.095 89.162 Druge finančne obveznosti 300 275 300 275 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 4.105 120 4.105 120 Druge obveznosti 49 76 49 76 Za obdobje Prihodki iz obresti 3.659 3.943 3.814 4.129 Odhodki za obresti (84) (1.012) (84) (1.012) Prihodki iz opravnin 20 8 20 8 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 983 859 983 859 Čisti dobiček iz tečajnih razlik 106 121 106 121 Drugi čisti poslovni dobički 1.694 1.578 1.694 1.578 Administrativni stroški (60) (31) (60) (31) Oslabitve in rezervacije 1.146 367 1.146 367 Družb v državni lasti Stanje na dan 31. 12. SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 2.230 163 2.230 163 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 145.400 89.314 146.412 90.539 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 12.285 0 12.285 Krediti bankam 352.223 693.021 352.223 694.522 Krediti strankam, ki niso banke 231.246 218.394 231.246 218.394 Druga finančna sredstva 8 11 8 11 Nekratkoročna sredstva v posesti do zapadlosti 0 197 0 197 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 8.413 0 0 Druga sredstva 7 6 7 6 OBVEZNOSTI Vloge bank 14.608 12.303 14.608 12.303 Vloge strank, ki niso banke 30.000 0 30.000 0 Krediti strank, ki niso banke 20.751 20.749 20.751 20.749 Druge finančne obveznosti 305 542 305 542 Rezervacije 1.749 4.128 1.749 4.128 Druge obveznosti 75 85 75 85 POGOJNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI 29.601 52.746 29.601 52.746 Za obdobje Prihodki iz obresti 12.461 24.703 12.503 24.756 Odhodki za obresti (1.206) (1.317) (1.206) (1.317) Prihodki iz opravnin 711 1.666 711 1.666 Odhodki za opravnine (1) (1) (1) (1) Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.938 (146) 2.938 (146) Čisti dobiček iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 0 3 0 3 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 1.771 (2.668) 1.771 (2.668) Drugi čisti poslovni dobički 72 87 136 1.186 Administrativni stroški (137) (185) (137) (185) Oslabitve in rezervacije 9.860 (9.599) 9.438 (9.771) 2.6.3 Sistem prejemkov (450. a, b, c, d, e, f člen Uredbe CRR) Politiko prejemkov sprejme nadzorni svet po predhodni pridobitvi mnenja komisije nadzornega sveta, pristojne za prejemke in komisije nadzornega sveta, pristojne za tveganja. Naloge nadzornega sveta v zvezi s pregledom ustreznosti in nadzorom nad izvajanjem politike prejemkov izvaja komisija za imenovanja in prejemke, ki je s ciljem uresničevanja te naloge v letu 2016 preverila spremembe zakonskih podlag oziroma predpisov, smernice Evropskega bančnega organa (EBA) in sklepe ter usmeritve Banke Slovenije, ki urejajo politike prejemkov, upoštevanje načel in določil politike pri izplačilih prejemkov ter podatke o prejemkih kategorij zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke in posebej prejemke vodij notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij. Komisija za imenovanja in prejemke se je v letu 2016 sestala na devetih sejah, politiko in prakso izvajanja prejemkov pa obravnavala na treh sejah. Politika prejemkov se je v letu 2016 spremenila dvakrat. Prvič je bila spremenjena konec marca 2016. Podlaga za spremembo je bila uskladitev politike prejemkov SID banke z Uredbo 604/2014 ter 4. in 10. točko prvega odstavka 170. člena ZBan-2. Druga sprememba je bila sprejeta decembra 2016. Podlaga za spremembo so bile usmeritve Banke Slovenije v zvezi z uporabo načela sorazmernosti pri izvajanju politik prejemkov. Pri oblikovanju politike ni sodeloval zunanji izvajalec. Politika prejemkov upošteva velikost banke, notranjo organiziranost ter naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jo banka opravlja. V skladu z ZSIRB cilj banke ni zasledovanje maksimalnega dobička, temveč prvenstveno ohranjanje kapitala, pri čemer morajo biti vsi posli banke podvrženi tudi presoji ekonomske kvalitete na osnovi mednarodnih kriterijev, da banka v primerjavi z drugimi poslovnimi bankami opravlja samo določene storitve in posle (financiranje podjetij in bank) oziroma ne opravlja večine storitev, ki jih sicer opravljajo druge banke (npr. banka ne sprejema depozitov od javnosti oziroma ne opravlja storitev za prebivalstvo, ne vodi transakcijskih računov strank oziroma ne opravlja plačilnih storitev za stranke, ne opravlja investicijskih storitev za stranke ipd.), in da se zaradi specifičnega poslovnega modela, ki je značilen za razvojne banke, SID banka lahko uvrsti v kategorijo bank, ki opravljajo dejavnosti z relativno manjšo zapletenostjo tveganj. Politika prejemkov se uporablja na ravni Skupine SID banka (poleg SID banke še SID - Prva kreditna zavarovalnica d. d.). Za nadzor nad dosledno uporabo politike na ravni odvisne družbe skrbijo člani nadzornih organov odvisne družbe, ki so zaposleni v SID banki. V politiki prejemkov so skladno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 604/2014 oz. Uredbo (EU) št. 575/2013 in 169. členom ZBan-2 konkretno opredeljene pomembne poslovne enote in določena delovna mesta zaposlenih, ki lahko v okviru svojih pristojnosti ali delovnih nalog in aktivnosti ali na podlagi članstva v odborih pomembno vplivajo na profil tveganosti banke. Skladno s politiko prejemkov fiksni prejemek pri vseh kategorijah zaposlenih predstavlja najmanj 75-odstotni delež v celotnih prejemkih zaposlenega. Politika prejemkov določa, da se med variabilni del prejemka štejejo plačilo za delovno uspešnost nad odstotkom iz Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije, plačilo za poslovno uspešnost, druge nagrade (npr. za projektno delo) ter ostali prejemki in ugodnosti (npr. odpravnine nad zneskom v skladu z delovnopravnimi predpisi). Zahteve iz 7. in 8. točke prvega odstavka 170. člena ZBan-2 glede oblikovanja in izplačila variabilnih prejemkov se ne upoštevajo v primerih, ko skupni variabilni prejemki zaposlenega, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, v posameznem letu ne presegajo zneska 50.000,00 EUR bruto (uporaba spodnjega praga variabilnega prejemka). Za vsakega zaposlenega, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, se dokumentira uporabo spodnjega praga variabilnega prejemka za namene iz 7. in 8. točke prvega odstavka 170. člena ZBan-2, z navedbo najmanj imena in priimka, delovnega mesta oziroma funkcije in skupnega zneska variabilnega prejemka v letu uporabe spodnjega praga variabilnega prejemka. Upoštevajoč določbe ZSIRB, da ima banka lahko le enega delničarja in da za obveznosti banke jamči Republika Slovenije, banka variabilnega dela prejemka ne more in ne sme izplačevati v obliki delnic. To pomeni, da banka lahko v primerih, ko skupni variabilni prejemki zaposlenega, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, v posameznem letu presegajo znesek 50.000,00 EUR bruto, le omejeno upošteva načela iz 7. točke prvega odstavka 170. člena ZBan-2, ki zahteva, da mora biti najmanj 50 odstotkov variabilnega prejemka vsakega posameznika sestavljenega iz navadnih oziroma prednostnih delnic banke, ali z delnicami povezanih instrumentov oziroma enakovrednih nedenarnih instrumentov, kadar delnice banke niso uvrščene na organiziran trg. Če celoten znesek variabilnega prejemka zaposlenega, katerega poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, v posameznem letu presega znesek 50.000,00 EUR bruto, se znesek nad to višino v obdobju do izplačila indeksira z rastjo knjigovodske vrednosti delnic SID banke, neupoštevajoč morebitne transakcije z lastnikom (na primer povečanje/zmanjšanje kapitala, združevanje/ delitev delnic). 1. Zaposlenim, ki imajo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno skladno z določili Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije in Podjetniške kolektivne pogodbe, se variabilni del prejemkov izplačuje kot plačilo za delovno uspešnost nad odstotkom iz Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije, plačilo za poslovno uspešnost, v obliki nagrad (npr. za projektno delo) oziroma v obliki odpravnine, nad zneskom v skladu z delovnopravnimi predpisi. Delovno uspešnost zaposlenega spremlja in enkrat letno oceni njegov neposredni vodja, izhajajoč iz realizacije njegovih zadolžitev, določenih v vsakokratnem letnem razvojnem pogovoru, ki temeljijo na nalogah iz letnega operativnega plana, ter na podlagi doseganja kriterijev obsega in kakovosti dela, gospodarnosti, odnosa do sodelavcev in strank, prizadevnosti in pripravljenosti za delo ter razvitosti kompetenc. Skladno s Tarifno prilogo k podjetniški kolektivni pogodbi je obseg sredstev, namenjenih za plače na podlagi delovne uspešnosti, 10 odstotkov sredstev, namenjenih za izplačilo osnovnih mesečnih plač delavcev po kolektivni pogodbi. Ne glede na to se odstotek lahko zniža, če tako določa Politika prejemkov banke. Plačilo za poslovno uspešnost je odvisno od rezultatov izvajanja letnega operativnega plana na ravni banke in posameznih organizacijskih enot v smislu doseganja ključnih kazalnikov merjenja uspešnosti izvajanja strategije za posamezno leto (finančni vidik npr.: ROE, CIR; tržni vidik npr.: obseg novih poslov, stanje kreditov; notranji vidik npr.: delež realiziranih projektov/nalog; vidik učenja in razvoja npr.: izvedba razvojnih razgovorov, interni prenos znanja) in doseganja ključnih kazalnikov ter izvedbe nalog posamezne organizacijske enote (naloge, določene z internimi akti, v letnih operativnih planih po različnih vidikih kot zgoraj na ravni cele banke, s posameznimi sklepi uprave, v letnih razgovorih z vodilnimi delavci), vendar se izplača največ v višini ene mesečne plače zaposlenega. Skupno variabilni del prejemkov zaposlenih ne more presegati 33 odstotkov fiksnega dela prejemkov. 2. Zaposlenim, ki imajo sklenjene t. i. individualne pogodbe o zaposlitvi, se variabilni del prejemkov izplačuje enkrat letno kot plačilo za poslovno uspešnost na podlagi izpolnjevanja ciljev, nalog in obveznosti, ki so določene z vsakoletnim sklepom uprave in/ali poslovno politiko oddelka/oddelkov in/ali cilji in nalogami direktorja ter ostalih nalog po sklepu uprave. Alternativno se variabilni del prejemkov izplača upoštevajoč oceno dela uprave s strani nadzornega sveta banke. Kot kriteriji in merila se upoštevajo različni vidiki, ki so primeroma našteti zgoraj pod 1. točko za vse zaposlene oziroma kriteriji in merila, kot veljajo tudi za upravo banke. Praviloma določila individualnih pogodb omejujejo višino poslovne uspešnosti do največ 25 odstotkov osnovne letne plače. 3. Za merila uspešnosti (kot osnove za določitev variabilnega prejemka) članov uprave banke se uporabljajo tudi določbe zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD). Višino variabilnega prejemka, ki ne more presegati 30 odstotkov osnovnega plačila posameznega člana uprave, določi nadzorni svet na predlog komisije za imenovanja in prejemke, po potrditvi letnega poročila banke, v odvisnosti od doseganja letnega operativnega načrta banke in ostalih kriterijev oziroma meril uspešnosti. Izpolnitev letnega operativnega plana (LOP) je osnova za izplačilo celotnega variabilnega prejemka, v primeru a) delne realizacije LOP ali b) določenih preseženih in drugih nedoseženih ciljev, pa nadzorni svet sprejme odločitev o višini variabilnega plačila ob upoštevanju kriterija izpolnjenih ciljev/nalog v primerjavi z vsemi nalogami ter kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev in meril, določenih v LOP ter težo teh v skladu z določili statuta ter sprejete strategije, ki opredeljujeta namen in poslanstvo družbe ter različne okoliščine, v katerih je v preteklem letu družba poslovala. Plačilo za poslovno uspešnost za vse kategorije zaposlenih se izplača po potrditvi letnega poročila na nadzornem svetu banke. Poslovna uspešnost se ne izplača, če banka v poslovnem letu ne izkaže dobička. V primeru priporočil delničarja banke ali druge osebe, pristojne za taka priporočila, ki se nanašajo na omejitve plačil za poslovno uspešnost ali drugih prejemkov iz delovnega razmerja, lahko uprava banke s sklepom odloči drugače kot določa Podjetniška kolektivna pogodba. Določb glede plačila za poslovno uspešnost se ne uporablja, če je v skladu z določili politike prejemkov banke, še posebej z določili o upoštevanju vpliva variabilnega dela prejemkov na finančno stanje banke in določili o ocenjevanju uspešnosti in prilagoditvi prejemkov tveganjem, potrebno zmanjšati variabilni del prejemkov. Obračunsko obdobje je enako koledarskemu letu. Obdobje odložitve dela variabilnega prejemka nastopi po zaključku obračunskega obdobja in pri zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke in v primeru, ko skupni variabilni prejemki zaposlenega v posameznem letu presegajo znesek 50.000,00 EUR bruto, po politiki prejemkov traja tri leta in se odlaga v višini 40 odstotkov deleža variabilnega prejemka. V zvezi z izplačilom in odložitvijo variabilnega prejemka predsedniku uprave in članu uprave se uporabljajo določbe ZPPOGD in politike prejemkov, kjer je določeno, da obdobje odložitve traja tri leta, in sicer v višini 50 odstotkov deleža variabilnega prejemka. Druge nedenarne ugodnosti, ki jih prejemajo nekateri zaposleni, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, se nanašajo na ugodnosti, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi (npr. življenjsko zavarovanje, uporaba službenega avtomobila v službene in zasebne namene), za kar jim banka obračunava boniteto. (450. g, h, i, j člen Uredbe CRR) Kvantitativne informacije o prejemkih v letu 2016 Nadzorna funkcija UO Vodstvena funkcija OU Financiranje in zavarovanje Investi-cijsko bančni-štvo Bančni-štvo na drobno Upravljanje premoženja Korpo-rativne funkcije Neodvisne funkcije notranjih kontrol Drugo Člani (število zaposlenih) 7 2 n.r. n.r. n.r. n.r. n.r. n.r. n.r. Število identificiranih zaposlenih v FTE n.r. n.r. 6,0 0 0 5,4 10,7 3,7 2,0 Število identificiranih zaposlenih na višjih vodstvenih položajih n.r. n.r. 0 0 0 0 4 0 0 Skupni fiksni prejemki (v EUR) 179.986 363.164 367.991 0 0 253.740 858.319 256.651 124.282 Od tega: fiksni prejemki v gotovini 179.986 363.164 367.991 0 0 253.740 858.319 256.651 124.282 Od tega: fiksni prejemki v navadnih delnicah in z njimi povezanih instrumentih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Od tega: fiksni prejemki v drugih vrstah instrumentov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupni variabilni prejemki (v EUR) 0 76.563 30.415 0 0 17.724 84.502 26.964 11.952 Od tega: variabilni prejemki v gotovini 0 76.563 30.415 0 0 17.724 84.502 26.964 11.952 Od tega: variabilni prejemki v navadnih delnicah in z njimi povezanih instrumentih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Od tega: variabilni prejemki v drugih tipih instrumentov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Nadzorna funkcija UO Vodstvena funkcija OU Financiranje in zavarovanje Investi-cijsko bančni-štvo Bančni-štvo na drobno Upravljanje premoženja Korpo-rativne funkcije Neodvisne funkcije notranjih kontrol Drugo Skupni znesek variabilnih prejemkov, dodeljenih v letu 2016 in odloženih (v EUR) 0 39.031 3.955 0 0 0 34.823 0 0 Od tega: odloženi variabilni prejemki v gotovini v letu 2016 0 39.031 3.955 0 0 0 34.823 0 0 Od tega: odloženi variabilni prejemki v navadnih delnicah in z njimi povezanih instrumentih v letu 2016 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Od tega: odloženi variabilni prejemki v drugih vrstah instrumentov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dodatne informacije v zvezi z zneskom skupnih variabilnih prejemkov Skupni znesek neizplačanih odloženih variabilnih prejemkov, dodeljenih v prejšnjih obdobjih in ne v letu 2016 (v EUR); čl. 450 h(iii)CRR 0 77.736 0 0 0 0 16.058 0 0 Skupni znesek dejanske prilagoditve dodeljenih in odloženih prejemkov iz preteklih let v letu 2016, glede na preteklo uspešnost (v EUR); čl. 450 h(iv)CRR 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Število prejemnikov zajamčenih variabilnih prejemkov (novi pogodbeno vnaprej dogovorjeni variabilni prejemki) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupni znesek zajamčenih variabilnih prejemkov (novi pogodbeno vnaprej dogovorjeni variabilni prejemki) (v EUR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Število prejemnikov odpravnine 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupni znesek odpravnin, izplačanih v letu 2016 (v EUR); čl. 450 h(vi)CRR 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Najvišja odpravnina, izplačana eni sami osebi (v EUR); čl. 450 h(vi)CRR 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Število prejemnikov prispevkov k posebnim pokojninskim ugodnostim v letu 2016 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupni znesek prispevkov k posebnim pokojninskim ugodnostim v letu 2016 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupni znesek variabilnih prejemkov, dodeljenih za večletno obdobje v okviru programov, ki se ne izvajajo na letni ravni (v EUR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Vsi variabilni prejemki so bili izplačani v gotovini, drugih vrst variabilnih prejemkov ni. Vsi neizplačani odloženi prejemki iz preteklih let še nimajo dodeljene pravice do izplačila. Nobeni posamezni osebi ni bilo izplačano več kot 1 milijon EUR prejemka. Prejemki članov nadzornih organov v letu 2016 v EUR Oseba Funkcija Prejemek Nadomestilo stroškov Skupaj Druge ugodnosti (zavarovanje odgovornosti) Monika Pintar Mesarič predsednica NS 38.095 0 38.095 722 predsednica komisije za imenovanja in prejemke Janez Tomšič namestnik predsednice NS 27.965 0 27.965 722 namestnik predsednice komisije za imenovanja in prejemke Marjan Divjak član NS 35.540 0 35.540 722 predsednik revizijske komisije namestnik predsednika komisije za tveganja Štefan Grosar član NS 26.030 0 26.030 722 član revizijske komisije Leo Knez član NS 35.540 0 35.540 722 predsednik komisije za tveganja namestnik predsednika revizijske komisije Boris Škapin član NS do 7. 3. 2016 4.309 0 4.309 722 član komisije za imenovanja in prejemke do 7. 3. 2016 Marko Tišma član NS od 28. 7. 2016 12.037 470 12.507 0 član komisije za tveganja od 31. 8. 2016 član komisije za imenovanja in prejemke od 31. 8. 2016 179.516 470 179.986 4.332 Predstavniki SID banke v nadzornih organih hčerinskih družb v letu 2016 niso prejeli sejnin ali drugih prejemkov iz naslova opravljanja nadzornih funkcij v družbah Skupine SID banka. Prejemki članov uprave v letu 2016 V letu 2016 je bilo v SID banki upravi izplačanih 440 tisoč EUR, od tega 363 tisoč EUR fiksnih, 40 tisoč EUR tekočih variabilnih in 37 tisoč EUR odloženih variabilnih prejemkov iz preteklih let. Predsednik uprave Sibil Svilan je prejel v letu 2016 skupaj 231 tisoč EUR prejemkov (187 tisoč EUR bruto plače, od katere je neto znesek izplačila v višini 80 tisoč EUR, in 4 tisoč EUR plačil za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje in druge stroške, kar skupaj predstavlja 191 tisoč EUR fiksnih prejemkov, 21 tisoč EUR tekočih variabilnih in 19 tisoč EUR odloženih variabilnih prejemkov iz preteklih let), član uprave Jožef Bradeško pa je prejel skupaj 209 tisoč EUR prejemkov (168 tisoč EUR bruto plače, od katere je neto znesek izplačila v višini 75 tisoč EUR, in 5 tisoč EUR plačil za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje in druge stroške, kar skupaj predstavlja 172 tisoč EUR fiksnih prejemkov, 19 tisoč EUR tekočih variabilnih in 18 tisoč EUR odloženih variabilnih prejemkov iz preteklih let). Poleg navedenih prejemkov je bilo upravi omogočeno koriščenje dodatnih nedenarnih ugodnosti (uporaba službenega avtomobila, življenjsko zavarovanje, zavarovanje odgovornosti), od katerih ji je bila obračunana boniteta. Skupni znesek navedenih bonitet je znašal za predsednika uprave Sibila Svilana 8 tisoč EUR, za člana uprave Jožeta Bradeška pa 5 tisoč EUR. 2.6.4 Skupni znesek, porabljen za revizorje SID banka Skupina SID banka 2016 2015 2016 2015 Revidiranje letnega poročila 47 47 77 77 Druge storitve revidiranja 0 69 0 69 Druge nerevizijske storitve 127 6 127 6 Skupaj 174 122 204 152 2.6.5 Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja Po bilančnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na ločene in konso-lidirane računovodske izkaze SID banke in Skupine SID banka. 3 Upravljanje tveganj Sistem upravljanja tveganj v Skupini SID banka temelji na učinkovitem procesu upravljanja tveganj, ki vključuje postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, kot tudi notranje in zunanje poročanje o tveganjih. V ta namen ima SID banka izdelano strategijo upravljanja tveganj, ki opredeljuje temeljna načela prevzemanja in upravljanja tveganj predvsem za SID banko in, kjer je ustrezno, tudi za Skupino SID banka ter vzpostavlja okvir in podlago za pripravo dokumentov, ki podrobneje definirajo postopke prevzemanja in upravljanja posameznih vrst tveganj, vključno z organizacijskimi pravili procesa upravljanja tveganj in pravili sistema notranjih kontrol ter zagotavljanja skladnosti in javnega razkrivanja podatkov o banki. Na podlagi strategije upravljanja tveganj so izdelane politike upravljanja posameznih vrst tveganj in drugi interni akti, ki urejajo poslovne procese, v katerih banka prevzema tveganja. Politike določajo postopke, načine in metodologije, ki jih banka oziroma skupina uporablja v procesu ugotavljanja, ocenjevanja oziroma merjenja, spremljanja, obvladovanja in poročanja o tveganjih za vsako posamezno vrsto tveganja. Cilj strategije je vzpostavitev učinkovitih procesov upravljanja tveganj za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi jim lahko bila, in sicer z opredelitvijo: – (internih) definicij posameznih vrst tveganj; – sposobnosti prevzemanja tveganj; – nagnjenosti k prevzemanju tveganj; – načrta aktivnosti za upravljanje tveganj, t. j. postopkov ugotavljanja, merjenja oz. ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj; – ustreznih mehanizmov notranjih kontrol ter – notranjih razmerij glede odgovornosti. Sposobnost prevzemanja tveganj predstavlja največjo skupno raven tveganj, ki jo SID banka še lahko prevzame, ob upoštevanju razpoložljivega kapitala, likvidnosti, ukrepov obvladovanja in kontroliranja tveganj, rezultatov stresnih testov in drugih omejitev glede prevzemanja tveganj. Pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj SID banka upošteva: – oceno profila tveganosti SID banke in Skupine SID banka, v okviru katere se najmanj enkrat letno celovito identificirajo skupna raven tveganj in vrste posameznih pomembnih tveganj; – rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala (proces ICAAP), vključno z interno oceno kapitalskih potreb in interno oceno kapitala za kritje izgub v primeru uresničenja prevzetih tveganj, ki zajema tako redno poslovanje Skupine SID banka kot izredne razmere poslovanja Skupine SID banka; – pričakovanja Banke Slovenije po vsakokratnem opravljenem procesu nadzor-niškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) glede vzdrževanja količnika skupnega kapitala ter deleža navadnega lastniškega kapitala za pokri-vanje priznane ocene kapitalskih potreb, ki ju predpiše Banka Slovenije v okviru SREP; – količnik finančnega vzvoda; – rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti (proces ILAAP) oziroma likvidnost banke glede na njen profil tveganosti; – načrt aktivnosti za upravljanje tveganj, ki med drugim opredeljuje razpoložljive ukrepe za obvladovanje ugotovljenih in izmerjenih oziroma ocenjenih tveganj; – druge omejitve, vključno z morebitnimi omejitvami, ki izhajajo iz notranjih aktov SID banke ter predpisov in standardov ter zahtev Banke Slovenije in drugih pristojnih oz. nadzornih organov. Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja sposobnosti prevzemanja tveganj SID banka izvaja najmanj enkrat letno in poroča upravljalnim organom ter s tem zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti SID banke za prevzemanje tveganj. Ocenjena sposobnost za prevzemanje tveganj se upošteva pri pripravi poslovne strategije in poslovnih ciljev ter nagnjenosti k prevzemanju tveganj. SID banka v skladu s poslovno strategijo in poslovnimi cilji, sposobnostjo za prevzemanje tveganj in strategijo upravljanja tveganj pri svojem poslovanju prevzema tveganja znotraj dolgoročnega vzdržnega ciljnega profila tveganosti. Prednost daje varnosti in stabilnosti poslovanja s ciljem ohranjanja oziroma povečevanja vrednosti kapitala na dolgi rok, ohranjanju ugleda banke in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev SID banke in drugih deležnikov. Nagnjenost SID banke k prevzemanju tveganj je opredeljena v vsakokrat veljavni Akcijski strategiji SID banke, Letnem operativnem planu SID banke ter v okviru interno določenih limitov. Nagnjenost SID banke k prevzemanju tveganj, ob upoštevanju sposobnosti prevzemanja tveganj, SID banka oceni najmanj enkrat letno oziroma pogosteje v primeru pomembnih sprememb izpostavljenosti tveganjem. Mehanizmi notranjih kontrol, katerih delovanje se praviloma vzpostavlja za vse poslovne aktivnosti SID banke, so namenjeni obvladovanju težje merljivih tveganj in vključujejo: – notranje kontrole nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke; – funkcije in službe notranjih kontrol (oddelek za notranjo revizijo; funkcija skladnosti, vključno s funkcijo zagotavljanja varnosti informacij, organizirana v oddelku za skladnost; funkcija upravljanja tveganj, organizirana v oddelku za upravljanje tveganj in s pristojnim izvršnim direktorjem). Namen notranjih kontrol je zagotoviti sistematičen nadzor nad vsemi pomembnimi tveganji banke ter zagotoviti neodvisno in objektivno oceno učinkovitosti in skladnosti glede ureditve notranjega upravljanja banke na podlagi pregledovanja in ocenjevanja ustreznosti strategij in politik tveganj, procesov, postopkov in metodologij upravljanja tveganj banke ter poročanja o tveganjih. Organizacijska struktura in delovni procesi v SID banki so vzpostavljeni tako, da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov upravljanja tveganj je ključni cilj doseganje ustreznega zavedanja o tveganjih na vseh ravneh delovanja banke. Vzpostavljena struktura upravljanja tveganj vključuje aktivno vlogo nadzornega sveta in uprave. Funkcija upravljanja tveganj je centralizirana znotraj oddelka za upravljanje tveganj in je organizacijsko ločena od poslovnih enot, ki prevzemajo tveganja. Izvršni direktor, ki pokriva to področje, zagotavlja ustrezno uresničevanje ureditve upravljanja tveganj na ravni dnevnih dejavnosti banke ter o tem redno obvešča upravo. Zagotovljeno ima tudi redno sodelovanje na sejah nadzornega sveta v delu, ki se nanaša na problematiko tveganj in sejah komisije za tveganja ter neposreden dostop do predsednice nadzornega sveta in predsednika komisije nadzornega sveta za tveganja za namen obveščanja o pomembnih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke. Uprava in nadzorni svet banke sta v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti na podlagi ZBan-2 odgovorna za določanje, sprejemanje in redno pregledovanje strategije in politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, vključno s tveganji, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v katerem banka posluje, z upoštevanjem vsakokratnega poslovnega cikla. Strategija in politike upravljanja tveganj vključujejo usmeritve za prevzemanje tveganj ter postopke in orodja za upravljanje tveganj. Načrt aktivnosti za upravljanje tveganj sprejme uprava banke s soglasjem nadzornega sveta ter po posvetovanju s komisijo nadzornega sveta za tveganja. Uprava in nadzorni svet banke sta celovito seznanjena z vsebinami s področja upravljanja tveganj preko rednih kvartalnih poročil o poslovanju in tveganjih, ki jih pripravljata oddelek za kontroling in poročanje in oddelek za upravljanje tveganj ter preko občasnih poročil oddelka za zakladništvo o gibanjih na finančnih trgih. Redna poročila o