Podjetništvo Ormož • Lani podjetju Safilo več kot 600.000 evrov javnega denarja O Stran 9 V Štajerski Kronika Ptuj, Podravje • Pritisk na bolnišnico se zmanjšuje, na testih malo pozitivnih O Stran 3 in 12 Ptuj, petek, 12. februarja 2021 Letnik LXXIV• št. 12 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR mmmmm^ HM i»]: - JI L vil ..•' TUJA ZGODBA )HN TRAVOLTA jttHU—^WM Podravje, Ptuj • Zbiranje ljudi je prepovedano - kaj pa kurentov? »Noben odlok ne prepoveduje sprehoda kurentov!« Predvsem za Podravje so kurenti liki brez primere. Aktivnosti, kijih izvajajo, so »nujne« in neodložljive. Ob spoštovanju ukrepov to kurenti počnejo tudi letos, so se pa v Zvezi, kijih združuje, odločili preveriti, ali tako na njihovo poslanstvo gledajo tudi na Ministrstvu za notranje zadeve. Se bo v nedeljo neorganizirano v kurentovi deželi sprehodilo več deset kurentov? Več na strani 3. Politika Ivanjkovci • Gostinci, odprite vrata: sestankovanje je zakonito O Stran 2 Aktualno Starše • Vandali so se spravili nad i • • v v nogometno igrišče O Stran 2 Podravje Ptuj • Glasbene šole za večino učencev ostale zaprte O Stran 5 V središču Ptuj^ Pahor: »Čas je tudi za izgradnjo urgentnega centra« O Stran 6 Ljudje in dogodki Podravje • Otroci pojejo slovenske pesmi - projekt, ki ga prepoznava vsa Slovenija O Strani 20 in 21 Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Morda bo trebi proti covidu cepiti tudi p|| in mačke Ptuj • Komunali v roke položili za 60 milijonov evrov dela | Po prvem mesecu delovanja zobozdravstvene dežurne službe • DEŽURNA | Porodni krči dežurnega zobozdravstva^ ^pravstvena ambuuujta | storitev brezplačna, strošek predpisanih bom, nedeljo, p mjjg" | zdravil breme pacientov " i ^¿mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmíí O Strani 6 in 7 | 2 Štajerski Aktualno petek • 12. februarja 2021 Gostinci, odprite vrata: sestankovanje je zakonito Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek seje po burnih odzivih delajavnosti zaradi nedavnega sestanka v Taverni v Ivanjkovcih v sredo opravičil javnosti, še posebej gostincem. »Čeprav je bil sestanek zakonit, utemeljen in zelo koristen, je bila to v teh težkih časih tudi nepremišljena poteza,« je na družbenem omrežju Facebook zapisal Počivalšek. Foto: Sta/M24 Ah, dajte no, gospod minister. Niste pomislili, kje se boste sestali in vse je bilo zakonito. Prav gotovo, daje bilo. Tudi tisti prleški sendviči v drugi sobi, ki jih menda večina ni niti opazila, in voda na mizi med sestankom. Skoraj verjetno je, da žabjih krakov res ni bilo v postrežnem bifeju, redko koga pa bo kdorkoli prepričal, da ni bilo, recimo, kakšnih zorjenih steakov. A to niti ni tisto pomembno. Po odloku vlade je strežba v lokalih pač prepovedana. In pika. Prevzem pijač in hrane je možen le izven gostinskih prostorov oziroma lokala. In pika. Gostilne in lokali morajo biti strogo zaprti. In pika. Veljalo naj bi za vse enako, ali ne? Če je zdaj po novem kakšna izjema od pravil, kje in kdaj je bilo to objavljeno? Načeloma so doslej vsi sprejeti odloki, ki se jih pač navadni ljudje moramo držati, imeli tudi jasno zapisane in objavljene morebitne izjeme. Prav nikjer pa ni zapisane izjeme, da se (gostinski) lokali lahko odprejo samo za poslovne sestanke. Če to res velja, bi lahko bili lokali odprti za poslovna srečanja že od oktobra naprej. Povsem mirno in z upoštevanjem prav vseh predpisov NIJZ. Verjemite, gospod minister, da bi tako gostinci kot poslovneži upoštevali prav vse varnostne ukrepe. No, morda udeleženci poslovnih sestankov in srečanj res ne bi pili samo vode, ker pač noben odlok vlade (še) ne prepoveduje pitja alkoholnih pijač v zasebnih prostorih. In lokali so - konec koncev - zasebni prostori. In če bi že ob zaprtju gostinskega sektorja pred štirimi meseci lepo pojasnili, da so lokali in gostišča mirno lahko odprti izključno za poslovne sestanke, lahko verjamete, da bi bilo odpuščanj in krize v tej branži hudičevo manj, kot je je že in še bo. Če nič drugega, bi vsaj december zapolnil popolnoma vse (trenutno) zaprte kapacitete gostinskih prostorov, pa tudi v vseh ostalih mesecih bi bilo - ob številu naših s. p., d. o. o., z. o. o., d. d. ... - čisto dovolj sestankujočih v lokalih. Brez dvoma bi prej zmanjkalo prostora v lokalih kot upravičeno sestankujočih, seveda izključno po t. i. B2B modelu. Kot gospodarski minister pa bi s to izjemo, ki jo zdaj opravičujete kot povsem zakonito (morda le malo etično nehigiensko), rešili bistveno več gostincev in njihovih dobaviteljev, kot jih boste z vsemi sprejetimi PKP-ji. Glede preiskave zdravstvenega inšpektorata: kaj pa lahko inšpektorji ugotovijo »post festum«? Kako je kdo upošteval varnostno razdaljo, kaj je kdo pil ali jedel? Farsa. SM Foto: CG Slovenija • Hišni ljubljenčki so lahko razlog za skrb pred širjenjem okužb Morda bo treba proti covidu-19 cepiti tudi pse in mačke Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da še vedno velja, da je trenutno širjenje SARS-CoV-2 posledica prenosa virusa med ljudmi, saj za zdaj ni dokazov, da bi ga na ljudi prenašale tudi domače živali. Je pa po svetu več primerov, ko so se z novim koronavirusom živali okužile od ljudi. HM9 Foto: SD Raziskovalci so ugotovili, da so mačke in domači dihurji bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom od psov, pa vendar omenjajo možnost cepljenja za vse domače živali. Strokovnjaki kljub temu svetujejo previdnost ob stiku z bolnimi živalmi in izogibanje stikov s pote-puškimi psi in mačkami, glodavci, pticami in netopirji. Spomnimo, da je bilo v Hon-gkongu pregledanih več deset psov in mačk, ki so živeli v tesnem kontaktu s pozitivnimi lastniki, vendar je bil virus SARS-CoV-2 potrjen samo pri dveh psih, ki pa sta bila klinično zdrava. Prisotnost virusa so v Belgiji našli tudi v iztrebkih in izbljuvkih mačke s kliničnimi znaki obolenja dihal in prebavil. Mačka je živela v gospodinjstvu skupaj z osebo, ki je zbolela za covidom-19, vendar pri tem velja opomba, da prisotnost virusa še ne dokazuje neposredno okužbe mačke z novim koronavirusom. Mačke dovzetnejše od psov Raziskovalci so s testiranjem med drugim ugotovili, da so mačke in domači dihurji bolj dovzetni za okužbo od psov, rezultati preiskave mačk iz Wuhana pa so pokazali, da se te lahko okužijo z novim koronavirusom. Kot je znano, so prisotnost virusa, ki jo je človeštvu v zadnjem letu tako zagodel, odkrili tudi pri bengalski tigrici v živalskem vrtu newyorškega Bronxa. Žival, ki je kazala znake obolenja dihal, se je okužila od svojega covid pozitivnega oskrbnika, okužbo pa nato prenesla še na šest od sedmih zveri, s katerimi je bila v stiku. Vse so dobile blago vnetje dihal. Za okužbo so dovzetni tudi dihurji in kune. Danska vlada je iz strahu zaradi mutacije virusa pobila več milijonov kun, ki so jih vzrejali za krzno. Prvi primer domače živali, ki se je okužila z novim koronavirusom, pa je bil v Sloveniji konec lanskega leta potrjen prav pri belem dihurju, ki živi v gospodinjstvu skupaj z lastniki in ni predstavljal nevarnosti za širjenje okužbe. Dosedanje raziskave kažejo, da živina, prašiči, piščanci in race niso dovzetni za okužbo. Nevarnost predstavljajo mutacije Zato je toliko bolj presenetila nedavna angleško-ameriška študija, iz katere izhaja, da bi mačke in psi v prihodnosti lahko postali razlog za skrb pred širjenjem okužb z novim koronavirusom. To pa bi lahko preprečili z obveznim cepljenjem štirinožnih kosmatincev proti covidu-19. Angleški znanstveniki iz univerze v Norwichu in njihovi ameriški kolegi iz univerze v Minnesoti se strinjajo, da se živali s tem virusom lahko okužijo, da pa še ni primerov prenosa okužbe z živali na človeka. A pri tem opozarjajo na nevarnost, ki jo predstavljajo mutacije virusa, ki lahko vse skupaj postavijo na glavo. Po njihovem namreč nadaljnji razvoj novega koronavirusa pri živalih dolgoročno predstavlja ogromno tveganje za javno zdravje ljudi, saj se z virusom SARS-CoV-2 lahko okuži »širok spekter gostiteljskih vrst, vključno z mačkami, psi, minki in drugimi divjimi in udomačenimi vrstami«, kar pa bo mogoče preprečiti samo s cepljenjem nekaterih udomačenih živalskih vrst. Kot previdnostni ukrep za zmanjšanje tveganja vidijo v razvoju cepiva za domače živali. Tega naj bi se že lotila Rusija, ki pa podrobnejših informacij še ne razkriva. Pri ugledni reviji Virulence največjo težavo vidijo v mutacijah virusa in tveganju, da začne ta prehajati od živali do živali, kar lahko sproži razvoj novega genetskega seva, ki znova preide na človeško populacijo in v nov sorodni virus, s čimer se znajdemo na začetku. Zato zagovarjajo razvoj cepiva za živali. Senka Dreu Starše • V športnem društvu so na nogah Vandali so se spravili nad nogometno igrišče Športni park v Marjeti na Dravskem polju postaja priljubljena destinacija za objestneže. Pred kratkim so si vandali privoščili adrenalinski užitek na pomožnem nogometnem igrišču in za seboj pustili razdejanje. Škodaje vredna več sto evrov, za povzročiteljem pa so se izgubile sledi. Že lep čas se občani pritožujejo nad vožnjo objestnežev na športnih motornih kolesih in štiriko-lesnikih. Slišati je, da vse pogosteje z dirjanjem ogrožajo sprehajalce na obrežju dravskega kanala, po gozdnih in drugih poteh, kjer se občani radi sprehajajo. Poleg ogrožanja varnosti povzročajo škodo na kmetijskih površinah, vse pogosteje pa tudi na športnih igriščih. Tarča je postal tudi Športni park v Marjeti na Dravskem polju. »Večkrat smo že našli razne sledi vožnje po igriščih. Res ne razumem, kaj imajo od tega, da nalašč uničujejo športne površine!« je bil zgrožen Iztok Ornik, predsednik ŠD Marjeta na Dravskem polju, ki upravlja s športnim parkom. V preteklosti so škodo na policijo že prijavljali, prav tako so poskrbeli tudi za razsvetljavo, a kot kaže, to sto- rilcev še ni odvrnilo od zavržnega početja. »Res se to v zadnjem času vse pogosteje dogaja. V ŠD potem z lastnim delom saniramo škodo, tokrat pa so se z avtomobilom vozili, 'driftali'po pomožnem igrišču. Pri tem so uničili razpršilec in zgolj s tem povzročili za okoli 600 evrov škode,« je ocenil Ornik. Načrtujejo postavitev ograje Za športni park v veliki večini poskrbijo člani društva z lastnim angažmajem. »Za večino stvari poskrbimo sami, s fizičnim delom in kar se da nizkimi stroški, saj nimamo veliko denarja. Zdaj pa bomo primorani vložiti v postavitev ograje, ker kaj drugega nam več ne preostane,« je dejal Ornik, ki ocenjuje, da bi stroški postavitve dru- štvo stali več tisoč evrov. Kdo naj bi bil povzročitelj, ni znano, so se pa pojavile govorice, da naj bi šlo za avtomobil višjega cenovnega razreda. »Če bi vedel jaz ali katerikoli drug član društva, za koga gre, bi ga prijavili,« je dejal Ornik, ki ni mogel skriti zgroženosti. Kakopak, saj je povzročena škoda svojevrsten posmeh vsem naporom društva. Karmen Grnjak Foto:SD Marjeta na Dravskem polju Škoda na pomožnem nogometnem igrišču je upravičeno povzročila nejevoljo med krajani in Člani društva. Medtem ko bo društvo poskrbelo za sanacijo, pa povzročitelju po Kazenskem zakoniku grozi denarna kazen ali celo zapor do dveh let. petek • 12. februarja 2021 Aktualno Štajerski 3 Podravje, Ptuj • Zbiranje ljudi je prepovedano - kaj pa kurentov? Ivančič: »Noben odlok ne prepoveduje sprehoda kurentov!