373
Politični pregled.
Domače dežele.
V seji dne 13. t. m. državnega zbora je prišlo na vrsto posvetovanje o ljudskih šolah. Pred razpravo je storil obljubo novoizvoljeni isterski poslanec dr. Laginja
374
in so se prebrale zbornici došle peticije. Dr. Ferjančič je poročal v imenu imunitetnega odseka o prošnji c. kr. mestnega deleg. Praškega sodišča, da bi se smelo ka-žensko postopati proti poslancu Sokolu zarad prestopka § 8. tiskovnega zakona (o kolportaži). Na predlog odseka se ne usliši prošnja sodišča. Tedaj se začne spe-cijalna razprava o predmetu, ki je na dnevnem redu. Prvi govornic je dr. Kraus. Ta polemizuje proti poslancu Kohlerju, ki je zahteval versko šolo. Zagovarja sedanjo ljudsko šolo ter pravi, da je ta šola delo nemškega uma, ter da jo bodo Nemci branili do skrajnosti. Je sicer sem ter tje pomanjkljiva, n. pr. v njej se še vedno mučijo otroci z nepotrebnim učenjem na pamet, tudi poduk na učiteljiščih je še nekoliko pomanjkljiv.
Ali vzroki glede raz vajenosti otrok ne tiče v tem, ker ni šola verska, ampak ker se pokvarijo doma v domači hiši, kjer je odgoja vsled pijančevanja in drugih nemoralnih odnošajev pomanjkljiva. Pri poučevanji vero-nauka se preveč gleda na poučevanje dogmov. Govornik bere neke odlomke iz časopisa „Die Familie", ki je namenjen tudi šolski mladini, v katerih se napada avktori-teta države. Katoličani so razdeljeni danes v dva tabora. V prvem se znajde večina katoličanov, ki hočejo živeti s cerkvijo v miru, a se drže tudi načela : dajte državi kar je državnega; v drugem taboru se nahaja sicer manje število katoličanov, ki so pa nemirni ter se v zadnjem času poslužujejo antisemitizma, da z njegovo pomočjo širijo sovraštvo med veroizpovedanji. Antisemitizem se je začel gojiti uže okolo 1870. leta, ali takrat je bil nekoliko opravičen, kajti naperjen je bil proti velikemu kapitalu, kije žugal podjarmiti vso malo trgovinoin obrt, ali danes se upotrebuje antisemitizem za vse drugačne namene.
Poslanec Kaiser pravi, da ne pride niti na misel mislečemu človeku biti nasprotnikom ljudske šole, kajti prihodnjost je odvisna od telesnega in duševnega razvoja mladine. Vedno rastoča konkurenčna borba zahteva tudi više izomike duha. Zraven razvijanja telesnih in duševnih sil se pa ne sme pozabiti na čustvovanje glede družine, glede splošne vzajemnosti in glede narodnostnega čuta in zavednosti. Govoreč o stroških, katere prizadeva ljudska šola manjšim kmečkim občinam, pravi, da so ravno ti stroški krivi, ako se ljudstvo sem ter tje neprijazno vede proti ljudski šoli, po njegovem mnenji bi se morale ljudske šole vzdržavati iz deželnih sredstev. Gledati bi se moralo na to, da se mladino temeljito izuči v elementarnih predmetih, pouk iz zgodovine in naravoslovja bi se moral, ker je le polovičarsk, odstraniti iz ljudskih šol. Ko je hotel govornik antisemite zagovarjati proti napadom predgovornika, ga je opomnil podpredsednik Chlumecky, da ne spada to k stvari, o kateri se razpravlja, Ker se pa ni hotel ozirati na to opominjanje ter je nadeljeval v tem smislu svoj govor, odvzel mu je predsednik besedo.