tveganjih zajemajo informacije o izpostavljenosti SID banke kreditnemu, valutnemu, likvidnostnemu in obrestnemu tveganju, vključno s podrobnejšo analizo posamične ter panožne koncentracije kreditnega portfelja ter strukture kreditnega portfelja po geografskih območjih, bonitetni oceni, idr. Na letni ravni uprava in nadzorni svet obravnavata in potrjujeta rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala (proces ICAAP), vključno z interno oceno kapitalskih potreb in interno oceno kapitala za kritje izgub v primeru uresničenja prevzetih tveganj, ki zajema tako redno poslovanje Skupine SID banka kot izredne razmere poslovanja Skupine SID banka ter rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti (proces ILAAP) oziroma likvidnost banke glede na njen profil tveganosti. Dodatno je upravljalni organ seznanjen z upravljanjem tveganj v okviru obravnave in sprejema letnega poročila Skupine SID banka. Poleg navedenega poročanja upravljalnemu organu ima SID banka vzpostavljeno tudi redno poročanje upravi o operativnih tveganjih ter poročanje upravi in nadzornemu svetu o uporabi zunanjih izvajalcev, v primerih obravnave predlogov, namenjenih pridobivanju ustreznih soglasij upravljalnega organa ali v primerih zaznanih večjih sprememb tveganj ali okoliščin. Pri izpolnjevanju nadzornih nalog na področju upravljanja tveganj nadzornemu svetu pomaga komisija nadzornega sveta za tveganja, ki svetuje glede splošne nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj, pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede strategije upravljanja tveganj ter preverja, ali so v spodbudah v okviru sistema prejemkov upoštevana tveganja ter ali so cene produktov banke združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj. SID banka ni ustanovila posebnega odbora za upravljanje tveganj. Tveganja v SID banki obravnavajo trije odbori, ki so ključnega pomena za funkcijo upravljanja tveganj: odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo, kreditni odbor in odbor za slabe naložbe. Odbori se praviloma sestajajo enkrat tedensko. Usmerjanje, nadziranje ter spremljanje upravljanja tveganj znotraj banke izvaja odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo, ki je pristojen za uravnavanje likvidnosti in upravljanje z bilanco, vključno z upravljanjem tveganj na agregatni ravni banke, strukture bilance ter kapitalske ustreznosti. Z namenom uravnavanja kreditnega (v primeru zakladniških poslov), obrestnega, tržnega, operativnega, kapitalskega in dohodkovnega tveganja ter drugih morebitnih tveganj na ravni SID banke in Skupine SID banka je pristojen za spremljanje, analiziranje in presojanje zlasti: – rezultatov poslovanja banke z vidika uresničevanja poslovnih ciljev (plana); – strukture bilance stanja banke; – stanja, sprememb in trendov bilance banke; – poročil o kapitalski ustreznosti; – poročil o izpostavljenosti banke obrest-nemu, tržnemu, kapitalskemu, dohod-kovnemu, kreditnemu in operativnemu tveganju; – naložb banke, upoštevaje donosnost in tveganje z vidika uresničevanja planskih ciljev; – strukture in uspešnosti produktov banke; – predlogov poslovnega načrta in njegovih sprememb v primeru bistveno spremenjenih pogojev poslovanja na posameznih področjih delovanja banke; – računovodske politike in usmeritev banke; – konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine SID banka; – odnosov s povezanimi osebami; – obsega poslov trgovanja ter izpolnjevanje kapitalskih zahtev v zvezi s tem; – izpolnjevanja kriterijev poslovanja v skladu s predpisi in poslovno politiko banke; – poročil o odprtih poslih ter njihovem vplivu na količnike likvidnosti in informacije o poslih, ki niso dosegali povprečne oz. ciljne obrestne marže; – izkoriščenosti in/ali preseganju limitov ter izvajanja splošnih pooblastil zaposlenih v oddelku za zakladništvo. Kreditni odbor je pristojen za upravljanje kreditnega tveganja za posle v imenu in za račun SID banke. Odloča o predlogih, ki vplivajo na izpostavljenost kreditnemu tveganju na ravni SID banke in Skupine SID banka in obravnava različna poročila, med drugim o ugotovitvah izvedenih rednih in poglobljenih monitoringov, (ne) izpolnjevanju zavez, opominjanju in izterjavi, spremljavi zavarovanj ter višini stopenj oslabitev in rezervacij za obstoječe in nove naložbene posle. Odbor za slabe naložbe je pristojen za upravljanje s problematičnimi terjatvami v skrbništvu oddelka za upravljanje s slabimi naložbami ter zaradi finančnih težav potrebnih restrukturiranj in odpovedi ter odpoklicev naložbenih poslov, ki niso v skrbništvu oddelka za upravljanje s slabimi naložbami. Pristojen je tudi za obravnavo opozorilnih seznamov in poročil o izterjavah, zavarovanjih ter izpolnjevanju finančnih in drugih pogodbenih zavez restrukturiranih poslov. Splošni okvir upravljanja tveganj je opisan v 4. poglavju poslovnega poročila, kjer so navedeni tudi drugi organi in organizacijske enote, ki so pristojni za neposredno izvajanje upravljanja tveganj. 3.1 Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika, ne glede na razlog neizpolnitve te obveznosti. Krovni dokument, ki pokriva upravljanje kreditnega tveganja pri poslovanju SID banke, je politika upravljanja kreditnega tveganja. Politika opredeljuje odnos do prevzemanja kreditnega tveganja v odnosu do poslovnih ciljev in strategije SID banke, nagnjenosti k tveganjem, mehanizme in postopke za spremljanje, kontrolo in obvladovanje kreditnega tveganja pri poslovanju ter pooblastila in odgovornosti za upravljanje kreditnega tveganja. Med sestavne dokumente celovitega sistema upravljanja kreditnega tveganja v SID banki se uvrščajo vsi veljavni predpisi in interni akti, ki jih SID banka uporablja pri odobravanju kreditov, pri zavarovanju kreditov, pri spremljavi in obvladovanju kreditnega portfelja, pri določitvi bonitetne ocene dolžnika in države dolžnika, pri razvrščanju izpostavljenosti, obračunu obresti, izterjavi nedonosnih izpostavljenosti ipd. Pri kreditnih in garancijskih poslih je v kreditnem tveganju upoštevano tveganje nastopa neplačila glede na finančni položaj dolžnika kot tudi tveganje, povezano z geografsko lokacijo dolžnikove države. Kreditno tveganje iz naslova vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco. Kreditno tveganje iz tega naslova SID banka obvladuje zlasti z omejitvami izpostavljenosti glede na bonitetno oceno izdajatelja, sedež izdajatelja, vrsto izdajatelja in tip instrumenta ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. Poslov trgovanja SID banka ne izvaja. Pri poravnavi poslov z vrednostnimi papirji in pri izvedenih finančnih instrumentih se upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke. Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov SID banka izračunava z metodo originalne izpostavljenosti, po kateri vrednost izpostavljenosti predstavlja hipotetični znesek vsakega instrumenta, pomnožen z odstotki iz 275. člena Uredbe CRR. Izpostavljenost se upravlja v okviru limitov izpostavljenosti kreditnemu tveganju, ki jih potrjuje kreditni odbor. Upravljanje kreditnega tveganja se začne pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z ugotavljanjem kreditne sposobnosti dolžnika in vzpostavitvijo ustreznih zavarovanj. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor oziroma drugi pristojni organ, skladno s pooblastili za odobravanje poslov, ki so opredeljena z notranjimi akti in Statutom SID banke, glede na vrednost naložbe in obstoječo izpostavljenost. V času trajanja izpostavljenosti se kreditno tveganje obvladuje s spremljavo in upravljanjem kreditnega portfelja, omejevanjem koncentracije kreditnega tveganja do posameznega dolžnika in z njim povezanih oseb, panoge in države, razvrščanjem in oblikovanjem oslabitev oziroma rezervacij za pričakovane izgube ter zagotavljanjem zadostnega kapitala za primere, ko izgube presežejo pričakovanja. Monitoring kreditnega tveganja SID banka izvaja redne in poglobljene monitoringe kreditnega tveganja. Redni monitoringi kreditnega tveganja se opravljajo v prostorih SID banke na podlagi dokumentacije, prejete s strani dolžnika ter dokumentacije, s katero razpolaga SID banka, in sicer: bonitetne informacije o dolžniku in z njim povezanih oseb, baze podatkov, do katerih ima SID banka neposredni ali posredni dostop, mediji množičnega obveščanja, kontakti z dolžnikom in njegovimi poslovnimi partnerji, predstavništva slovenskih podjetij v tujini, bonitetne ocene, izdelane s strani mednarodnih bonitetnih agencij, informacije o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti, revizijska poročila, letna poročila, medletni računovodski izkazi, obvestila diplomatsko- konzularnih predstavništev Republike Slovenije idr. V primeru poglobljenega monitoringa se opravi še pregled v prostorih dolžnika. SID banka redno izvaja poglobljene monitoringe na podlagi seznama, ki ga potrdi kreditni odbor. SID banka izvede poglobljeni monitoring, ko zazna hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, poslabšanje finančno-premoženjskega stanja dolžnika ali druge okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na poslovanje dolžnika in uspešen zaključek kreditnega posla. Pri oblikovanju seznama se upoštevajo tudi višina in ročnost kreditnega posla, bonitetna ocena dolžnika in druge okoliščine, ki vplivajo na kreditno tveganje. Poglobljeni monitoring zajema pregled poslovanja dolžnika in namenske porabe kredita (pregled poslovnih knjig, evidenc in drugih dokumentov, povezanih s poslovanjem dolžnika), pregled poslovanja na sedežu komitenta in po potrebi še na kraju izvajanja naložbenega posla oziroma kraju, kjer se nahajajo predmet naložbenega posla in sredstva zavarovanj. Pri poglobljenem monitoringu SID banka pridobi mehke informacije o dolžniku in njegovem poslovanju ter drugih okoliščinah, pomembnih za uspešen zaključek kreditnega posla. Pristojnosti posameznih organizacijskih enot in opis postopkov na področju poglobljenega monitoringa kreditnih poslov ter dolžnost medsebojnega obveščanja in sodelovanja posameznih organizacijskih enot so opredeljeni v internem pravilniku. Sistem zgodnjih opozoril SID banka ima oblikovan sistem zgodnjih opozoril (t.i. »EWS«), ki omogoča zgodnje odkrivanje povečanega kreditnega tveganja pri posamezni izpostavljenosti in nadaljnje učinkovito ukrepanje, da komitent ne bi prešel med neplačnike. Na podlagi sistema zgodnjih opozoril SID banka komitente ustrezno klasificira. Izpostavljenosti s povečanim kreditnim tveganjem SID banka spremlja na opozorilnem seznamu, in sicer na potencialnem seznamu, ki ga tedensko obravnava kreditni odbor. Indikatorji za uvrstitev izpostavljenosti s povečanim kreditnim tveganjem na potencialni seznam so določeni v internem pravilniku. Komitenti so po določenem obdobju lahko vrnjeni v običajno obravnavo ali so prerazvrščeni med slabe naložbe. Indikatorji za prerazvrstitev izpostavljenosti med slabe naložbe so določeni v internem pravilniku. Upravljanje nedonosnih izpostavljenosti Kriteriji za določitev izpostavljenosti kot nedonosne so opredeljeni v internem pravilniku in so usklajeni z baselskimi in EBA smernicami. V kolikor je izpostavljenost s povečanim tveganjem razvrščena na podlagi sklepa kreditnega odbora med slabe naložbe, se izpostavljenosti razporedijo v posebno organizacijsko enoto, oddelek za upravljanje s slabimi naložbami, ki opravi ekonomsko pravni pregled izpostavljenosti in na podlagi ustrezne analize prične bodisi s procesom restrukturiranja izpostavljenosti bodisi s procesom izterjave. Po razvrstitvi poslov med slabe naložbe jih SID banka spremlja na opozorilnih seznamih, in sicer prehodnem seznamu, seznamu restrukturiranih izpostavljenosti ali seznamu insolventnih, ki jih tedensko obravnava odbor za slabe naložbe. Na področju upravljanja nedonosnih izpostavljenosti ima SID banka izdelano strategijo upravljanja nedonosnih izpostav-ljenosti. Prav tako ima SID banka izdelan plan zniževanja nedonosnih izpostavljenosti za obdobje treh let, iz katerega je razvidno zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti, kar SID banka uresničuje z aktivnim upravljanjem nedonosnih izpostavljenosti. Pri izdelavi plana zniževanja nedonosnih izpostavljenosti je SID banka med drugim upoštevala pričakovanja glede odpisov, poplačil iz zavarovanja, odprodaje izpostavljenosti, poplačil iz rednega poslovanja idr. Pri segmentaciji portfelja nedonosnih izpostavljenosti SID banka med drugim upošteva oceno vzdržnosti poslovnega modela dolžnika ter vrsto zavarovanja izpostavljenosti. Kot dolžnike z vzdržnim poslovnim modelom SID banka identificira tiste, ki imajo sposobnost ustvarjanja denarnega toka iz osnovne dejavnosti, ob hkratni sposobnosti servisiranja finančnega dolga, kjer nadalje nedonosne izpostavljenosti razvršča kot restrukturirane oziroma kot tiste, ki (še) niso restrukturirane. Kot dolžnike z nevzdržnim poslovnim modelom SID banka identificira tiste, ki nimajo sposobnosti ustvarjanja denarnega toka iz osnovne dejavnosti, pri čemer jih nadalje razvršča na osnovi pričakovanega oziroma obstoječega statusa dolžnika, in sicer glede na dejstvo, ali se zoper dolžnika vodi postopek stečaja, izbrisa iz sodnega registra ali postopek redne oziroma prisilne likvidacije. Postopek izterjevanja Postopke izterjevanja oziroma unovčevanja terjatev ima SID banka zapisane v internih pravilnikih. Izterjava poteka v skladu z internimi postopki in se lahko razlikuje od primera do primera, v osnovi pa se deli na izvensodno in sodno izterjavo. Način izterjave je odvisen predvsem od vrste zavarovanja, časa trajanja zamude, kooperativnosti dolžnika ter zneska zapadlih in neplačanih izpostavljenosti SID banke do dolžnika. Vsaka izterjava, ne glede na način in izvajalca izterjave, se začne z ustnim in pisnim opominjanjem dolžnika. Opominjanje se izvaja po telefonu, elektronski pošti, s pisnimi opomini, izvrševanjem pobotov ter izvedbo drugih aktivnosti, ki prispevajo k hitremu, učinkovitemu in uspešnemu poplačilu zapadlih izpostavljenosti. O načinu opominjanja se odloča glede na izkušnje poslovanja z dolžnikom in druge okoliščine primera, s ciljem, da se doseže izpolnitev obveznosti. V opominih se pozove dolžnika k izpolnitvi obveznosti ter se mu postavi rok, v katerem naj obveznost izpolni. V primeru, da je opominjevalni postopek neuspešno zaključen ali če izpostavljenosti ni bilo mogoče restrukturirati, se začne s postopki poplačila zapadlih in neplačanih izpostav-ljenosti iz instrumentov zavarovanja, ki so unovčljivi brez predhodnih postopkov ter sklepanja dogovorov z dolžniki o drugačnem načinu poplačila dolga, kot izhaja iz osnovne pogodbe o naložbenem poslu. Če izvensodna izterjava ni uspešna, se začne sodna izterjava, ki jo vodi oddelek za upravljanje s slabimi naložbami. Sodna izterjava se začne z ugotavljanjem razpoložljivega premoženja dolžnika, nato sledi vlaganje tožbenih zahtevkov, predlogov za izvršbo in opravljanje drugih aktivnosti v postopku sodne izterjave ter prijavljanje terjatev do dolžnika v postopku prisilne poravnave, stečaja, likvidacije ali drugem ustreznem postopku. Kreditna zavarovanja Vrste zavarovanj, ki jih praviloma uporablja SID banka, so opredeljene v internem pravilniku. Pravilnik opredeljuje splošne usmeritve in načela glede zavarovanj, kriterije, ki morajo biti izpolnjeni pri posamezni vrsti zavarovanja, minimalna razmerja med višino zavarovanja in izpostavljenostjo, operativne postopke vzpostavitve, evidentiranja, spremljave/vrednotenja in unovčevanja ali prenehanja zavarovanja ter pristojnosti in odgovornosti posameznih organizacijskih enot v zvezi s kreditnimi zavarovanji. SID banka sprejema v zavarovanja različne oblike stvarnih in osebnih kreditnih zavarovanj. Vsa zavarovanja morajo izpolnjevati minimalne zahteve glede pravne gotovosti, določene v Uredbi CRR. SID banka pridobljena zavarovanja obravnava kot sekundarni vir poplačila in ne nadomeščajo ocene primarne kreditne sposobnosti dolžnika. SID banka vrednoti zavarovanja po pošteni (tržni) vrednosti. V kolikor finančno premoženje kotira na borzi, se za vrednotenje uporabi zaključni tečaj. Premoženje, ki ni na borzi, se vrednoti na osnovi primerljivih transakcij ali internih modelov. Nepremičnine vrednoti neodvisni in usposobljeni cenilec, upoštevaje mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (MSOV). Za vrednotenje nepremičnin se upošteva tržna oziroma likvidacijska vrednost. Uporabi se lahko tudi transakcijska cena, ki ni starejša od enega leta in je dosežena v transakciji z nepovezanimi osebami. V času trajanja izpostavljenosti SID banka redno spremlja vrednost zastavljene nepremičnine in oceno te vrednosti za poslovne in stanovanjske nepremičnine izdela najmanj dvakrat letno z uporabo statističnih metod. V primeru izpostavljenosti, ki presega 3 milijone EUR in je zavarovana z nepremičninami oziroma kadar vrednost nepremičnine, dane v zavarovanje, presega 3 milijone EUR, SID banka pridobi oceno zunanjega neodvisnega cenilca najmanj na tri leta. SID banka ves čas trajanja izpostavljenosti spremlja bonitetno oceno dolžnika in pokritost izpostavljenosti z zavarovanjem. V primeru zmanjšanja vrednosti zavarovanja se po potrebi ukrepa s sklenitvijo dodatnega zavarovanja. Zavarovanja izpostavljenosti drugih družb Skupine SID banka se spremljajo v analitičnih evidencah posameznih družb. Za potrebe poročanja zunanjim institucijam oziroma izpolnjevanja obveznosti SID banke na konsolidirani podlagi se potrebni podatki pridobijo neposredno od družb v Skupini SID banka. Razvrščanje finančnih sredstev in prevzetih obveznosti v bonitetne razrede SID banka razvršča finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah po klasifikaciji Banke Slovenije v bonitetne razrede od A do E, pri čemer so stranke najvišje kvalitete razvrščene v kreditni razred A, najnižje pa v kreditni razred E na podlagi ocene finančnega položaja posameznega dolžnika, njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega toka za redno izpolnjevanje obveznosti do SID banke v prihodnosti, vrste in obsega zavarovanja finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilnačnih postavkah pri posameznem dolžniku ter izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do SID banke v preteklih obdobjih. Osnovo za razvrščanje predstavljajo interne bonitetne ocene, ki temeljijo na oceni kvantitativnih in kvalitativnih elementov ter kriterijev Banke Slovenije za razvrščanje finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah v posamezne bonitetne razrede. SID banka ima oblikovane ločene metodologije za ocenjevanje kreditnega tveganja za podjetja in samostojne podjetnike, banke in hranilnice, občine in investicijske projekte. Metodologija za ocenjevanje kreditnega tveganja bank in hranilnic je validirana s strani agencije S&P Capital IQ, London. SID banka ima oblikovanih 21 internih bonitetnih razredov, kjer posamezni bonitetni razred med drugim opredeljuje finančno-premoženjski položaj dolžnika, učinkovitost in profitabilnost njegovega poslovanja ter prihodnje trende. Banka ves čas trajanja kreditnega posla spremlja poslovanje dolžnika ter dnevno preverja ustreznost razvrstitve. SID banka in Skupina SID banka imata oblikovana ustrezna navodila v zvezi z razvrščanjem dolžnikov v posamezne bonitetne razrede, določitvijo limitov izpostavljenosti in procesi odobritve kreditnih poslov. Navodila vključujejo vse potrebne podatke, kriterije in način razvrščanja finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja Za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja ima SID banka oblikovano lastno metodologijo, ki ustrezno krije pričakovane izgube iz naslova kreditnega tveganja. V skladu z MSRP so dolžniki razvrščeni posamično ali v skupine za skupinsko ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja. Te so oblikovane na podlagi skupin dolžnikov s primerljivimi tveganji, ki so predvsem povezana z dejavnostjo dolžnika, geografsko lokacijo dolžnika ter značilnostmi produktov financiranja. SID banka in Skupina SID banka za izračun nadomestljive vrednosti upoštevata sedanjo vrednost (diskontirano vrednost) pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Višino oslabitev oziroma rezervacij predstavlja razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo finančnega sredstva oziroma zunajbilančne obveznosti. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij je podrobneje opisana v točki 2.3.11. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Bruto izpostavljenost bilančnih postavk 2.706.232 3.375.506 2.741.419 3.408.860 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 147.668 13.786 153.355 17.459 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 765.440 929.988 788.807 953.038 Dolžniški vrednostni papirji 765.440 929.988 788.807 953.038 Bruto izpostavljenost 765.440 929.988 788.807 953.038 Oslabitve (posamične) 0 0 0 Krediti 1.608.458 2.212.013 1.614.591 2.218.644 Krediti bankam 996.368 1.606.153 1.002.502 1.612.787 Bruto izpostavljenost 1.003.700 1.612.629 1.009.834 1.619.263 Oslabitve (posamične) 0 0 0 0 Oslabitve (skupinske) (7.332) (6.476) (7.332) (6.476) Krediti strankam, ki niso banke 610.562 605.465 610.562 605.465 Bruto izpostavljenost 787.860 804.370 787.860 804.370 Oslabitve (posamične) (125.110) (163.057) (125.110) (163.057) Oslabitve (skupinske) (52.188) (35.848) (52.188) (35.848) Druga finančna sredstva 1.528 395 1.527 392 Bruto izpostavljenost 1.564 421 1.563 418 Oslabitve (posamične) (5) (26) (5) (26) Oslabitve (skupinske) (31) 0 (31) 0 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 14.312 0 14.312 Bruto izpostavljenost zunajbilančnih postavk 56.441 165.395 56.441 165.395 Garancije 18.121 22.494 18.121 22.494 Bruto izpostavljenost 32.871 53.953 32.871 53.953 Rezervacije (posamične) (14.618) (31.375) (14.618) (31.375) Rezervacije (skupinske) (132) (84) (132) (84) Druge zunajbilančne obveznosti 23.244 108.331 23.244 108.331 Bruto izpostavljenost 23.570 111.442 23.570 111.442 Rezervacije (posamične) 0 (397) 0 (397) Rezervacije (skupinske) (326) (2.714) (326) (2.714) Bruto izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 2.762.673 3.540.901 2.797.860 3.574.255 Neto izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 2.562.931 3.300.924 2.598.118 3.334.278 V preglednici je prikazana največja izpostav-ljenost kreditnemu tveganju SID banke in Skupine SID banka iz naslova stanj na računih pri centralni banki, kreditov, naložb v finančne instrumente in zunajbilančnih obveznosti, brez upoštevanja kreditnih zavarovanj ali kreditne kvalitete. Izpostavljenost SID banke kreditnemu tveganju se je na dan 31. 12. 2016 v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2015 povečala iz naslova stanj na računih pri centralni banki, medtem ko se je izpostavljenost iz naslova kreditov, izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju, dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, in zunajbilančnih obveznosti zmanjšala. Kreditno tveganje v zavarovalnici PKZ, ki spada v Skupino SID banka, predstavljajo predvsem finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ter zavarovalno-tehnične rezervacije, prenesene na pozavarovatelje (skupaj 79 odstotkov izpostavljenosti kreditnemu tveganju oziroma 42.044 tisoč EUR v letu 2016). Zavarovalno-tehnične rezervacije, prenesene pozavarovateljem, niso zapadle ali oslabljene. Vsi pozavarovatelji na trenutni privatni pozavarovalni pogodbi in vsi pozavarovatelji, ki niso več na pogodbi, se pa na njih nanašajo zneski iz zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem (rezervacije za pretekla leta), imajo bonitetno oceno v razponu med A- in AA (po agenciji S&P) ali A3 in Aa3 (po agenciji Moody's), medtem ko je bonitetna ocena SID banke, ki nastopa kot pozavarovatelj na manjšem delu portfelja, A (po S&P). Zaradi specifičnosti poslovanja PKZ ter zanemarljive izpostavljenosti iz naslova kreditov so določena razkritja v nadaljevanju prikazana samo za SID banko. Izpostavljenost iz kreditov po vrstah zavarovanja SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov 346.132 389.908 346.132 389.908 Zavarovanje z jamstvom Republike Slovenije 5.640 16.761 5.640 16.761 Zavarovanje z vrednostnimi papirji 52.092 24.814 52.092 24.814 Zavarovanje s poslovnimi nepremičninami 91.925 138.585 91.925 138.585 Zavarovanje s stanovanjskimi nepremičninami 1.275 1.781 1.275 1.781 Zavarovanje s premičninami 53.277 104.691 53.277 104.691 Zavarovanje z odstopom terjatev 60.075 85.369 60.075 85.369 Zavarovanje z zastavo zalog 58.137 0 58.137 0 Ostale oblike zavarovanja 23.711 17.907 23.711 17.907 Knjigovodska vrednost nezavarovanih kreditov 1.262.326 1.822.105 1.268.459 1.828.736 Knjigovodska vrednost kreditov 1.608.458 2.212.013 1.614.591 2.218.644 V preglednici je prikazana izpostavljenost iz kreditov po vrstah zavarovanja. Med zavarovanimi krediti so upoštevani krediti, kjer je poštena vrednost zavarovanja večja ali enaka knjigovodski vrednosti kredita. V primerih, kjer je poštena vrednost zavarovanja večja od knjigovodske vrednosti kredita, je med zavarovanimi krediti upoštevan znesek kredita. V primerih, kjer je poštena vrednost zavarovanja nižja od knjigovodske vrednosti kredita, je med zavarovanimi krediti upoštevan znesek kredita v višini poštene vrednosti zavarovanja, preostali znesek kredita pa je upoštevan med nezavarovanimi krediti. Pri kreditnih pogodbah, kjer še niso bila izvedena vsa črpanja, so zavarovanja upoštevana sorazmerno glede na črpan in nečrpan znesek kredita. Velik del kreditnega portfelja SID banke predstavljajo krediti bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva v skladu z ZSIRB prenašajo na končne upravičence. Navedeni krediti praviloma niso zavarovani. Skupna vrednost zavarovanj SID banke za izpostavljenosti iz naslova kreditnih poslov na dan 31. 12. 2016 znaša 824.016 tisoč EUR, na dan 31. 12. 2015 pa 816.551 tisoč EUR. Glede na vrsto zavarovanja je po obsegu največ zavarovanj s premičninami, sledijo zavarovanja s poslovnimi nepremičninami, odstopi terjatev v zavarovanje, zastavo kapitalskega deleža v družbi, omejenim subsidiarnim poroštvom Republike Slovenije, lastniškimi vrednostnimi papirji, jamstvi podjetij z bonitetno oceno BBB- ali več (po interni metodologiji SID banke), zavarovalnimi policami SID banke za račun Republike Slovenije in drugimi oblikami zavarovanja. SID banka je z uporabo statistične metode na dan 31. 12. 2016 opravila prevrednotenje v zavarovanje prejetih nepremičnin, za katere so bila cenitvena poročila izdelana pred 1. 7. 2016. Izpostavljenost iz kreditov in zunajbilančnih obveznosti po bonitetnih skupinah 31.12.2016 31.12.2015 SID banka Krediti in zunajbilančne obveznosti Oslabitve in rezervacije Krediti in zunajbilančne obveznosti Oslabitve in rezervacije Skupaj 1.849.565 100,00% (199.743) 100,00% 2.582.816 100,00% (239.978) 100,00% Bonitetna skupina A 314.008 16,98% (9.353) 4,68% 665.880 25,78% (11.578) 4,82% Bonitetna skupina B 1.178.019 63,69% (40.370) 20,21% 1.471.066 56,96% (32.620) 13,59% Bonitetna skupina C 122.046 6,60% (10.287) 5,15% 62.932 2,44% (924) 0,39% Bonitetna skupina D 195.826 10,59% (101.654) 50,89% 330.132 12,78% (143.505) 59,80% Bonitetna skupina E 39.666 2,14% (38.079) 19,06% 52.806 2,04% (51.351) 21,40% Na dan 31. 12. 2016 je SID banka izkazovala bruto izpostavljenost iz naslova kreditov in zunajbilančnih obveznosti v višini 1.849.565 tisoč EUR, ki se je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2015 znižala za 28,4 odstotka. V bonitetnih skupinah A in B je bilo po stanju na dan 31. 12. 2016 razvrščenih 80,7 odstotka vseh kreditov in zunajbilančnih obveznosti, po stanju na dan 31. 12. 2015 pa 82,7 odstotka. Delež kreditov in zunajbilančnih obveznosti, razvrščenih v bonitetno skupino A, se je na dan 31. 12. 