« Predvsem za Podravje so kurenti liki brez primere. Njihovo obredje ima poseben pomen, aktivnosti, kijih izvajajo, pa so »nujne« in neodložljive. Zimi seje treba zahvaliti, daje spočila zemljo, opraviti z zlom in privabiti v deželo pomlad. Ob spoštovanju ukrepov to tudi letos kurenti počnejo, so se pa v Zvezi, kijih združuje, odločili preveriti, ali tako na njihovo poslanstvo gledajo tudi na Ministrstvu za notranje zadeve. Se bo v nedeljo neorganizirano v kurentovi deželi sprehodilo več deset kurentov? Kurenti kljub ukrepom izpolnjujejo svoje poslanstvo, seveda, ob spoštovanju vseh ukrepov. Kurentovo obredje se mora nadaljevati Aleš Ivančič je prepričan, daje f letošnja situacija dobra priložnost, da se spomnimo obredja, kot so ga poznali naši predniki: »Kurentovo obredje, kot ga poznamo danes, je postavljeno v sodoben čas. Iz ljudskega izročila pa lahko sklepamo, da gledalcev ni bilo. Nepredvidljivo stanje družbe danes nam morda sporoča, da se vrnemo v prvobitnost. Kurentovo obredje je živ pojav, ki se spreminja, ruiu. uu j , vendar je treba biti pri njegovem izvajanju kar se da previden. V sodobni tehnološki družbi je še posebej pomembno, da smo pri vnašanju novosti v etnografsko izročilo kritični. Zveza društev kurentov, kot nosilec Obhodov kurentov, ki so vpisani na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, v svojem osnovnem poslanstvo skrbi, da se obredje - obhodi izvajajo, kot institucija smo se borili le za to, da se tradicija tudi v teh izjemno drugačnih časih nadaljuje.« Zvezo društev kurentov sestavljajo društva iz sedmih občin. Vloga, ki sojo naslovili na Ministrstvo za notranje zadeve, seje sicer nanašala le na prikaz obredja na Ptuju, a Ivančič pravi: »Če bi nam uspelo dobiti soglasje za izvedbo v večjem mestu, bi ga potem na podlagi tega dovoljenja zagotovo pridobili za društva, ki delujejo v drugih občinah. Ves čas pa smo se zavedali, da gledalcev ob trasi letos ne bi bilo, da se bo obredje tako na Ptuju kot v drugih občinah izvajalo skladno z veljavnimi odloki. Čeprav je bilo že nekaj časa jasno, da združevanja na tokratnem Kurentovanju ne bodo dovoljena, so se v Zvezi društev kurentov odločili tudi na Ministrstvu za notranje zadeve preveriti, ali bi morda obhodi kurentov v prilagojeni izvedbi lahko sodili med izjeme odloka o prepovedi zbiranja ljudi. Svojo vlogo so argumentirali s pomenom izvajanja kurentovega obredja in zapisali, da je njihovo poslanstvo odganjati zlo in prinašati dobro. Želja je bila kurentom omogočiti prikaze, ki bi jih gledalci spremljali bodisi preko televizije bodisi v živo (tisti, ki stanujejo v mestnem jedru). Želeli so le soglasje za prikaz obredja, brez gledalcev, ne prireditve »Želeli smo predstaviti kurentovo obredje, znotraj mestne občine Ptuj, brez sodelovanja posameznikov iz drugih občin in brez prisotnosti gledalcev. Predstavitev bi potekala na vnaprej določeni trasi s točnim časovnim intervalom. Upoštevali bi vsa navodila druženja družinskih članov, kjer je zbiranje ljudi dovoljeno skupini oseb, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva ob upoštevanju omejitev in prepovedi iz odloka,« je pojasnil Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov. Kot zagotavlja, bi sledili vsem smernicam NIJZ, kar po njegovem ne bi bilo težko, saj so v društvih mnogi družinski člani. Pripravili so podrobno časovnico, ki bi preprečevala srečevanja z drugimi. »Predstavitve ne bi imele elemen- itV';- V tov prireditve ali organiziranega zbiranja ljudi, šlo bi le in samo za predstavitev kurentovega obredja, ki ga ni enačiti s pustnimi šema-mi, saj gre pri kurentu za edinstven in unikaten lik,« je pobudo, posredovano na Ministrstvo za notranje zadeve, argumentiral Ivančič. A obrazložitev, da bi šlo za predstavitve posameznikov, ne pa skupin, in sicer le na območju Ptuja, pristojnih ni prepričala. Tudi jasno pripravljen akcijski in varnostni načrt sta bila premalo za pozitivno mnenje. Na Ministrstvu za notranje zadeve so se namreč minuli teden postavili na stališče, da tudi, če bi izvedba predstavitve kurentovega obredja potekala brez gledalcev in ne bi šlo za prireditev oziroma javno zbiranja, to ni dovoljeno, saj je prepovedano že zbiranje ljudi: »Odlok izrecno navaja aktivnosti, ki so nujne in neodložljive, veljajo pa tudi izjeme, kjer sta prav tako izpostavljena nujnost in neodložljivost kot vodilo pri izvajanju v določilu navedenih izjem. Iz navedenega izhaja, da izvedba kurentovega obredja ne sodi med izjeme, ki so nujne in neodložljive, zato menimo, da izvedba ne bi bila skladna z odlokom.« Gibanje ni prepovedano; ne ljudem ne kurentom ... Zelo pomemben pa je zaključni del mnenja Ministrstva za notranje zadeve, v katerem so zapisali, da odlok samega gibanja prebivalcev znotraj občinskih meja ne omejuje, ob upoštevanju varnostnih ukrepov, kot sta nošenje maske in vzdrževanje medsebojne razdalje tam, kjer je to potrebno. Prav to se zdi Ivančiču najpomembnejše. Kot pravi, nikjer v nobenem odloku ne piše, da se ljudje ne smejo kot posamezniki iz istega gospodinjstva odpraviti na sprehod po mestu: »Mi kot organizacija jim ne prepovedujemo tega. Lahko se zgodi, da bo v nedeljo več deset kurentov v mestu, seveda neorganizirano.« Kurenti so in bodo zvonili po ptujskih ulicah (in še marsikje) V času pusta boste na Ptuju vsakodnevno srečali kurenta pri opravljanju svojega poslanstva. Najbrž bo tako tudi v nedeljo, ko bi morali gostiti mednarodno tradici- onalno pustno povorko. »Menim, da ne bodo kršili ničesar, če spoštujejo prepisane ukrepe. Če se to zgodi, bo to priznanje ljudem, da je v njihovi zavesti kulturna identiteta, s katero se vsi ponašamo. Zavedamo se stanja, v katerem je družba danes, zavedamo se, kako pomembna sta spoštovanje soljudi in varovanje zdravja, a kurent pooseblja vse, kar je dobro, zato upravičeno verjamemo, da je biti del kurentovih obhodov danes častno dejanje, ki mu ljudje iz različnih socialnih struktur sledijo in se z njim istovetijo. Za prebivalce Ptuja, ki slovi kot najstarejše slovensko mesto, in okoliško prebivalstvo predstavljajo pustna obredja del skupne identitete in povezovanje, kar nam Kurentovanje potrjuje iz leta v leto - zadnjih 60 let,« zaključuje Ivančič. Dženana Kmetec Ptuj • Testiranje bolnikov, šolnikov, trgovcev... Testiranih veliko, pozitivnih zelo malo Množično testiranje s hitrimi testi postaja vedno bolj obsežno. Tako kot v številnih zdravstvenih ustanovah so imeli zaradi sproščanja ukrepov tudi v Zdravstvenem domu Ptuj minule dni polne roke dela. Zelo spodbudna pa je statistika za naše območje. Sočasno s spreminjanjem ukrepov se spreminja tudi sistem testiranja na novi koronavirus, s katerim se ubadamo že skoraj leto dni. Testiranje s hitrimi testi postaja naš vsakdan. Zraven simptomatskih bolnikov in šolnikov od tega tedna naprej za to, da so lahko na delovnem mestu, negativen hitri test potrebujejo tudi trgovci. Kolone ljudi pred ptujskim Zdravstvenim domom so se minuli konec tedna, pa tudi v ponedeljek na praznik, vile vse do stavbe Doma upokojencev. Sistem dela je bil jasen, a kot pravi Metka Petek Uhan, je dejansko za zdravstveni kader zelo naporen, saj so v enem dnevu testirali več kot 700 ljudi: »Šolniki so dobili termine, usklajene z njihovim koordinatorjem. Imeli so točno uro testiranja, razporedili smo jih po šolah. Šolnike smo testirali v ponedeljek, od jutra do 18. ure, ter v torek do 15. ure. Vsakodnev- no so delale tri ali štiri naše ekipe, saj je bilo dela zelo veliko. Tudi v toreksmo nadaljevali s testiranjem učiteljev, po 13. uri.« Temu je sledilo množično testiranje, ki so ga izvajali do popoldneva. Vse dni pa kombinirajo in dejansko testirajo tudi splošno populacijo. Čeprav je bil interes za množično testiranje s hitrimi testi na Ptuju velik ves čas, so minuli konec tedna podrli vse rekorde. V ponedeljek so skupaj testirali 706 ljudi, od tega je bilo le 15 pozitivnih. V torek so opravili 750 testov, pozitivnih je bilo 25. »Številke kažejo, da se stanje dejansko izboljšuje, kar je seveda odlično. Tudi mi, zdravstveni delavci, smo na koncu z močmi, dela je res veliko, a nam ni težko, saj se zavedamo, da je to nujno,« še doda Petek Uhanova. Tako kot v Mariboru je bilo tudi na Ptuju hitro testiranje brezplačno za vse, torej tudi trgovce. Prav danes, v petek, naj bi dobili nove doze Pfizerjevega cepiva. V 2,1 % pozitivnih na hitrih testih Sobota: 132 testiranih - 2 pozitivna (splošna populacija) Nedelja: 187 testiranih - 4 pozitivni (splošna populacija) Ponedeljek: 574 testiranih šolnikov -10 pozitivnih in dodatnih 132 testiranih iz splošne populacije - 5 pozitivnih Torek: 475 testiranih šolnikov - 9 pozitivnih ter 275 testiranih iz splošne populacije -16 pozitivnih. Skupaj je bilo v ZD Ptuj v štirih dneh opravljenih 1.615 hitrih testov, pozitivnih je bilo 46. Delež pozitivnih na hitrih testih je torej izjemno majhen: 2,1 %. Sočasno testiranja opravljajo še s PCR-testi. ZD Ptuj si želijo, da bi čim prej cepili čim večji del populacije. Dženana Kmetec 4 Štajerski Izobraževanje petek • 12. februarja 2021 Podravje • Deficitarne štipendije tudi za dijake Šolskega centra Ptuj »Po poklicu (ne) bom električar« Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je na spletni strani objavil nov razpis za pridobitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2021/2022 v okvirni vrednosti 3,5 milijona evrov. Dijaki bodo vlogo lahko oddali od 14. junija do vključno 24. septembra. Podeljenih bo do 1.000 štipendij po 102,4 evra mesečno. Na Strojni šoli Ptuj imajo dijaki možnost izobraževanja za deficitarne poklice. Mednje spada 26 mest na vsakem od programov srednjega poklicnega izobraževanja (oblikovalec kovin-orodjar, inštalater strojnih inštalacij, klepar--krovec, avtokaroserist). Varilci so izpadli s seznama deficitarnih poklicev Strojni poklici so že vrsto let deficitarni, pri delodajalcih so zelo iskani. Za izobraževanje na tem Varilca ni več na seznamu deficitarnih poklicev Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Višina