Poslanec Radinsky govoreč o razmerah češke šole, katero vzdržuje društvo Komensky v Favoritskem okraji
na Dunaji, pravi, da obsega ta šola 14 razredov ter da jo obiskuje 800 otrok. Pravična je torej zahteva, da bi jo vlada podpirala ter jej podelila pravico javnosti. Govornik je izrazil tudi željo, da bi se nastavil češki pro-povednik v sv. Ane cerkvi.
Za njim je govoril poslanec Klun. Govornik pravi, da je uže vender čas, da se reši vprašanje glede verske šole ter vsakdo, ki mu je pri srci katoliška Avstrija, mora to potrebo vedno ponavljati. Preide potem k ljudskemu šolstvu v Trstu, kjer ondotni magistrat vedno prezira zahteve več tisoč Slovencev v tem pogledu. Ugovarja se sicer od neke strani, da ni v Trstu take šole treba, ker se nahaja v okolici dovelj slovenskih šol, ali kateri pametni človek zamore vender zahtevati, da bi v mestu živeči Slovenci svoje otroke pošiljali v oddaljeno okolico v šolo. Še slabše se godi pa Koroškim Slovencem. Tam obstoji ena sama slovenska šola. V utrakvističnih (dvojezičnih) šolah je pa le malo učiteljev, ki so zmožni slovenščine. Eaaka je tudi pri šolskih nadzornikih. Zato pa ne zadostuje, da gleda učna uprava na to, da se vzgoji na učiteljišči v Celovci zadostno število učiteljev, ki bodo zmožni podučevati v slovenskem jeziku, ona mora tudi za to skrbeti, da bodo imenovani za šolske nadzornike take osebe, ki bodo zamogle opravljati v šolah, v katerih se slovenski podučuje, svoj posel tudi v slovenskem jeziku. Želje slovenskega prebivalstva ua Koroškem glede slovenskega poduka v ljudskih šolah se vedno prezirajo. Občina sv. Jakop v Rožni Dolini tirja uže dolgih 14 let slovenski poduk, ali zastonj, tako se godi tudi mnogim drugim občinam.
Govornik se pritožuje proti takemu postopanji od strani pristojnih oblasti, dočim se drugje drugače postopa, kakor n pr. na Kranjskem, kjer se je odstavil nek šolski nadzornik samo zato, ker se mu je neopravičeno očitalo, da nazaduje v njegovem okraji nemški pou«:.
Proti izjavam poslanca Schwegla, da ni res, da bi Gorenjci zahtevali obnovljenje Kranjske gimnazije ter da bi bilo bolje, da se osnuje v Kranji kaka trgovinska šola, ugovarja posl. Klun odločno ter sklene svoj govor z besedami, da se slovensko ljudstvo ne bode dalo živo pokopati.
Položaj. — Zadnje dni se je mnogo govorilo in pisalo o ministerskih premembah. Tudi o Gautsch-evem izstopu se je govorilo, ali vse te govorice bile so le navadne časnikarske kombinacije. Tudi se je govorilo, da so se sešli minulo nedeljo vsi udje poljskega kluba ter da so se pogovarjali o političnem položaji in na daljnem postopanji kluba, a tudi to je bilo izmišljeno.
Poljski klub je imel sicer sejo, a v njej se je posvetovalo o Plenerjevem predlogu glede olajšanja pri-dobninskega davka v nižjih razredih. Ta predlog je bil dne 24. t. m. na dnevnem redu državnega zboru. Načelnik poljskega kluba Jaworski je predlagal, da se ga vrne davčnemu odseku, da se o njem posvetuje ob enem, ko se bodo razpravljali drugi predlogi glede davčnih reform.
375
Pri glasovanji je pa ta predlog propal. Glasovali so zanj konservativci, Poljaki, Rusini in pa južni Tirolci. Obveljal je torej predlog, da se začne o tem predlogu specijalna debata.