2016 v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2015 zmanjšal s 25,8 odstotka na 17 odstotkov. Na zmanjšanje je vplivalo predvsem znižanje izpostavljenosti SID banke do bank s sedežem v tujini. Do manjših sprememb v strukturi kreditnega portfelja je prišlo v vseh bonitetnih skupinah. Zmanjšanje izpostavljenosti v bonitetni skupini B je predvsem iz naslova rednih ter predčasnih odplačil kreditov bankam s sedežem v Republiki Sloveniji. Kljub temu, da se je število neplačnikov v letu 2016 povečalo, se je izpostavljenost v bonitetnih skupinah D in E znižala. Na znižanje izpostavljenosti v bonitetnih skupinah D in E so vplivala delna odplačila kreditov iz naslova odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja, unovčevanja zavarovanj ter denarnega toka iz poslovanja kot rezultat uspešno izvedenih postopkov restrukturiranja. Na znižanje so imele vpliv tudi prerazvrstitve nedonosnih izpostavljenosti med donosne izpostavljenosti, kjer je SID banka ustrezno upoštevala pravila iz EBA smernic. Na dan 31. 12. 2016 povprečni odstotek pokritosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju z oslabitvami in rezervacijami za nebančne komitente znaša 22,5 odstotka (v 2015: 24,7 odstotka). Pokritost izpostavljenosti do komitentov z bonitetno oceno D in E z oslabitvami in rezervacijami do teh komitentov na dan 31. 12. 2016 znaša 56,7 odstotka (2015: 46,7 odstotka). Izpostavljenost iz kreditov glede na zapadlost in oslabljenost 31.12.2016 31.12.2015 Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj SID banka Bruto krediti 1.003.700 787.860 1.564 1.793.124 1.612.629 804.370 421 2.417.420 Nezapadli in posamično neoslabljeni krediti 1.003.700 565.325 1.557 1.570.582 1.612.629 451.802 394 2.064.825 Zapadli in posamično neoslabljeni krediti 0 1.793 0 1.793 0 3.575 0 3.575 Posamično oslabljeni krediti 0 220.742 7 220.749 0 348.993 27 349.020 v tem krediti D in E 0 220.742 7 220.749 0 348.993 27 349.020 Oslabitve (7.332) (177.298) (36) (184.666) (6.476) (198.905) (26) (205.407) Posamične oslabitve 0 (125.110) (5) (125.115) 0 (163.057) (26) (163.083) v tem oslabitve za kredite D in E 0 (125.110) (6) (125.116) 0 (163.057) (26) (163.083) Skupinske oslabitve (7.332) (52.188) (31) (59.551) (6.476) (35.848) 0 (42.324) Neto krediti 996.368 610.562 1.528 1.608.458 1.606.153 605.465 395 2.212.013 Poštena vrednost zavarovanja 3.640 820.376 0 824.016 15.538 801.013 0 816.551 Na dan 31. 12. 2016 je imela SID banka oblikovanih skupaj 199.743 tisoč EUR oslabitev in rezervacij, kar je 40.235 tisoč EUR manj kot po stanju na dan 31. 12. 2015. Oslabitve za dane kredite in druga finančna sredstva so znašale 184.666 tisoč EUR in rezervacije za zunajbilančne obveznosti 15.076 tisoč EUR. Oslabitve in rezervacije izhajajo iz skupinsko in posamično ocenjenih izgub, pri čemer so izgube pri izpostavljenostih, uvrščenih v bonitetni skupini D ali E, ocenjene posamično. Posamične oslabitve v letu 2016 so se glede na leto 2015 znižale za 37.968 tisoč EUR iz naslova delnih odplačil nedonosnih izpostavljenosti ter prerazvrstitve nedonosnih izpostavljenosti med donosne izpostavljenosti. Pokritost izpostavljenosti, razvrščene v bonitetni skupini D in E, z oslabitvami in rezervacijami, se je zvišala za 10 odstotnih točk. Zaradi zvišanja odstotkov skupinskih oslabitev za banke in zaradi sprememb v strukturi kreditnega portfelja so se skupinske oslabitve zvišale za 1.346 tisoč EUR. Več kot polovico kreditnega portfelja SID banke se razvršča v skupino bank iz držav, ki po lestvici minimalnih premij za zavarovanje izvoza (MEIP) spadajo v rizični razred 0 ali 1, saj SID banka na podlagi ZSIRB daje kredite bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva prenašajo na končne upravičence. 31.12.2016 31.12.2015 Skupina SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Bruto krediti 1.009.834 787.860 1.563 1.799.257 1.619.263 804.370 418 2.424.051 Nezapadli in posamično neoslabljeni krediti 1.009.834 565.325 1.556 1.576.715 1.619.263 451.802 391 2.071.456 Zapadli in posamično neoslabljeni krediti 0 1.793 0 1.793 0 3.575 0 3.575 Posamično oslabljeni krediti 0 220.742 7 220.749 0 348.993 27 349.020 v tem krediti D in E 0 220.742 7 220.749 0 348.993 27 349.020 Oslabitve (7.332) (177.298) (36) (184.666) (6.476) (198.905) (26) (205.407) Posamične oslabitve 0 (125.110) (5) (125.115) 0 (163.057) (26) (163.083) v tem oslabitve za kredite D in E 0 (125.110) (6) (125.116) 0 (163.057) (26) (163.083) Skupinske oslabitve (7.332) (52.188) (31) (59.551) (6.476) (35.848) 0 (42.324) Neto krediti 1.002.502 610.562 1.527 1.614.591 1.612.787 605.465 392 2.218.644 Poštena vrednost zavarovanja 3.640 820.376 0 824.016 15.538 801.013 0 816.551 Krediti, ki niso zapadli in niso posamično oslabljeni 31.12.2016 31.12.2015 SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Skupaj 1.003.700 565.325 1.557 1.570.582 1.612.629 451.802 395 2.064.826 Bonitetna ocena A 166.622 125.002 385 292.009 509.960 129.710 394 640.064 Bonitetna ocena B 829.188 329.891 1 1.159.080 1.052.818 310.580 1 1.363.399 Bonitetna ocena C 7.890 110.432 1.171 119.493 49.851 11.512 0 61.363 Bonitetna ocena D 0 0 0 0 0 0 0 0 Bonitetna ocena E 0 0 0 0 0 0 0 0 Poštena vrednost zavarovanja 3.640 727.547 0 731.187 15.538 602.849 0 618.387 Krediti, ki so zapadli in niso posamično oslabljeni 31.12.2016 31.12.2015 SID banka in Skupina SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Skupaj 0 1.793 0 1.793 0 3.575 0 3.575 Zapadle terjatve do 30 dni 0 1.692 0 1.692 0 2.332 0 2.332 Zapadle terjatve nad 30 dni do 90 dni 0 101 0 101 0 1.243 0 1.243 Zapadle terjatve nad 90 dni 0 0 0 0 0 0 0 0 Poštena vrednost zavarovanja 0 5.261 0 5.261 0 8.358 0 8.358 Posamično oslabljeni krediti 31.12.2016 31.12.2015 SID banka in Skupina SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Skupaj 0 220.742 7 220.749 0 348.992 27 349.019 Nezapadle terjatve 0 149.821 0 149.821 0 260.771 0 260.771 Zapadle terjatve do 30 dni 0 29.538 0 29.538 0 1.089 0 1.089 Zapadle terjatve nad 30 dni do 90 dni 0 1.759 0 1.759 0 1.181 0 1.181 Zapadle terjatve nad 90 dni 0 39.624 7 39.631 0 85.951 27 85.978 Poštena vrednost zavarovanja 0 87.567 0 87.567 0 189.806 0 189.806 Bruto izpostavljenost zapadlih terjatev iz naslova kreditov (skupinsko in posamično oslabljenih) na dan 31. 12. 2016 v SID banki znaša 72.721 tisoč EUR, in sicer iz naslova kreditov do 68 družb iz Slovenije, ene iz BiH, ene iz Hrvaške ter treh družb iz Srbije. Zapadle izpostavljenosti SID banke iz naslova kreditov so zavarovane s poslovnimi in stano-vanjskimi nepremičninami, premičninami, odstopi terjatev v zavarovanje in zavarovalnimi policami SID banke za račun Republike Slovenije. Restrukturirani krediti 31.12.2016 31.12.2015 SID banka in Skupina SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Bruto krediti 0 210.411 0 210.411 1.761 316.488 0 318.249 Nezapadli in posamično neoslabljeni krediti 0 6.940 0 6.940 1.761 7.379 0 9.140 Zapadli in posamično neoslabljeni krediti 0 0 0 0 0 7 0 7 Posamično oslabljeni krediti 0 203.471 0 203.471 0 309.102 0 309.102 v tem krediti D in E 0 203.471 0 203.471 0 309.102 0 309.102 Oslabitve 0 (111.231) 0 (111.231) (7) (138.497) 0 (138.504) Posamične oslabitve 0 (111.044) 0 (111.044) 0 (138.206) 0 (138.206) v tem oslabitve za kredite D in E 0 (111.044) 0 (111.044) 0 (138.206) 0 (138.206) Skupinske oslabitve 0 (187) 0 (187) (7) (291) 0 (298) Knjigovodska vrednost restrukturiranih kreditov (bruto izpostavljenost, zmanjšana za oslabitve) v SID banki in Skupini SID banka na dan 31. 12. 2016 znaša 99.180 tisoč EUR (2015: 227.535 tisoč EUR). V letu 2016 je SID banka dosegla nov dogovor o pogojih odplačila kredita za sedem družb, od tega pet s sedežem v Republiki Sloveniji in dve s sedežem v tujini. Krediti so bili restrukturirani večinoma s podaljšanjem oziroma odlogom roka odplačila terjatev. V enem primeru je SID banka del kreditov tudi odpisala. SID banka je v večini primerov članica ožje skupine bank, kjer aktivno sodeluje z upravami dolžnikov in zunanjimi svetovalci. Z bankami in DUTB, kjer SID banka sodeluje pri zahtevnejših projektih restrukturiranja, so bili razviti dobri poslovni odnosi in oblikovane konstruktivne prakse. SID banka se je trudila za dosledno implementacijo Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu, ki jih je skupaj z Združenjem bank Slovenije pripravila Banka Slovenije. Dobra praksa se kaže v hitrejši organiziranosti bank pri obravnavanju problematičnih izpostavljenosti, hitrejših procesnih postopkih v skladu z navedenimi načeli, učinkovitejših programih in projekcijah razvoja družb in predvsem deležu uspešno zaključenih restrukturiranj. Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, po bonitetni oceni izdajatelja SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 765.440 929.988 788.808 953.038 AAA 0 20.121 2.026 22.139 AA- do AA+ 17.360 29.856 20.593 31.909 A- do A+ 109.375 134.681 127.055 144.400 Nižje kot A- 607.688 720.715 607.688 729.352 Neocenjeni 31.017 24.615 31.446 25.239 V preglednici je prikazana knjigovodska vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, razvrščenih po bonitetni oceni izdajatelja, skladno z metodologijo SID banke. Podrobnejša razčlenitev portfelja vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2016 je prikazana v točki 2.4.2. Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju SID banka in Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 14.312 Obrestne zamenjave 0 14.312 Na dan 31. 12. 2016 SID banka ni imela sklenjenih obrestnih zamenjav, namenjenih varovanju poštene vrednosti z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji ali obrestnih zamenjav, namenjenih trgovanju. Izpostavljenost kreditnemu tveganju po geografskih območjih SID banka Slovenija Druge članice EU JV in V Evropa (brez članic EU) Druge države Skupaj Finančna sredstva 31.12.2016 2.137.256 352.044 14.518 17.748 2.521.566 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 147.668 0 0 0 147.668 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 490.296 262.528 2.928 9.688 765.440 Dolžniški vrednostni papirji 490.296 262.528 2.928 9.688 765.440 Krediti 1.499.292 89.516 11.590 8.060 1.608.458 Krediti bankam 916.865 74.673 4.831 0 996.369 Krediti strankam, ki niso banke 580.900 14.843 6.759 8.060 610.562 Druga finančna sredstva 1.527 0 0 0 1.527 Finančna sredstva 31.12.2016 2.137.256 352.044 14.518 17.748 2.521.566 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2016 29.365 12.000 0 0 41.365 Garancije 18.121 0 0 0 18.121 Bruto izpostavljenost 19.601 0 13.270 0 32.871 Rezervacije (1.480) 0 (13.270) 0 (14.750) Druge zunajbilančne obveznosti 11.244 12.000 0 0 23.244 Bruto izpostavljenost 11.570 12.000 0 0 23.570 Rezervacije (326) 0 0 0 (326) Izpostavljenost skupaj 31.12.2016 2.166.621 364.044 14.518 17.748 2.562.931 Finančna sredstva 31.12.2015 2.241.737 878.525 40.373 9.464 3.170.099 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2015 109.731 12.000 384 0 130.825 Izpostavljenost skupaj 31.12.2015 2.351.468 890.525 40.757 9.464 3.300.924 V preglednici so prikazane neto vrednosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju po geografskih območjih, ki so opredeljene glede na sedež dolžnika. Izpostavljenost SID banke do Slovenije znaša 84,5 odstotka skupne izpostavljenosti iz naslova finančnih sredstev in zunajbilančnih obveznosti na dan 31. 12. 2016 in je manjša za 184.847 tisoč EUR v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2015. Sledi izpostavljenost do drugih držav članic EU, ki se je prav tako zmanjšala, in sicer za 526.481 tisoč EUR. Zmanjšanja so posledica znižanja bilančne vsote SID banke. Največjo izpostavljenost kreditnega portfelja do tujine predstavljajo izpostavljenosti iz naslova finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (dolžniški vrednostni papirji) in kreditov bankam, med katerimi prevladujejo izpostavljenosti do drugih držav članic EU. Izpostavljenost kreditnemu tveganju do držav Jugovzhodne in Vzhodne Evrope (JV in V Evropa brez članic EU) predstavlja 0,6 odstotka, do drugih držav pa 0,7 odstotka finančnih sredstev in zunajbilančnih obveznosti na dan 31. 12. 2016. Pretežni del izpostav-ljenosti kreditnemu tveganju do tujine na ravni Skupine SID banka izhaja iz naslova izpostavljenosti SID banke. Največje dopustne izpostavljenosti do posameznih geografskih območij SID banka omejuje s postavljenimi internimi limiti izpostavljenosti. Podrobnejši prikaz največjih izpostavljenosti kreditnemu tveganju po državah prikazuje preglednica izpostavljenosti kreditnemu tveganju po državah. Na dan 31. 12. 2016 v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2015 je razvidna večja sprememba izpostavljenosti SID banke do drugih držav zaradi znižanja stanja depozitov pri tujih bankah. Skupina SID banka Slovenija Druge članice EU JV in V Evropa (brez članic EU) Druge države Skupaj Finančna sredstva 31.12.2016 2.159.830 362.996 14.518 19.410 2.556.754 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 153.355 0 0 0 153.355 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 501.050 273.480 2.928 11.350 788.808 Dolžniški vrednostni papirji 501.050 273.480 2.928 11.350 788.808 Krediti 1.505.425 89.516 11.590 8.060 1.614.591 Krediti bankam 922.999 74.673 4.831 0 1.002.503 Krediti strankam, ki niso banke 580.900 14.843 6.759 8.060 610.562 Druga finančna sredstva 1.526 0 0 0 1.526 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2016 29.365 12.000 0 0 41.365 Garancije 18.121 0 0 0 18.121 Bruto izpostavljenost 19.601 0 13.270 0 32.871 Rezervacije (1.480) 0 (13.270) 0 (14.750) Druge zunajbilančne obveznosti 11.244 12.000 0 0 23.244 Bruto izpostavljenost 11.570 12.000 0 0 23.570 Rezervacije (326) 0 0 0 (326) Izpostavljenost skupaj 31.12.2016 2.189.195 374.996 14.518 19.410 2.598.119 Finančna sredstva 31.12.2015 2.261.902 890.538 40.373 10.639 3.203.453 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2015 109.731 12.000 384 8.710 130.825 Izpostavljenost skupaj 31.12.2015 2.371.633 902.538 40.757 19.349 3.334.278 31.12.2016 31.12.2015 SID banka Finančna sredstva Zunajbilančne obveznosti Izpostavljenost skupaj Finančna sredstva Zunajbilančne obveznosti Izpostavljenost skupaj Slovenija 2.137.255 29.365 2.166.620 2.241.739 109.731 2.351.471 Španija 86.380 0 86.380 112.475 0 112.475 Nizozemska 58.815 0 58.815 122.143 0 122.143 Poljska 53.278 0 53.278 49.283 0 49.283 Irska 35.391 0 35.391 74.293 0 74.293 Romunija 26.055 0 26.055 13.951 0 13.951 Italija 25.398 0 25.398 105.310 0 105.310 Avstrija 20.513 0 20.513 103.866 0 103.866 Hrvaška 19.704 0 19.704 32.870 0 32.870 Luksemburg 0 12.000 12.000 13.592 12.000 25.592 Drugo 58.777 0 58.778 300.577 9.094 309.670 Izpostavljenost skupaj 2.521.566 41.365 2.562.931 3.170.099 130.825 3.300.924 31.12.2016 31.12.2015 Skupina SID banka Finančna sredstva Zunajbilančne obveznosti Izpostavljenost skupaj Finančna sredstva Zunajbilančne obveznosti Izpostavljenost skupaj ovenija 2.158.778 29.365 2.188.142 2.261.905 109.731 2.371.636 Španija 86.380 0 86.380 112.475 0 112.475 Nizozemska 61.067 0 61.067 123.248 0 123.248 Poljska 57.868 0 57.868 53.820 0 53.820 Irska 35.391 0 35.391 74.293 0 74.293 Romunija 26.055 0 26.055 13.951 0 13.951 Italija 25.398 0 25.398 105.310 0 105.310 Avstrija 20.513 0 20.513 103.866 0 103.866 Hrvaška 19.704 0 19.704 32.870 0 32.870 Luksemburg 0 12.000 12.000 13.592 12.000 25.592 Drugo 65.600 0 65.600 308.123 9.094 317.217 Izpostavljenost skupaj 2.556.754 41.365 2.598.119 3.203.453 130.825 3.334.278 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih SID banka Finančne in zavaroval-niške dejavnosti Predelovalne dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe Trgovina Promet in skladiščenje Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Oskrba z električno energijo, plinom in paro Drugo Skupaj Finančna sredstva 31.12.2016 1.326.681 197.245 589.344 86.704 93.099 27.130 127.885 73.478 2.521.566 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 147.668 0 0 0 0 0 0 0 147.668 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 162.671 10.921 534.389 27.207 261 8.794 6.955 14.242 765.440 Dolžniški vrednostni papirji 162.671 10.921 534.389 27.207 261 8.794 6.955 14.242 765.440 Krediti 1.016.342 186.324 54.955 59.497 92.838 18.336 120.930 59.236 1.608.458 Krediti bankam 996.368 0 0 0 0 0 0 0 996.368 Krediti strankam, ki niso banke 19.967 186.323 54.578 58.357 92.838 18.335 120.930 59.235 610.563 Druga finančna sredstva 7 1 377 1.140 0 1 0 1 1.527 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2016 30.490 1.135 0 0 0 0 9.740 0 41.365 Garancije 17.994 127 0 0 0 0 0 0 18.121 Bruto izpostavljenost 18.126 2.356 11.679 709 0 0 0 32.870 Rezervacije (132) (2.229) (11.679) (709) 0 0 0 (14.749) Druge zunajbilančne obveznosti 12.496 1.008 0 0 0 0 9.740 0 23.244 Bruto izpostavljenost 12.500 1.061 10.009 23.570 Rezervacije (4) (53) (269) (326) Izpostavljenost skupaj 31.12.2016 1.357.171 198.380 589.344 86.704 93.099 27.130 137.625 73.478 2.562.931 Finančna sredstva 31.12.2015 1.917.555 188.835 737.928 87.368 49.570 26.870 115.075 46.898 3.170.099 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2015 100.033 5.969 8.710 430 0 0 0 15.683 130.825 Izpostavljenost skupaj 31.12.2015 2.017.588 194.804 746.638 87.798 49.570 26.870 115.075 62.581 3.300.924 SID banka je bila tudi v letu 2016 najbolj izpostavljena do finančne in zavarovalniške dejavnosti, saj velik del sredstev predstavljajo krediti bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva v skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki prenašajo na končne upravičence. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2015 se je izpostavljenost do finančne in zavarovalniške dejavnosti zmanjšala za 660.417 tisoč EUR, predvsem zaradi rednih in predčasnih odplačil kreditov, danim bankam in drugim finančnim organizacijam, ter znižanja depozitov. Na dan 31. 12. 2016 v primerjavi s stanjem na 31. 12. 2015 se je zmanjšala izpostavljenost do dejavnosti javne uprave in obrambe iz naslova zmanjšanja naložb v dolžniške vrednostne papirje enot centralne ravni držav. Na povišanje izpostavljenosti do ostalih dejavnosti so vplivala nova posojila. Skupina SID banka Finančne in zavaroval-niške dejavnosti Predelovalne dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe Trgovina Promet in skladiščenje Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Oskrba z električno energijo, plinom in paro Drugo Skupaj Finančna sredstva 31.12.2016 1.347.018 197.245 603.054 86.704 93.099 27.130 127.885 74.619 2.556.754 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 153.355 0 0 0 0 0 0 0 153.355 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 171.188 10.921 548.099 27.207 261 8.794 6.955 15.383 788.808 Dolžniški vrednostni papirji 171.188 10.921 548.099 27.207 261 8.794 6.955 15.383 788.808 Krediti 1.022.475 186.324 54.955 59.497 92.838 18.336 120.930 59.236 1.614.591 Krediti bankam 1.002.502 0 0 0 0 0 0 0 1.002.502 Krediti strankam, ki niso banke 19.967 186.323 54.578 58.357 92.838 18.335 120.930 59.235 610.563 Druga finančna sredstva 6 1 377 1.140 0 1 0 1 1.526 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2016 30.490 1.135 0 0 0 0 9.740 0 41.365 Garancije 17.994 127 0 0 0 0 0 0 18.121 Bruto izpostavljenost 18.126 2.356 11.679 709 0 0 0 32.870 Rezervacije (132) (2.229) (11.679) (709) 0 0 0 (14.749) Druge zunajbilančne obveznosti 12.496 1.008 0 0 0 0 9.740 0 23.244 Bruto izpostavljenost 12.500 1.061 10.009 23.570 Rezervacije (4) (53) (269) (326) Izpostavljenost skupaj 31.12.2016 1.377.508 198.380 603.054 86.704 93.099 27.130 137.625 74.619 2.598.119 Finančna sredstva 31.12.2015 1.935.250 188.835 753.030 87.368 49.570 26.870 115.075 47.455 3.203.453 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2015 100.033 5.969 8.710 430 0 0 0 15.683 130.825 Izpostavljenost skupaj 31.12.2015 2.035.283 194.804 761.740 87.798 49.570 26.870 115.075 178.213 3.334.278 Kreditno tveganje nasprotne stranke Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulj donosa. Poštena vrednost izraža boniteto instrumenta. Ker tržne obrestne mere in krivulje donosa, uporabljene za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov, ne vsebujejo kreditnega tveganja nasprotne stranke ali drugih dejavnikov, ki bi jih udeleženci na trgu vključili v vrednotenje instrumenta, se vedno izvede popravek za te dejavnike. Za ta namen se izračunava prilagoditev kreditnega vrednotenja (CVA), ki predstavlja popravek vrednosti izvedenega finančnega instrumenta za kreditno tveganje nasprotne stranke in odraža razliko med vrednostjo finančnega instrumenta brez upoštevanja kreditnega tveganja in vrednostjo z upoštevanjem kreditnega tveganja. Za popravek vrednotenja se mora upoštevati na eni strani kreditno tveganje nasprotne stranke (CVA) in na drugi strani lastno kreditno tveganje. SID banka lastnega kreditnega tveganja ne izračunava. CVA se izračunava mesečno, za vsak sklenjen posel z izvedenimi finančnimi instrumenti. Pri izračunu CVA se upošteva tudi morebitno zavarovanje. Če SID banka z namenom uravnavanja kreditnega tveganja nasprotne stranke v transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti kot dodatek h krovni pogodbi (ISDA Master Agreement) podpiše pravni dokument CSA - »Credit Support Annex«, v katerem so navedeni pogoji in navodila za uravnavanje medsebojne kreditne izpostavljenosti s pomočjo zavarovanja (»collateral«), ki se izmenjuje med obema strankama v pogodbi, glede na vsakodnevno pošteno vrednost izvedenega finančnega instrumenta, se CVA ne izračunava. Kot zavarovanje je v vseh primerih dogovorjen denarni depozit. SID banka začne izračunan znesek CVA pripoznavati v izkazu poslovnega izida v mesecu, ko skupni znesek izračunanega CVA za vse izvedene finančne instrumente preseže 10 bazičnih točk zadnjega zneska skupne izpostavljenosti tveganju iz 3. odstavka 92. člena Uredbe CRR. Znesek CVA za SID banko in Skupino SID banka na dan 31. 12. 2016 znaša 0 EUR. 3.2 Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma, ko je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih. Bolj ko so tokovi obresti in glavnic na strani sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilančnih postavk neusklajeni, večje je tveganje nelikvidnosti. Likvidnostno tveganje v ožjem smislu bi nastopilo, ko banka z naložbenimi posli ne bi bila zmožna odplačevati svojih obveznosti. Te obveznosti se običajno poravnavajo z denarnimi prilivi, hitro unovčljivimi sredstvi in izposojenimi viri sredstev. Likvidnostno tveganje v širšem smislu je tveganje, da se bo banka morala dodatno zadolžiti po višji obrestni meri, in tveganje, da bo banka zaradi potreb po likvidnosti prisiljena prodajati nedenarne naložbe z diskontom. To tveganje je v SID banki nizko zaradi presežne kratkoročne likvidnostne pozicije in ustrezne sekundarne likvidnosti, ki v znatnem delu vsebuje državne in druge visoko kvalitetne in likvidne vrednostne papirje. SID banka prevzema likvidnostno tveganje s primarnim ciljem skrbnega in varnega poslovanja banke. Upravljanje likvidnosti vključuje preudarno upravljanje sredstev in obveznosti do virov sredstev (bilančnih in zunajbilančnih) ter uravnoteženo strategijo zadolževanja, tako da je banka v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) oz. trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost). Zagotovljena je stroga dnevna spremljava operativne likvidnosti; likvidnost zagotavlja z uravnavanjem aktive, predvsem likvidnostnih rezerv, in/ali dostopom do dodatnih virov. Postopki za spremljanje in merjenje likvidnostnega tveganja vključujejo izračun količnikov likvidnosti (prvega in drugega razreda), količnika likvidnostnega kritja (LCR) in količnika neto stabilnih virov financiranja (NSFR) ter pripravo načrta tokov likvidnosti. Strukturno likvidnost banka upravlja na podlagi ocenjevanja dolgoročne likvidnostne pozicije. V skladu s strategijo nagnjenosti k tveganjem je opredeljena višina prevzemanja likvidnostnega tveganja, ki se odraža preko interno določene višje vrednosti količnikov likvidnosti, količnika likvidnostnega kritja (LCR) in količnika neto stabilnih virov financiranja (NSFR) od regulatorno predpisanih, kar banki zagotavlja dodatno varnost. Interno je določena tudi minimalna velikost sklada finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema. Dodatno se redno izvaja načrtovanje tokov likvidnosti, vključno z interno opredeljenimi likvidnostnimi scenariji. Zaradi specifične vloge SID banke in predvsem dejstva, da ne sprejema depozitov od javnosti, banka ni izpostavljena likvidnostnemu tveganju v klasičnemu pomenu oziroma tveganju morebitnih odlivov iz naslova depozitov prebivalstva ter podjetij v obdobju zaostrenih likvidnostnih razmer, specifičnih za banko ali na trgu. Poleg tega SID banka pridobiva dolgoročne vire z garancijo Republike Slovenije predvsem na mednarodnih finančnih trgih in pri sorodnih finančnih institucijah, kar dodatno vpliva na večjo stabilnost banke pri zadolževanju. SID banka ima na področju upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah interni pravilnik, kjer so opredeljeni učinkoviti načini obvladovanja položajev izjemnih likvidnostnih razmer, vključno z identifikacijo ustreznih ukrepov za premostitev in omejevanje posledic likvidnostnih kriz ter ponovno vzpostavitev normalnega likvidnostnega položaja banke. Banka ima v ta namen opredeljene ključne elemente upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah, ki obsegajo: – organiziranost in pristojnosti; – nabor možnih ukrepov za premostitev in omejevanje posledic likvidnostnih kriz; – nabor indikatorjev, ki služijo zgodnjemu opozarjanju na možen razvoj likvidnostne krize; – konsistentno notranje ter zunanje komuniciranje v času trajanja likvidnostne krize. Poleg nabora izbranih indikatorjev, z namenom zgodnjega opozarjanja na možen razvoj likvidnostne krize, SID banka v okviru poročanja na pristojnih odborih redno spremlja: – trend kazalnikov poslovanja SID banke, ki kažejo na možne spremembe v strukturi bilance; – trend makroekonomskih kazalnikov, ki kažejo na možne spremembe v gospodarstvu; – dogajanje na finančnih trgih, ki lahko vpliva na zaostritev likvidnostnih razmer. Z rednim spremljanjem kazalnikov lahko SID banka pravočasno zazna zaostrene likvidnostne razmere in pravočasno sprejme ustrezne ukrepe za premostitev morebitnih likvidnostnih težav. Proces upravljanja likvidnostnega tveganja poteka v skladu s sprejeto politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, ki jo najmanj enkrat letno pregleduje in sprejema upravljalni organ banke. Načrt aktivnosti za upravljanje likvidnostnega tveganja vključuje tako postavitev internih mej količnikov likvidnosti, redno merjenje, postopke za obvladovanje likvidnostnega tveganja ter spremljanje in poročanje likvidnostne pozicije banke. Redna obravnava in spremljava izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju je zagotovljena preko tedenskih in mesečnih poročil na odboru za upravljanje z bilanco in likvidnostjo ter kvartalnih poročil na seji nadzornega sveta. Upravljanje likvidnostnega tveganja SID banke in Skupine SID banka poteka v skladu s politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, kjer so opredeljeni postopki upravljanja sredstev in virov sredstev v domači in tujih valutah tako na dnevni ravni kot tudi na daljši rok. SID banka in Skupina SID banka obvladujeta likvidnostno tveganje z ustreznim načrtovanjem prilivov in odlivov, ki se izvaja ločeno za lastni račun in račun sredstev varnostnih rezerv ter primernim stanjem visoko likvidnih finančnih naložb. V skladu s politiko upravljanja likvidnostnega tveganja SID banka in Skupina SID banka zagotavljata redno izpolnjevanje vseh denarnih obveznosti ter kakovostno upravljanje operativne in strukturne likvidnosti. SID banka spremlja in meri izpostavljenost likvidnostnemu tveganju na podlagi dnevnega izračuna količnikov likvidnosti na način, določen z veljavno bančno zakonodajo, kot ga predpisuje sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic. Količnik likvidnosti pred-stavlja razmerje med vsoto finančnih sredstev v domači in tuji valuti in vsoto virov sredstev v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost. Količnik likvidnosti prvega razreda (0 - 30 dni) mora znašati najmanj 1, količnik likvidnosti drugega razreda (0 - 180 dni) je informativnega značaja. SID banka ima interno določene višje vrednosti količnikov likvidnosti od zakonsko predpisanih, kar ji zagotavlja dodatno varnost. V primeru, da količnik likvidnosti prvega razreda doseže vrednost 1,2 oziroma količnik likvidnosti drugega razreda doseže vrednost 1,1, mora oddelek za zakladništvo predstaviti ukrepe varovanja zadostne likvidnosti. Dnevne vrednosti količnika likvidnosti prvega razreda so v letu 2016 presegale zakonske zahteve Banke Slovenije. Količnik likvidnosti prvega razreda na dan 31. 