mesečne štipendije znaša 102,4 evra, štipendijo pa je mogoče prejemati z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko. Razpis je bil objavljen prav v času, ko se mladi odločajo o izbiri poklica, ki ga bodo opravljali v prihodnosti. Vlada si tako prizadeva, da bi s štipendiranjem pritegnili mlade k vpisu v tiste programe, ki izobražujejo deficitarne poklice. Štipendijo bodo lahko pridobili dijaki prvih letnikov izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, ki so navedeni v prilogi razpisa in izpolnjujejo splošne in druge pogoje. Nabor vključuje 21 deficitarnih poklicev: kamnosek, mehatronik operater, inštalater, oblikovalec kovin, orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar, gozdar, dimnikar, steklar in tehnik steklarstva. V gospodarstvu veliko povpraševanja po deficitarnih poklicih področju pa se odloča vse manj otrok. »Vsekakor pozdravljam vsakoletni razpis za možnost pridobitve štipendije za deficitarne poklice. V samem naboru sicer tudi letos pogrešam program izdelovalca kovinskih konstrukcij (varilci), teh je izredno malo, mi pa smo edina srednja šola v Sloveniji, ki za ta poklic še nudimo možnost izobraževanja. V prihodnjih letih bi morebiti lahko seznam nekoliko prevetrili in še kak poklic dodali,« je povedala ravnateljica Anja Jesenek Grašič. Bodočim dijakom sicer svetuje, naj bolj kot šolo izbirajo poklic. Samo še en oddelek elektrikarjev Deficitarno štipendijo lahko pridobijo tudi elektrikarji in meha-troniki operaterji. Za vsak progam posebej je na Elektro in računalniški šoli Ptuj na voljo po 26 mest. Pred leti so bili na šoli trije oddelki elektrikarjev, sedaj je samo še en. Kot je pojasnil ravnatelj Rajko Fajt, se deficitarni poklici oblikujejo glede na potrebe gospodarstva. »Štipendije za deficitarne poklice -KORISTITE ŠPORTNE OBJEKTE RUŠ (BAZEN, SKATE PARK. PUMP TREK,...) -NUDIMO ŠTEVILNE OBŠOLSKE DEJAVNOSTI -PROJEKTI IN PRAKSA V TUJINI (PORTUGALSKA, MALTA, NEMČIJA, POLJSKA, SRBIJA,...) -PRILAGODITVE ŠPORTNIKOM, KULTURNIKOM IN DRUGIM -PROST WI-FI DOSTOP so vsekakor dodatna spodbuda za mlade, da izberejo tisti poklic, za katerega je na trgu veliko povpraševanja. Pomenijo pa tudi dejstvo, da po koncu šolanja tak dijak ne bo imel težav z zaposlitvijo. V našem okolju dodatna finančna sredstva pomenijo tudi reševanje socialne stiske. Vsako leto se proti koncu šolskega leta na nas obračajo podjetja, ki nujno potrebujejo kader, predvsem se zanimajo za elektri-karje in mehatronike operaterje. Takega povpraševanja je veliko.« Fajt mladim pri izbiri poklica svetuje, naj bodo pozorni na svoje interese, močna področja, kaj delajo v prostem času, pa tudi na najljubše šolske predmete in želje po nadaljnjem izobraževanju. Iščejo električarje, ki jih na trgu dela ni V Perutnininem proizvodnem centru Krmila Ptuj imajo že več let težave s pridobivanjem ustreznega kadra. V tem trenutku bi potrebovali dva električarja ali mehatro-nika, iščejo tudi inženirje mehatronike. Kot je povedala vodja centra Brigita Vindiš Zelenko, bodo kmalu prešli v fazo posodabljanja, ki bo vključevala veliko elektronike, zato bodo tudi v prihodnje potrebovali kader s tega področja. Po besedah Vindiš Zelenkove se mladi raje odločajo za delo v tujini kot doma, predvsem zaradi hitrega zaslužka. Kljub temu je prepričana, da je tudi v slovenskih podjetjih veliko možnosti za napredovanja, izzive in dobre plače. »Pri nas imajo ele-ktričarji reden delovni urnik, prav tako je njihova plača veliko bolje kategorizirana od minimalne.« Pred časom so skupaj z direktorjem Šolskega centra Ptuj pregledali deficitarna delovna mesta, kot so kmetijski tehniki, električarji in strojniki. Skupne rešitve, ki bi pripeljala kader v podjetje, niso našli. Prav tako pa ni obrodil sadov niti pred dvema letoma objavljen razpis za kadrovske štipendije. Estera Korošec Ptuj • Seminarji in delavnice ljubiteljske kulture Po nova znanja preko aplikacije Zoom Pandemija koronavirusaje tudi na področje ljubiteljske kulturne dejavnosti vnesla številne spremembe in prilagoditve. Le-te onemogočajo izvajanje kulturnih prireditev, srečanj, revij, seminarjev, razstav, literarnih delavnic in podobno v živo. Ob prenašanju prireditev na splet, kot ob letošnjem kulturnem prazniku, po novem tudi seminarji in delavnice s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti potekajo preko zoom aplikacije, pri čemer udeleženci potrebujejo računalnik s (spletno) kamero in mikrofon. V okviru izobraževanja 2021 Ol JSKD Ptuj, Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica bodo tako izvedli več delavnic in tečajev, ki so v večini brezplačne, za nekatere, predvsem udeležence zunaj Ol JSKD Ptuj, pa je udeležba na nekaterih vezana na plačilo kotizacije. Mentorji odraslih in otroških folklornih skupin, ki se bodo marca izobraževali v delavnici Od raziskave do nove kostumske podobe v folklornih skupinah, so prijave morali oddati do 9. februarja. V njej bo poudarek na izdelavi projekta o oblikovanju kostumske podobe, podlagi za izdelavo folklornih kostumov, načrtovanju in izdelavi kostumov, nadgradnji kostumske podobe (osvežitvi folklornih kostumov) ter nabavi blaga in različnih dodatkov. Vsi, ki se bodo udeležili začetnega tečaja kaligrafije, ta bo potekal februarja in marca, bodo prijave lahko oddali še do 15. februarja. V tem mesecu se bodo izobraževali tudi dramatiki, pisci, igralci, režiserji in mentorji gledaliških skupin. Zanje so pripravili delavnico Analiza besedil - kako se lotimo dramskega besedila. Od februarja pa do konca maja bo Foto: Črtomir Goznik Od februarja do maja bodo potekale letošnje delavnice in tečaji OI JSKD Ptuj, Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica na področju ljubiteljske kulture (fotografija je simbolična). potekal tečaj Skrivnosti risanja za mlade in odrasle, na katerem se bodo udeleženci naučili opazovanja stvari, globinskega pogleda, spoznali različne tehnike risanja in se naučili izražati svojo domišljijo. Spoznali bodo elemente risbe, perspektivo, senčenje, kompozicijo risbe, risanje tihožitij in še mnogo več. Na dveh srečanjih delavnic v aprilu, ki so namenjene mentorjem otroških, mladinskih in odraslih gledaliških skupin, bodo le-ti spoznali veščine za koncentracijo, povezanost skupine in spodbujanje ustvarjalnosti ter oblikovanje skupne zgodbe. Ljubitelje filmske umetnosti iz srednješolskih in študentskih vrst so povabili v delavnice filmske umetnosti. Prve bodo izvedli še v tem mesecu. Literatom, ki pišejo poezijo, pa je namenjena delavnica Pota poezije - od rokopisa do bralca. Število izdanih pesniških zbirk kaže, da je pisanje poezije množičen pojav. V delavnici, ki bo potekala marca, se bodo osredotočili predvsem na vprašanja o tem, kako je z njeno branostjo, družbeno odmevnostjo, kako priti do bralcev, kako do spletnih, revijalnih ali celo knjižnih objav, kako jo promovirati in podobno. Februarske in marčevske termine pa ima tudi delavnica z naslovom Ustvarjalni proces. Pripravili so šest srečanj, na katerih pričakujejo mentorje otroških in odraslih gledaliških skupin, režiserje in druge, ki jih zanimajo teme o vlogi in nalogah mentorja znotraj ustvarjalnega procesa, izboru materiala za ustvarjalni proces, gledališka igra kot metodologija dela ipd. V OI JSKD Ptuj, Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica si želijo, da bi bili razpisani termini za posamezne delavnice in tečaje polno zasedeni. Nova znanja so tudi na področjih ljubiteljske dejavnosti izjemno pomembni gradnik za njihov napredek in kakovostni izraz. MG Foto: CG Foto: CG petek m 12. februarja 2021 Podravje Štajerski S Ptuj • Zakaj pri gostilni Rozika ni več prehoda za pešce V coni umirjenega prometa lahko prečkamo cesto kjerkoli Prometni režim v centru Ptuja seje v zadnjih letih precej spreminjal. Na to je veliko vplivala ureditev mestne tržnice, ukinjanje parkirnih mest, pa tudi sprejetje novega občinskega prometnega odloka. Od lanske pomladi naprej pri gostišču Rozika ni več označenega prehoda za pešce. Preverili smo, kje sploh lahko na relaciji Slomškova-Slovenski trg-Prešernova ulica pešci varno prečkajo cesto. V času prenove ptujske mestne tržnice so bili pešci vajeni, da so lahko omenjene ceste v centru Ptuja prečkali povsem varno. Motornega prometa namreč na tem območju ni bilo. Sprehajališče je omogočalo povsem varno gibanje. Po uradnem odprtju tržnice pa se je promet sprostil, temu pa je sledila še sprememba prometnega režima. In čeprav je tega že leto dni, mnogi prometnih znakov očitno ne spremljajo in ne upoštevajo. Pešcem absolutna prednost na celotni relaciji S spremembo Odloka o ureditvi cestnega prometa v MO Ptuj spomladi lani je območje Slomškove ulice v smeri Slovenskega trga do križišča Prešernove ulice in Cankarjeve ulice določeno kot območje umirjenega prometa. To pomeni, da je vožnja po tej enosmerni cesti dovoljena, a je omejena na 10 km/h. V prvi vrsti je cesta torej namenjena predvsem pešcem in je označena s predpisano prometno signalizacijo. To je tudi razlog, da na tem območju sploh ni označenih in zarisanih prehodov za pešce. MM šamo izboljšati stanje.