Drugi dan se je pa stvar vse drugače zasukala. Poslanec Pattai je namreč rekel, da treba skrbeti, da si pridobi država na drugi strani dohodkov, ki bi ji od-pali s to olajšavo, zato je predlagal povišanje pridobnine v viših razredih, namreč od 100 gld. naprej plačujočih. Ker bi bili pa na ta način najbolj prizadeti židje in pa sploh bogati obrtniki, ni bilo to levici všeč ter se je protivila temu predlogu. Na predlog grofa Friesa, da se Plenerjev predlog s Pattajevim vred vrne v zopetno pre-tresovanje davčnemu odseku, se je glasovalo po imenih }er je bil ta predlog tudi vzprejet, ker so zanj glasovali tudi nemški nacijonalci, ter se nekateri Mladočehi zdržali glasovanja. To glasovanje pa pomeni, da ni levica še tako blizu vladanja, kakor se je nadejala, ter da se še danes ne more govoriti o zvezi Poljakov z levico.
Poročilo avstrijske delegacije izraža upanje, da se bode trajno odstranila nevarnost vojske, katere ne želi nihče, in da pozdravljajo vsi krogi cesarjevo željo, naj bi ponehale skrbi in bremena negotovega miru, pritrjuje obnovitvi trodržavne zveze, kakor tudi javni Kal-nokyjevi izjavi o nesebičnosti avstrijske politike na vzhodu. Po tem poročilu soditi, bi bil sedanji položaj relativno povoljen. Kalnokyjeva politika se v njem pri-poznava kot prava.
Minister Kalnoky je rekel v proračunskem odseku avstrijske delegacije, da se je izselilo iz Bosne in Hercegovine v zadnjih 8 letih 11.000 Mohamedancev. To se mu je zdelo potrebno povedati, ker so prinesli srbski listi pretirane vesti o izseljevanji Mohamedancev. Tako so neki listi poročali, da se je izselilo samo v tem letu 59.000 Mohamedancev. Drugi je pa celo pisal, da se jih je izselilo vseh skupaj do 600.000, dočim iznaša celo število Mohamedancev v teh deželah le 500.000.
Zbrani avstrijski škofje na Dunaji so izdali po sklepu svojih posvetovanj skupno pastirsko pismo, ki se naslanja v prvej vrsti na okrožnice papeža Leona XIII., posebno pa na ono, katero je poslal avstrijskim škofom. V njem pravijo škofje, da je njih dolžnost opozarjati vernike na znamenja časa. Ker se krščanski nazori o svetu vedno bolj umikajo nekrščanskim in se tako ruši temelj družini, državi in cerkvi, je treba, da se katoličani vzdramijo, da se oklenejo njene vere in njenih naukov. Ker bi pa pri tolikih nevarnostih in nasprotnikih posameznik malo opravil, potrebno je, da se katoličani družijo v društva, ki delujejo pod vodstvom škofov. Tudi katoliški shodi se priporočajo v tem pastirskem listu. Dalje se obračajo škofje do krščanskih staršev, da skrbe za to, da se vzgojujejo njih otroci v krščansko nravnem smislu in to tem bolj, ker ima cerkev po današnjih šolskih postavah avstrijskih premalo vpljiva na šolo. Tudi katoliško vseučilišče naj zahteva avstrijski katoličan. Podpirajo naj katoličani  katoliške   tiskarne.   Glede  de-
lavcev poudarja se v pastirskem listu, da cerkev vedno na nje misli in zanje skrbi. Priporoča se pa tudi delodajalcem, da so pravični nasproti delavcem v smislu krščanske ljubezni. Dalje zahtevajo v tem listu popolno neodvisnost papeža od posvetnih oblasti ter se spominjajo dogodkov v Rimu v mesecu oktobru. Konečno izrekajo njih popolnoma udanost cesarju in državi.
Nadvojvodinja Lniza, hči nadvojvode Ferdinanda se je omožila dne 21. t. m. s princem Friderikom Avgustom Saksonskim.