12. 2016 znaša 13,9, količnik likvidnosti drugega razreda pa 3,4. SID banka mesečno izračunava vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR, liquidity coverage ratio) ter trimesečno količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR, net stable funding ratio), ki znatno presegata limite, postavljene s strani regulatorja, kar kaže na dobro likvidnostno pozicijo SID banke v letu 2016. Količnik likvidnostnega kritja za SID banko na dan 31. 12. 2016 znaša 3.439 odstotkov (1.444 odstotkov na dan 31. 12. 2015). Količnik likvidnostnega kritja za bančno Skupino SID banka na dan 31. 12. 2016 znaša 3.740 odstotkov (1.501 odstotkov na dan 31. 12. 2015), regulatorni limit za leto 2016 znaša 70 odstotkov. Količnik neto stabilnih virov financiranja za SID banko na dan 31. 12. 2016 znaša 204 odstotke (170 odstotkov na dan 31. 12. 2015). Količnik neto stabilnih virov financiranja za bančno Skupino SID banka na dan 31. 12. 2016 znaša 205 odstotkov (168 odstotkov na dan 31. 12. 2015). Izračune navedenih količnikov obravnava odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Oddelek za zakladništvo v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami SID banke tedensko in mesečno načrtuje likvidnostne tokove ter pripravlja ocene količnika likvidnosti prvega razreda za prihodnje obdobje. V primeru, da je potrebno izboljšati operativno ali strukturno likvidnost, oddelek za zakladništvo predlaga odboru za upravljanje z bilanco in likvidnostjo sprejetje ukrepov za obvladovanje navedenih tveganj (podalj-ševanje ročnosti pasivnih poslov, skrajševanje ročnosti aktivnih poslov, najemanje depozitov in kreditnih linij na denarnem trgu, zmanjševanje garancijskega in kreditnega potenciala). Z namenom pridobitve dodatne rezervne dnevne likvidnosti od centralne banke oziroma od drugih bank, ima SID banka stalno na razpolago portfelj vrednostnih papirjev, namenjen zavarovanju tovrstnih terjatev do SID banke. Postavke finančnih sredstev in finančnih obveznosti po preostali zapadlosti na dan 31. 12. 2016 SID banka Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Finančna sredstva 164.069 22.041 593.991 771.211 982.490 2.533.802 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 147.668 147.668 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 13.274 6.118 266.012 347.594 144.678 777.676 Krediti 3.127 15.923 327.979 423.617 837.812 1.608.458 Krediti bankam 0 14.925 312.599 194.290 474.554 996.368 Krediti strankam, ki niso banke 2.917 821 15.380 228.186 363.258 610.562 Druga finančna sredstva 210 177 0 1.141 0 1.528 Finančne obveznosti 66.383 71.822 199.923 484.718 1.368.618 2.191.464 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 312 0 0 312 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 52.700 70.961 175.841 484.718 1.350.491 2.134.711 Vloge bank 24.999 6.741 0 0 0 31.740 Vloge strank, ki niso banke 0 30.000 0 0 0 30.000 Krediti bank in centralnih bank 26.471 34.127 76.996 152.211 863.321 1.153.126 Krediti strank, ki niso banke 0 0 0 31.202 426.225 457.427 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 98.559 301.147 60.945 460.651 Druge finančne obveznosti 1.230 93 286 158 0 1.767 Prevzete nepreklicne obveznosti in finančne garancije 13.683 861 23.770 0 18.127 56.441 Likvidnostna vrzel 31.12.2016 97.686 (49.781) 394.068 286.493 (386.128) 342.338 Finančna sredstva 31.12.2015 63.326 266.723 751.974 1.029.100 1.067.592 3.178.715 Finančne obveznosti 31.12.2015 40.828 361.626 245.044 672.614 1.644.860 2.964.972 Likvidnostna vrzel 31.12.2015 22.498 (94.903) 506.930 356.486 (577.268) 213.743 Skupina SID banka Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Finančna sredstva 169.935 22.191 604.540 781.700 990.623 2.568.989 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 153.355 0 0 0 0 153.355 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 13.454 6.268 270.427 358.083 152.811 801.043 Krediti 3.126 15.923 334.113 423.617 837.812 1.614.591 Krediti bankam 0 14.925 318.733 194.290 474.554 1.002.502 Krediti strankam, ki niso banke 2.917 821 15.380 228.186 363.258 610.562 Druga finančna sredstva 209 177 0 1.141 0 1.527 Finančne obveznosti 67.113 71.822 199.923 484.718 1.368.618 2.192.194 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 312 0 0 312 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 53.430 70.961 175.841 484.718 1.350.491 2.135.441 Vloge bank 24.999 6.741 0 0 0 31.740 Vloge strank, ki niso banke 0 30.000 0 0 0 30.000 Krediti bank in centralnih bank 26.471 34.127 76.996 152.211 863.321 1.153.126 Krediti strank, ki niso banke 0 0 0 31.202 426.225 457.427 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 98.559 301.147 60.945 460.651 Druge finančne obveznosti 1.960 93 286 158 0 2.497 Prevzete nepreklicne obveznosti in finančne garancije 13.683 861 23.770 0 18.127 56.441 Likvidnostna vrzel 31.12.2016 102.822 (49.631) 404.617 296.982 (377.995) 376.795 Finančna sredstva 31.12.2015 67.948 268.042 759.228 1.041.858 1.074.993 3.212.069 Finančne obveznosti 31.12.2015 41.216 361.723 245.148 672.637 1.644.860 2.965.584 Likvidnostna vrzel 31.12.2015 26.732 (93.681) 514.080 369.221 (569.867) 246.485 Pri prikazu postavk finančnih sredstev in finančnih obveznosti po preostali zapadlosti je razvidno likvidnostno tveganje v povezavi s kreditnim tveganjem. Postavke so prikazane v neto vrednostih (bruto vrednosti, zmanjšane za oblikovane oslabitve). Denarni tokovi pri izplačilu obresti iz fiksnega in variabilnega dela izvedenih finančnih instrumentov, namenjeni varovanju, se poravnajo v neto zneskih. SID banka v letu 2016 ni imela likvidnostnih težav, kar je posledica daljših ročnosti pasivnih poslov in ustrezne sekundarne likvidnosti. SID banka mora od decembra 2011 ponovno izpolnjevati obvezne rezerve pri centralni banki. Znesek obvezne rezerve je določen v višini 1 odstotka vrednosti prejetih vlog in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno dospelostjo do dveh let. Pri izračunu se upošteva splošna olajšava v višini 100 tisoč EUR. SID banka izpolnjuje obvezne rezerve, če na poravnalnem računu povprečno stanje ob koncu koledarskega dneva v obdobju izpolnjevanja ni manjše od zneska, ki je izračunan za navedeno obdobje. Skladno s pravilnikom o izpolnjevanju obveznih rezerv se lahko zahtevano povprečje uravnava vsak dan v posameznem obdobju izpolnjevanja sproti oziroma se na zadnji dan obdobja izpolnjevanja enkratno zagotovi ustrezna višina sredstev. Za obdobje od 14. 12. 2016 do 24. 1. 2017 je znašala izračunana obvezna rezerva 0 EUR. 3.3 Obrestno tveganje Obrestno tveganje je tveganje spremembe obrestne mere obrestno občutljivih postavk sredstev in obveznosti, ki ima lahko neugoden vpliv na izkaz poslovnega izida in ekonomsko vrednost sredstev, obveznosti ter zunajbilančnih postavk. V največji meri izpostavljenost obrestnemu tveganju izhaja iz obrestno občutljivih sredstev, ki imajo različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno občutljivimi obveznostmi (dohodkovni vidik). Drugi del obrestnega tveganja predstavlja občutljivost sredstev na spremembo obrestne mere (ekonomski vidik). Na strani sredstev je SID banka izpostavljena obrestnemu tveganju iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, danih kreditov ter stanj na poravnalnem in poslovnih računih, na strani obveznosti pa iz naslova prejetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. SID banka ugotavlja, meri, obvladuje in spremlja obrestno tveganje v skladu s sprejeto politiko upravljanja obrestnega tveganja. Upravljalni organ banke (uprava in nadzorni svet) najmanj enkrat letno obravnava in sprejema politiko upravljanja obrestnega tveganja. Raven obrestnega tveganja se omejuje z vzpostavitvijo limitnega sistema in z opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. Vzpostavljen ima limitni sistem za omejevanje obrestnega tveganja preko indikativnih limitov na obrestne vrzeli. V primeru povečane izpostavljenosti obrestnemu tveganju, ki je razvidna iz povečanja obrestnih razmikov, oddelek za zakladništvo predlaga ukrepe za zmanjšanje obrestnega tveganja, ki jih sprejme in potrdi odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. SID banka z rednim izvajanjem procesa upravljanja obrestnega tveganja dosega, da ostaja raven obrestnega tveganja v sprejemljivih mejah. SID banka obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju z usklajevanjem virov sredstev in naložb po njihovi ročnosti, zapadlosti, višini in načinu določanja obrestnih mer ter z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Obvladovanje obrestnega tveganja poteka zlasti z usklajevanjem načinov obrestovanja postavk sredstev in obveznosti, saj večji del postavk sredstev in obveznosti predstavljajo instrumenti v evrih z obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero Euribor. Banka je izpostavljena obrestnemu tveganju, ki izhaja iz časovne neusklajenosti spremembe referenčne obrestne mere in nepopolne usklajenosti pri izbiri referenčne obrestne mere in iz izpostavljenosti v dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo ter ostalih postavk s fiksno obrestno mero. SID banka z namenom zmanjšanja obrestnega tveganja sklepa tudi posle z izvedenimi finančnimi instrumenti (obrestne zamenjave). V kolikor izvedeni finančni instrumenti izpolnjujejo pogoje, so le-ti obravnavani v okviru računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji (hedge accounting) z namenom doseganja manjše nestanovitnosti poslovnega izida iz naslova sprememb poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov. V ta namen ima banka izdelane interne dokumente, v katerih je opisano razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologija vrednotenja in strategija varovanja. Prav tako ima SID banka dokumentirane ocene uspešnosti varovalnih razmerij, ki jih je pripravila ob sklenitvi poslov ter cenjuje uspešnost varovalnih razmerij. Na dan 31. 12. 2016 SID banka ni imela sklenjenih obrestnih zamenjav, namenjenih varovanju poštene vrednosti z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji. Merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju, ki izhaja iz neusklajenih obrestno občutljivih postavk bančne knjige, SID banka izvaja z metodo obrestnih razmikov, pri čemer se uporablja princip razvrščanja obrestno občutljivih bilančnih postavk v časovne intervale po preostali zapadlosti za postavke s fiksno obrestno mero ter glede na prvo spremembo obrestne mere za postavke s spremenljivo obrestno mero. Pri razvrščanju obrestno občutljivih postavk se le-te razdelijo po valutah, zaradi nizke izpostavljenosti v tujih valutah, se obrestno občutljive postavke v tujih valutah prištejejo postavkam v evrih. Banka ne sprejema vpoglednih vlog od javnosti in zato ne uporablja internega modela za gibanje vlog brez zapadlosti. Analizo občutljivosti neto obrestnih prihodkov in ekonomske vrednosti kapitala na podlagi scenarijev spremembe obrestne krivulje banka izdeluje mesečno. SID banka ima za ocenjevanje vpliva nagle spremembe tržnih obrestnih mer (nenadni vzporedni premik za 200 bazičnih točk) na ekonomsko vrednost kapitala banke določen interni indikativni limit, brez upoštevanja kapitala, ki je določen bistveno strožje, kot določajo bančni predpisi. Banka mora skladno z določili ZBan-2 pristojnemu organu poročati o spremembi ekonomske vrednosti, ki izhaja iz izračuna rezultata standardnega šoka. V primeru, da nenadna in nepričakovana sprememba obrestnih mer za 200 bazičnih točk absorbira več kot 20 odstotkov kapitala banke, lahko nadzorna institucija od banke zahteva sprejem ukrepov za omejitev obrestnega tveganja. SID banka ima določen interni indikativni limit tudi za ocenjevanje vpliva nagle spremembe tržnih obrestnih mer (nenadni vzporedni premik za 200 bazičnih točk) na neto obrestne prihodke v prvem letu po spremembi. Podatke o obrestnih razmikih, analizi občutljivosti, morebitnem preseganju limitov izpostavljenosti obrestnemu tveganju in druge podatke o izpostavljenosti obrestnemu tveganju obravnava odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. Postavke finančnih sredstev in finančnih obveznosti po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31. 12. 2016 SID banka Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj obrestovane postavke Neobresto- vane postavke Skupaj Finančna sredstva 456.654 356.657 1.141.243 349.150 217.475 2.521.179 12.623 2.533.802 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 147.668 0 0 0 0 147.668 0 147.668 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 1.038 15.610 258.023 346.091 144.678 765.440 12.236 777.676 Krediti 307.948 341.047 883.220 3.059 72.797 1.608.071 387 1.608.458 Krediti bankam 120.756 218.129 636.043 0 21.440 996.368 0 996.368 Krediti strankam, ki niso banke 186.051 122.918 247.177 3.059 51.357 610.562 0 610.562 Druga finančna sredstva 1.141 0 0 0 0 1.141 387 1.528 Finančne obveznosti 243.283 337.068 1.069.031 332.349 151.858 2.133.589 1.434 2.135.023 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 312 0 0 312 0 312 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 243.283 337.068 1.068.719 332.349 151.858 2.133.277 1.434 2.134.711 Vloge bank 24.999 6.741 0 0 0 31.740 0 31.740 Vloge strank, ki niso banke 0 30.000 0 0 0 30.000 0 30.000 Krediti bank in centralnih bank 88.989 143.521 895.635 0 24.980 1.153.125 0 1.153.125 Krediti strank, ki niso banke 129.010 156.769 74.514 31.202 65.933 457.428 0 457.428 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 98.559 301.147 60.945 460.651 0 460.651 Druge finančne obveznosti 285 37 11 0 0 333 1.434 1.767 Vrzel obrestne občutljivosti 31.12.2016 213.371 19.589 72.212 16.801 65.617 387.590 11.189 398.779 Finančna sredstva 31.12.2015 402.203 512.224 1.637.726 370.291 247.260 3.169.704 9.011 3.178.715 Finančne obveznosti 31.12.2015 202.561 554.835 1.354.893 454.950 230.647 2.797.886 1.691 2.799.577 Vrzel obrestne občutljivosti 31.12.2015 199.642 (42.611) 282.833 (84.659) 16.613 371.818 7.320 379.138 Skupina SID banka Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj obrestovane postavke Neobresto- vane postavke Skupaj Finančna sredstva 462.341 358.683 1.151.753 357.824 225.767 2.556.368 12.623 2.568.991 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 153.355 0 0 0 0 153.355 0 153.355 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 1.038 17.636 262.399 354.765 152.970 788.808 12.236 801.044 Krediti 307.948 341.047 889.354 3.059 72.797 1.614.205 387 1.614.592 Krediti bankam 120.756 218.129 642.177 0 21.440 1.002.502 0 1.002.502 Krediti strankam, ki niso banke 186.051 122.918 247.177 3.059 51.357 610.562 0 610.562 Druga finančna sredstva 1.141 0 0 0 0 1.141 387 1.528 Finančne obveznosti 243.283 337.068 1.069.031 332.349 151.858 2.133.589 2.164 2.135.753 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 312 0 0 312 0 312 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 243.283 337.068 1.068.719 332.349 151.858 2.133.277 2.164 2.135.441 Vloge bank 24.999 6.741 0 0 0 31.740 0 31.740 Vloge strank, ki niso banke 0 30.000 0 0 0 30.000 0 30.000 Krediti bank in centralnih bank 88.989 143.521 895.635 0 24.980 1.153.125 0 1.153.125 Krediti strank, ki niso banke 129.010 156.769 74.514 31.202 65.933 457.428 0 457.428 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 98.559 301.147 60.945 460.651 0 460.651 Druge finančne obveznosti 285 37 11 0 0 333 2.164 2.497 Vrzel obrestne občutljivosti 31.12.2016 219.058 21.615 82.722 25.475 73.909 422.779 10.459 433.238 Finančna sredstva 31.12.2015 406.800 515.411 1.644.838 381.191 254.821 3.203.061 9.008 3.212.069 Finančne obveznosti 31.12.2015 202.561 554.835 1.354.893 454.950 230.647 2.797.886 2.303 2.800.189 Vrzel obrestne občutljivosti 31.12.2015 204.239 (39.424) 289.945 (73.759) 24.174 405.175 6.705 411.880 V tabeli so prikazana finančna sredstva in obveznosti glede na preostalo zapadlost za postavke s fiksno obrestno mero ter glede na prvo spremembo obrestne mere za postavke s spremenljivo obrestno mero, pri čemer so dolžniški vrednostni papirji upoštevani po pošteni vrednosti, krediti pa po neto knjigovodski vrednosti. Analiza občutljivosti SID banka in Skupina SID banka letno izdelata analizo občutljivosti postavk sredstev in obveznosti, ki se obrestujejo, na spremembo obrestne mere. Analiza občutljivosti obrestno občutljivih postavk sredstev in obveznosti je narejena ob predpostavki spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk. Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu po nenadni spremembi tržnih obrestnih mer. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki SID banke v letu 2017 povečali za 2.223 tisoč EUR (v 2016 za 873 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki Skupine SID banka v letu 2017 povečali za 2.270 tisoč EUR (v letu 2016 za 970 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni. Analiza občutljivosti Skupine SID banka na dan 31. 12. 2016 ne vključuje obrestnega tveganja družbe, ki je vključena v bančno konsolidacijo, saj ne predstavlja materialnega obrestnega tveganja za Skupino SID banka. SID banka je izdelala analizo občutljivosti tudi za tveganje spremembe cen dolžniških vrednostnih papirjev SID banke. V primeru, da bi se cene dolžniških vrednostnih papirjev povečale za 100 bazičnih točk, bi se prevrednotovalni popravki kapitala zvišali za 7.982 tisoč EUR, v primeru znižanja cen za 100 bazičnih točk pa bi se v enakem znesku prevrednotovalni popravki kapitala znižali. 3.4 Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi neugodne spremembe deviznih tečajev. SID banka ugotavlja, meri, upravlja in spremlja valutno tveganje v skladu s sprejeto politiko upravljanja valutnega tveganja. Upravljalni organ (uprava in nadzorni svet banke) najmanj enkrat letno obravnava in sprejema politiko upravljanja valutnega tveganja. Izvajanje politike spremlja in nadzira odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostjo. SID banka valutno tveganje obvladuje z rednim in aktivnim izvajanjem načrta aktivnosti za upravljanje valutnega tveganja in z opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. Proces upravljanja valutnega tveganja vključuje tako postavitev internih limitov kot redno merjenje, spremljanje in poročanje izpostavljenosti valutnemu tveganju na podlagi izračuna skupne neto pozicije v tujih valutah. Pri upravljanju valutnega tveganja SID banka ugotavlja potencialno izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe deviznih tečajev, s pomočjo odprte devizne pozicije, ki je razlika med seštevkom vseh sredstev in obveznosti v tujih valutah. Banka ima vzpostavljen limitni sistem za omejevanje valutnega tveganja preko limitov odprtih pozicij v tujih valutah. Odprta devizna pozicija je bila skozi vse leto 2016 nizka. Posli, ki jih SID banka in Skupina SID banka opravljata v tujih valutah, ne predstavljajo pomembnih transakcij in s tem tudi ne valutnega tveganja. Zaradi nizke izpostavljenosti valutnemu tveganju SID banka in Skupina SID banka ne izdelujeta analize valutne občutljivosti. SID banka je z namenom obvladovanja valutnega tveganja v letu 2016 izvajala varovanje pred valutnim tveganjem z usklajevanjem pozicij v tujih valutah ter s sklepanjem izvedenih finančnih instrumentov na tujo valuto, ki so izhajale iz finančnih instrumentov v pomembnejših tujih valutah. Izpostavljenost iz finančnih instrumentov v tujih valutah je ocenjena kot nizka in je v skladu s postavljenimi internimi limiti. Družbe v bančni Skupini SID banka vežejo predujme odstopnikov terjatev na evre, da bi v največji meri nevtralizirale učinek gibanja deviznih tečajev na dolgove, izražene v evrih. Na področju zavarovalništva Skupina SID banka valutno strukturo sredstev usklajuje z valutno strukturo obveznosti, pri čemer največji del valutne neusklajenosti izhaja iz zavarovalno-tehničnih rezervacij in zavarovalno tehničnih rezervacij, prenesenih na po-zavarovatelje. Postavke finančnih sredstev in finančnih obveznosti po valutah na dan 31. 12. 2016 SID banka Skupina SID banka EUR USD Druge valute Skupaj EUR USD Druge valute Skupaj Finančna sredstva 2.501.902 31.900 0 2.533.802 2.537.089 31.900 0 2.568.989 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 145.399 2.269 0 147.668 151.086 2.269 0 153.355 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 765.981 11.695 0 777.676 789.348 11.695 0 801.043 Krediti 1.590.522 17.936 0 1.608.458 1.596.655 17.936 0 1.614.591 Krediti bankam 986.492 9.876 0 996.368 992.626 9.876 0 1.002.502 Krediti strankam, ki niso banke 602.502 8.060 0 610.562 602.502 8.060 0 610.562 Druga finančna sredstva 1.528 0 0 1.528 1.527 0 0 1.527 Finančne obveznosti 2.118.019 17.004 0 2.135.023 2.118.740 17.005 8 2.135.753 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 312 0 312 0 312 0 312 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.118.019 16.692 0 2.134.711 2.118.740 16.693 8 2.135.441 Vloge bank 24.999 6.741 0 31.740 24.999 6.741 0 31.740 Vloge strank, ki niso banke 30.000 0 0 30.000 30.000 0 0 30.000 Krediti bank in centralnih bank 1.143.176 9.950 0 1.153.126 1.143.176 9.950 0 1.153.126 Krediti strank, ki niso banke 457.427 0 0 457.427 457.427 0 0 457.427 Dolžniški vrednostni papirji 460.651 0 0 460.651 460.651 0 0 460.651 Neto bilančna pozicija 31.12.2016 383.883 14.896 0 398.779 418.349 14.895 (8) 433.236 Prevzete nepreklicne obveznosti 31.12.2016 38.314 0 18.127 56.441 38.314 0 18.127 56.441 Finančna sredstva 31.12.2015 3.155.948 22.766 1 3.178.715 3.189.302 22.766 1 3.212.069 Finančne obveznosti 31.12.2015 2.780.952 18.625 0 2.799.577 2.781.546 18.625 0 2.800.189 Neto bilančna pozicija 31.12.2015 374.996 4.141 1 379.138 407.738 4.141 1 411.880 Prevzete nepreklicne obveznosti 31.12.2015 135.025 9.369 21.001 165.395 135.025 9.369 21.001 165.395 3.5 Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje, ki nastane zaradi nezadostnega ali neuspelega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov, ki ne izhajajo iz kreditnega, tržnega in likvidnostnega tveganja. Operativno tveganje vključuje tudi IT tveganja, pravna tveganja in tveganja, povezana s skladnostjo poslovanja, izključena pa so strateška tveganja in tveganja ugleda. Del pravnega tveganja je tudi tveganje skladnosti, ki je tveganje zakonskih ali regulatornih sankcij, pomembnih finančnih izgub ali izgube ugleda banke zaradi neskladnosti delovanja banke s pomembnimi predpisi in standardi dobre prakse. Operativno tveganje je odvisno od notranje organizacije, obvladovanja poslovnih procesov, načinov delovanja notranjih kontrol, učinkovitosti notranje in zunanje revizije itd. Dejavniki operativnega tveganja so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija in druga infrastruktura, organizacijska ureditev ter zunanji dogodki. Z naraščanjem vloge SID banke kot osrednje slovenske spodbujevalno-razvojne finančne institucije, z večanjem obsega poslovanja ter postopnim naraščanjem kompleksnosti produktov in procesov se operativna tveganja povečujejo. Banka za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje uporablja enostavni pristop. Obvladovanje operativnega tveganja temelji na vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol, sistemu odločanja in pooblastil, ustreznem nadomeščanju v času odsotnosti, ustrezni usposobljenosti kadra ter vlaganju v informacijsko tehnologijo. Banka si stalno prizadeva za izboljšanje kulture zavedanja vodstva in drugih zaposlenih o pomembnosti učinkovitega upravljanja operativnega tveganja, ki je prisotno v vseh dejavnostih in procesih poslovanja. Sistemska tveganja informacijske tehnologije, ki se s stopnjo informatizacije povečujejo, so obvladovana z dodatnimi ukrepi, kot so vzpostavljen načrt neprekinjenega poslovanja in podvojenost strežniške infrastrukture ter z drugimi ukrepi za povečanje informacijske varnosti (sistemi za preprečevanje vdorov, sistemi za detekcijo vdorov, nadzorni sistemi). Za izvajanje načrta neprekinjenega poslovanja so odgovorne vnaprej oblikovane skupine zaposlenih (skupina za izredne razmere, operativno varnostna skupina, skupina za prvo pomoč in reševanje, skupina za obnovo sredstev). Člani teh skupin sodelujejo tudi v postopku sprememb načrta neprekinjenega poslovanja, nosilec sprememb pa je oddelek za skladnost, ki poskrbi za medsebojno usklajenost in informiranost v sodelovanju z IT. Pri upravljanju operativnega tveganja banka upošteva določila politike uporabe zunanjih izvajalcev in načrta uporabe zunanjih izvajalcev, katerih namen je oblikovanje okvira za izbiro, vzpostavitev, izvajanje in nadzor pogodbenega razmerja z zunanjimi izvajalci, preprečitev nedoslednosti, neenakosti, nejasnosti in neuravnoteženega upravljanja tveganj pri uporabi zunanjih storitev in s tem možnih negativnih posledic na poslovanje SID banke ter zagotovitev ustrezne ravni strokovnosti zunanjih storitev SID banke, spremljavo izvedbe teh storitev ter upravljanja tveganj, ki izhajajo iz uporabe zunanjih izvajalcev. Oddelek notranje revizije z izvajanjem notranjega revidiranja zagotavlja neodvisno in nepristransko oceno ureditve notranjega upravljanja, vključno s sistemi in procesi upravljanja tveganj ter notranjimi kontrolami. Z namenom izboljševanja delovanja in povečevanja koristi se notranja revizija izvaja na vseh področjih, dejavnostih, procesih in funkcijah banke. Predvsem z uvajanjem programov financiranja malih in srednje velikih podjetij (Spodbujevalno-razvojna platforma) je SID banka v zadnjem obdobju pridobila veliko število novih komitentov, kar je zahtevalo zaposlitev novih kadrov in dodatni razvoj ustreznih aplikativnih podpor. Operativna tveganja iz tega naslova se upravlja s pomočjo predhodno zastavljenih delovnih procesov in sistema pooblastil, upoštevanja načela štirih oči in postavljanjem ustrezne informacijske podpore. Sistem upravljanja operativnega tveganja vključuje evidentiranje zaznanih škodnih dogodkov v aplikativno bazo ter njihovo analizo in reševanje z namenom učinkovite identifikacije, ocenjevanja in obvladovanja operativnih tveganj. Nadzor nad vpisanimi škodnimi dogodki izvaja oddelek za upravljanje tveganj, ki redno, praviloma enkrat na četrtletje, o njihovem številu, morebitni vrednostni oceni škode in o predlogih ukrepov za zmanjšanje možnosti ponovitve posameznega škodnega dogodka poroča upravi. Četrtletno poročilo o škodnih dogodkih iz operativnega tveganja se posreduje tudi Banki Slovenije. V letu 2016 je bilo število škodnih dogodkov, ki jih je SID banka zabeležila, primerljivo s predhodnim letom. Po vrsti škodnega dogodka skladno z Basel III standardi so bili najštevilčnejši škodni dogodki izvedbe, dostave in upravljanja procesov (67 odstotkov vseh škodnih dogodkov), sledijo jim poslovne motnje in izpadi sistemov (24 odstotkov), zunanje goljufije (4 odstotke), škode na premičnem in nepremičnem premoženju (2 odstotka) in klienti, produkti in negativna poslovna praksa (2 odstotka). SID banka bo operativna tveganja zmanjševala z nadgradnjo informacijske podpore, nadaljnjo avtomatizacijo poročil, po potrebi prenovo poslovnih procesov ter drugimi ukrepi. Z namenom učinkovitejšega upravljanja tveganj, ki izhajajo iz uvajanja novih produktov, je SID banka v letu 2016 prenovila pravilnik o uvajanju novih produktov tako, da je usklajen z veljavno regulativo, prilagojen aktualni organizacijski strukturi banke in upošteva dobre prakse, ki so bile vzpostavljene v preteklosti. Vsak nov produkt mora odobriti nadzorni svet banke, v primeru prenehanja trženja določenega produkta pa je potrebno o tem poročati Banki Slovenije. Oddelek za upravljanje tveganj enkrat letno pripravi letni pregled upravljanja z zunanjimi izvajalci, pripravi letno poročilo in predlaga ukrepe. S poročilom se po potrditvi s strani uprave seznani nadzorni svet ali ustrezna komisija nadzornega sveta za upravljanje tveganj, nato pa se poročilo posreduje tudi Banki Slovenije. 