« Dejansko torej lahko pešec prečka cesto od Rozike pa vse do hotela Mitra in NLB kjerkoli. Vozniki bi jim morali ustaviti. Parkiranje nad tržnico Na omenjeni relaciji, torej od Slomškove ulice do križišča Prešernove in Cankarjeve ulice, se je spremenil tudi režim parkiranja. Največ težav je bilo z navadami ljudi, da parkirajo tik nad tržnico, ob Pivnici Zlatorog. Mestni redarji so konstantno nadzorovali spoštovanje prometnih pravil in stanje se je v zadnjem času izboljšalo. »Še vedno zaznavamo posamezne kršitve, predvsem v času, ko je v mestu več obiskovalcev. Na tem območju smo dejansko izrekli kar nekaj glob, potem so se zadeve umirile. Ljudje so se skozi kazni naučili, da je parkiranje na tem območju enostavno prepovedano,« še doda Brkič. Razume, da imajo ljudje težave z iskanjem prostih parkirnih mest. Na tej relaciji jih je precej manj kot pred leti, od Rozike do križišča Cankarjeve in Prešernove je le 11 parkirnih mest. Še nekaj dodatnih je namenjenih za dostavo, eno za invalide in dve za enosledna vozila (pred banko Intesa Sanpaolo). Dženana Kmetec Čeprav na tem mestu ni več označenega prehoda za pešce, imajo ti absolutno prednost na celotnem območju; od Slomškove do križišča Prešernove in Cankarjeve ulice. Do prenove tržnice je bil zarisan pri gostišču Rozika, zdaj ni več. »Gre za območje umirjenega prometa, kjer je omejitev hitrosti 10 km/h in imajo pešci absolutno prednost, zato ni prehoda,« so pojasnili na ptujski občini. Robert Brkič, vodja Medobčinske redarske službe SOU Spodnje Podravje, pravi, da so po spremembi odloka zaznali nekaj težav, a se je stanje z njihovo prisotnostjo na terenu, izboljšalo: »Nekajkrat lani smo postavili radar, tik ob cerkvi Svetega Jurija. Merilnik je sicer bil nastavljen na 25 km/h in v času naše prisotnosti velikih kršitev omejitve hitrosti nismo zaznali. Je pa veliko težav s spoštovanjem prednosti pešcev, mnogi vozniki se jim ne ustavijo, čeprav bi morali. Tudi to jih opozarjamo in sku- Ptuj, Podravje • Glasbene šole za večino učencev ostajajo zaprte Na ptujski glasbeni šoli pouk v živo za 22 učencev Dodatno sproščanje ukrepov v šolstvu je v tem tednu delno odprlo tudi vrata glasbenih šol. Kot je zapisano v okrožnici šolskega ministrstva, bo vsaka šola posebej presodila, za katere in koliko učencev bo organizirala glasbeno izobraževanje v prostorih šole. Kot je pojasnil Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, lahko izvajajo individualni pouk samo za tiste učence, za katere je izvedba pouka v prostorih šole nujno potrebna za nemoteno nadaljevanje oz. zaključevanje njihovega izobraževanja. »Pouk v živo smo organizirali za 22 učen-cev(i6 na Ptuju na Dravski ulici in šest na podružnici na OŠ Kidričevo). Izbrali smo tiste, ki imajo pri pouku na daljavo večje težave, dva od teh pa se pripravljata na spreje- mne preizkuse za šolanje na srednji stopnji. Štirje učitelji, ki ta teden izvajajo individualni pouk v živo, so se že testirali. Naslednji teden so zimske počitnice, nato pa upamo, da bomo lahko pouk glasbe v živo izvajali za vse učence.« Dosledno izvajajo vse zaščitne ukrepe, kot so zračenje prostorov, higiena rok in kašlja ter čiščenje in razkuževanje. Prva tako upoštevajo priporočeno medsebojno razdaljo. V skladu s priporočili NIJZ vsi zaposleni in učenci v objektu šole a Ç»' 1 Učenje instrumenta za večino otrok še vedno virtualno nosijo maske, tudi v času pouka, če je to mogoče. Pouk vseh skupinskih predmetov: predšolske glasbene vzgoje, glasbene in plesne pripravnice, baleta, sodobnega plesa, nauka o glasbi, solfeggia, orkestrov, pevskega zbora in komorne igre še naprej poteka na daljavo. Prav tako se v prostorih šole ne smejo izvajati nastopi mladih glasbenikov. Vaja instrumenta je mogoča tudi v glasbeni šoli Vstop v šolski prostor je možen za zaposlene v šolah in posameznike, ki na šoli opravljajo delo na drugi pravni podlagi (na primer podje-mne ali avtorske pogodbe) ter za člane organov šole. Odlok glasbeni šoli še vedno daje pravno podlago tudi za izvedbo nujnih postopkov, povezanih z nadaljevanjem izobraževanja. V glasbeno šolo lahko vstopajo učenci v zvezi s pripravo oziroma izvedbo programa s kore-petitorjem, povezanega z vpisom v program umetniške gimnazije ter za namen vadbe instrumenta, če z njim ne razpolagajo doma. Estera Korošec Juršinci • Že letos nadgradnja osnovne šole Na podstrešju prostor za celo triado Število juršinskih otrok tako v vrtcu kot šoli raste in se bo v prihodnjih letih še zviševalo, zato so na občini pripravili projekt nadgradnje obstoječe šole. »Obstoječe učilnice niso prilagojene večjemu številu otrok, saj so dokaj majhne, za največ 18 učencev, zato se že zdaj malce stiskajo, pravijo učiteljice. Morali smo poiskati rešitev za primer, ko bo v šoli še več učencev. In jo našli v podstrešju. Tega smo kot možnost preureditve v dodatne šolske prostore upoštevali že pri energetski sanaciji šolske stavbe in takrat do podstrešja napeljali tudi vodo, kanalizacijo in elektriko.« Na 220 kvadratnih metrih podstrešja bodo zrasle tri učilnice, kabinet in sanitarije, kar pomeni, da bo tam prostora za eno celo triado. Šolsko pritličje bi namreč lahko v primeru, da bo v vrtcu zmanjkalo prostora, namenili vrtcu, šolarji pa bi poslej uporabljali učilnice v prvem nadstropju in nove na podstrešju. Začetek gradnje v aprilu Gradnja dodatnih učilnic za občina predstavlja (pre)velik finanč- Do novega šolskega leta bo juršinska osnovna šola na podstrešju dobila tri nove učilnice, kabinet in sanitarije. ni zalogaj, saj je naložba ocenjena na 430.000 evrov. »Morda se nam pri realizaciji nasmehne sreča v obliki sofinanciranja šolskega ministrstva, ki je že objavilo javni razpis za tovrsten naložbe. Neodvisno od tega pa že iščemo izvajalca del, saj bi gradnjo radi začeli že v aprilu. Želimo si namreč, da bodo prostori vseljivi septembra, ob začetku novega šolskega leta,« razlaga Kaučič in dodaja, da gradbena dela na šolskem podstrešju ne bodo motila učne- ga procesa. V letošnjem šolskem letu juršinsko osnovno šolo in vrtec skupaj obiskuje 354 otrok, od tega je v šoli 244 učencev, v vrtcu pa 110 malčkov, kar pomeni, da je slednji že skoraj polno zaseden, saj je v njem prostora le še za štiri otroke. V vrtcu so jeseni oblikovali šest oddelkov, in sicer po dva za prvo in drugo starostno obdobje ter dva kombinirana oddelka, da so lahko sprejeli vse otroke. Senka Dreu VISOKA SOLA NA PTUJU INFORMATIVNA DNEVA: 12.2.2021 ob 17:30 13.2.2021 ob 10:30 w mONIKA V TEHNIKI % VISOKOSOLSKI STROKOVNI PROGRAM Način izvedbe prilagojen potrebam študentov (hibridni način) visoka šola na ptuju Foto: DK Foto: CG Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 12. februarja 2021 Ptuj, Podravje • Obisk predsednika RS Boruta Pahorja Pahor: »Čas je tudi za izgradnjo urgentnega centra« 115. dan drugega vala epidemije koronavirusa seje predsednik RS Borut Pahor mudil na obisku na Ptuju. Srečal se je s predstavniki občine, Civilne zaščite, vrtca, Doma upokojencev, Zdravstvenega doma in Bolnišnice Ptuj. Kot je dejal, je namen njegovega obiska pokazati vsem v prvih bojnih linijah, kako pomembno delo opravljajo in se jim za to zahvaliti. Obljubil je polno podporo tudi prizadevanjem za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju. Predsednik RS Borut Pahor se je srečal s predstavniki občin Ptuj in Ormož, Civilne zaščite za Podravje, vrtca, Doma upokojencev, Zdravstvenega doma in Bolnišnice Ptuj. Način dela je Pahorju predstavil poveljnik Civilne zaščite (CZ) za Podravje Dragomir Murko: »V vsaki nesreči, ki smo ji bili priča v Podravju v zadnjih letih, se naučimo voditi večje intervencije. Tu smo vedno za dobrobit občanov.« Poveljnik CZ RS Srečko Šestan se je predsedniku države zahvalil za regijske obiske, saj je prepričan, da na ta način kaže spodbudo in izraža priznanje vsem, ki delajo v teh težkih razmerah: »Prepričan sem, da se nam je pokazala luč na koncu tunela. Če bomo zdržali z ukrepi in se cepili, bomo to zadevo pripeljali do konca. Pred 115 dnevi sem aktiviral državni načrt, takrat se je začel drugi val in vsi mi smo že malo utrujeni.« Kaj je bil namen obiska predsednika Teodor Pevec, strokovni vodja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki je predsednika sprejel v družbi direktorice Anice Užmah, je tik pred obiskom Pahorja obiskal rdečo cono: »Tam me je ena od sester vprašala, kaj je namen obiska predsednika, ali to pomeni pohvalo in priznanje našemu delu. Sam ta obisk dojemam prav tako. Veseli smo, da nas je predsednik obiskal in slišal.« Srečanja pa sta se udeležila tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak in županja MO Ptuj Ptuj Nuška Gajšek. Predstavila sta, na kak način smo epidemijo doživljali v lokalnih skupnostih. »Opažamo, da smo vedno manj potrpežljivi in vedno bolj nestrpni, a moramo zbrati toliko energije, da to prebrodimo do konca. Želimo si, da številke okuženih čim prej upadejo na minimum. Taki lokalni obiski pomenijo, da smo videni in slišani ter da lahko povemo, kaj na lokalnem nivoju opažamo,« je po obisku dejala Gajškova. Koliko bo »vredno« Pahorjevo zavzemanje za gradnjo UC »Tudi po obisku ptujske bolnišnice mi je popolnomajasno, da po tej krizi ne moremo pričakovati učinkovitejšega in dostopnejšega javnega zdravstvenega sistema kot je bil pred njo. Prizadeval si bom, da bom na srečanju z vodilnimi ljudmi parlamentarnih strank, ki ga načrtujem konec februarja, dosegel splošno strinjanje, da se zdaj brez odlašanja skuša odpraviti najnujnejše strukturne pomanjkljivosti zdravstvenega sistema,« je dejal Pahor, ki meni, da bo zaradi krize, ki smo ji priča, ta konsenz med političnimi strankami lažje doseči. Po obisku Ptuja pa je med svoje prioritete postavil tudi izgradnjo ptujskega urgentnega centra. Predsednik države je zagotovil, da bo voditeljem parlamentarnih strank predstavil pomen te investicije za celotno regijo. Vodstvo bolnišnice gaje seznanilo z dejstvom, da jim za zaprtje finančne konstrukcije manjka približno 1,5 milijona evrov:»Osebno se bom potrudil in angažiral, tudi v delovnih pogovorih, kijih imam te dni s predstavniki parlamentarnih strank.« Finale tekme z virusom in - potrpežljivostjo ... Kot je v uvodu dejal Pahor, je tudi na Ptuj prišel, da bi se zahvalil in poklonil vsem, ki so zadnje mesece najprej in najbolj skrbeli za tiste, ki so bili potrebni posebne oskrbe: tako zdravstvene kot socialne: »Kot ugotavljam povsod, je tudi na Ptuju vidno, da imajo ti ljudje, ki se mesece trudijo in izgorevajo za druge, največ optimizma in vedrine ter so najbolj prepričani, da bomo naposled zmagali.« Prav zato Pahor meni, da nismo le v finalu tekme z virusom, pač pa tudi s splošno potrpežljivostjo. Zadovoljen je, da cepljenje poteka brez težav. Sam prav v cepljenju vidi pomembno rešitev za premagovanje krize. A s koncem epidemije še zdaleč ne bo konec vseh težav. »Že danes se moramo pripravljati na to, da bo vrnitev otrok v šole pokazala na številne probleme v času, ko so bili doma. Ti so povezani z družinskimi in drugimi okoliščinami. Na to se moramo pripraviti tudi sistemsko,« meni Pahor. Zraven ptujske bolnišnice je obiskal tudi Vrtec Ptuj in Dom upokojencev Ptuj. Na dvoriščih obeh zavodov so ga bili veseli tako najmlajši kot starejši. Pred domom so ga sprejeli z bučnim aplavzom. Otroci so ga v kratkem programu pred enoto Mačice seznanili s pustnimi liki našega območja. Odslej pa bo predsedniško palačo krasila prav posebna risba kurenta. Otroke je predsednik države povabil na obisk in ogled palače v prestolnici. V sklopu regijskih obiskov je Pahor obiskal notranjsko, zahodno štajersko, pomursko, gorenjsko, severnoprimorsko regijo ter zdaj še Spodnje Podravje. Dženana Kmetec Podravje • Po prvem mesecu delovanja zobozdravstvene dežurne sluz Porodni krči dežurnega zobo. Z januarjem je v ptujskem Zdravstvenem domu po mnogih letih ponovno začela d cientov dnevno, rekord je bil minuli konec tedna, ko so oskrbeli 18 nujnih primer Težave še vedno niso rešene niti s koncesionarji, ki se jim zdi podjemna pogodba, p Letno bodo občine Spodnjega Podravja za delovanje dežurne zobozdravstvene ambulante iz občinskih proračunov prispevale okrog 50.000 evrov. Kot je zagotovila direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, so pogodbo o sofinanciranju podpisale prav vse občine iz ptujskega (16) in ormoškega območja. Največ bo prispevala MO Ptuj, ki je bila tudi pobudnik ponovne vzpostavitve dežurne zobozdravstvene službe - 15.000 evrov. Deleže, ki jih bodo občine prispevale, so računali po številu prebivalcev: 0,55 evra na občana. Storitev brezplačna, zdravilo ne Za vse občane občin, ki sofinancirajo delovanje dežurne zobozdravstvene službe, je storitev brezplačna. A ker to dežurstvo ni organizirano v sklopu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je strošek predpisanih zdravil breme pacientov. Tatjana Tantegel, vodja zobozdravstvene službe v ptujskem Zdravstvenem domu, pravi, da imajo dnevno v dežurstvu okrog 11 pacientov. Rekord je bil minuli konec tedna, ko so obrav- navali 18 nujnih stanj: »Skupaj smo imeli doslej 109 pacientov v šestih vikendih in dveh prazničnih dneh. To vsekakor pomeni, da je bila vzpostavitev dežurne zobozdravstvene službe potrebna in res nujna.