PODLISTEK. Stric Blaž. (Črtica iz naših krajer.) (Balje.) Bbaj Be vem, kaj vprašajete brez potrebe?" Solace se je bližalo zatoan. Hladea vetrič je zazibal travne bilke, Blaž pa se je zavil v sukajo, vstal ia odšel... Naenkrat pa se je zopet vstavil. nAli je aosedov štndeBt že doma?" BBo že, danes je prišel po večeraicah . . . Prikadil je in aas še pogledal ai — zakaj pa vprašate, etric?" nMizo bom popravil, da bo lahko v seaci sedel in bral.. .« nHvala vam, stric, da ste pripovedovali, pridite še kmala, tako vas radi poslašamo ..." PočasBih korakov je stopal proti koči ... Dečad pa je kričala za njim z neprijetnim, kričečim glasom, oa pa ni raznmel, vtopljea je bil v svoje misli. . . • • Nekega večera je aekdo aepričakovaao potrkal n& majhno okao. Temno je bilo v izbi 1b Blažu je postalo nekoliko tesao pri srcu. BOdpri, Blaž, jaz aem, Bekaj ti imam povedati . . .u Eljaka je zarožljala v stari kljufiavflici ia Blaž so jo prikazal aa pragu aa pol oblečeB . . . nA-a, ti si Fraac — jaz sem pa bil aameajea v posteljo, pozflb je že ia trndea eem." BNekaj ti imam povedati Blaž, aekaj bo posebno Teselega." BAli si vpraSal zavoljo Beveste?" BDa, vprašal." BIa kaj si zvedel?" rN'5 kaj posebaega. Kakor ti je znaao, je Lenča vdova, toda še zala ženska, mlada tadi še ia, kar je najboljše, zelo piidaa ia delatna je . . ." nI, pa tako bi Človek rad vzel.. ." nPa bi te mogoče tndi marala, toda . .." ^Mogofie bi rada bogatega?" BNe ravao bogatega, ampak ..." nPa svojo hišo in Bvoje posestvo bi mogoče rada priženila?" nMogoče, toda, kar je prvo, oče ne pusti. .." BKaj? Ali ima oče tukaj beBedo?" BSeveda." nJaz sem pa mislil, da takaj lahko oaa odloči . . .' BNe gre tako, Blaž, jaz sem vse posknšal ia aapeljal na to, kakor si mi rekel, da boš tudi sam prišal na dogoror." ^la kaj je bilo potem?" BVeš, Blaž, stari se je raztogotil in me skoraj napodil, potem pa je rekel, da te takoj vstreli, ča bi še hotel aadalje motiti Leačo . . ." BTako ti je rekel?" BDa, tako!" BJaz pa ti povem, Fraac, saj si pametea bolj ko jaz, naj bi se me le lotil, aesrečea bo, tako ti rečem — s tole palico bi ga prižgal tja po aosn, da bi se ran kar kri vlila ia po roki bi ga, da bi ma tisti maček padel aa tla . . ." rBati se ti ga ai treba, slabejši je od tebe, toda, če te kje na saaiem dobi ia ti ae bi imel aičesar pri roki ?" BPotem bi se mn pa zakadil pod aoge, ga prijel za goltaaec iu ga davil." BLepo bi ae bilo to, Blaž. Povem ti aekaj drngega ... Reoimo, da bi dobil žeao, toda kam bi jo spravil ? Ta moja koča ti ae bi bila dosti velika ia nesaažaa je — tako smrdi po . . . Pobeli si jo, apaa ti jaz dam ... In kam bi dal pohištvo, če ga ima kaj?u nTo bi se vse še uravnalo ia uredilo, toda žeaska jo glavna strar, Fraao ..." BBog ti daj srečo, Blaz, da bi jo res dobil — v tej ko6i lahko ostaaeš, če ti ae bo premajhaa potem ... To imaš par desetic, ker si popraril mizo . . ." sBog povnij, Fraae, Bieem toliko zailožil . . ." BLe spravi Blaž, spraTi!" bIb drogega mi aimaš povedati, Fraac?" BTo je bilo, Blaž, ia to je tadi vse — rad bi ti pomogel, toda takaj bi bilo meada zastoaj. Lahko nod, Blaž. Lahko počivaj ! Z Bogom !u BLahko noč, FraBO, kaj labko hodi!" Onemogel je legel v posteljo . . ^ Njegove nade so splavale po vodi > . « V spanju je imel pred seboj onega Brnega nasprotnikat ki mu je zastavil pot do sreče. Tožno je zaječal v sanjah . , . ,,Zdaj ga bom ..." Vzdihovaje se je oddahnil . , . VroS znoj mu je tekel po Celu in po laseh . . . Pred njim se je razprostiral krascn svet, umetno ograjen, on pa je stal zunaj ograje, visoke, z bodeSimi žicami preprežene. Znotraj ograje se je šetala LenBar toda on ni mogel do nje . . . Obupno je zastokal v sanjah .' . . ,,Zdaj ga moram starca, ki mi brani do sreče . . .« Obrnil se je na drugo stran, v steno, zunaj je svetil mesec in skozi zaprašene Šipe je zašel v ko6o na posteljo . . , P«l{o ptffiodnlHJ