3.6 Upravljanje s kapitalom Upravljanje s kapitalom SID banka in Skupina SID banka morata vedno razpolagati z ustreznim kapitalom kot rezervo za različna tveganja, ki sta jim izpostavljeni pri poslovanju. Gre za stalen proces določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kvalitete kapitala, upoštevaje prevzeta tveganja, opredeljena v politiki upravljanja s kapitalom. Kapitalsko tveganje se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s katerimi se sooča banka pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povečanju ali ob neugodnih pogojih v poslovnem okolju. Vloga in odgovornosti nadzornega sveta pri upravljanju kapitalskega tveganja in kapitala so presoja ustreznosti politike upravljanja kapitalskega tveganja in kapitala ter ocenjevanje izvajanja politike. Uprava je odgovorna za sprejem ustrezne politike upravljanja kapitala, zagotovitev ustreznega obsega in kvalitete kapitala in izpolnjevanje kapitalskih zahtev regulatorja. Kapital za namen kapitalske ustreznosti Izračun kapitala temelji na določbah Uredbe CRR. Izračun kapitalske ustreznosti Skupine SID banka temelji na konsolidiranih računovodskih izkazih, kot jih opredeljuje Uredba CRR. V skladu s tem se v konsolidirane računovodske izkaze ne vključujejo zavarovalnice, poleg tega pa se skupaj obvladovane družbe konsolidirajo po sorazmerni metodi. V konsolidacijo sta tako na podlagi Uredbe CRR vključeni SID banka in sorazmerni del Skupine Prvi faktor (metoda bonitetne konsolidacije). Kapital se glede na svoje lastnosti in zahtevane pogoje deli na navadni lastniški temeljni kapital (CET1), dodatni temeljni kapital (T1) in dodatni kapital (T2). Kapital SID banke je sestavljen samo iz sestavin najkakovostnejšega temeljnega kapitala CET1, banka dodatnega kapitala nima. Banka izračunava kapitalsko zahtevo za banko in Skupino za kreditna tveganja po standardiziranem pristopu. Za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje se ne uporabljajo bonitetne ocene za posamezne kategorije izpostavljenosti, ampak se uteži tveganja po posameznih kategorijah izpostavljenosti dodelijo glede na stopnjo tveganja države, iz katere je komitent. Banka in Skupina za določitev stopnje kreditne kvalitete centralne države (114. člen Uredbe CRR) uporabljata bonitetne ocene SID banke kot imenovane izvozne agencije, kot je določeno v 137. členu Uredbe CRR. Za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje se uporablja enostavni pristop (315. in 316. člen Uredbe CRR). Kapitalska zahteva za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) se izračunava po standardizirani metodi, kot je navedeno v 384. členu Uredbe CRR. Kapitalska zahteva za valutno tveganje se izračunava v skladu s 351. do 354. členom Uredbe CRR. Izračuna se, kadar vsota skupne neto pozicije v tuji valuti preseže dva odstotka skupnega kapitala za namen kapitalske ustreznosti. SID banki ob koncu leta 2016 ni bilo treba oblikovati kapitalskih zahtev za valutna tveganja, saj ta meja ni presežena, za Skupino pa kapitalske zahteve za valutno tveganje znašajo 1,5 milijona EUR. Uskladitev postavk navadnega lastniškega kapitala z izkazom finančnega položaja, bonitetni filtri, izpostavljenosti tveganjem in količniki kapitalske ustreznosti SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 31.12.2016 31.12.2015 Kapital v izkazu finančnega položaja 393.829 364.165 403.042 383.471 Vplačani kapitalski instrumenti 300.000 300.000 300.000 300.000 Kapitalske rezerve (vplačan presežek) 1.139 1.139 1.139 1.139 Lastne delnice (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Rezerve iz dobička in zadržani dobički 80.679 59.316 90.343 79.078 Akumuliran drug vseobsegajoči donos 13.336 5.034 12.857 4.579 Prilagoditev kapitala iz izkaza finančnega položaja (21.363) (10.499) (11.736) (11.389) Čisti dobiček poslovnega leta (se ne upošteva) (21.363) (10.499) (11.736) (11.389) Bonitetni filtri (11.838) (7.558) (17.055) (7.250) Neopredmetena dolgoročna sredstva (805) (737) (808) (744) Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom (852) (1.237) (853) (1.241) Elementi ali odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala . drugo (778) (2.246) (5.993) (1.930) Druge prehodne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala (9.403) (3.339) (9.402) (3.335) Navaden lastniški temeljni kapital (CET1) 360.628 346.107 374.250 364.831 Dodatni kapital (AT1) 0 0 0 0 Temeljni kapital (T1) 360.628 346.107 374.250 364.831 Dodatni kapital (T2) 0 0 0 0 Kapital za namen kapitalske ustreznosti 360.628 346.107 374.250 364.831 Izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 971.609 1.026.000 972.206 1.078.921 od tega: Enote centralne ravni držav in centralne banke 28.953 9.585 29.970 11.673 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 7.293 7.900 7.293 8.119 Osebe javnega sektorja 5.299 7.445 5.299 8.414 Institucije 228.520 362.087 229.977 369.054 Podjetja 554.606 413.189 555.474 447.624 Neplačane izpostavljenosti 105.690 187.409 102.228 194.622 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 0 295 0 295 Lastniški instrumenti 35.667 32.048 35.667 32.048 Ostalo 5.581 6.042 6.298 7.071 Izpostavljenost tržnim tveganjem (valutno tveganje) 0 0 18.549 13.317 Izpostavljenost operativnemu tveganju 100.839 140.007 110.520 152.349 Izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja 39 8.170 39 8.170 Skupaj izpostavljenost tveganjem (RWA) 1.072.488 1.174.178 1.101.314 1.252.757 Presežek navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) 312.366 293.269 324.663 308.457 Presežek temeljnega kapitala (T1) 296.278 275.656 308.143 289.665 Presežek skupnega kapitala 274.829 252.173 286.117 264.610 Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v % (CET1) 33,63% 29,48% 33,98% 29,12% Količnik temeljnega kapitala (T1) 33,63% 29,48% 33,98% 29,12% Količnik skupnega kapitala 33,63% 29,48% 33,98% 29,12% Kapitalske zahteve glede na vrsto tveganja in njihova struktura SID banka Skupina SID banka 31.12.2016 Struktura 31.12.2015 Struktura 31.12.2016 Struktura 31.12.2015 Struktura v % v % v % v % Kapitalske zahteve za kreditno tveganje 77.729 90,6 82.080 87,4 77.776 90,6 86.314 86,1 za operativno tveganje 8.067 9,4 11.201 11,9 8.842 10,3 12.188 12,2 za valutno tveganje 0 0,0 0 - 1.484 1,7 1.065 1,1 za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja 3 0,0 654 0,7 3 0,0 654 0,7 Skupaj 85.799 100 93.934 100 88.105 100 100.221 100 Kapitalske zahteve za kreditno tveganje SID banka Skupina SID banka Kategorija izpostavljenosti 2016 2015 2016 2015 Enote centralne ravni držav in centralne banke 2.316 767 2.398 934 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 583 632 583 650 Osebe javnega sektorja 424 596 424 673 Mednarodne organizacije - 0 - 0 Multilateralne razvojne banke - 0 - 0 Institucije 18.282 28.967 18.398 29.524 Podjetja 44.368 33.055 44.438 35.810 Neplačane izpostavljenosti 8.455 14.993 8.178 15.570 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti - 24 - 24 Lastniški instrumenti 2.853 2.564 2.853 2.564 Ostalo 446 483 504 566 Skupaj 77.729 82.080 77.776 86.314 Ocena potrebnega notranjega kapitala Skupina SID banka letno ocenjuje profil tveganosti, ki predstavlja dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih Skupina SID banka prevzema v okviru svojega poslovanja in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje. Ustreznost predpostavk metodologije ocenjevanja profila tveganosti Skupina SID banka preveri najmanj na 3 leta ter ob pomembnih spremembah tveganj, katerim je Skupina SID banka izpostavljena (npr. ob uvedbi novih produktov), ob večjih spremembah v organizaciji poslovanja in delovanju sistema notranjih kontrol. Profil tveganosti predstavlja osnovo za celovit proces upravljanja tveganj, ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, načrtovanje postopkov notranjega revidiranja ter izvajanje neposrednega nadzora Banke Slovenije. V skladu s Sklepom o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in Uredbo CRR se profil tveganosti ocenjuje za celotno Skupino SID banka. Iz rezultatov ocene profila tveganosti za leto 2016 je razvidno, da so v Skupini SID banka najvišje ocenjeni kreditno tveganje, tveganje ugleda, tveganje dobičkonosnosti, operativno tveganje in obrestno tveganje. Skupina SID banka pri interni oceni kapitalskih potreb uporablja metodo dodajanja. V okviru elementa 1 (tveganja, ki so predmet mini-malnih kapitalskih zahtev) Skupina SID banka kapitalske potrebe oceni v višini minimalnih kapitalskih zahtev, kot je obrazloženo v točki 3.6 Upravljanje s kapitalom – Kapital za namen kapitalske ustreznosti. V okviru elementa 2 (tveganja, ki niso v celoti pokrita z minimalnimi kapitalskimi zahtevami) Skupina SID banka ni identificirala pomembnih tveganj. V okviru elementa 3 (tveganja, ki niso predmet minimalnih kapitalskih zahtev) Skupina SID banka kot pomembna tveganja identificira obrestno tveganje iz bančne knjige, tveganje koncentracije, tveganje dobičkonosnosti in strateško tveganje. V letu 2016 je Skupina SID banka zagotovila tudi dodatni kapital za varovalni kapitalski blažilnik in blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije v okviru kapitalskih potreb znotraj elementa 3. V okviru elementa 4 (dejavniki zunanjega okolja) Skupina SID banka ocenjuje kapitalske potrebe iz naslova stresnih scenarijev, pri čemer se upošteva dejstvo, da je to dodatna sestavina kapitala, katere namen je uporaba v kriznih situacijah. SID banka četrtletno izračunava interno oceno kapitalskih potreb ter preverja primernost ravni kapitala, izračune obravnava odbor za upravljaje z bilanco in likvidnostjo. Enkrat letno upravljalni organ potrjuje rezultate profila tveganosti banke in notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala. Banka Slovenije je v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj (SREP8) v letu 2016 ocenila tveganja, katerim je SID banka izpostavljena in ugotovila, da SID banka z vzpostavljenimi strategijami in procesi za ocenjevanje, vzdrževanje in razdelitev ustreznega notranjega kapitala zagotavlja vključevanje vseh pomembnih kategorij tveganj v zadostnem obsegu, in da višina, vrsta ter razdelitev notranjega kapitala v celoti zadošča za pokritje narave in ravni tveganja, ki jim je SID banka izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena. 8 Supervisory review and evaluation process Kapitalski blažilniki Banka Slovenije je skladno z določili ZBan-2 in evropsko bančno zakonodajo določila zahteve glede vzdrževanja kapitalskih blažilnikov z namenom preprečevanja ali omejevanja makrobonitetnega in sistemskega tveganja. Kapitalski blažilniki predstavljajo za banke dodatno zahtevo pri določanju potrebne višine kapitala, in sicer morajo banke s svojim najkvalitetnejšim kapitalom (CET1) poleg zahtev, ki izhajajo iz tveganj 1. in 2. baselskega stebra, izpolnjevati tudi zahteve iz kapitalskih blažilnikov. Zahteva po skupnem blažilniku pomeni celoten kapital, ki ga mora banka zagotavljati za izpolnjevanje zahtev v zvezi z: – varovalnim kapitalskim blažilnikom; – posamezni banki lastnim proticikličnim kapitalskim blažilnikom; – blažilnikom za globalne sistemsko pomembne banke (ni relevanten za Skupino SID banka); – blažilnikom za druge sistemsko pomembne banke; – blažilnikom sistemskih tveganj. Ob koncu leta 2016 je SID banka izpolnjevala zahteve, povezane s kapitalskimi blažilniki na konsolidirani osnovi, kot je obrazloženo v nadaljevanju. Varovalni kapitalski blažilnik banka izpolnjuje z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom (CET 1) in je v letu 2016 znašal 0,625 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Proticiklični kapi-talski blažilnik je uveden z namenom zaščite bančnega sistema pred morebitnimi izgubami takrat, kadar so le-te povezane s povečanjem tveganj v sistemu zaradi čezmerne rasti kreditiranja. Instrument povečuje odpornost bančnega sistema ter preprečuje čezmerno rast kreditiranja. Vrednost blažilnika se lahko giblje med 0 in 2,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem (izjemoma tudi višje) in je odvisna od višine tveganj v sistemu. Vrednost blažilnika za izpostavljenosti v Sloveniji, ki se uporablja od 1. 1. 2016, znaša 0 odstotkov. Stopnja banki lastnega proti-cikličnega kapitalskega blažilnika je sestavljena iz tehtanega povprečja stopenj proticikličnega blažilnika, ki se uporabljajo v državah, v katerih so ustrezne kreditne izpostavljenosti banke. SID banka razkriva podrobnejše podatke o geografski razporeditvi kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izračun proticikličnega kapitalskega blažilnika, kapitalskih zahtev ter stopenj banki lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika na dan 31. 12. 2016 v poglavju 1 Razkritja na podlagi Uredbe CRR. Na dan 31. 12. 2016 je stopnja SID banki lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika znašala 0,01 odstotka skupne izpostavljenosti tveganjem, ki izhaja iz ustreznih kreditnih izpostavljenosti do Norveške, ki ima v veljavi stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika v višini 1,5 odstotka. Blažilnik za druge sistemsko pomembne banke (DSPB) bo morala SID banka, v skladu z odločbo Banke Slovenije, na konsolidirani osnovi zagotavljati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom (CET1) v višini 0,5 odstotka skupne izpostavljenosti tveganjem od 1. 1. 2019 dalje. 3.7 Poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti Poštena cena je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, s katerimi se trguje na delujočem trgu, temeljijo na objavljenih tržnih cenah. Za vse druge finančne instrumente SID banka in Skupina SID banka ugotavljata pošteno vrednost z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Delujoč trg je trg, na katerem se pogosto izvajajo transakcije s sredstvi ali obveznostmi, tako da se redno zagotavljajo javne informacije o cenah. SID banka in Skupina SID banka merita pošteno vrednost z uporabo hierarhije poštenih vrednosti, ki odražajo pomembnost uporabljenih ustreznih vložkov. – Nivo 1: kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko SID banka in Skupina SID banka dostopata na datum merjenja. V nivo 1 Skupina SID banka vključuje naložbe v obveznice, za katere uporablja tečaj MTS v okviru trgovalnega sistema MTS Slovenija in CBBT (Composite Bloomberg Bond Trader) tečaj iz Bloomberga. – Nivo 2: vložki, ki niso kotirane cene, vključene v nivo 1 in jih je mogoče neposredno (cene) ali posredno (izpeljani iz cen) opazovati za sredstvo ali obveznost. V nivo 2 SID banka in Skupina SID banka vključujeta finančne instrumente, vrednotene z uporabo: kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujočih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva in obveznosti na nedelujočih trgih ali vložkov, ki niso kotirane cene in jih je mogoče opazovati za sredstva ali obveznosti npr. obrestne mere in krivulje donosa. V nivo 2 so uvrščene tudi naložbe v obveznice, ki so vrednotene na podlagi tečaja iz Bloomberga (BGN - Bloomberg Generic Price), saj le-ta predstavlja soglasen tečaj medbančnega oziroma OTC trga. Tečaj BGN sicer ni neposredni tečaj, po katerem bi lahko SID banka in Skupina SID banka na dan vrednotenja prodala vrednostne papirje, a njegova uporaba zagotavlja nepristranskost pri vrednotenju, cena pa je odraz dejanskih poslov na trgu in ustrezen pokazatelj cene, ki bi bila dosežena ob prodaji obveznice na trgu. Cene ponudnikov namreč materialno pomembno ne odstopajo od uporabljenega tečaja. – Nivo 3: SID banka in Skupina SID banka v to kategorijo vključujeta finančne instrumente, za katere izračunavata pošteno vrednost po modelu, ki uporablja pretežno neopazovane vložke, in za finančne instrumente, ki so v prehodnem obdobju vrednoteni po nabavni vrednosti. Opazovani vložki se razvijejo na podlagi tržnih podatkov, kot so javno dostopne informacije o dejanskih dogodkih ali transakcijah. Neopazovani vložki so vložki, za katere tržni podatki niso na voljo in se razvijejo z uporabo najboljših razpoložljivih informacij o predpostavkah, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Finančni instrumenti, ki jih SID banka in Skupina SID banka v izkazu finančnega položaja izkazujeta po pošteni vrednosti, so finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju. Finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju in izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju, ki vključujejo obrestne zamenjave, se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulje donosa. Poštena vrednost finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se določi z uporabo kotiranih cen na delujočih trgih za enaka sredstva, z uporabo kotiranih cen na delujočih trgih za podobna sredstva in kotiranih cen za enaka ali podobna sredstva na nedelujočih trgih. Finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti – hierarhija poštene vrednosti Preglednica prikazuje finančne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti na datum poročanja glede na nivo v hierarhiji poštene vrednosti, v katere so razvrščeni. SID banka 31.12.2016 31.12.2015 Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 18.332 724.069 35.275 777.676 13.177 887.429 37.998 938.604 Dolžniški vrednostni papirji 18.332 718.237 28.871 765.440 13.177 884.810 32.001 929.988 Lastniški vrednostni papirji 0 5.832 6.404 12.236 2.619 5.997 8.616 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 0 0 0 14.312 0 14.312 Skupaj finančna sredstva 18.332 724.069 35.275 777.676 13.177 901.741 37.998 952.916 Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 312 0 312 0 0 0 0 Skupaj finančne obveznosti 0 312 0 312 0 0 0 0 Skupina SID banka 31.12.2016 31.12.2015 Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 41.271 724.498 35.275 801.044 13.973 909.683 37.998 961.654 Dolžniški vrednostni papirji 41.271 718.666 28.871 788.808 13.973 907.064 32.001 953.038 Lastniški vrednostni papirji 0 5.832 6.404 12.236 0 2.619 5.997 8.616 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 0 0 0 14.312 0 14.312 Skupaj finančna sredstva 41.271 724.498 35.275 801.044 13.973 923.995 37.998 975.966 Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 312 0 312 0 0 0 0 Skupaj finančne obveznosti 0 312 0 312 0 0 0 0 Finančna sredstva, ki niso merjena po pošteni vrednosti Preglednica prikazuje poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti in se jih analizira glede na raven v hierarhiji poštene vrednosti, v katere so razvrščene. 31.12.2016 SID banka Skupina SID banka Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 147.668 0 147.668 147.668 153.355 0 153.355 153.355 Krediti 999.522 612.445 1.611.967 1.608.458 1.005.655 612.445 1.618.100 1.614.591 Krediti bankam 997.920 0 997.920 996.368 1.004.054 0 1.004.054 1.002.502 Krediti strankam, ki niso banke 0 612.445 612.445 610.563 0 612.445 612.445 610.563 Druga finančna sredstva 1.602 0 1.602 1.527 1.601 0 1.601 1.526 Skupaj finančna sredstva 1.147.190 612.445 1.759.635 1.756.126 1.159.010 612.445 1.771.455 1.767.946 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.674.687 460.652 2.135.339 2.134.711 1.675.417 460.652 2.136.069 2.135.441 Vloge bank 31.740 0 31.740 31.740 31.740 0 31.740 31.740 Vloge strank, ki niso banke 30.000 0 30.000 30.000 30.000 0 30.000 30.000 Krediti bank in centralnih bank 1.153.608 0 1.153.608 1.153.125 1.153.608 0 1.153.608 1.153.125 Krediti strank, ki niso banke 457.572 0 457.572 457.427 457.572 0 457.572 457.427 Dolžniški vrednostni papirji 0 460.652 460.652 460.652 0 460.652 460.652 460.652 Druge finančne obveznosti 1.767 0 1.767 1.767 2.497 0 2.497 2.497 Skupaj finančne obveznosti 1.674.687 460.652 2.135.339 2.134.711 1.675.417 460.652 2.136.069 2.135.441 31.12.2015 SID banka Skupina SID banka Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 13.786 0 13.786 13.786 17.459 0 17.459 17.459 Krediti 1.608.612 607.930 2.216.542 2.212.013 1.615.243 607.930 2.223.173 2.218.644 Krediti bankam 1.608.131 0 1.608.131 1.606.152 1.614.765 0 1.614.765 1.612.786 Krediti strankam, ki niso banke 0 607.930 607.930 605.465 0 607.930 607.930 605.465 Druga finančna sredstva 481 0 481 396 478 0 478 393 Skupaj finančna sredstva 1.622.398 607.930 2.230.328 2.225.799 1.632.702 607.930 2.240.632 2.236.103 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.076.691 723.527 2.800.218 2.799.577 2.077.303 723.527 2.800.830 2.800.189 Vloge bank 14.913 0 14.913 14.913 14.913 0 14.913 14.913 Vloge strank, ki niso banke 6 0 6 6 6 0 6 6 Krediti bank in centralnih bank 1.639.380 0 1.639.380 1.638.908 1.639.380 0 1.639.380 1.638.908 Krediti strank, ki niso banke 420.701 0 420.701 420.532 420.701 0 420.701 420.532 Dolžniški vrednostni papirji 0 723.527 723.527 723.527 0 723.527 723.527 723.527 Druge finančne obveznosti 1.691 0 1.691 1.691 2.303 0 2.303 2.303 Skupaj finančne obveznosti 2.076.691 723.527 2.800.218 2.799.577 2.077.303 723.527 2.800.830 2.800.189 Za knjigovodske vrednosti denarja se predpostavlja, da so približno enake njihovi pošteni vrednosti. Za poštene vrednosti kreditov z variabilnim donosom in spremenljivo obrestno mero, pri katerih se kreditno tveganje pomembno ne spreminja, so uporabljene tržne obrestne mere. Glede na to, da v portfelju kreditov krediti z nespremenljivo obrestno mero predstavljajo 6,1 odstotka, SID banka in Skupina SID banka ocenjujeta, da ni materialnih razlik med pošteno vrednostjo kreditov in njihovo knjigovodsko vrednostjo. Poštena vrednost finančnih obveznosti po variabilni obrestni meri je približno enaka njihovi knjigovodski vrednosti na datum poročanja. SID banka in Skupina SID banka imata med obveznostmi za kredite, merjene po odplačni vrednosti, 5,2 odstotka kreditov z nespremenljivo obrestno mero in ocenjujeta, da ni materialnih razlik med pošteno vrednostjo in njihovo knjigovodsko vrednostjo. Za izračun poštene vrednosti obveznosti za kredite, merjene po odplačni vrednosti s spremenljivo obrestno mero, so uporabljene tržne obrestne mere. Izdane dolžniške vrednostne papirje in kredite SID banka in Skupina SID banka pripoznavata in merita po odplačni vrednosti. Za instrumente, ki so vključeni v razmerje varovanja pred tveganji, za namene izračunavanja učinkov iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, izračunavata pošteno vrednost z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti in sicer pričakovane sedanje vrednosti. Pričakovano sedanjo vrednost izračunavata z uporabo vložkov, ki niso kotirane cene in jih je mogoče opazovati, to so obrestne mere in krivulje donosa. Tabela prenosov med nivoji v letu 2016 SID banka Skupina SID banka Prenosi iz nivoja 1 v nivo 2 Prenosi iz nivoja 2 v nivo 3 Prenosi iz nivoja 2 v nivo 1 Prenosi iz nivoja 1 v nivo 2 Prenosi iz nivoja 2 v nivo 3 Prenosi iz nivoja 2 v nivo 1 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 4.861 261 5.662 4.861 261 23.900 Dolžniški vrednostni papirji 4.861 261 5.662 4.861 261 23.900 Prenos iz nivoja 2 v nivo 1 na Skupini SID banka je posledica vključevanja naložb v obveznice, ki so v letu 2016 vrednotene na podlagi MTS oziroma CBBT tečaja iz Bloomberga, v nivo 1, medtem ko so bile v letu 2015 vrednotene na podlagi BGN tečaja in vključene v nivo 2. 4 Strnjena izjava upravljalnega organa o pristopu banke k uresničevanju nagnjenosti k tveganjem V skladu s 435. členom (točka 1. f) Uredbe EU št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR) in drugim odstavkom 17. člena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice upravljalni organ pojasnjuje naslednje. 1. SID banka je kot razvojna banka v skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) dolžna v celoti upoštevati zakon, ki ureja bančništvo, razen v delih, ki so izrecno navedeni. Gre za posebnosti pri oceni velikih izpostavljenosti, kapitalskih zahtev in ustanavljanju podružnic banke, ki jih SID banka v 2016 ni uporabljala, temveč je zagotovila polno skladnost z bančnimi predpisi. Uporabljena je bila le izjema glede obveznosti izdelave načrta sanacije in uporabe določbe o zajamčenih vlogah, saj SID ne sme in ne sprejema depozitov od javnosti. Dodatne omejitve pri poslovanju so določene z ZSIRB oziroma pravili o državnih pomočeh, ki veljajo v EU in med drugim nalagajo SID banki, da opravlja finančne storitve le na segmentih, kjer nastajajo oziroma so ugotovljene tržne vrzeli oziroma ne sme konkurirati drugim poslovnim bankam. Nadalje mora biti namen financiranja SID banke skladen z nameni, ki so določeni z zakonom. SID banka tudi ne sme financirati podjetij, ki ustrezajo definiciji podjetja v težavah. Te in druge predpisane zahteve banka in njen upravljalni organ upošteva pri sprejemanju in uresničevanju svojih poslovnih ciljev, strategij in politik. 2. Strategija upravljanja tveganj je krovni interni akt SID banke, ki opredeljuje temeljna načela prevzemanja in upravljanja tveganj ter vzpostavlja okvir in podlago za upravljanje tveganj v okviru internih politik upravljanja posameznih vrst tveganj in drugih internih aktih, ki urejajo poslovne procese, v katerih banka prevzema tveganja. Strategija je pripravljena z upoštevanjem vsakokrat veljavnih dokumentov banke, ki določajo poslovno strategijo in poslovne cilje banke (akcijska strategija SID banke, letni operativni plan SID banke) ter statutom banke. Prav tako se tudi pri sprejemanju poslovne strategije in poslovnih ciljev v največji možni meri upošteva Strategijo in sprejete politike upravljanja tveganj in po potrebi najmanj enkrat letno navedene akte medsebojno uskladi, upoštevajoč tudi makroekonomska gibanja v domačem in mednarodnem okolju. 3. Pri ocenjevanju sposobnosti prevzemanja tveganj SID banka upošteva: - oceno profila tveganosti SID banke in Skupine SID banka, v okviru katere se najmanj enkrat letno celovito identificirajo skupna raven tveganj in vrste posameznih pomembnih tveganj; - rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala (proces ICAAP), vključno z interno oceno kapitalskih potreb in interno oceno kapitala za kritje izgub v primeru uresničenja prevzetih tveganj, ki zajema tako redno poslovanje Skupine SID banka kot izredne razmere poslovanja Skupine SID banka; - pričakovanja Banke Slovenije po vsakokratnem opravljenem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja glede vzdrževanja količnika skupnega kapitala ter deleža navadnega lastniškega kapitala za pokrivanje priznane ocene kapitalskih potreb, ki ju predpiše Banka Slovenije; - količnik finančnega vzvoda; - rezultat notranjega procesa ocenjevanja ustrezne likvidnosti (proces ILAAP) oziroma likvidnost banke glede na njen profil tveganosti; - načrt aktivnosti za upravljanje tveganj, ki med drugim opredeljuje razpoložljive ukrepe za obvladovanje ugotovljenih in izmerjenih oziroma ocenjenih tveganj; - druge omejitve, vključno z morebitnimi omejitvami, ki izhajajo iz notranjih aktov SID banke ter predpisov in standardov ter zahtev Banke Slovenije in drugih pristojnih oz. nadzornih organov. 