« Ker pa pacienti niso seznanjeni s tem, da morajo zdravilo plačati, se pritožujejo in pogosto razburjajo v ambulanti. Čeprav to ni odločitev ne zobozdravnikov ne vodstva ZD, pač pa je posledica tolmačenja ZZZS. To pa niso edini porodni krči ponovne vzpostavitve dežurne zobozdravstvene službe. Še vedno je problem organizacija dela; nesporazum s koncesionarji V Spodnjem Podravju je 33 zobozdravnikov, od tega jih je v ZD Ptuj zaposlenih 13, preostali, torej kar 2/3 vseh, so koncesionarji. Koncesije jim podeljujejo občine in prav te naj bi imele nalogo, da se z njimi dogovorijo okrog načina dela. »Dejansko se nismo nič dogovarjali, le obvestili so nas, da začnemo dežurati. Zdravstveni dom Ptuj nam je posredoval podjemno pogodbo, ki je po našem mnenju v Očitno je še vedno kar nekaj odprtih zadev med k Ptuj • Občina koncesijo za kanalizacijo podaljšuje z in-house naročilom Komunali v roke položili za 6( Mestna občina (MO) Ptuj je Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj, v katerem ima 59-c neposredno, s tako imenovanim notranjim naročilom (in-house), brez javnega raz, nato januarja odločili, da se sme podjetju po t. i. in-house naročilu podaljšati še h Za podaljšanje koncesije so se v ptujski Mestni hiši odločili tri leta pred potekom obstoječe. Ta se izteka leta 2024, podaljšanje velja za obdobje desetih let, torej do leta 2034. Pojasnilo lokalne skupnosti, zakaj takšna odločitev, se glasi, da zaradi optimizacije stroškov odvoza odpadnega blata na centralni čistilni napravi (CČN). Če ima kon-cesionar zagotovljeno dolgoročno koncesijo, se lahko uspešneje pogaja o ceni prevzema blata, menijo v upravi in vodstvu ptujske mestne občine. Odvoz blata in nadaljnje ravnanje z njim je sicer eno od akutnih okoljskih področij, s katerim se srečuje celotna država, ne samo Ptuj. Prevzemnikov je malo, rešitev, kam z blatom, pa še manj. Če se situacija ne bo spremenila, je v prihodnjih letih pričakovati občutne podražitve, ki bodo bremenile uporabnike sistemov. Rezultat bodo vedno višji in višji zneski na položnicah. Dodatna težava Ptujčanov je pomanjkljivo delovanje CČN na Bregu, ki so jo pred desetletjem s pomočjo evropskih in državnih sredstev zgradili čisto na novo ter vanjo vložili milijone evrov. Problem je v sušenju (dehi- Direktor KP Ptuj Janko Širec je pojasnil, da so z MO Ptuj v usklajevanju elaborati za oblikovanje novih cen odvajanja in čiščenja odpadnih vod. draciji) odpadnega blata. Namesto da bi se ga izsušilo na 80 % v suhe snovi, kot je bilo predvideno po projektu, se ga izsušuje le na dobrih 20 %, je moč razbrati iz zadnjih dostopnih medijskih podatkov. Bolj je blato mokro, bolj je težko oziroma je volumna več. Če bi bilo bolj izsušeno, bi ga bilo manj in bi bili tudi stroški z njegovim odvozom nižji. Po trenutni ceni letni stroški odvoza blata iz CČN Ptuj znašajo okrog 800.000 evrov. KP Ptuj poskuša z lastnimi kadrovskimi in tehničnimi viri sistem izsuševanja izboljševati, s čimer na letni ravni prihranijo 35.000 evrov. A ti ukrepi so še daleč od optimalne rešitve dehidracije, s katero bi zmanjšali tudi uhajanje smradu v okolje. Po besedah direktorja Komunale bi za tovrstno investicijo potrebovali poldrugi milijon evrov. Kmalu na mestnem svetu potrjevanje novih cen Prevzemnik blata za KP Ptuj je podjetje CEP, pogodba je sklenjena do letošnjega septembra. Do KP Ptuj ir Foto: CG petek • 12. februarja 2021 V središču Štajerski 7 be zdravstva: storitev brezplačna, zdravilo ne delovati dežurna zobozdravstvena služba. Izkazalo se je, da je bila še kako potrebna. Povprečno so imeli zobozdravniki okrog 11 pa-•ov. Čeprav denar za izvajanje zagotavljajo spodnjepodravske občine, pa je za zdravila, predpisana v času dežurstva, treba plačati. po kateri bi morali delati v dežurstvu, sporna. V presojo so jo dali Zdravniški zbornici Slovenije. Odgovor ZZZS: »Zeleni recept se v tem primeru ne more izdajati« Ker organizacija dežurne zobozdravstvene službe na Ptuju ni v pristojnosti ZZZS, so se postavili na stališče, daje treba tudi zdravila, izdana v času dežurstva, plačati. Ta storitev se namreč izvaja na podlagi pogodbe med izvajalcem (ZD Ptuj) in občino. Poraja se seveda vprašanje, ali je to pravično. ZZZS namreč za dežurno zobozdravstvo zagotavlja sredstva kar devetim občinam. V Spodnjem Podravju pa jih prispevajo občine iz svojih sredstev, medtem ko ZZZS ne želi kriti niti stroška predpisanih zdravil. Neumnost: če bi zobozdravnik napotil pacienta k dežurnemu zdravniku, pa bi mu ta enak antibiotik predpisal brezplačno. koncesionarji in javnim Zdravstvenim domom Ptuj. nekaterih delih sporna. Zato smo jo dali v presojo Zdravniški zbornici Slovenije, da jo pregleda še s pravnega vidika,« pojasnjuje Tomaž Kralj, koordinator zasebnih zdravnikov podravske regije. Kategorično je zavrnil, da bi bili zasebniki proti delovanju dežurne zobozdravstvene službe, a dodaja: » Pripravljeni smo delati, želeli pa bi si, da nas kdo kaj vpraša. Zdaj so nas le postavili pred izvršeno dejstvo. Nekatere stvari so nedorečene. Želimo, da je vse skladno z zakonodajo. Največji problem je zava- rovanje odgovornosti na način, kot je naveden v podjemni pogodbi.« Ta bo sklenjena med Zdravstvenim domom Ptuj in podjemniki, zobozdravniki. Slednje skrbi kar nekaj členov. ZD Ptuj je sicer pri zavarovalnici zavaroval odgovornost za primer storjene strokovne napake. A je v nadaljevanju pogodbe navedeno: »V primeru, da se ugotovi, da je bila strokovna napaka storjena kot posledica aktivnosti oziroma opustitve s strani podje-mnika, se stranki dogovorita za regresni zahtevek v korist ZD Ptuj.« DEŽURNA ZOBOZDRfSíEff Soboto,^ fcj* Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj, zagotavlja, da je ta člen zapisan v vseh podjemnih pogodbah, ki jih imajo sklenjene, in ni nobena novost. S koncesionarji so se nameravali že sestati, tudi na to temo, a ker ti čakajo tolmačenje Zdravniške zbornice, so srečanje preložili. Petek Uhanova je prepričana, da bodo vsa odprta vprašanja uspešno rešili, kot pravi, v korist pacientov. Zobozdravniki koncesionarji: »Težava je tudi urnik« »Koncesionarji smo bili o nameri samo obveščeni, nihče nas ni prav nič vprašal. Strinjamo se, prav je, da imajo pacienti zagotovljeno dežurno zobozdravstveno službo. Bi pa jo lahko drugače organizirali: s tem, da bi le podaljšali delovni čas, v petek popoldan in soboto dopoldan. Tej varianti smo bolj naklonjeni. V tem primeru občinam niti ne bi bilo treba prispevati sredstev, to bi lahko krila ZZZS,« še dodaja Kralj. Urnike dežurstev so tako za svoje zaposlene kot koncesionarje pripravili v ZD Ptuj. Seznam je pripravljen po abecednem vrstnem redu priimkov zobozdravnikov. Plačilo zobozdravnikov za dežurstvo Za delo v soboto bodo zobozdravniki na podlagi podjemne pogodbe prejeli 20,7 evra bruto na uro, za nedeljsko delo bo urna postavka višja, 35 evrov na uro, ob praznikih pa bo znašala 40 evrov na uro. Priznali jim bodo še potne stroške. »Plačilo nam ni poglavitno, ni največji problem. Pripravljeni bi bili delati tudi brezplačno, za dobro pacientov, če je treba. Želimo pa si, da se z nami kdo pogovarja, ne da nas le obveščajo, kaj so se odločili,« zagotavlja koordinator zasebnih zobozdravnikov podravske regije Tomaž Kralj. Tudi to je z vidika zasebnikov sporno, saj da po trenutno pripravljeni podjemni pogodbi nadomeščanje sploh ni možno. Glede na razpored bo posamezni zobozdravnik letno dežural en ali dva konca tedna v letu. Dežurna zobozdravstvena služba na Ptuju je bila organizirana do leta 2013, a je delovala le ob sobotah dopoldan. Od januarja naprej pa delajo v ZD Ptuj dežurni zobozdravniki tudi ob nedeljah in praznikih. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG n ) milijonov evrov dela dstotni lastniški delež, za naslednja leta na področju kanalizacije predala za blizu 60 milijonov evrov dela: pisa. Konec minulega leta je KP najprej prevzelo 11-milijonski posel gradnje kanalizacije, mestni svetniki so ncesija za odvajanje in čiščenje odpadnih vod. na pogodbo s prevzemnikom odpadnega blata iz CČN Ptuj sklenjeno do septembra. lanskega februarja je cena prevzema po toni (brez DDV) znašala 90 evrov, od februarja 2020 je 117 evrov, nova cena, o kateri je govora, naj bi bila okoli 140 evrov. Podražitev bo vplivala na vse uporabnike v Spodnjem Podravju, ki so priključeni na kanalizacijski sistem, saj KP Ptuj upravlja večino odvodnih sistemov in čistilnih naprav. Pred letom dni so se na Ptuju zneski na položnicah za kanalizacijo dvignili za sedem odstotkov. Direktor KP Ptuj Janko Širec sedaj napoveduje novo oblikovanje cen. »Trenutno je v usklajevanju vsebina elaboratov za dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod. Elaborati bodo najverjetneje obravnavani na februarski seji sveta MO Ptuj.« Širec je dodal, da je v pripravi razpis za prevzemnika blata. Predvidoma ga bodo objavili v tem mesecu. Pri obstoječih cenah s koncesijo do 47 milijonov evrov Zagotovljenih 60 milijonov evrov prihodka od zgolj ene občine in za eno samo dejavnost (kanalizacijo), četudi gre za daljše Vprašanja o Perutnini in Talumu Ptujski mestni svetnik Milan Klemenc je KP Ptuj pozval k predložitvi analiz odpadnega blata, opozarja pa tudi na preveliko obremenitev centralne čistilne naprave (CČN) na Bregu z odpadnimi vodami iz Perutnine Ptuj, kjer naj bi se zaradi tega stroški čiščenja odplak iz Perutnine prevalijo na druge uporabnike, ki so priključeni na kanalizacijski sistem. Direktor Komunale Janko Širec pravi, da se Perutnini čiščenje odpadnih vod zaračunava v skladu z odlokom. »Pri izračunu cene končnega uporabnika se upošteva količina odpadnih vod, faktor onesnaženosti odpadnih vod posameznega uporabnika in osnovna veljavna cena čiščenja za m3 komunalne odpadne vode.