4. Skupna raven tveganj ter ravni in vrste posameznih pomembnih tveganj se enkrat letno celovito identificira v procesu izdelave profila tveganosti banke, ki ga potrdi upravljalni organ. V notranjem procesu ocenjevanja ustreznega kapitala (ICAAP) upravljalni organ enkrat letno potrjuje interno oceno kapitalskih potreb in razpoložljivega kapitala za kritje izgub v primeru uresničenja prevzetih tveganj. Ocenjena sposobnost za prevzemanje tveganj se upošteva pri pripravi poslovne strategije in poslovnih ciljev ter nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Profil tveganosti Skupine SID banka v povezavi s poslovno strategijo je podrobneje predstavljen v sklopu Upravljanje tveganj v računovodskem delu letnega poročila, poglavje 3. Upravljanje tveganj, podpoglavje 3.6 Upravljanje s kapitalom. 5. SID banka v skladu s poslovno strategijo in poslovnimi cilji, sposobnostjo za prevzemanje tveganj in Strategijo upravljanja tveganj pri svojem poslovanju prevzema tveganja znotraj dolgoročnega vzdržnega ciljnega profila tveganosti. Prednost daje varnosti in stabilnosti poslovanja s ciljem ohranjanja oziroma povečevanja vrednosti kapitala na dolgi rok, ohranjanju ugleda banke in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev SID banke in drugih deležnikov. Nagnjenost SID banke k prevzemanju tveganj, ob upoštevanju sposobnosti prevzemanja tveganj, SID banka oceni najmanj enkrat letno oziroma pogosteje v primeru pomembnih sprememb izpostavljenosti tveganjem. Upravljalni organ nagnjenost k tveganjem najmanj enkrat letno opredeli v poslovni strategiji (za tri leta vnaprej) in v letnem operativnem planu ter strategiji in politikah upravljanja tveganj. 6. Izbrani kazalniki poslovanja Skupine SID banka so konec leta 2016 dosegali naslednje vrednosti, vključno z navedeno sprejeto nagnjenostjo k tveganjem za leto 2016: - Donos na kapital po obdavčitvi: 5,71 odstotka (ciljna vrednost: > 0 odstotkov), - Operativni stroški/čisti prihodki: 31,94 odstotka (ciljna vrednost: < 50 odstotkov), - Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET 1) za bančno Skupino SID banka: 33,98 odstotka (ciljna vrednost: . 15 odstotkov), - Količnik finančnega vzvoda za bančno Skupino SID banka: 14,53 odstotka (ciljna vrednost: > 5 odstotkov), - Količnik likvidnostnega kritja (LCR) za bančno Skupino SID banka: 3.740 odstotkov (ciljna vrednost: 150 odstotkov), - Količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR) za bančno Skupino SID banka: 205 odstotkov (ciljna vrednost: 100 odstotkov), - Stopnja pokritja izpostavljenosti razvrščenih terjatev v D in E s celotnimi oslabitvami in rezervacijami: 83,65 odstotka (ciljna vrednost: > 50 odstotkov), - Ocena profila tveganosti: 2,6 (ciljna vrednost: < 3 od 5). SID banka ima identificirane dodatne indikatorje nagnjenosti k prevzemanju tveganj banke, ki se nanašajo predvsem na interno postavljene omejitve za posamezne vrste tveganj, vključno s postavljenimi ciljnimi vrednostmi oziroma najvišjo sprejemljivo ravnjo tveganja: - Dobičkonosnost in tveganja za usmerjanje poslovanja: Tveganju prilagojena aktiva/Celotna aktiva, Čisti dobiček/Povprečna kapitalska zahteva za I. steber, Obrestna marža - Nadzor nad posameznimi vrstami tveganja z namenom postavljanja omejitev: Sprememba ekonomske vrednosti kapitala - stresni test (nenadni vzporedni premik krivulje donosnosti za 200 b.t.), Skupna neto pozicija v tujih valutah glede na kapital, Ocena operativnega tveganja (profil tveganja). Obseg prevzemanja tveganj letno odobri uprava, komisija nadzornega sveta za tveganja in nadzorni svet, redno pa se spremlja in o njem poroča na razširjeni seji uprave SID banke, kjer so poleg uprave prisotni tudi izvršni direktorji in direktorji posameznih organizacijskih enot. V letu 2016 so bile vrednosti ključnih indikatorjev nagnjenosti k prevzemanju tveganj banke v okviru sprejetih mejnih vrednosti. Limiti so določeni bistveno strožje kot določajo bančni predpisi. 7. Obseg prevzemanja tveganj dopolnjuje sklop internih politik upravljanja posameznih vrst tveganj, preko katerih SID banka prenaša limite glede nagnjenosti k prevzemanju tveganj v operativne omejitve za ustrezno usmerjanje poslovanja. V politikah upravljanja tveganj in internih pravilnikih so opredeljeni limiti za obvladovanje kreditnih in tržnih tveganj ter likvidnostnega tveganja. Z namenom obvladovanja kreditnega tveganja, ki izhaja iz naložb za uravnavanje likvidnosti banke, so z notranjimi akti določeni limiti izpostavljenosti do posameznih oseb in v primeru, da osebe tvorijo skupino povezanih strank, tudi limit skupine in limit posamezne osebe. Pri kreditnih poslih limiti niso določeni vnaprej in na splošno, temveč se kreditna sposobnost opredeli ob obravnavi posameznega posla glede na izračun kapacitete zadolževanja, ki upošteva dolgoročno vzdržni denarni tok, zmanjšan za nadomestne investicije, davke, morebitna izplačila dobička ter obstoječi in predvideni neto finančni dolg. Za celotni portfelj je z notranjimi akti določen način ugotavljanja in merjenja tveganja koncentracije in sicer posamično, po panogah, po državah ter po bonitetnih ocenah. Pooblastila za odobravanje poslov so opredeljena z notranjimi akti in statutom SID banke glede na vrednost naložbe in obstoječo izpostavljenost. Kvantitativni limiti so določeni tudi za obvladovanje tržnih tveganj. Za obrestno tveganje so določeni limiti za spremembe neto obrestnih prihodkov in za spremembe ekonomske vrednosti kapitala banke (limiti tehtanih obrestnih vrzeli). Limiti so določeni bistveno strožje kot določajo bančni predpisi. Za obvladovanje pozicijskega tveganja so določeni pozicijski limiti (stop loss). Za valutno tveganje je določen limit za neto izpostavljenost v posamezni tuji valuti in za neto izpostavljenost v vseh tujih valutah glede na kapital banke. Kvantitativni limiti so določeni tudi za obvladovanje likvidnostnega tveganja, in sicer so določeni količniki likvidnosti strožje od regulatorno predpisanih. Banka izdeluje tudi tedenske in mesečne načrte denarnih tokov, mesečne likvidnostne simulacije in scenarije ter ima izdelan načrt upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah. Letni načrt likvidnosti enkrat letno potrdi upravljalni organ. Banka težje merljiva tveganja, kot so določene podvrste operativnega tveganja t.j. tveganje skladnosti, tveganje ugleda, tveganje neprekinjenega poslovanja, tveganje pranja denarja in financiranja terorizma ter drugih neetičnih praks poslovanja, obvladuje s kvalitativnimi ukrepi obvladovanja tveganj oziroma mehanizmi notranjih kontrol, zlasti s postavljenimi internimi pravili in kontrolami nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke ter dodatnim nadzorom s strani neodvisnih funkcij in služb notranjih kontrol. Ne glede na to se zadevna težja merljiva tveganja v procesu izdelave profila tveganosti kvalitativno izmerijo in v skladu z vnaprej opredeljenimi kriteriji ocenijo (kvantificirajo). Če je potrebno oziroma odvisno od ocene preostalega tveganja, se določi tudi kapitalska potreba in ustrezno pokritje s kapitalom. V primeru kršitev limitov tveganj ali neupoštevanja drugih ukrepov obvladovanja tveganj, so v internih aktih SID banke določeni ukrepi in opredeljeni postopki obravnave kršitev ter obveščanja uprave. Ljubljana, 3. 3. 2017 5 Poročanje po poslovnih segmentih Razdelitev in razkritja po poslovnih segmentih so opravljena na osnovi poslovnih značilnosti posameznih dejavnosti Skupine SID banka. Pri razkritju informacij po poslovnih segmentih so upoštevani nadzorni pristopi in vsebine poročil, katerih se poslužuje poslovodstvo banke pri upravljanju Skupine SID banka. Poslovanje po poslovnih segmentih se spremlja na osnovi računovodskih politik, kot so predstavljene v 2.3.25 točki. Poročila so pripravljena v skladu z MSRP. Pretežni del poslovanja Skupine SID banka je na domačem trgu, zato dodatnih členitev po geografskih območjih Skupina SID banka ne razkriva. Aktivnosti Skupine SID banka je mogoče razdeliti v tri poslovne segmente: – bančništvo, – zavarovanje terjatev in – faktoring. Vsak poslovni segment je organiziran kot pravna oseba v obliki samostojne gospodarske družbe. V Skupini SID banka se dejavnost bančništva odvija v obvladujoči družbi SID banka, zavarovanje terjatev se izvaja v družbi PKZ, faktoring pa v Skupini Prvi faktor. V poslovni segment faktoring je vključen sorazmeren delež Skupine Prvi faktor (50 odstotkov). Posamezni poslovni segmenti vključujejo produkte in storitve, ki se po tveganjih in donosnosti razlikujejo od ostalih poslovnih segmentov. Transakcije med poslovnimi segmenti se vršijo po normalnih poslovnih pogojih. Analiza po poslovnih segmentih 2016 Bančništvo Zavarovanje terjatev Faktoring Skupaj Medsebojna razmerja Razmerja do tretjih Prihodki iz obresti 37.501 328 1.358 39.187 (376) 38.811 Odhodki za obresti (13.660) (3) (844) (14.507) 376 (14.131) Čiste obresti 23.841 325 514 24.680 0 24.680 Prihodki iz dividend 27 0 0 27 0 27 Prihodki iz opravnin (provizij) 1.921 0 268 2.189 0 2.189 Odhodki za opravnine (provizije) (750) (17) (238) (1.005) 17 (988) Čiste opravnine (provizije) 1.171 (17) 30 1.184 17 1.201 Realizirani čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 6.183 0 0 6.183 0 6.183 Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (307) 0 (1) (308) 0 (308) Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 11.151 0 0 11.151 0 11.151 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 377 0 0 377 0 377 Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 689 (4) 321 1.006 0 1.006 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev 0 0 26 26 0 26 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 1.670 6.093 945 8.708 (1.384) 7.324 ČISTI PRIHODKI/ODHODKI 44.802 6.397 1.835 53.034 (1.367) 51.667 Druge informacije po segmentih (19.485) (4.290) (7.232) (31.007) (2.828) (33.835) Administrativni stroški (11.018) (4.275) (2.218) (17.511) 5 (17.506) Amortizacija (805) (310) (37) (1.152) 0 (1.152) Rezervacije 1.660 701 (132) 2.229 892 3.121 Oslabitve (9.574) (406) (4.844) (14.824) (3.637) (18.461) Čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 88 0 (1) 87 (88) (1) Čisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi 164 0 0 164 0 164 Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 25.317 2.107 (5.397) 22.027 (4.195) 17.832 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (3.954) (417) (120) (4.491) 0 (4.491) Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta 21.363 1.690 (5.517) 17.536 (4.195) 13.341 SREDSTVA IN OBVEZNOSTI Skupaj sredstva 2.548.643 55.853 22.760 2.627.256 (25.983) 2.601.273 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 0 0 8.413 (8.413) 0 Obveznosti (brez kapitala) po segmentih 2.154.814 27.461 19.568 2.201.843 (23.591) 2.178.252 Skupaj kapital 393.829 28.392 3.192 425.413 (2.392) 423.021 Povečanje/zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev (310) (272) (70) (652) 0 (652) V stolpcu medsebojna razmerja so izkazani vsi prihodki in odhodki, ustvarjeni med družbami v Skupini SID banka, prihodki iz dividend odvisne družbe, oslabitve danih kreditov družbam v Skupini SID banka in oslabitev naložbe v kapital družbe Prvi faktor Ljubljana, naložbe v kapital odvisnih družb in skupaj obvladovane družbe, medsebojne terjatve in obveznosti družb v Skupini SID banka, ter druge konsolidacijske knjižbe. 2015 Bančništvo Zavarovanje terjatev Faktoring Skupaj Medsebojna razmerja Razmerja do tretjih Prihodki iz obresti 53.641 362 4.290 58.293 (1.325) 56.968 Odhodki za obresti (31.395) 0 (2.557) (33.952) 1.207 (32.745) Čiste obresti 22.246 362 1.733 24.341 (118) 24.223 Prihodki iz opravnin (provizij) 3.097 0 1.176 4.273 0 4.273 Odhodki za opravnine (provizije) (911) (14) (171) (1.096) 124 (972) Čiste opravnine (provizije) 2.186 (14) 1.005 3.177 124 3.301 Realizirani čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.807 27 0 2.834 0 2.834 Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 3 0 (5) (2) 0 (2) Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3.244 0 0 3.244 0 3.244 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji (70) 0 0 (70) 0 (70) Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 6 (4) 555 557 0 557 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev 0 0 4 4 0 4 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 1.448 4.222 (39) 5.631 (73) 5.558 ČISTI PRIHODKI/ODHODKI 31.870 4.593 3.253 39.716 (67) 39.649 Druge informacije po segmentih (19.202) (3.420) (4.752) (27.374) 3.098 (24.276) Administrativni stroški (10.227) (3.862) (2.493) (16.582) 5 (16.577) Amortizacija (789) (325) (59) (1.173) 0 (1.173) Rezervacije 551 1.481 (61) 1.971 (251) 1.720 Oslabitve (8.772) (714) (2.139) (11.625) 3.379 (8.246) Čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 35 0 0 35 (35) 0 Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 12.668 1.173 (1.499) 12.342 3.031 15.373 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (2.169) (242) (680) (3.091) 0 (3.091) Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta 10.499 931 (2.179) 9.251 3.031 12.282 SREDSTVA IN OBVEZNOSTI Skupaj sredstva 3.198.967 56.850 86.930 3.342.747 (59.499) 3.283.248 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 0 0 8.413 (8.413) 0 Obveznosti (brez kapitala) po segmentih 2.834.802 30.077 88.149 2.953.028 (71.610) 2.881.418 Skupaj kapital 364.165 26.773 (1.219) 389.719 12.112 401.831 Povečanje/zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev (501) (681) (45) (1.227) 0 (1.227) V stolpcu medsebojna razmerja so izkazani vsi prihodki in odhodki, ustvarjeni med družbami v Skupini SID banka, prihodki iz dividend odvisne družbe, oslabitve danih kreditov družbam v Skupini SID banka, naložbe v kapital odvisnih družb in skupaj obvladovane družbe, medsebojne terjatve in obveznosti družb v Skupini SID banka, ter druge konsolidacijske knjižbe. OSTALA RAZKRITJA 1 Razkritja na podlagi Uredbe CRR V nadaljevanju tega poglavja so predstavljena tista razkritja po Uredbi CRR, ki niso vključena v poslovni ali računovodski del letnega poročila. 1.1 Število direktorskih mest, ki jih zasedajo člani upravljalnega organa (435. (2.a) člen Uredbe CRR) Članstvo v organih drugih oseb na dan 31.12.2016 Naziv druge osebe Funkcija Uprava mag. Sibil Svilan Združenje bank Slovenije član nadzornega sveta Nadzorni svet Monika Pintar Mesarič Sklad RS za nasledstvo, javni sklad članica nadzornega sveta Janez Tomšič D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o. prokurist Stanovanjski sklad RS član nadzornega sveta Občina Polzela član nadzornega odbora Marko Tišma FS, računalniške storitve, d.o.o. prokurist Marko Tišma, s.p. samostojni podjetnik 1.2 Področje uporabe (436. člen Uredbe CRR) SID banka ima položaj EU nadrejene banke, zato je dolžna v skladu z Uredbo CRR objaviti tudi razkritja na podlagi bonitetne konsolidacije. V bonitetno konsolidacijo po Uredbi CRR sta vključeni SID banka po metodi polne konsolidacije in Skupina Prvi faktor (50-odstotni delež) po metodi sorazmerne konsolidacije. CMSR je iz konsolidacije izključen, ker znaša njegova bilančna vsota manj kot 10 milijonov EUR. V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka po MSRP sta poleg SID banke vključeni zavarovalnica PKZ po metodi popolne konsolidacije in Skupina Prvi faktor po kapitalski metodi. Konsolidacija za računovodski in bonitetni namen se torej razlikujeta v tem, da računovodska konsolidacija vključuje še zavarovalnico PKZ in po kapitalski metodi Skupino Prvi faktor. Dejavnost Delež glasovalnih pravic Skupine SID Sedež Metoda konsolidacije za računovodsko poročanje Metoda bonitetne konsolidacije Odvisne družbe: SID - Prva kreditna zavarovalnica d. d., Ljubljana Finančne in zavarovalniške dejavnosti 100,00% Republika Slovenija Popolna - Skupni podvig: Skupina Prvi faktor, Ljubljana Finančne in zavarovalniške dejavnosti 50,00% Republika Slovenija Kapitalska metoda Sorazmerna metoda Soustanoviteljstvo: Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Ljubljana Strokovne, Znanstvene in tehnične dejavnosti 33,00% Republika Slovenija - - Izkaz finančnega položaja na dan 31. 12. 2016 - primerjava obeh načinov konsolidacije V tisoč EUR Računovodska konsolidacija Bonitetna konsolidacija Razlika Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 153.355 148.391 4.964 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 801.044 777.676 23.368 Krediti in terjatve 1.614.591 1.611.199 3.392 Opredmetena osnovna sredstva 7.491 5.334 2.157 Naložbene nepremičnine 0 544 (544) Neopredmetena sredstva 1.292 808 484 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 8.413 (8.413) Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 31 1.091 (1.060) Terjatve za davek 0 1.054 (1.054) Odložene terjatve za davek 31 37 (6) Druga sredstva 18.272 384 17.888 Skupaj sredstva 2.596.076 2.553.840 42.236 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 312 312 0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.135.441 2.145.047 (9.606) Krediti in vloge 1.672.292 1.682.235 (9.943) Dolžniški vrednostni papirji 460.651 460.651 0 Druge finančne obveznosti 2.497 2.161 336 Rezervacije 38.957 1.131 37.826 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 4.568 4.105 463 Obveznosti za davek 4.430 4.105 325 Odložene obveznosti za davek 138 0 138 Druge obveznosti 2.990 203 2.787 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.182.268 2.150.798 31.470 Osnovni kapital 300.000 300.000 0 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 0 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 14.039 12.885 1.154 Rezerve iz dobička 83.188 70.575 12.613 Lastni deleži (1.324) (1.324) 0 Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) 16.766 19.767 (3.001) SKUPAJ KAPITAL 413.808 403.042 10.766 Skupaj obveznosti in kapital 2.596.076 2.553.840 42.236 Izkaz poslovnega izida na dan 31. 12. 2016 - primerjava obeh načinov konsolidacije V tisoč EUR Računovodska konsolidacija Bonitetna konsolidacija Razlika Prihodki iz obresti 37.829 38.484 (655) Odhodki za obresti (13.663) (14.128) 465 Čiste obresti 24.166 24.356 (190) Prihodki iz dividend 27 27 0 Prihodki iz opravnin (provizij) 1.921 2.189 (268) Odhodki za opravnine (provizije) (767) (988) 221 Čiste opravnine (provizije) 1.154 1.201 (47) Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 6.183 6.183 0 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (307) (308) 1 Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 11.151 11.151 0 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 377 377 0 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 685 1.010 (325) Čisti dobički/ izgube iz odprave pripoznanja sredstev 0 25 (25) Drugi čisti poslovni dobički 7.758 1.253 6.505 Administrativni stroški (15.288) (13.236) (2.052) Amortizacija (1.115) (843) (272) Rezervacije 2.361 2.419 (58) Oslabitve (9.980) (18.056) 8.076 Čisti dobički/izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 87 (87) Čisti dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi 164 164 0 Dobiček iz rednega poslovanja 27.336 15.810 11.526 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (4.371) (4.074) (297) Čisti dobiček poslovnega leta 22.965 11.736 11.229 Lastnikov obvladujoče banke 22.965 11.736 11.229 1.3 Celovita uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter filtrov in odbitkov v skladu s členi 32 do 35, 36, 56, 66 ter 79, ki se nanašajo na kapital institucije, z bilanco stanja v revidiranih finančnih izkazih institucije (437. (1a) člen Uredbe CRR) V tisoč EUR Bonitetna konsolidacija Vključeno/ izključeno v izračun kapitala za namen kapitalske ustreznosti Polna vključitev/ izključitev (brez upoštevanja prehodnih določb) Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 148.391 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 777.676 (778) (778) Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 Krediti in terjatve 1.611.199 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 0 Opredmetena osnovna sredstva 5.334 Naložbene nepremičnine 544 Neopredmetena sredstva 808 (808) (808) Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.091 Terjatve za davek 1.054 Odložene terjatve za davek 37 Druga sredstva 384 Skupaj sredstva 2.553.840 (1.586) (1.586) Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 312 0 0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.145.047 Vloge 1.682.235 Dolžniški vrednostni papirji 460.651 Druge finančne obveznosti 2.161 Rezervacije 1.131 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 4.105 Obveznosti za davek 4.105 Odložene obveznosti za davek 0 Druge obveznosti 203 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.150.798 Osnovni kapital 300.000 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 12.885 2.602 12.885 Rezerve iz dobička 70.575 70.575 70.575 Lastni deleži (1.324) (1.324) (1.324) Zadržani dobiček iz preteklih let (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) 19.767 2.815 2.815 SKUPAJ KAPITAL 403.042 375.807 386.090 Skupaj obveznosti in kapital 2.553.840 375.808 386.090 Kapital za namen kapitalske ustreznosti 374.222 384.505 1.4 Glavne značilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala (437. b, c člen Uredbe CRR) 1 Izdajatelj SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana 2 Edinstvena oznaka SIDR, ISIN SI0021102932 3 Zakonodaja, ki ureja instrument Slovenska Regulativna obravnava 4 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah v prehodnem obdobju Navadni lastniški temeljni kapital 5 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah po prehodnem obdobju Navadni lastniški temeljni kapital 6 Sprejemljivi na posamični / (sub)konsolidirani podlagi / na posamični in na (sub)konsolidirani podlagi Na posamični in konsolidirani podlagi 7 Vrsta instrumenta Navadne delnice 8 Znesek, pripoznan v regulativnem kapitalu 300 milijonov EUR 9 Nominalni znesek instrumenta Ni nominalnega zneska - kosovna delnica 9a Cena izdaje Ni nominalnega zneska izdaje - kosovne delnice 9b Cena odkupa n.r. 10 Računovodska razvrstitev Lastniški kapital 11 Prvotni datum izdaje 20.06.1997 12 Stalni ali z določenim rokom zapadlosti Stalni 13 Prvotni datum zapadlosti Ni zapadlosti 14 Odpoklic izdajatelja na podlagi predhodne nadzorniške odobritve ne 15 Poljubni datum odpoklica, pogojni datumi odpoklica in odkupni znesek n.r. 16 Naknadni datumi odpoklica, če so potrebni n.r. Kuponske obrestne mere / dividende 17 Fiksna ali spremenljiva dividenda / kuponska obrestna mera Spremenljiva dividenda n.r. 18 Kuponska obrestna mera in vsak z njo povezan indeks n.r. 19 Obstoj možnosti neizplačila donosov n.r. 20a Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezni (glede na časovno razporeditev) n.r. 20b Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezni (glede na znesek) n.r. 21 Možnost povečanja ali druge spodbude za odkup n.r. 22 Nekumulativni ali kumulativni n.r. 23 Konvertibilni ali nekonvertibilni n.r. 24 Če so konvertibilni, kateri so sprožilni dogodki konverzije n.r. 25 Če so konvertibilni, ali so v celoti ali delno n.r. 26 Če so konvertibilni, kakšna je stopnja konverzije n.r. 27 Če so konvertibilni, ali je konverzija obvezna ali izbirna n.r. 28 Če so konvertibilni, navedite vrsto instrumenta, v katerega se konvertirajo n.r. 29 Če so konvertibilni, navedite izdajatelja instrumenta, v katerega se konvertirajo n.r. 30 Značilnosti odpisa n.r. 31 V primeru odpisa, kateri so sprožilni dogodki n.r. 32 V primeru odpisa, ali se odpišejo v celoti ali delno n.r. 33 V primeru odpisa, ali je stalen ali začasen n.r. 34 V primeru začasnega odpisa, opis mehanizma za zvišanje vrednosti n.r. 35 Položaj v hierarhiji podrejenosti pri likvidaciji (navedite vrsto instrumenta, ki je tik pred zadevnim instrumentom) n.r. 36 Neskladne preoblikovane značilnosti n.r. 37 Če neskladne značilnosti obstajajo, jih navedite n.r. n.r. – ni relevantno Skupina SID banka nima instrumentov dodatnega kapitala. 1.5 Kapital - ločeno razkritje narave in zneskov (437. d, e člen Uredbe CRR) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 ('C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 1 Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplačani presežek kapitala 299.814 26(1), 27, 28, 29, 26(3), seznam EBA Vplačani kapitalski instrumenti 300.000 26(3), seznam EBA Kapitalske rezerve 1.139 26(3), seznam EBA Lastne delnice (1.324) 2 Zadržani dobiček 19.247 26(1)('c) 3 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos (in druge rezerve, da se vključijo nerealizirani dobički in izgube v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi) 72.216 26(1) 3a Rezervacije za splošna bančna tveganja 26(1)(f) 4 Znesek kvalificiranih postavk iz člena 484(3) in z njim povezan vplačani presežek kapitala, za katerega velja postopna odprava iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala 486(2) Kapitalske injekcije v javnem sektorju, za katere se uporabljajo predhodna pravila do 1. januarja 2018 483(2) 5 Manjšinski deleži (dovoljeni znesek v konsolidiranem navadnem lastniškem temeljnem kapitalu) 84, 479, 480 5a Neodvisno pregledan dobiček med letom, zmanjšan za kakršne koli predvidljive obremenitve ali dividende 26(2) 6 Navadni lastniški temeljni kapital pred regulativnimi prilagoditvami 391.278 - Navadni lastniški temeljni kapital: regulativne prilagoditve 7 Dodatne prilagoditve vrednosti (negativni znesek) (778) 34, 105 - 8 Neopredmetena sredstva (zmanjšana za povezane obveznosti za davek) (negativni znesek) (808) 36(1)(b), 37, 472(4) - 9 Prazna množica v EU 10 Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, razen tistih, ki izhajajo iz začasnih razlik (zmanjšane za povezane obveznosti za davek, če so izpolnjeni pogoji iz člena 38(3)) (negativni znesek) 36(1)('c), 38, 472(5) 11 Presežki iz prevrednotenja, povezani z dobički ali izgubami pri varovanju denarnih tokov 33(a) 12 Negativni zneski, ki so rezultat izračuna zneskov pričakovane izgube 36(1)(d), 40, 159, 472(6) 13 Vsako povečanje lastniškega kapitala, ki izhaja iz listinjenih sredstev (negativni znesek) 32(1) 14 Dobički ali izgube, nastali na podlagi vrednotenja obveznosti po pošteni vrednosti, ki so posledica sprememb v boniteti 33(b) 15 Sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami (negativni znesek) 36(1)('e), 41, 472(7) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 ('C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 16 Neposredni in posredni deleži institucije v lastnih instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala (negativni znesek) 36(1)(f), 42, 472(8) 17 Deleži v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, če imajo ti subjekti vzajemne navzkrižne deleže v instituciji, oblikovane z namenom umetnega povečanja kapitala institucije (negativni znesek) 36(1)(g), 44, 472 9) 18 Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek) 36(1)(h), 43, 45, 46, 49(2) in (3), 79, 472(10) 19 Neposredni, posredni in sintetični deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek) 36(1)(i), 43, 45, 47, 48(1)(b)m 49(1) do (3), 79, 470, 472(11) 20 Prazna množica v EU 20a Znesek izpostavljenosti naslednjih postavk, ki izpolnjujejo pogoje za utež tveganja 1 250 %, kadar institucija izbere alternativo odbitka 36(1)(k) 20b od tega: kvalificirani deleži izven finančnega sektorja (negativni znesek) 36(1)(k)(i), 89 do 91 20c od tega: pozicije v listinjenju (negativni znesek) 36(1)(k)(ii), 243(1)(b), 244(1)(b), 258 20d od tega: proste izročitve (negativni znesek) 36(1)(k)(iii), 379(3) 21 Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za povezane obveznosti za davek, če so izpolnjeni pogoji iz člena 38(3)) (negativni znesek) 36(1)('c), 38, 48(1)(a), 470, 472(5) 22 Znesek, ki presega prag 15 % (negativni znesek) 48(1) 23 Od tega: neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija pomembno naložbo v teh subjektih 36(1)(i), 48(1)(b), 470, 472(11) 24 Odbitek iz naslova posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja (5.215) 25 od tega: odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik 36(1)('c), 38, 48(1)(a), 470, 472(5) 25a Izgube tekočega poslovnega leta (negativni znesek) 36(1)(a), 472(3) 25b Predvidljive davčne obremenitve, povezane s postavkami navadnega lastniškega temeljnega kapitala (negativni znesek) 36(1)(l) 26 Regulativne prilagoditve za navadni lastniški temeljni kapital v zvezi z zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah 26a Regulativne prilagoditve, povezane z nerealiziranimi dobički in izgubami iz členov 467 in 468 (10.255) (3.081) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 ('C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 od tega: filter za nerealiziran dobiček za dolžniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti, ostali izdajatelji (1.229) 468 (1.844) od tega: filter za nerealiziran dobiček za dolžniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti, izdajatelj centralna raven države (8.201) 468 - od tega: filter za nerealizirano izgubo za dolžniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti, ostali izdajatelji 35 467 53 od tega: filter za nerealizirano izgubo za dolžniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti, izdajatelj centralna raven države 325 467 487 od tega: filter za nerealiziran dobiček za lastniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti (1.185) 468 (1.777) 26b Znesek, ki se odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali ki se temu kapitalu prišteje, ob upoštevanju dodatnih filtrov in odbitkov, zahtevanih pred uredbo o kapitalskih zahtevah 481 od tega: … 481 27 Kvalificirani odbitki dodatnega temeljnega kapitala, ki presegajo dodatni temeljni kapital institucije (negativni znesek) 36(1)(j) 28 Skupne regulativne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala (17.055) (3.081) 29 Navadni lastniški temeljni kapital (CET1) 374.222 (3.081) Dodatni temeljni kapital: instrumenti 30 Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplačani presežek kapitala 51, 52 31 od tega: razvrščeni kot lastniški kapital v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi 32 od tega: razvrščeni kot obveznosti v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi 33 Znesek kvalificiranih postavk iz člena 484(4) in z njim povezan vplačani presežek kapitala, za katerega velja postopna odprava iz dodatnega temeljnega kapitala 486(3) Kapitalske injekcije v javnem sektorju, za katere se uporabljajo predhodna pravila do 1. januarja 2018 486(3) 34 Kvalificirani temeljni kapital, vključen v konsolidirani dodatni temeljni kapital (vključno z manjšinskimi deleži, ki niso vključeni v vrstico 5), ki ga izdajo podrejene družbe, imetnica pa je tretja oseba 85, 86, 480 35 od tega: instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in za katere velja postopna odprava 486 (3) 36 Dodatni temeljni kapital pred regulativnimi prilagoditvami Dodatni temeljni kapital: regulativne prilagoditve 37 Neposredni in posredni deleži institucije v lastnih instrumentih dodatnega temeljnega kapitala (negativni znesek) 52(1)(b), 56(a), 57, 475(2) 38 Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, če imajo ti subjekti vzajemne navzkrižne deleže v instituciji, oblikovane z namenom umetnega povečanja kapitala institucije (negativni znesek) 56(b), 58, 475(3) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 ('C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 39 Neposredni in posredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek) 56('c), 59, 60, 79, 475(4) 40 Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek) 56(d), 59, 79, 475(4) 41 Regulativne prilagoditve za dodatni temeljni kapital v zvezi z zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah in prehodne obravnave ter za katere velja postopna odprava v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 (tj. preostali zneski v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah) 41a Preostali zneski, odbiti od dodatnega temeljnega kapitala, ob upoštevanju odbitka od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v prehodnem obdobju v skladu s členom 472 Uredbe (EU) št. 575/2013 472, 472(3)(a), 472(4), 472(6), 472(8)(a), 472(9), 472(10)(a), 472(11)(a) od tega: postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. pomembne vmesne neto izgube, neopredmetena sredstva, primanjkljaj rezervacij glede pričakovanih izgub itd. 41b Preostali zneski, odbiti od dodatnega temeljnega kapitala, ob upoštevanju odbitka od dodatnega kapitala v prehodnem obdobju v skladu s členom 475 Uredbe (EU) št. 575/2013 477, 477(3), 477(4)(a) od tega: postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. vzajemni navzkrižni deleži v instrumentih dodatnega kapitala, neposredni deleži nepomembnih naložb v kapitalu drugih subjektov finančnega sektorja itd. 41c Znesek, ki se odbije od dodatnega temeljnega kapitala ali ki se temu kapitalu prišteje, ob upoštevanju dodatnih filtrov in odbitkov, zahtevanih pred uredbo o kapitalskih zahtevah 467, 468, 481 od tega: … morebitni filter za nerealizirane izgube 467 od tega: … morebitni filter za nerealizirane dobičke 468 od tega: … 481 42 Kvalificirani odbitki dodatnega kapitala, ki presegajo dodatni kapital institucije (negativni znesek) 56('e) 43 Skupne regulativne prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala 44 Dodatni temeljni kapital 45 Temeljni kapital (temeljni kapital = navadni lastniški temeljni kapital + dodatni temeljni kapital) 374.222 (3.081) Dodatni kapital: instrumenti in rezervacije 46 Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplačani presežek kapitala 62, 63 47 Znesek kvalificiranih postavk iz člena 484(5) in z njim povezan vplačani presežek kapitala, za katerega velja postopna odprava iz dodatnega kapitala 486(4) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 ('C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Kapitalske injekcije v javnem sektorju, za katere se uporabljajo predhodna pravila do 1. januarja 2018 483(4) 48 Kvalificirani kapitalski instrumenti, vključeni v konsolidirani dodatni kapital (vključno z manjšinskimi deleži in instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki niso vključeni v vrstico 5 ali 34), ki jih izdajo podrejene družbe, imetnica pa je tretja oseba 87, 88, 480 49 od tega: instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in za katere velja postopna odprava 486(4) 50 Popravki zaradi kreditnega tveganja 62('c) in (d) 51 Dodatni kapital pred regulativnimi prilagoditvami Dodatni kapital: regulativne prilagoditve 52 Neposredni in posredni deleži institucije v lastnih instrumentih dodatnega kapitala in podrejenih dolgovih (negativni znesek) 63(b)(i), 66(a), 67, 477(2) 53 Deleži v instrumentih dodatnega kapitala in podrejenih dolgovih subjektov finančnega sektorja, če imajo ti subjekti vzajemne navzkrižne deleže v instituciji, oblikovane z namenom umetnega povečanja kapitala institucije (negativni znesek) 66(b), 68, 477(3) 54 Neposredni in posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala in podrejenih dolgovih subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek) 66('c), 69, 70, 79, 477(4) 54a od tega: novi deleži, za katere se ne uporabljajo prehodne ureditve 54b od tega: deleži, ki so obstajali pred 1. januarjem 2013 in za katere se uporabljajo prehodne ureditve 55 Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih dodatnega kapitala in podrejenih dolgovih subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v eh subjektih pomembno naložbo (zmanjšani za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek) 66(d), 69, 79, 477(4) 56 Regulativne prilagoditve za dodatni kapital v zvezi z zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah in prehodne obravnave ter za katere velja postopna odprava v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 (tj. preostali zneski v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah) 56a Preostali zneski, odbiti od dodatnega kapitala, ob upoštevanju odbitka od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v prehodnem obdobju v skladu s členom 472 Uredbe (EU) št. 575/2013 472, 472(3)(a), 472(4), 472(6), 472(8)(a), 472(9), 472(10)(a), 472(11)(a) od tega: postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. pomembne vmesne neto izgube, neopredmetena sredstva, primanjkljaj rezervacij glede pričakovanih izgub itd. 56b Preostali zneski, oditi od dodatnega kapitala, ob upoštevanju odbitka od dodatnega temeljnega kapitala v prehodnem obdobju v skladu s členom 475 Uredbe (EU) št. 575/2013 475, 475(2)(a), 475(3), 475(4)(a) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 ('C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 od tega: postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. vzajemni navzkrižni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, neposredni deleži nepomembnih naložb v kapitalu drugih subjektov finančnega sektorja itd. 56c Znesek, ki se odbije od dodatnega kapitala ali ki se temu kapitalu prišteje, ob upoštevanju dodatnih filtrov in odbitkov, zahtevanih pred uredbo o kapitalskih zahtevah 467, 468, 481 od tega: … morebitni filter za nerealizirane izgube 467 od tega: … morebitni filter za nerealizirane dobičke 468 od tega: … 481 57 Skupne regulativne prilagoditve dodatnega kapitala 58 Dodatni kapital 59 Skupni kapital (skupni kapital = temeljni kapital + dodatni kapital) 374.222 (3.081) 59a Tveganju prilagojena sredstva v zvezi z zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah in prehodne obravnave ter za katere velja postopna odprava v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 (tj. preostali zneski v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah) od tega: … postavke, ki se ne odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (preostali zneski v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013) (postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, zmanjšane za povezane obveznosti za davek, posredni deleži lastnega navadnega lastniškega temeljnega kapitala itd.) 472, 472(5), 472(8)(b), 472(10)(b), 472(11)(b) od tega: … postavke, ki se ne odbijejo od postavk dodatnega temeljnega kapitala (preostali zneski v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013) (postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. vzajemni navzkrižni deleži v instrumentih dodatnega kapitala, neposredni deleži nepomembnih naložb v kapitalu drugih subjektov finančnega sektorja itd.) 475, 475(2)(b), 475(2)('c), 475(4)(b) Postavke, ki se ne odbijejo od postavk dodatnega kapitala (preostali zneski v skladu z Uredbo (EU) št. 575/ 2013) (postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. posredni deleži v lastnih instrumentih dodatnega kapitala, posredni deleži nepomembnih naložb v kapitalu drugih subjektov finančnega sektorja, neposredni deleži pomembnih naložb v kapitalu drugih subjektov finančnega sektorja itd.) 477, 477(2)(b), 477(2)('c), 477(4)(b) 60 Skupna tveganju prilagojena sredstva 1.101.314 Kapitalski količniki in blažilniki 61 Navaden lastniški temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 33,98% 92(2)(a), 465 (0,28%) 62 Temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 33,98% 92(2)(b), 465 (0,28%) 63 Skupni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 33,98% 92(2)('c) (0,28%) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 ('C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 64 Zahteva po posamezni instituciji lastnemu blažilniku (zahteva o navadnem lastniškem temeljnem kapitalu v skladu s členom 92(1)(a), skupaj z zahevami po varovalnih kapitalskih blažilnikih in proticikličnih blažilnikih, blažilnikom sistemskih tveganj in blažilnikom za sistemsko pomembne institucije (blažilnik za DSPI ali GSPI), ki so izraženi kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 0,635% 128, 129 in 130, (direktiva o kapitalskih zahtevah) 0,5% 65 od tega: zahteva po varovalnem kapitalskem blažilniku 0,625% 66 od tega: zahteva po proticikličnem blažilniku 0,010% 67 od tega: zahteva po blažilniku sistemskih tveganj 0 0,5% 67a od tega: blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: GSPI) ali druge sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: DSPI) 0 131 (direktiva o kapitalskih zahtevah) 0,5% 68 Navaden lastniški temeljni kapital, ki lahko izpolnjuje zahteve po blažilnikih (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 128 (direktiva o kapitalskih zahtevah) 69 [ni relevantno za zakonodajo EU] 70 [ni relevantno za zakonodajo EU] 71 [ni relevantno za zakonodajo EU] Zneski pod pragi za odbitke (pred tehtanjem tveganja) 72 Neposredni in posredni deleži kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) 6.404 36(1)(h), 45, 46, 472(10) 56('c), 59, 60, 475(4) 66('c), 69, 70, 477(4) 73 Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) 8.413 36(1)(i), 45, 48, 470, 472(11) 74 Prazna množica v EU 75 Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za povezane obveznosti za davek, če so izpolnjeni pogoji iz člena 38(3)) 36(1)('c), 38, 48, 470, 472(5) Veljavne omejitve za vključitev rezervacij v dodatni kapital 76 Popravki zaradi kreditnega tveganja, vključeni v dodatni kapital, v zvezi z izpostavljenostmi, za katere se uporablja standardiziran pristop (pred uporabo zgornje meje) 62 77 Zgornja meja za vključitev popravkov zaradi kreditnega tveganja v dodatni kapital na podlagi standardiziranega pristopa 62 78 Popravki zaradi kreditnega tveganja, vključeni v dodatni kapital, v zvezi z izpostavljenostmi, za katere se uporablja pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pred uporabo zgornje meje) 62 79 Zgornja meja za vključitev popravkov zaradi kreditnega tveganja v dodatni kapital na podlagi pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen 62 Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 ('C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Kapitalski instrumenti, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave (velja le med 1. januarjem 2015 in 1. januarjem 2022) 80 Trenutna zgornja meja za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave 484(3), 486(2) in (5) 81 Znesek, izključen iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi zgornje meje (preseganje zgornje meje po odkupih in zapadlostih) 484(3), 486(2) in (5) 82 Trenutna zgornja meja za instrumente dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave 484(4), 486(3) in (5) 83 Znesek, izključen iz dodatnega temeljnega kapitala zaradi zgornje meje (preseganje zgornje meje po odkupih in zapadlostih) 484(4), 486(3) in (5) 84 Trenutna zgornja meja za instrumente dodatnega kapitala, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave 484(5), 486(4) in (5) 85 Znesek, izključen iz dodatnega kapitala zaradi zgornje meje (preseganje zgornje meje po odkupih in zapadlostih) 484(5), 486(4) in (5) 1.6 Geografska porazdelitev kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izračun proticikličnih kapitalskih blažilnikov – razčlenitev po državah (440. (1) a člen Uredbe CRR) Splošne kreditne izpostavljenosti Kapitalske zahteve (110) Uteži kapitalske zahteve (120) Stopnja proticikličnega kapitalskega blažilnika (010) Vrednost izpostavljenosti za standardizirani pristop (SA) (070) Od tega: splošne kreditne izpostavljenosti (100) Skupaj Oznaka države SI 605.747 49.892 49.892 0,89 0,0% BE 9 1 1 0,00 0,0% HR 17.154 1.447 1.447 0,03 0,0% NL 22.984 1.839 1.839 0,03 0,0% FR 3.526 282 282 0,01 0,0% BA 246 26 26 0,00 0,0% AT 2.629 210 210 0,00 0,0% DE 4 0 0 0,00 0,0% GB 9 1 1 0,00 0,0% IT 1 0 0 0,00 0,0% RS 4.799 488 488 0,01 0,0% TR 1.681 6 6 0,00 0,0% ME 867 10 10 0,00 0,0% MD 210 0 0 0,00 0,0% CK 18.404 704 704 0,01 0,0% IE 3.645 292 292 0,01 0,0% US 5.243 419 419 0,01 0,0% HU 1 0 0 0,00 0,0% NO 4.461 357 357 0,01 1,5% Skupaj 691.620 55.973 55.973 1,00 V tabeli so vključene izpostavljenosti po posameznih državah, ustrezne za izračun proticikličnih kapitalskih blažilnikov, to so izpostavljenosti po posameznih kategorijah izpostavljenosti, ki so opredeljene v členu 112 Uredbe CRR, razen kategorij izpostavljenosti iz točk (a) do (f) navedenega člena. Banka za izračun vrednosti izpostavljenosti uporablja standardiziran pristop. Bančna skupina SID banka nima niti izpostavljenosti, vključenih v trgovalno knjigo, niti izpostavljenosti v listinjenju. 1.7 Znesek posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika (440. (1) b člen Uredbe CRR) 010 Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem 1.101.314 020 Stopnja posamezni instituciji lastnega proticikličnega blažilnika 0,01% 030 Zahteva za posamezni instituciji lasten proticiklični blažilnik 105 1.8 Skupni znesek izpostavljenosti po računovodskih pobotih in brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj ter povprečni znesek izpostavljenosti, razčlenjen po kategorijah izpostavljenosti (442. c člen Uredbe CRR) Kategorija izpostavljenosti Stanje 31.12.2016 Povprečje 2016 Stanje 31.12.2015 Povprečje 2015 Enote centralne ravni držav in centralne banke 689.422 685.615 703.444 642.034 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 36.466 38.586 39.722 38.697 Osebe javnega sektorja 26.496 37.745 39.205 34.644 Multilateralne razvojne banke 0 2.718 13.592 13.616 Mednarodne organizacije 0 0 0 4.900 Institucije 1.145.000 1.434.298 1.875.566 1.960.338 Podjetja 564.188 531.242 476.419 433.993 Neplačane izpostavljenosti 94.110 202.842 173.993 210.888 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 0 426 197 374 Krite obveznice 0 0 0 2.065 Lastniški instrumenti 32.649 31.943 29.029 17.372 Ostalo 6.298 6.807 7.071 7.363 Skupaj 2.594.629 2.972.223 3.358.238 3.366.284 1.9 Porazdelitev izpostavljenosti po pomembnih geografskih področjih, razčlenjenih na kategorije izpostavljenosti (442. d člen Uredbe CRR) 2016 Kategorija izpostavljenosti Slovenija Druge članice EU JV Evropa (brez članic EU) Druge države Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 467.447 210.186 3.729 8.060 689.422 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 36.466 0 0 0 36.466 Osebe javnega sektorja 26.496 0 0 0 26.496 Institucije 1.044.918 94.707 1.573 3.803 1.145.000 Podjetja 517.907 33.277 3.316 9.688 564.188 Neplačane izpostavljenosti 73.574 16.049 4.278 210 94.110 Lastniški instrumenti 14.244 18.404 0 0 32.649 Ostalo 5.646 635 0 16 6.298 Skupaj 2.186.698 373.259 12.896 21.777 2.594.629 2015 Kategorija izpostavljenosti Slovenija Druge članice EU JV Evropa (brez članic EU) Druge države Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 466.910 224.754 526 11.254 703.444 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 39.504 218 0 0 39.722 Osebe javnega sektorja 38.247 958 0 0 39.205 Multilateralne razvojne banke 0 13.592 0 0 13.592 Institucije 1.282.405 583.101 4.104 5.955 1.875.566 Podjetja 391.503 57.574 17.879 9.464 476.419 Neplačane izpostavljenosti 124.251 31.232 18.236 275 173.993 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 197 0 0 0 197 Lastniški instrumenti 11.032 17.997 0 0 29.029 Ostalo 6.213 837 4 18 7.071 Skupaj 2.360.261 930.262 40.750 26.966 3.358.238 1.10 Porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo, razčlenjenih na kategorije izpostavljenosti (442. e člen Uredbe CRR) 2016 Kategorija izpostavljenosti Finančne in zavarovalniške dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti Predelo-valne dejavnosti Oskrba z električno energijo, plinom in paro Promet in skladiščenje Drugo Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 145.393 544.029 0 0 0 0 689.422 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 36.466 0 0 0 0 36.466 Osebe javnega sektorja 14.064 9.842 0 0 0 2.590 26.496 Institucije 1.145.000 0 0 0 0 0 1.145.000 Podjetja 29.591 0 172.982 137.625 83.590 140.400 564.188 Neplačane izpostavljenosti 9.433 232 26.395 0 9.596 48.453 94.110 Lastniški instrumenti 26.817 0 0 0 5.832 0 32.649 Ostalo 5.363 5 0 0 0 929 6.298 Skupaj 1.375.661 590.575 199.378 137.625 99.018 192.372 2.594.629 2015 Kategorija izpostavljenosti Finančne in zavaroval-niške dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti Predelo-valne dejavnosti Trgovina; vzdrževa-nje in popravila motornih vozil Oskrba z električno energijo, plinom in paro Drugo Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 13.224 690.220 0 0 0 0 703.444 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 39.722 0 0 0 0 39.722 Osebe javnega sektorja 14.877 24.262 0 0 0 65 39.205 Multilateralne razvojne banke 13.592 0 0 0 0 0 13.592 Institucije 1.875.566 0 0 0 0 0 1.875.566 Podjetja 25.450 0 161.510 61.024 128.291 100.144 476.419 Neplačane izpostavljenosti 44.385 319 48.081 46.917 0 34.292 173.993 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 0 0 0 0 0 197 197 Lastniški instrumenti 26.410 0 0 0 0 2.619 29.029 Ostalo 271 26 0 15 0 6.760 7.071 Skupaj 2.013.774 754.548 209.591 107.956 128.291 144.078 3.358.238 1.11 Razčlenitev vseh kategorij izpostavljenosti po preostali zapadlosti (442. f člen Uredbe CRR) 2016 Kategorija izpostavljenosti Na vpogled Do 1 leta od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 146.406 142.660 267.711 132.645 689.422 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 0 1.084 35.382 36.466 Osebe javnega sektorja 0 0 16.655 9.842 26.496 Institucije 2.647 442.238 205.005 495.110 1.145.000 Podjetja 109 36.320 196.059 331.701 564.188 Neplačane izpostavljenosti 6.096 1.525 79.431 7.058 94.110 Lastniški instrumenti 32.649 0 0 0 32.649 Ostalo 6.229 68 0 0 6.298 Skupaj 194.136 622.811 765.944 1.011.738 2.594.629 2015 Kategorija izpostavljenosti Na vpogled Do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 19.135 222.192 262.500 199.617 703.444 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 4 219 655 38.844 39.722 Osebe javnega sektorja 0 1.979 13.908 23.317 39.205 Multilateralne razvojne banke 0 0 13.592 0 13.592 Institucije 3.994 757.004 505.589 608.978 1.875.566 Podjetja 1.765 47.533 186.168 240.953 476.419 Neplačane izpostavljenosti 18.545 41.829 59.109 54.511 173.993 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 197 0 0 0 197 Lastniški instrumenti 29.029 0 0 0 29.029 Ostalo 6.976 64 31 0 7.071 Skupaj 79.644 1.070.821 1.041.553 1.166.220 3.358.238 1.12 Glede na pomembno gospodarsko panogo znesek zapadlih in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij (442. g člen Uredbe CRR) 2016 2015 Dejavnost Znesek oslabljenih izpostavljenosti Oslabitve in rezervacije za oslabljene izpostavljenosti Znesek zapadlih izpostavljenosti Znesek oslabljenih izpostavljenosti Oslabitve in rezervacije za oslabljene izpostavljenosti Znesek zapadlih izpostavljenosti Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1.045.889 (26.205) 11.082 1.855.910 (23.014) 11.080 Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 55.947 (1.346) 55 77.196 (3.201) 77 Predelovalne dejavnosti 274.269 (85.990) 11.458 297.995 (98.735) 10.773 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 116.767 (56.511) 20.318 147.896 (42.852) 21.744 Oskrba z električno energijo, plinom in paro 134.397 (3.727) 106 133.453 (5.162) 106 Drugo 238.080 (60.775) 30.977 203.337 (80.918) 65.427 Skupaj 1.865.348 (234.554) 73.996 2.715.787 (253.882) 109.207 1.13 Znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij za pomembna geografska območja (442. h člen Uredbe CRR) 2016 2015 Znesek oslabljenih izpostavljenosti Oslabitve in rezervacije za oslabljene izpostavljenosti Znesek zapadlih izpostavljenosti Znesek oslabljenih izpostavljenosti Oslabitve in rezervacije za oslabljene izpostavljenosti Znesek zapadlih izpostavljenosti Slovenija 1.708.413 (183.784) 35.109 2.044.288 (188.612) 54.775 Druge članice EU 106.195 (16.713) 11.225 567.239 (13.898) 12.819 JV Evropa (brez članic EU) 38.621 (34.011) 27.662 88.628 (50.677) 41.613 Druge države 12.119 (46) 0 15.632 (695) 0 Skupaj 1.865.348 (234.554) 73.996 2.715.787 (253.882) 109.207 1.14 Prikaz sprememb posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za oslabljene izpostavljenosti (442. i člen Uredbe CRR) 2016 2015 Oslabitve Rezervacije Skupaj Oslabitve Rezervacije Skupaj Stanje 1.1. 250.652 3.230 253.882 251.749 3.530 255.279 Povečanje 69.259 20.743 90.002 72.828 6.928 79.756 Zmanjšanje -85.816 -23.514 -109.330 -73.925 -7.228 -81.153 Skupaj 234.095 459 234.554 250.652 3.230 253.882 1.15 Obremenjena in neobremenjena sredstva (443. člen Uredbe CRR) Obremenjena sredstva Neobremenjena sredstva 2016 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Denarna sredstva in stanja na računih pri centralni banki 0 0 148.391 148.391 Lastniški instrumenti 0 0 12.236 12.236 Dolžniški vrednostni papirji 10.100 10.100 755.340 755.340 Krediti in terjatve 4.900 4.904 1.606.299 1.609.729 Druga sredstva 0 0 16.574 16.574 Skupaj sredstva 15.000 15.004 2.538.840 2.542.271 Obremenjena sredstva Neobremenjena sredstva 2015 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Denarna sredstva in stanja na računih pri centralni banki 0 0 15.886 15.886 Lastniški instrumenti 0 0 8.617 8.617 Dolžniški vrednostni papirji 31.234 31.234 898.754 898.754 Krediti in terjatve 8.719 9.089 2.235.387 2.330.221 Druga sredstva 0 0 36.221 36.221 Skupaj sredstva 39.953 40.323 3.194.865 3.289.698 1.16 Vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinkov zmanjšanja kreditnega tveganja, povezanih z vsako stopnjo kreditne kakovosti (444. e člen Uredbe CRR) 2016 2015 Stopnja kreditne kakovosti - MEIP Vrednost izpostavljenosti Vrednost izpostavljenosti po upoštevanju zavarovanj Vrednost izpostavljenosti Vrednost izpostavljenosti po upoštevanju zavarovanj 0 2.706.550 2.713.387 3.418.517 3.437.691 3 26.055 26.055 13.951 13.951 4 1.685 80 3.549 281 5 37.694 37.694 72.742 71.677 6 42.686 42.088 59.709 58.569 7 14.514 9.880 43.652 29.951 Skupaj 2.829.184 2.829.184 3.612.120 3.612.120 1.17 Naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo (447. člen Uredbe CRR) 31.12.2016 31.12.2015 Knjigovodska vrednost 12.236 8.616 Presežek iz prevrednotenja 3.292 445 Realizirani dobički 2.539 0 Lastniški vrednostni papirji v višini 5.832 tisoč EUR so bili pridobljeni s konverzijo bančnih terjatev, 6.404 tisoč EUR pa se nanaša na naložbe v delnice EIF. Vsi ti vrednostni papirji so opredeljeni kot finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ne kotirajo na borzi in so v knjigovodskih evidencah izkazani po pošteni vrednosti. Realizirani dobički v letu 2016 se nanašajo na dobiček pri prodaji delnic, ki jih je banka pridobila v prejšnjih letih s konverzijo bančnih terjatev. 