« Klemenc izpostavlja še pritok odpadnih tehnoloških vod iz Taluma na CČN Ptuj. Na to vprašanje je Širec odgovoril, da se na CČN Ptuj iz občine Kidričevo čistijo le komunalne odpadne vode iz naselij Kungota in Starošince. časovno obdobje, ni majhen denar. Dobrih 11 milijonov evrov bo Komunala v naslednjih dveh letih ustvarila prihodka na projektu gradnje kanalizacije, okoli 47 milijonov pa s koncesijo za kanalizacijo (gre za denar, ki v podjetje priteče s položnicami). Okvirni izračun prihodka iz koncesije smo izdelali na podlagi podatkov iz poslovnega poročila KP Ptuj za leto 2019, ko so letni prihodki na tej dejavnosti znašali 3,6 milijona evrov. Najverjetneje bo v blagajno Komunale iz tega posla padlo še več denarja, saj je pričakovati obdobne podražitve. Treba je sicer povedati, da 3,6 milijona evrov iz koncesije na letni ravni ni neposredno denar od KP Ptuj. Prihodki iz storitev za odvajanje in čiščenje odpadnih vod ostanejo neposredno Komunali (za izvajanje dejavnosti), medtem ko omrežnine pripadajo občini. »V osnovi se zbrana omrežnina v obliki najemnine nakazuje v proračun MO Ptuj, porablja pa se v skladu s sprejetimi proračuni tudi za izvedbo novogradenj in investicijskega vzdrževanja objektov na dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod,« je razložil prvi mož KP Ptuj Janko Širec. V osnovi je torej tako, kot navaja Širec, ampak praksa je običajno takšna, da Komunala (v dogovoru z lastnikom infrastrukture, torej občino) na kanalizacijskem sistemu izvede investicijska in vzdrževalna dela, kar si poračuna z denarjem iz omrežnine. Tako sredstva iz omre-žnine, ki so »v osnovni« od občine, ostanejo v blagajni KP Ptuj. Mojca Zemljarič 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 12. februarja 2021 Slovenj Gradec • Rekordna licitacija lesa Najdebelejši hrastov hlod iz okolice Ptuja Organizatorji licitacije vrednejših sortimentov lesa, ki so letos na ogled v Pamečah pri Slovenj Gradcu, so konec minulega tedna odprli prejete ponudbe. Skupno več tisoč ponudb je oddalo po zdajšnjih informacijah 50 domačih in tujih kupcev, kar je največ doslej. Foto: Sta/M24 Tudi letos je v Slovenj Gradcu licitacija najboljšega slovenskega lesa. Organizatorji so z odzivom kupcev zadovoljni. Rezultati licitacije bodo znani 18. februarja. Od dopoldneva poteka odpiranje prejetih ponudb, ki letos prvič ni javno, ampak poteka komisijsko, je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo najboljših hlodov vsako leto organizira v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije. Posebna komisija bo po odprtju ponudb kupcev začela z vnašanjem v računalniški program, ki bo pokazal tudi najboljše cene za posamezni hlod. Po pričakovanjih bodo tudi letos najvišje cene dosegli hlodi gorskega javorja, ki jih je na letošnji 15. licitaciji vrednejših sortimentov lesa nekaj.Ponudbe so oddali domači in tuji kupci. Prvič letos je med njimi kupec s Češke, po nekaj letih odsotnosti je ponudbe spet oddal tudi kupec s Portugalske, je povedal Jeromel. Skupno je več kot 500 prodajalcev na letošnji licitaciji ponudilo 3.960 hlodov v skupni izmeri 4.067 kubičnih metrov. Med ponujenimi hlodi je tudi najbolj debel hlod doslej, in sicer hlod hrasta v izmeri 11 kubičnih metrov. Lastnik ga je na licitacijo pripeljal iz okolice Ptuja. Na lanski licitaciji je skupno 865 lastnikov ponudilo 6620 hlodov, skupno pa je 21.001 ponudbo oddalo 43 kupcev iz sedmih držav. Več kot polovico lesa z lanske licitacije so prodali v tujino, največji kupec je bil s Kitajske. Najvišjo ceno je tudi lani dosegel gorski javor rebraš. Za dobrih sto let star hlod te vrste iz snežniških gozdov je kupec iz Nemčije ponudil 29.161,52 evra, ponujeni hlod pa je po kubičnem metru dosegel 14.414 evrov, kar je bilo oboje največ dotlej. (sta) Slovenija • Razpis za kmetijske šole 170.000 € za izobraževanje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo 168.010 evrov vreden razpis za kmetijsko izobraževanje v letošnjem letu. Sredstva so namenjena sofinanciranju materialnih stroškov in stroškov storitev praktičnega izobraževanja dijakov in študentov s področij agroživilstva, gozdarstva, veterinarstva in živilstva. Foto: Arhiv SC Ptuj Kot izhaja iz razpisa, so upravičeni stroški material in repromaterial za izvajanje praktičnega pouka, drobni inventar in potrošni material za izvajanje praktičnega pouka in laboratorijskih vaj, stroški, povezani z zagotavljanjem varnosti in zdravja dijakov oziroma študentov, najem strojev in drugih storitev, namenjenih izvajanju praktičnega pouka, vzdrževanje strojev, naprav in opreme na posestvih in v delavnicah, namenjenih praktičnemu pouku, energenti, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, in stroški promocije. Upravičenci so zavodi, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe rednega izobraževanja s praktičnim poukom s področja agro-živilstva, gozdarstva, veterinarstva in živilstva. Delež dodeljenih nepovratnih sredstev znaša do 50 odstotkov priznane vrednosti programa, najvišja možna višina dodeljenih sredstev na posamezno vlogo pa je 20.000 evrov, še izhaja iz razpisa. Rok za oddajo vlog je do vključno 26. februarja. Poslati jih je treba s priporočeno poštno pošiljko na naslov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali vložiti neposredno v vložišču ministrstva v času uradnih ur. sta Ptuj • Lansko leto je bilo za Kmetijsko zadrugo Ptuj poslovno uspešno »Želodec Slovenije ni butični, ampak sistemski kupec« Leto 2020, ki si ga bo večina med nami zapomnila po epidemiji, v Kmetijski zadrugi Ptuj ocenjujejo kot povprečno uspešnega: na eni strani rekordno dobrega pri rastlinski pridelavi, na drugi pa precej slabšega v živinorejskem sektorju. Foto: SD in KZ Branko Valenko: »Minulo leto je bilo odlično za rastlinsko pridelavo, zelo nizko pa so padle odkupne cene v živinorejskem sektorju.« Številke so zavidljive, saj so v Kmetijski zadrugi Ptuj lani odkupili 34.000 ton rastlinskih pridelkov oziroma skoraj 11.000 več kot v letu 2019, promet pa z 32 povečali na 43 milijonov evrov. Vendar direktor Branko Valenko pri tem opozarja, da številke niso zares primerljive s preteklimi leti, saj so lani vzeli v najem sedem od desetih poslovalnic Kmetijske zadruge Lenart, in sicer v Lenartu, Benediktu, Cankovi, Sveti Ani, Cerkvenjaku, Jurovskem Dolu in Rogašovcih, ne pa tudi tistih v Kuzmi, Šalovcih in Veržeju. Namesto pripojitve najem Spomnimo, da so Ptujčani v začetku lanskega leta skušali izvesti pripojitev zadolžene lenarške zadruge, a ta ni uspela, ker se s predlaganim poplačilom terjatev upniki niso strinjali. »Zato smo sedem poslovalnic najeli in prevzeli tudi odkupe mleka, rastlinske pridelave in živine. KZ Lenart je šla nato 8. maja v stečaj; od takrat se upniki pogovarjajo s stečajnim upraviteljem, s katerim smo za omenjene poslovalnice na novo sklenili najemne pogodbe, in sicer za leto dni z možnostjo podaljšanja do odprodaje nepremičnin, za nakup katerih smo tudi mi zainteresirani. Številke torej niso primerljive, ker smo prevzeli nova območja,« razlaga Valenko. Lanska sezona z veliko dežja je bila zelo ugodna za rastlinsko pridelavo, zlasti za koruzo in pšenico. »Koruza je bila sploh rekordna, odkupili smo je 20.000 ton oziroma 5.000 ton več kot v letu 2019, delno tudi zaradi prevzema lenar-škega terena, predvsem pa zaradi letine, ki ji v zadnjih 20, 30 letih ne pomnim podobne. Delamo z domačimi in tujimi kupci, žitarice prodajamo znotraj regije, veliko tudi v Avstrijo in Italijo, kar se koruze tiče, pa smo gotovo eden največjih odkupovalcev v Sloveniji.« Kmetje praznijo hleve Težave v vinogradništvu ostajajo, pravi Valenko, kleti so še vedno polne vina, prav tako še ni trajne rešitve glede viškov ormoškega grozdja. »Zelo slabe pa so razmere v živinorejskem sektorju: spomladi so najprej drastično padle cene govejega mesa, konec leta pa so se (Pre)liberalni do uvoza Kar se uvoza tiče, je Slovenija zelo liberalna država, Valenko komentira težave domačih pridelovalcev, predvsem rejcev živine, glede (pre)nizkih cen uvožene blaga, ki mu ne morejo konkurirati. »Evropska unija ima sicer res prosti pretok denarja, blaga in ljudi, pa vendar imajo nekatere države še svoje dodatne prijeme, s katerimi deležniki v prehranski verigi držijo skupaj. Zato tudi denimo v Nemčiji, Avstriji, Franciji dajejo prednost domačim proizvodom pred uvoženimi, kar pri nas, če se diplomatsko izrazim, še ni dovolj razvito. Tudi pri nas bo enkrat treba zagristi v to kislo jabolko in zaščititi domačega proizvajalca, ne pa samo pripeljati robo po najnižjih cenah. Res je, da je prenekateri potrošnik zaradi slabšega socialnega položaja primoran kupovati poceni hrano, a tudi socialni kolač je ne nazadnje odvisen od tega, kaj (pri)delamo doma.« jim pridružile še nizke cene prašičjega mesa. Gre za posledice dogajanja na evropskem in globalnem trgu. Nemčija zaradi koronavirusa in afriške prašičje kuge, zaradi katere je Kitajska preventivno prepovedala uvoz nemške svinjine, s čimer so Nemci izgubili največji izvozni trg zunaj EU, ni mogla prodati svojega mesa, nastali so viški, ki so nato vplivali tudi na potrebe in cene v Sloveniji. V KZ Ptuj kljub prevzemu lenarškega terena beležimo odkupe živali na približno isti ravni kot v letu poprej, kar pomeni, da je bilo odkupa manj. Ena od naših realnosti je ta, da številni manjši kmetje opuščajo živinorejo, torej praznijo hleve, večji kmetje pa svojo dejavnost sicer povečujejo, kar pa pod črto gledano še vedno pomeni zmanjšanje proizvodnje. Velika težava so nesoglasja znotraj verige, zato se mnogi ne vidijo več v reji pitanega goveda in prašičev. Kar se živinoreje na območju KZ Lenart tiče, nas čaka še veliko dela, saj tam še zdaleč nismo izkoristili vseh potencialov.« Povečana zadružna prodaja Zadružne prodajalne so kljub skrajšanemu delovnemu času med epidemijo dobro delale, tudi zato, ker so bile konkurenčne zaprte. »Naraslo je število vrtičkarjev, ljudje so bili več doma in znotraj občin, kar nam je šlo na roko, saj imamo svoje prodajalne praktično po vseh občinah v regiji. V naših 'starih' prodajalnah smo ustvarili za sedem odstotkov več prometa kot v letu 2019, skupaj z lenarškimi pa se je prodaja povečala za 28 odstotkov.« Kot smo že poročali, so lani v poslovalnicah v Markovcih, Dornavi in Trnovski vasi uredili posebne prodajne kotičke z domačimi dobrotami, za katere so preko Lasa pridobili tudi sofinancerska sredstva. »Prvi odzivi so dobri, zdaj je treba paziti na dvoje: da se bodo ljudje navadili na to ponudbo in da bodo izdelki redno dobavljeni.