1.18 Finančni vzvod (451. člen Uredbe CRR) Povzetek uskladitve računovodskih sredstev in mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda 31.12.2016 S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev 1 Vsa sredstva in zunajbilančne izpostavljenosti glede na objavljene računovodske izkaze 2.660.329 2.660.329 2 Prilagoditev za subjekte, ki so konsolidirani za računovodske namene, vendar niso vključeni v obseg regulativne konsolidacije (55.853) (55.853) 4 Prilagoditev za izvedene finančne instrumente (148) (148) 5 Prilagoditev za posle financiranja vrednostnih papirjev 0 0 6 Prilagoditev za zunajbilančne postavke (tj. konverzija v kreditne nadomestitvene vrednosti zunajbilančnih izpostavljenosti) (6.332) (6.332) 7 Druge prilagoditve (22.405) (12.150) 8 Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda 2.575.591 2.585.846 Količnik finančnega vzvoda – usklajeno razkritje 31.12.2016 S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev Bilančne izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev 1 Bilančne postavke (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev, vendar vključno z zavarovanji s premoženjem) 2.553.032 2.553.032 2 (Zneski sredstev, ki se odbijejo pri določanju temeljnega kapitala) (13.165) (2.911) 3 Skupni znesek bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev) (vsota vrstic 1 in 2) 2.539.867 2.550.122 Izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov 4 Nadomestitveni stroški, povezani z vsemi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti (tj. brez gibljivega kritja v obliki denarnih sredstev) 0 0 5 Pribitki za potencialno prihodnjo izpostavljenost, povezani z vsemi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti (metoda tekoče izpostavljenosti) 0 0 EU-5a Izpostavljenost, določena na podlagi metode originalne izpostavljenosti 148 148 6 Razveljavitev zmanjšanja zavarovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, kadar se to odbije od sredstev v bilanci stanja v skladu z veljavnim računovodskim okvirom 0 0 7 (Odbitki terjatev za gibljivo kritje v obliki denarnih sredstev, ki je zagotovljeno v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti) 0 0 8 (Izključen del trgovalnih izpostavljenosti, za katere je izveden kliring prek CNS) 0 0 9 Prilagojeni efektivni hipotetični znesek, ki se nanaša na prodane kreditne izvedene finančne instrumente 0 0 10 (Prilagojene efektivne hipotetične razlike in zmanjšanje pribitkov za prodane kreditne izvedene finančne instrumente) 0 0 11 Skupni znesek izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov (vsota vrstic od 4 do 10) 148 148 16 Skupni znesek izpostavljenosti iz poslov financiranja vrednostnih papirjev (vsota vrstic od 12 do 15a) 0 0 Druge zunajbilančne izpostavljenosti 17 Zunajbilančne izpostavljenosti pri bruto hipotetičnem znesku 41.908 41.908 18 (Prilagoditev za konverzijo v kreditne nadomestitvene vrednosti) (6.332) (6.332) 19 Druge izpostavljenosti za zunajbilančne postavke (vsota vrstic 17 in 18) 35.576 35.576 (Izpostavljenosti, izvzete v skladu s členom 429(7) in (14) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti)) EU-19a (Izpostavljenosti znotraj skupine (na posamični podlagi), izvzete v skladu s členom 429(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti) 0 0 EU-19b (Izpostavljenosti, izvzete v skladu s členom 429(14) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti)) 0 0 31.12.2016 S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev Kapital in mera skupne izpostavljenosti 20 Temeljni kapital 374.222 383.624 21 Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda (3+11+19) 2.575.591 2.585.846 Količnik finančnega vzvoda 22 Količnik finančnega vzvoda 14,53% 14,84% Izbira prehodnih ureditev in znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje EU-23 Izbira prehodne ureditve za opredelitev mere kapitala S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev EU-24 Znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje, v skladu s členom 429(11) Uredbe (EU) št. 575/2013. n.r. n.r. Razdelitev bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvzetih izpostavljenosti) 31.12.2016 S prehodnimi ureditvami Brez prehodnih ureditev EU-1 Skupni znesek bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvzetih izpostavljenosti, od katerih: 2.553.032 2.553.032 EU-2 Izpostavljenosti v trgovalni knjigi 0 0 EU-3 Izpostavljenosti v netrgovalni knjigi, od katerih: 2.553.032 2.553.032 EU-4 Krite obveznice 0 0 EU-5 Izpostavljenosti, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države 698.687 698.687 EU-6 Izpostavljenosti do enot regionalne ravni držav, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij in subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države 62.963 62.963 EU-7 Institucije 1.120.656 1.120.656 EU-8 Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine 0 0 EU-9 Izpostavljenosti na drobno 0 0 EU-10 Izpostavljenosti do podjetij 550.307 550.307 EU-11 Neplačane izpostavljenosti 93.487 93.487 EU-12 Druge izpostavljenosti (npr. lastniški kapital, listinjenje in druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti) 26.932 26.932 Pri izračunu količnika finančnega vzvoda je upoštevan ustrezen znesek glede na določbe 429. člena Uredbe CRR prilagojenih bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti ter znesek temeljnega kapitala na dan 31. 12. 2016. Skupina za izračun upošteva stanja na dan četrtletnega poročanja. Količnik finančnega vzvoda za bančno Skupino SID banka na dan 31. 12. 2016 znaša 14,5 odstotka in znatno presega okvirno minimalno vrednost v višini 3 odstotkov, ki jo je določil Baselski odbor. Banka količnik finančnega vzvoda spremlja v okviru profila tveganosti banke, kjer ima za ocenjevanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda vzpostavljeno interno lestvico. Skladno z ZSIRB Republika Slovenija jamči za obveznosti SID banke. Iz navedenih razlogov SID banka na dan 31. 12. 2016 v okviru notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala ni oblikovala interne kapitalske potrebe za tveganje prevelikega finančnega vzvoda. 1.19 Uporaba tehnik za zmanjševanje kreditnih tveganj (453. člen Uredbe CRR) Bančna skupina SID banka kot primerne dajalce osebnih kreditnih zavarovanj upošteva enote centralne ravni držav in centralne banke, enote regionalne ali lokalne ravni držav, osebe javnega sektorja, multilateralne razvojne banke, mednarodne organizacije ter pravne osebe z visoko bonitetno oceno (stopnja kreditne kvalitete znaša najmanj 2 v skladu z metodologijo ECAI). Skupna vrednost izpostavljenosti po kategorijah, ki je zavarovana z osebnimi jamstvi ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti Kategorija izpostavljenosti 2016 2015 Osebe javnega sektorja 0 969 Institucije 5.705 21.826 Podjetja 3.134 15.325 Zapadle postavke 426 415 Skupaj 9.265 38.536 V zgornji tabeli so upoštevane samo izpostavljenosti, zavarovane z zavarovanji, ki jih banka upošteva pri izračunu kapitalskih zahtev za kreditna tveganja. Bančna skupina SID banka za zmanjšanje kreditnega tveganja ne uporablja kreditnih izvedenih finančnih instrumentov. Seznam vseh zahtevanih razkritij, kot jih predpisuje Del 8 Uredbe EU 575/2013 Člen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje Stran 435 Politika in cilji upravljanja s tveganji 1. Cilji in politike tveganj (a) strategije in procesi za upravljanje tveganj POSL 4 31 - 34 RAČ 3 124 - 127 (b) struktura in organizacija ustrezne funkcije za upravljanje tveganj, vključno z informacijami o njeni hierarhiji in statusu, ali druge ustrezne ureditve POSL 4 31 - 34 RAČ 3 124 (c) obseg in narava poročanja o tveganjih in sistemih merjenja POSL 4 31 - 34 RAČ 3, 3.1, 3.2, 3.3, 3.4, 3.5, 3.6 124 - 130 140 - 143 147 - 149 150 - 153 (d) politike za varovanje pred tveganjem in njegovo zmanjševanje ter strategije in procesi za spremljanje stalne učinkovitosti varovanja pred tveganji in zmanjševanja tveganj RAČ 2.3.12 91 - 92 RAČ 3.3 143-144 (e) izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditev upravljanja tveganj institucije, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu in strategiji institucije POSL 5 35 (f) strnjena izjava upravljalnega organa o tveganju, v kateri je kratko in jedrnato opisan celoten profil tveganosti institucije, povezan s poslovno strategijo RAČ 4 159 - 161 2. Informacije glede ureditve upravljanja (a) število direktorskih mest, ki jih zasedajo člani upravljalnega organa OST 1.1 166 (b) politika zaposlovanja za izbor članov upravljalnega organa ter njihovo dejansko znanje, veščine in izkušnje POSL 3.2 25 – 28 (c) politika glede raznolikosti pri izboru članov upravljalnega organa, splošna in konkretna cilji te politike ter v kolikšni meri so bili doseženi POSL 3.2 25 - 28 (d) ali je institucija ustanovila ločen odbor za tveganja ali ne ter kolikokrat se je odbor za tveganja sestal RAČ 3 126 (e) opis toka informacij glede tveganj do upravljalnega organa. RAČ 3 125 - 127 POSL 4 31 - 34 436 Področje uporabe OST 1.2 166 (a) ime institucije, za katero veljajo zahteve te uredbe (b) pregled razlik v podlagi konsolidacije za računovodske in bonitetne namene, s kratkim opisom zadevnih subjektov in obrazložitvijo, ali so: polno konsolidirane, sorazmerno konsolidirane, odbite od kapitala, niti konsolidirane niti odbite (c) vse trenutne ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in podrejenimi družbami (d) zbirni znesek, za katerega je dejanski kapital nižji od zahtevanega v vseh podrejenih družbah, ki niso vključene v konsolidacijo, in ime ali imena teh podrejenih družb (e) po potrebi okoliščine za uporabo določb členov 7 in 9. N.R. - 437 Kapital (a) celovita uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter filtrov in odbitkov v skladu s členi 32 do 35, 36, 56, 66 ter 79, ki se nanašajo na kapital institucije, z bilanco stanja v revidiranih finančnih izkazih institucije OST 1.3 169 (b) opis glavnih značilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega kapitala, ki jih izda institucija OST 1.4 170 (c) vsa določila in pogoji za vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega kapitala ter instrumente dodatnega kapitala OST 1.4 170 (d) ločeno razkritje narave in zneskov: OST 1.5 171 (i) vsakega bonitetnega filtra, ki se uporablja v skladu s členi 32 do 35 Člen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje Stran (ii) vsakega odbitka v skladu s členi 36, 56 in 66 (iii) postavk, ki niso odbite v skladu s členi 47, 48, 56, 66 in 79 (e) opis vseh omejitev, ki se uporabljajo za izračun kapitala v skladu s to uredbo, ter instrumentov, bonitetnih filtrov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve OST 1.4 170 (f) kadar institucije razkrijejo kapitalske količnike, izračunane z uporabo sestavin kapitala, določenih na drugačni osnovi kot v tej uredbi, celovito obrazložitev osnove, na kateri so izračunani ti kapitalski količniki N.R. - 438 Kapitalske zahteve (a) povzetek pristopa institucije k ocenjevanju ustreznosti njenega notranjega kapitala za podporo obstoječih in prihodnjih dejavnosti POSL 4 31 - 34 RAČ 3, 3.6 124 - 127, 152 - 153 (b) na zahtevo zadevnega pristojnega organa rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala institucije, vključno s sestavo pribitkov iz zahtev po dodatnem kapitalu, na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja iz točke (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU N.R. - (c) za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 2, naslova II, dela 3, 8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti iz člena 112 (= po SA kategorijah) RAČ 3.6 152 (d) za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 3, naslova II, dela 3,8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti, določeno v členu 147; Institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členom 153(5) ali 155(2) razkrijejo izpostavljenosti, razvrščene v vsako kategorijo iz razpredelnice 1 v členu 153(5) ali dodeljene vsaki uteži tveganja iz člena 155(2). N.R. - (e) kapitalske zahteve, izračunane v skladu s točkama (b) in (c) člena 92(3); (1) pozicijsko tveganje; (2) velike izpostavljenosti, ki presegajo omejitve iz členov 395 do 401, če je instituciji dovoljeno preseganje teh omejitev; (3) valutno tveganje; (4) tveganje poravnave; (5) tveganje spremembe cen blaga RAČ 3.6 152 (f) kapitalske zahteve, izračunane v skladu s poglavji 2, 3 in 4, naslova III, dela 3 in ločeno razkrite RAČ 3.6 152 439 Izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke RAČ 3.1 127 - 139 (a) obrazložitev uporabljene metodologije za določanje notranjega kapitala in kreditnih limitov za kreditne izpostavljenosti do nasprotne stranke (b) obrazložitev politik za zagotavljanje zavarovanja s premoženjem in ustvarjanja kreditnih rezerv (c) obrazložitev politik v zvezi z izpostavljenostmi tveganju neugodnih gibanj (d) obrazložitev glede vpliva obsega zavarovanja s premoženjem, ki bi ga morala institucija zagotoviti v primeru znižanja ocene bonitetne ocene (e) bruto pozitivna poštena vrednost pogodb, učinki pobota, pobotane tekoče kreditne izpostavljenosti, prejeto zavarovanje s premoženjem in neto kreditno izpostavljenost iz naslova izvedenih finančnih instrumentov. Neto kreditna izpostavljenost iz naslova izvedenih finančnih instrumentov je kreditna izpostavljenost pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, po upoštevanju učinkov iz pravno izvršljivih pogodb o pobotu in dogovorov o zavarovanju s premoženjem (f) mere vrednosti izpostavljenosti po metodah, določenih v oddelkih 3 do 6 poglavja 6, naslova II, dela 3, odvisno od uporabljene metode (g) hipotetično vrednost varovanja v obliki kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in porazdelitev tekoče kreditne izpostavljenosti po vrstah kreditne izpostavljenosti (h) hipotetični zneski poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ločeno glede na uporabo za lastni kreditni portfelj institucije in za njene posredniške dejavnosti, vključno s porazdelitvijo uporabljenih produktov kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, dodatno razčlenjenih glede nakupljeno in prodano zavarovanje znotraj posamezne skupine produktov (i) ocena vrednosti ., če je institucija dobila dovoljenje pristojnih organov za oceno vrednosti .. Člen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje Stran 440 Kapitalski blažilniki RAČ 3.6 153 (a) geografska porazdelitev kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izračun proticikličnih kapitalskih blažilnikov OST 1.6 179 (b) znesek posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika OST 1.7 179 441 GSPI blažilniki N.R. - 442 Popravki zaradi kreditnega tveganja (a) opredelitev “zapadlosti” in “oslabljenosti” za računovodske namene RAČ 2.3.11, 87 – 91 3.1 131 (b) opis pristopov in metod, sprejetih za določanje posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja RAČ 2.3.11, 87 - 91 3.1 126 - 141 (c) skupni znesek izpostavljenosti po računovodskih pobotih in brez upoštevanja učinkov iz naslova zmanjšanja kreditnega tveganja ter povprečni znesek izpostavljenosti skozi obdobje, razčlenjen na različne vrste kategorij izpostavljenosti OST 1.8 180 (d) geografska porazdelitev izpostavljenosti, razčlenjenih v pomembna območja po pomembnih kategorijah izpostavljenosti, in po potrebi tudi dodatne podrobnosti OST 1.9 180 (e) porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo ali vrsto nasprotne stranke, razčlenjenih po kategorijah izpostavljenosti, vključno s prikazom izpostavljenosti do MSP, ter po potrebi dodatne podrobnosti OST 1.10 181 (f) razčlenitev vseh izpostavljenosti po preostali zapadlosti, razčlenjenih glede na kategorije izpostavljenosti, ter po potrebi dodatne podrobnosti OST 1.11 182 (g) glede na pomembno gospodarsko panogo ali vrsto nasprotne stranke, znesek: OST 1.12 182 - oslabljenih izpostavljenosti in zapadlih izpostavljenosti, navedenih ločeno, - posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja - oblikovanih posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v obdobju poročanja (h) znesek oslabljenih izpostavljenosti in zapadlih izpostavljenosti, navedenih ločeno in razčlenjenih glede na pomembna geografska območja, če je to praktično izvedljivo, vključno z zneski posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v zvezi z vsakim geografskim območjem OST 1.13 183 (i) prikaz sprememb posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za oslabljene izpostavljenosti, navedenih ločeno: RAČ OST 2.4 1.14 102 - 110 183 - opis vrste posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja - začetna stanja - znesek popravkov zaradi kreditnega tveganja v obdobju poročanja - znesek ocenjenih bodočih izgub od izpostavljenosti v obdobju poročanja, morebitne druge popravke, vključno s popravki iz naslova sprememb v menjalnih tečajih, poslovnih združitev, nakupov in prodaj podrejenih družb ter prenose med popravki zaradi kreditnega tveganja - končna stanja. 443 Neobremenjena sredstva OST 1.15 183 444 Uporaba ECAI (a) firme imenovanih ECAI in ECA ter razloge za morebitne spremembe RAČ 3.6 150 (b) kategorije izpostavljenosti, za katere se uporablja posamezna ECAI ali ECA N.R. - (c) opis procesa določanja uteži tveganja za izpostavljenosti, ki niso vključene v trgovalno knjigo, na podlagi bonitetnih ocen izdajatelja in izdaje RAČ 3.6 150 (d) vzporeditev zunanje bonitetne ocene vsake imenovane ECAI ali ECA s stopnjami kreditne kakovosti, predpisanimi v poglavju 2, naslova II, dela 3, ob upoštevanju, da te informacije ni treba razkriti, če je institucija usklajena s standardno shemo vzporeditve, ki jo objavi EBA N.R. - (e) vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinkov zmanjšanja kreditnega tveganja, povezanih z vsako stopnjo kreditne kakovosti, predpisane v poglavju 2, naslova II, dela 3, kakor tudi vrednosti odbitkov od kapitala. OST 1.16 184 445 Izpostavljenost tržnemu tveganju RAČ 3.6 150 446 Operativno tveganje RAČ 3.5, 3.6 149 - 150 Člen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje Stran 447 Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vključeni v trgovalno knjigo RAČ OST 2.3.11, 2.4.2 1.17 87 - 91 102 - 103 185 (a) razlikovanje med izpostavljenostmi glede na njihove namene, vključno z razlogi v zvezi s kapitalskimi dobički in strateškimi razlogi, ter pregled uporabljenih računovodskih tehnik in metodologij vrednotenja, vključno s ključnimi predpostavkami in praksami, ki vplivajo na vrednotenje, ter kakršnimikoli pomembnimi spremembami teh praks (b) vrednost v bilanci stanja, poštena vrednost in za tiste, s katerimi se trguje na borzi, primerjava s tržno ceno, če se ta pomembno razlikuje od poštene vrednosti (c) vrste, naravo in zneske izpostavljenosti, s katerimi se trguje na borzi, izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov nejavnih družb v dovolj razpršenih portfeljih in druga izpostavljenost (d) kumulativno realizirani dobički ali izgube, ki izhajajo iz prodaj in likvidacij v zadevnem obdobju (e) skupni znesek nerealiziranih dobičkov ali izgub, skupni znesek latentnih dobičkov ali izgub iz prevrednotenja in kateregakoli od teh zneskov, ki je vključen v temeljni ali dodatni kapital. 448 Izpostavljenost obrestnemu tveganju pri postavkah, ki niso vključene v trgovalno knjigo RAČ 3.3 143 - 147 (a) narava tveganja obrestne mere in ključne predpostavke (vključno s predpostavkami o predčasnih odplačilih kreditov in gibanju nezapadlih vlog) ter pogostostjo merjenja obrestnega tveganja (b) spremembe v donosih, ekonomska vrednost ali drugo ustrezno merilo, ki ga uporablja vodstvo v primeru naglega zvišanja ali znižanja obrestne mere v skladu z metodo vodstva za merjenje obrestnega tveganja, razčlenjene glede na valuto. 449 Listinjenje N.R. - 450 Politika prejemkov RAČ 2.6.3 119 Za kategorije zaposlenih, katerih dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganja: (a) informacije o procesu odločanja, ki se uporablja pri določanju politike prejemkov, in število sestankov, ki jih je v poslovnem letu opravil glavni organ za nadzor prejemkov, vključno z, če je to primerno, informacijami o sestavi in pooblastilih komisije za prejemke, zunanjem svetovalcu, katerega storitve so se uporabljale pri določanju politike prejemkov, in vlogo relevantnih zainteresiranih strani (b) informacije o povezavi med plačilom in uspešnostjo (c) najpomembnejše značilnosti zasnove sistema prejemkov, vključno z informacijami o merilih, uporabljenih za merjenje uspešnosti in prilagoditev zaradi tveganja, politiki odloga in merilih za dodelitev pravice do izplačila (d) razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki, določeno v skladu s členom 94(1)(g) Direktive 36/2013. (e) informacije o merilih uspešnosti, na katerih temelji pravica do delnic, opcij ali variabilnih sestavin prejemkov (f) glavni parametri in utemeljitev za vsako shemo variabilnih sestavin in druge nedenarne ugodnosti (g) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene po področju poslovanja (h) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene glede na višje vodstvo in zaposlene, katerih dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganosti institucije, pri čemer je navedeno naslednje: (i) zneski prejemkov za finančno leto, razdeljeni na fiksne in variabilne prejemke, in število upravičencev (ii) zneski in oblika variabilnih prejemkov, ločeno na gotovino, delnice, z delnicami povezane instrumente ter druge vrste teh prejemkov (iii) zneski neporavnanih odloženih prejemkov, ločeno na del z in del brez dodeljene pravice do izplačila (iv) zneski odloženih prejemkov, dodeljeni v finančnem letu, izplačani in zmanjšani s prilagoditvijo glede na uspešnost Člen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje Stran (v) novi pogodbeno vnaprej dogovorjeni variabilni prejemki in odpravnine v finančnem letu, in število upravičencev do teh plačil; SL 27. 6. 2013 Uradni list Evropske unije L 176/261 (vi) zneski odpravnin, dodeljenih med finančnim letom, število upravičencev in najvišja takšna dodelitev posamezni osebi (i) število posameznikov, ki se jim izplača 1 milijon EUR ali več na finančno leto, za izplačilo med 1 milijonom EUR in 5 milijoni EUR, razdeljeno na obroke po 500 000 EUR, in za izplačilo 5 milijonov EUR ali več, razdeljeno na obroke po 1 milijon EUR (j) na zahtevo države članice ali pristojnega organa celotni prejemek vsakega člana upravljalnega organa ali višjega vodstva. 451 Finančni vzvod OST 1.18 185 (a) količnik finančnega vzvoda in kako institucija uporablja člen 499(2) in (3) (b) razčlenitev mere skupne izpostavljenosti in usklajenost te mere z zadevnimi informacijami, razkritimi v objavljenih računovodskih izkazih (c) kadar je to ustrezno, znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje, v skladu s členom 429(11) (d) opis procesov, ki se uporabljajo za upravljanje tveganj prekomernega finančnega vzvoda (e) opis dejavnikov, ki so vplivali na količnik finančnega vzvoda v obdobju, na katerega se nanaša razkriti količnik finančnega vzvoda. 452 Uporaba pristopa IRB pri kreditnih tveganjih N.R. - 453 Uporaba tehnik za zmanjševanje kreditnih tveganj (a) politike in procesi za bilančni in zunajbilančni pobot ter navedbo obsega, v katerem se uporablja N.R. - (b) politike in procesi za vrednotenje in upravljanje zavarovanja s premoženjem RAČ 3.1 129 - 133 (c) opis glavnih vrst zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema institucija RAČ 3.1 129 - 133 (d) glavne vrste izdajateljev jamstva in nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih ter njihovo kreditno kakovost OST 1.19 187 (e) informacije o koncentracijah tržnega ali kreditnega tveganja v okviru prevzetega zmanjševanja kreditnega tveganja N.R. - (f) za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, ne zagotavljajo pa lastnih ocen LGD ali konverzijskih faktorjev glede na kategorijo izpostavljenosti, ločeno za vsako kategorijo izpostavljenosti, skupna vrednost izpostavljenosti (po bilančnem ali zunajbilančnem pobotu, če se uporabljata), ki jo krije – po uporabi prilagoditev za nestanovitnost – primerno zavarovanje s finančnim premoženjem in druga primerna zavarovanja s premoženjem N.R. - (g) za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, ločeno za vsako kategorijo izpostavljenosti, skupna izpostavljenost (po bilančnem ali zunajbilančnem pobotu, če se uporabljata), ki je krita z jamstvi ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov ta zahteva velja za vse pristope iz člena 155. OST 1.19 187 454 Uporaba naprednih pristopov za merjenje operativnega tveganja N.R. - 455 Uporaba notranjih modelov za tržna tveganja N.R. - 492 Prehodne določbe za razkritja o kapitalu RAČ OST 3.6 1.4 151 170 (a) narava in učinek posameznih filtrov in odbitkov, ki se uporabljajo v skladu s členi 467 do 470, 474, 476 in 479, na navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital (b) zneski manjšinskih deležev in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter z njimi povezani zadržani dobički in vplačani presežki kapitala, izdani s strani podrejenih družb, ki so zajeti v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital v skladu z oddelkom 4 poglavja 1 (c) učinek posameznih filtrov in odbitkov, ki se uporabljajo v skladu s členom 481 na navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital Člen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje Stran (d) narava in znesek postavk, ki se štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavke temeljnega kapitala in postavke dodatnega kapitala, z uporabo odstopanj, določenih v oddelku 2 poglavja 2 (e) znesek instrumentov, ki se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala z uporabo člena 484 N.R. - POSL: Poslovno poročilo RAČ: Računovodsko poročilo OST: Ostala razkritja N.R.: Ni relevantno 2 Razkritja v skladu s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (20. c člen Sklepa) Država Družba Narava dejavnosti Promet Število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa (v celih številih) Dobiček ali izguba pred obdavčitvijo Davek na dobiček ali izgubo Prejete javne subvencije 2016 Države članice EU Slovenija SID banka, d.d., Ljubljana bančništvo 39.537 147,50 25.317 (3.954) 0 PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., v likvidaciji, Ljubljana faktoring 1.277 18,24 (22.825) 0 0 Hrvaška PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., v likvidaciji, Zagreb faktoring 2.990 27,50 (4.210) 0 0 Tretje države Bosna in Hercegovina PRVI FAKTOR d.o.o., v likvidaciji, Sarajevo faktoring (468) 5,67 (5.283) 0 0 Srbija PRVI FAKTOR - faktoring, d.o.o., Beograd faktoring 239 7,16 (13) (82) 0 2015 Države članice EU Slovenija SID banka, d.d., Ljubljana bančništvo 56.773 143,02 12.668 (2.169) 0 PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., Ljubljana faktoring 3.863 26,79 (359) (249) 0 Hrvaška PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., Zagreb faktoring 6.298 31,41 823 (303) 0 Tretje države Bosna in Hercegovina PRVI FAKTOR d.o.o., Sarajevo faktoring 1.173 14,23 (1.130) 0 0 Srbija PRVI FAKTOR - faktoring, d.o.o., Beograd faktoring 1.624 13,20 (2.322) (208) 0 3 Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije SID banka kot pooblaščena institucija zavaruje v imenu in za račun Republike Slovenije načeloma tiste komercialne in nekomercialne rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje tveganosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. SID banka je kot pooblaščena institucija v imenu in za račun Republike Slovenije izvajala tudi program izravnave obresti za izvozne kredite, ki je s prenosom sredstev rezerv v upravljanju SID banke na Republiko Slovenijo prenehal v februarju 2016. Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije ni vključeno v računovodske izkaze SID banke. Evidentira se na posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje teh poslov. 31.12.2016 Zavarovanje v imenu in za račun Republike Slovenije Sredstva Denarna sredstva strank na transakcijskih računih 2.520 Terjatve iz finančnih instrumentov 130.503 Krediti 17.464 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 113.039 Naložbe v kapital družb 2.871 Druga sredstva 3.936 Skupaj sredstva 139.830 Obveznosti Varnostne rezerve 130.249 Ostale obveznosti 9.581 Skupaj obveznosti 139.830 Evidenčni račun agentskih poslov 489.024 31.12.2015 Zavarovanje v imenu in za račun Republike Slovenije Program izravnave obresti Sredstva Denarna sredstva strank na transakcijskih računih 644 2.292 Terjatve iz finančnih instrumentov 118.877 5.913 Krediti 24.347 0 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 94.530 5.913 Naložbe v kapital družb 5.083 0 Druga sredstva 16.107 Skupaj sredstva 140.711 8.205 Obveznosti Varnostne rezerve 118.043 0 Ostale obveznosti 22.668 8.205 Skupaj obveznosti 140.711 8.205 Evidenčni račun agentskih poslov 519.032 0 Evidenčni račun agentskih poslov pri zavarovanju v imenu in za račun Republike Slovenije predstavlja izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovalnih polic in obljub.