« Letos v KZP pričakujejo podobne rezultate lanskim. »Kot rečeno, številk rastlinske pridelave najbrž ne bomo dosegli, upamo pa, da se stanje izboljša v živinoreji in da se cene popravijo. Žal nanje nimamo vpliva in jih ne določamo, to je stvar trga, mi smo samo vmesni člen. Tudi kakšne dodatne širitve ne načrtujemo, saj moramo najprej stabilizirati lenarške razmere in nato v dveh, treh letih, ko bo stečajni postopek končan in če bo le mogoče, tamkajšnje prodajalne tudi odkupiti.« Redna prisotnost na policah Posebno poglavje je tradicionalno slovensko soliranje. »Zdaj je v kmetijstvu sploh trend, da je vsak sam za vse, je torej tako pridelovalec in menedžer hkrati, a menim, da se dolgoročno to ne bo izšlo, ampak bo potrebno združevanje, bodisi preko zadruge bodisi preko kakšne druge oblike sodelovanja. Samo tako si bo mogoče izboriti boljše pogoje, za zdaj pa si proizvajalci več ali manj podajajo kljuko pri kupcu svojih izdelkov in s tem drug drugemu znižujejo ceno, profitira pa samo trgovec,« opozarja Va-lenko in kot primer dobre prakse sodelovanja celotne verige navaja uspešno akcijo prodaje slovenskega mleka v času lanske krize z viški mleka. »Vse več sicer govorimo o prehranski samooskrbi in pomenu lokalno pridelane hrane, čemur trgovci sledijo s postavljanjem raznih stojnic in kozolcev. A domači proizvajalci ne potrebujejo občasnih marketinških akcij, ki promovi-rajo butično proizvodnjo, oni želijo biti redno prisotni na policah. Kajti želodec Slovenije ni butični, ampak sistemski kupec.« Senka Dreu petek • 12. februarja 2021 Podjetništvo Štajerski 9 Ormož • Lani Safilu več kot 600.000 evrov javnega denarja Načrti velikega ormoškega podjetja v tančici skrivnosti Podjetje Safilo, d. o. o. je eden najpomembnejših zaposlovalcev na Ormoškem. Za lokalno okolje je tako izjemnega pomena, daje podjetje v dobri kondiciji ter da tudi čas epidemije prestoji brez pomembne gospodarske škode. V preteklem letu so sicer prejeli skoraj 380.000 evrov prilivov iz naslova protikoronskih ukrepov vlade (gre za t. i. finančno pomoč ob naravnih nesrečah). V preteklih letih se je število zaposlenih v ormoškem Safilu vztrajno krčilo. Medtem ko je podjetje v letu 2013 še zaposlovalo 921 oseb, je število zaposlenih do leta 2019 padlo na 703. Kljub temu je to v letu 2019 pomenilo skoraj petino vseh zaposlitev na območju občine Ormož. Ker je podjetje tako velik zaposlovalec, je dobra poslovna kondicija podjetja v javnem interesu za širše ormoško območje. Kako uspešno so se zoperstavljali izzivom preteklega leta, ko je udarila epidemija z vsemi vladnimi ukrepi vred, lastniki podjetja (Sa-filo Group, S. p. A.) niso povedali. Skrivnost so tako ostali tudi podatki o številu zaposlenih, ki so bili v preteklem letu na tako imenovanem čakanju na delo. Nobena skrivnost pa ni, da so še pred razmahom epidemije v Sloveniji predvidevali dodatno krčenje števila zaposlenih. Kot izhaja iz Letnega poročila podjetja za leto 2019, naj bi v letu 2020 v povprečju zaposlovali zgolj še 540 oseb. To pomeni, da bi bilo v letu Sä/7/o i Foto: Arhiv ST Podatki Statističnega urada RS razkrivajo, da je bilo v letu 2013 na območju občine 3.954 delovnih mest (število zaposlitev). Velik delež, dobrih 23 % vseh zaposlitev na območju občine, pa so predstavljale zaposlitve v Safilu. Do leta 2019 je število zaposlitev na območju občine padlo na 3.714 (za 240), na kar je močno vplivalo zmanjšanje števila zaposlenih v ormoškem Safilu, ki je v povprečju znašalo 703 zaposlene. Kaže, da za zaposlene v Safilu na ormoškem koncu ni resne alternative za zaposlitev na drugem delovnem mestu. 2020 kar 23 % manj zaposlitev kot v letu 2019. Nato pa je nastopila še epidemija. Iz javno dostopnih podatkov (Erar) pa je razvidno, da je podjetje v tem času koristilo držav- no pomoč. Proizvajalec očal je v letu 2020 prejel skupno skoraj 620.000 evrov javnega denarja. Največji priliv je zagotovil Zavod RS za zaposlovanje, ki je skupno prispeval okoli 545.000 evrov, od Povprečno število zaposlenih v letih v ormoškem podjetju Safilo I Leto I 2013 I I 2014 I I 2015 I I 2016 I I 2017 I I 2018 I 2019 I Plan 2020 I Število zaposlenih 921 991 904 938 720 653 703 540 Vir: Letno poročilo 2019, Safilo, d. o. o., Ormož Iz tabele je razvidno, da se je število zaposlenih v Safilu krepko zmanjšalo. V letu 2019 je podjetje zaposlovalo 218 manj oseb kot v letu 2013, kar v deležu predstavlja 24 % padec. Kot je razvidno iz letnega poročila za leto 2019, pa so število zaposlenih nameravali še zmanjšati, in to za kar 163 oseb oziroma 23 % v obdobju enega leta. Ta napoved predstavlja 41 % znižanje števila zaposlenih v zadnjem sedemletnem obdobju. Juršinci • Letos začetek gradnje odprtega optičnega omrežja Rune 150 evrov za optični priključek Sicer z zamudo, pa vendar kaže, da seje projekt Rune slednjič premaknil z mrtve točke tudi v Slovenskih goricah, kjer naj bi se gradnja širokopasovnega odprtega omrežja začela v oktobru. Kot je znano, bo za zagotavljanje optičnih signalov v Podravju potrebnih šest vozlišč, vozlišče oziroma centrala v Jareninskem Dolu v občini Pesnica je že zgrajena in namenjena uporabnikom osmih okoliških občin: Dupleka, Kungote, Lenarta, Maribora, Pe- snice, Sv. Ane, Sv. Jurija in Šentilja. V podjetju Rune Enia, ki projekt vodi, so na omrežje že priključili prve rezidenčne uporabnike. Vozlišče v občini Sv. Trojica pa bo zagotavljalo optične signale za 16 občin, med drugim tudi za Juršince. »Zadovoljen sem, da se V Halozah prvi »aktivni« priključki konec leta Kot smo že poročali, se projekt Rune letos končno začenja tudi na območju Haloz. Prvo vozlišče v Stopercah, ki je osnova za optični signal, bodo po zagotovilih podjetja začeli graditi spomladi, prvi uporabniki pa bi se nato lahko začeli priključevati jeseni oziroma pozimi letos. »Ob tem seje treba zavedati, da smo mi izključno veleprodajni infrastruktur-ni operater. Dajemo možnost za priklop, od naročnikov in operaterjev pa je odvisno, kdaj bo priklop tudi izveden. Naročnik priključka mora oddati pogodbo za izgradnjo optičnega priključka, zatem plačati predračun in naročiti paket storitev pri operaterju. Operater pa mora izvesti priklop in naročniku omogočiti storitev,« je pojasnila Tina Ambrožič iz podjetja Rune in še dodala, da bodo priključke zagotovili vsakemu občanu, ki bo za to izrazil interes, vendar ob pogoju, da bo tudi naslov interesenta vključen v projekt Rune. Z optičnim omrežjem Rune bo v Juršincih pokrita skoraj cela občina, rešiti pa bo treba 28 sivih lis. je zadeva premaknila in da smo počakali na Rune. Res je, da je bilo vmes nekaj negotovosti in pomislekov glede realizacije, glavni državni operater nam je tudi ponudil svoje storitve, a kaj, ko bi nam zagotovil optiko samo v Juršincih in Gabrniku, drugje pa ne, ker se mu gradnja v razpršenih naseljih ne splača. Zdaj pa bomo sodobno omrežje dobili sicer nekoliko kasneje, a za celo občino, kar je gotovo bolj pošteno in velika pridobitev za vse,« razlaga juršinski župan Alojz Kaučič. »Ostalo nam bo 28 sivih lis, ki jih bomo skušali rešiti kako drugače. Večinoma gre za hiše v Bodkovcih in Hlaponcih, poleg tega pa tudi za tri v Grlincih in eno v Dragoviču.« Gradnja optičnega omrežja Rune naj bi v Juršincih trajala leto dni, uporabnike bo priključek stal 150 evrov, potem pa si bodo lahko sami izbrali operaterja. V lastni režiji bo tudi napeljava optičnega kabla od omarice do hiše. SD tja od Zavoda RS za zaposlovanje v letu 2020 I Namen I Prihodki v evrih I Finančna pomoč ob naravnih nesrečah 376.746 Aktivna politika zaposlovanja 168.236 Skupaj 544.982 Vir: Erar tega 380.000 evrov kot finančno pomoč zaradi epidemije (sklepamo lahko, da gre za financiranje delavcev na čakanju in delavcev s skrajšanim delovnim časom). V letu 2019 zelo dobro poslovanje ormoškega Safila Ormoški Safilo je sicer v letu 2019 posloval zelo dobro, saj po javno dostopnih podatkih. Načrtovano prodajo očal so presegli za skoraj 30 %, prav tako so bila za skoraj 30 % presežena pričakovanja na strani prihodkov. Čisti poslovni dobiček v letu 2019 naj bi znašal več kot 800.000 evrov. Lastniki pa v letu 2019 kljub temu niso resneje investirali v podjetje. Od 2018 do 2019 je vrednost osnovnih sredstev ormoškemu Safilu padla za skoraj 2 milijona evrov. Investicijska vlaganja so bila vredna 1,5 milijona evrov manj od amortizacije. Zanimalo nas je, ali so za letošnje leto predvidene kakršne koli investicije, ki bi vplivale na delovanje podjetja ali izboljšale delovne pogoje. Na Safilu Group, S. p. A., svojih načrtov glede tega ne bodo razkrivali. »12 milijonov evrov dolga ne predstavlja likvidnostnih težav« Morda je zanimiv bolj kot ne mačehovski odnos matične ita- lijanske družbe do ormoškega obrata. Družbe v skupini so namreč ormoškemu podjetju ob koncu leta 2019 dolgovale že več kot 12 milijonov evrov, pri čemer je več kot 10 milijonov evrov terjatev že zapadlo. »Pretežni del zneska zapadlih terjatev v roku 120 do 365 dni in več po zapadlosti, se nanaša na terjatve do matične družbe, ki bodo predmet zapiranja z medsebojnimi poboti ali prilivi za potrebe pokrivanja tekočih obveznosti družbe v prihodnje. Pri tem družba ne pripoznava likvidnostnih tveganj,« je navedeno v letnem poročilu. Zakaj je do tolikšnega dolga sploh prišlo, ni jasno. Vredno pa je izpostaviti, da so v letu 2019 vsi stroški dela znašali dobrih 13 milijonov evrov (stroški plač pa 9,5 milijona evrov). Karmen Grnjak PRAKTIČNI PRIKAZ POKLICEV tokrat v video izvedbi! Spoznajte tehicne poklice, ki so ze ta trenutek v Talumu med najbolj iskanimi. Foto: SD 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 12. februarja 2021 Ptuj • Ustvarjalni učenci OŠ Ljudski vrt Kulturni dan letos virtualno Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj so letos na nekoliko drugačen način obeležili Prešernov dan. Učenci so pod vodstvom učiteljic pripravili virtualno kulturno prireditev na temo, kaj vse jim pomeni kultura. FOTO: OŠ Ljudski vrt Ptuj Eva, 9. a Likovna pedagoginja Darja Polner je izbrala izdelke učencev od 6. do 9. razreda za virtualno razstavo. Slednja je na ogled na spletni strani šole. V času pouka na daljavo je namreč nastalo veliko izjemno kreativnih izdelkov, pri tem so mlade šolarje spodbujali tudi učitelji. Učenci so ustvarjali literarne in likovne prispevke na temo domovine in državnih simbolov ter pisali sporočila z roko. Kot je povedala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, je zelo pomembno, da v teh virtualnih časih povežemo ustvarjalnost otrok in pri njih razvijamo pripadnost domovini in kulturnim dosežkom naroda. »Da pri vseh razvijamo zavest o pomenu kulture za obstoj naroda. Ponosna sem, da znajo in zmorejo biti ustvarjalni tudi v teh časih.« Kaja, 7. b Kaj je piezija? Kaja, 7. b FOTO: OS Ljudski vrt Ptuj FOTO: OS Ljudski vrt Ptuj Veliko osnovnih šol je letos praznovalo kulturni dan s pomočjo spleta. Tudi na spletni strani Osnovne šole Hajdina je povezava do virtualne prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Hkrati pa so se odločili za organizacijo posebnega natečaja z naslovom »Matematična poezija? Zakaj pa ne! Do 14. marca zbirajo matematične poezije ali tako imenovane »Piezije«. Gre za tvorjenje poezije na decimalke števila pi. Število črk v posamezni besedi je enako zaporedni decimalki števila pi. Števko nič preskočimo ali pa nadomestimo z besedo z desetimi črkami. Estera Korošec Piezija Oba v temi s srcem poslušava ob sijaju zvezd tih šepet veličine, brezmejne širjave valovanja rek. 3141592 65358 9793 Ptuj • Zgodba kurenta Ljuba (Ljubčija) Gaiserja Spomin, ki ne bo zbledel Med tistimi, ki so si že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Ptuju oblačili kurentovo opravo, ko je bilo tradicionalno Kurentovanje šele v povojih, je bil tudi Ljubo (Ljubči) Gaiser. Če bi danes še živel, žal se je zaradi bolezni pred šestimi leti poslovil, bi ptujsko kurentovo zgodbo oz. zgodbo Kurento-vanja lahko obogatil s številnimi spomini o tem, kaj ga je pripeljalo med kurente, kako so nastale njegove prve kurentove oprave in kako je kurentovo poslanstvo skupaj s člani svoje skupine, pred tem pa tudi sam, predstavljal doma in v širšem okolju. Predvsem pa je Ljubo kurenta nosil v svojem srcu. Pustni čas je bil zanj vselej nekaj posebnega, kar moraš doživeti, tudi v korona-času bi bilo tako, če bi še živel. Že zaradi svoje višine je deloval zelo impresivno, zlasti pa povezovalno. V nekdanji dedkovi kamnoseški delavnici Ob Grajeni so se spletle številne zgodbe zanesenjaških ptujskih kurentov, ki so vselej ponosno in spoštljivo do pustne kulturne dediščine sestavljali ptujsko karnevalsko povorko. Ljubo je s svojimi 192 cm v višino in dvema malima kurentoma večkrat vodil kurente v povorki. Nosil je tudi eno najlepših kuren-tovih oprav. Oblačil jo je skupaj z bratom Otmarjem (Patijem), ki je te dni obudil spomine na izdelavo njunih prvih kurentij, ki so nastale v domači delavnici v kleti bloka v Ci-ril-Metodovem drevoredu. Pri lovcih so naprosili zajčje kože za kožuh, tudi maske so šivali, barvali in okraševali sami, doma so sušili tudi peruti. Kovači nekdanjega gradbenega podjetja Ptuj, ki je imelo sedež na Osojnikovi cesti, kjer danes stoji Drava center, pa so izdelali prve zvonce. V tistih časih se skoraj nič ni dalo kupiti, zato se je bilo treba zelo potruditi, da si dobil potreben material za izdelavo kuren-tije. Domača kurentija je nastajala v dolgih zimskih večerih. To, da si jo izdelal sam, pa je bil še poseben ponos za vsakega izmed njiju. Tega doživetja se ne da opisati. Kasneje, ko sta Ljubo in Pati zrasla, pa je že bilo mogoče pri skladiščnikih dobiti delovne plašče, ki so bili znotraj oblečeni z ovčjim kožuhom. Samo obrnil si ga in že je bil kožuh tu. Šele veliko kasneje sta si kurentije dala šivati pri mojstrih njihove izdelave. V kurentovem hramu predsednika Sveta princev karnevala in prvega princa ptujskega karnevala Foto: zasebni arhiv Ljubo Gaiser je kurentovo opravo oblekel že v rosnih letih. Fotografija je iz leta 1961. Posneta je bila v Lackovi ulici. Foto: zasebni arhiv Pri 192 cm v višino je bil eden najprepoznavnejših kurentov v vsakoletni ptujski pustni povorki. Nastopil je tudi v dveh filmih ter bil upodobljen na razglednici. Fotografija je nastala v 80. letih prejšnjega stoletja v nekdanji Dravski ulici na Ptuju. Jožeta Gašperšiča, princa Gašperja I., ki je naredil pionirske korake na tem področju, saj je zasnoval naloge princa in ustvaril osnove njegovega imidža, je v teh pustnih dneh oživela tudi zgodba zlatega zvonca Ptuja, ki ga hrani v spomin na skupino kurentov Ljuba Gaiserja. Od podelitve v letu 1992 je preteklo 29 let. Otmar Gaiser in Jože Gašperšič jo želita na nek način obuditi Ljubu v spomin, da bi ta zvonec dobil ob 30-Ietnici prve in edine podelitve svojevrstno nadaljevanje, morda kot Ljubčijev zvonec. Prvi princ ptujskega karnevala Jože Gašperšič je povedal, da s ponosom hrani ta zvonec, ki mu je bil zaupan v hrambo. Želi pa si, da bi doživel svoje nadaljevanje v svoji najžlahtnejši obliki. Z Ljubom sta spisala številne pustne zgodbe, še preden so na Ptuju in v okolici nastale prve organizirane kurentove skupine. Trenutno pa je tako, da z njim na poslednjem slovesu pozvoni vsem tistim, ki so ponosno nosili kurenta v svojih srcih. Prvi je imel takšno željo izjemni izdelovalec kurento-vih podob Aleksander Blaž. MG Zlati zvonec za kurenta z največ robčki Zlati zvonec je dobil svoje poslanstvo v okviru 32. Kurentovanja. Takrat so njegovi organizatorji sporočilijavnosti, da bodo podelili zlati zvonec Ptuja (v tem času si ga lahko ogledate v izložbenem oknu TD Ptuj) tistemu kurentu, ki bo imel več robčkov. Za enega je bilo treba plačati 100 tolarjev, komplet pa je stal 170 tolarjev. Kurent z zlatim zvoncem bo imel številne prednosti, med drugim bo predstavljal Ptuj na številnih turističnih prireditvah doma in v tujini, so takrat predstavili njegovo vlogo. Predsednik SO Ptuj Vojteh Rajher gaje podelil 14-letnemu Alešu Krambergerju, kurentu iz ptujske skupine Ljuba Gaiserja. Dejansko je pripadel celi skupini kurentov, kije zbrala 83 robčkov za enega najmlajših kurentov na prireditvi v letu 1992. Priznanje pa sta tega leta prejela tudi dolgoletna izdelovalca kurentove opreme Branko in Marko Klinc. Foto: Črtomir Goznik Zlati zvonec Ptuja iz leta 1992, ki naj bi ga obudili ob 30-letnici njegove podelitve. petek • 12. februarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Muretinci • Jubilej Marije in Franca Kukovca iz Bukovcev Biserna poroka najstarejšega markovskega koranta V muretinski enoti doma upokojencev (DU) Ptuj je bilo prvo februarsko soboto kljub še vedno trajajoči epidemiji zelo slovesno. Po 60 letih zakona sta poročno zaobljubo obnovila zakonca Marija (Minka) in Franc Kukovec iz Bukovcev v občini Markovci, ki sta se jesen življenja odločila preživeti v domu v Muretincih. Svečani dogodek so prilagodili epidemiološkim ukrepom. Kljub temu sta bila maša in obred, ki ju je vodil markovski župnik Janez Maučec, zelo srčna in ganljiva. V jedilnici doma so se zbrali stanovalci, nekaj najožjih sorodnikov zakoncev Kukovec, navzoča je bila tudi direktorica Vesna Horvat Šiplič, ki je jubilantoma čestitala in izročila šopek. Ko sta bila maša in obred končana, so biseroporočencema v čast zaigrali člani harmonikarskega orkestra Modras, na prigovarjanje navzočih sta ob živahni melodiji harmonike tudi zaplesala. Seveda bolj počasi, a veselje, da jima to še gre, je bilo kar opazno. Celotno organizacijo biserne poroke so prevzeli v domu, za kar so zaslužni vodja Jelka Sužnik, njene sodelavke in sodelavci. Dejansko so za vse poskrbeli tako, kot bi za svojo družino. Za slavljenca in svojce so pripravili svečano kosilo, za vse stanovalce doma pa torto, s katero so se posladkali ob kavici. Veliko slavje ob srebrni in zlati poroki Kukovčeva sta v zakon stopila 5. februarja 1961, bila je nedelja. Mladoporočenca se nista pred oltar pripeljala s konjsko vprego, kot je bilo za tisti čas še značilno, temveč z avtomobili. Poročno slavje je bilo skromno, saj je nevesti Mariji le nekaj mesecev pred tem umrla mama. Je pa bilo zato toliko bolj veselo ob praznovanju njunega srebrnega jubileja, 25-letnice poroke. Veselili so se več dni, vina Utrinek z obreda ponovne zakonske zaobljube ob biserni poroki je steklo toliko, da so iz haloške kleti morali pripeljati še dodatno zalogo. »Ker smo poroko praznovali v ožjem krogu, sva potem ob srebni poroki pripravila res veliko slavje. Lepo smo se imeli, luštno je bilo,« se spominja danes že biserni ženin Franc. Podobno je bilo ob njuni zlati poroki pred desetimi leti. Obreda srebrne in zlate poroke sta bila v markovski cerkvi, slavji pa v dvorani v Bukovcih. Letošnja biserna poroka je bila organizirana v domu v Muretincih. Ko bo epidemija minila, si Kukovčeva želita jubilej proslaviti v širši družbi svojih sorodnikov in prijateljev. Z leti je prišla bolezen, zato sta šla v dom Marija in Franc Kukovec sta v domu upokojencev od pomladi 2018. Bolezen je bila poleg starosti tista, ki ju je pripeljala do odločitve, da bo zanju bolje, če sta v domu. Dokler so Francu dopuščale moči, je doma skrbel za ženo Marijo, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap. Ko so tudi njemu začele moči zaradi bolezni pojenjati, sta se odločila za selitev v dom upokojencev. Medtem ko Marija večino časa preživi v sobi in si čas krajša s poslušanjem radia, se Franc rad opravi kam na potep. Tudi njega je pred leti pestila resna hematološka bolezen, vendar si je po njej opomogel. »Zdravniki pravijo, da sem čudežno ozdravel. Štiri leta sem vsak teden hodil po kri (plazmo). Čeprav so mi rekli, da me bo bolezen spremljala do konca življenja, se mi je stanje izboljšalo, posledice so sicer vseeno ostale. Hitro se utrudim, nimam moči. Kolikor gre, se poskusim gibati. V teh koronačasih je sicer vse omejeno, tudi življenje znotraj doma, celo zimo smo bili zaprti. Dokler ni bilo korone, sem se vozil z avtom, parkiranega imam Koranta nosi v svojem srcu Franc Kukovec je najstarejši markovski korant. Še pred kakšnimi desetimi leti smo ga srečevali na markovskem fašenku. Tudi lani sije v domu nadel korantijo, a moči mu niso dale, da bi lahko »zružil«. In kako bo letos? »Me že nagovarjajo, da bi oblekel korantijo. Ampak če ne morem skočiti in prav pozvoniti, ne gre mi več, bolezen je pustila posledice. Noge me ne bolijo, moči in energije pa nimam.« Fotografijaje iz leta 2007, ko je Televizija Slovenija na Melačovi domačiji v Markovcih snemala prispevek o fašenski tradiciji. Pokojni Melačov Janez (Obran) je veljal za najstarejšega markovskega pokača, Franc Kukovec pa za najstarejšega koranta. Kukovec je na fotografiji z voditeljico Mojco Mavec. zunaj pri domu. Šel sem malo med sorodnike in prijatelje v Bukovce, v Markovce do »upokojencev« (bife, ki ga ima društvo upokojencev), v Haloze ali pa v bife tukaj v Mure-tincih. Ko ni bilo epidemije, smo v domu kartali, igrali družabne igre, se družili na vrtu in v parku, sodeloval sem pri ustvarjalnih delavnicah. Sedaj je že boljše, znotraj doma je dovoljeno gibanje, začenjajo se ustvarjalne delavnice, življenje se počasi ponovno odpira. Tukaj nama nič ne manjka, lepo skrbijo za naju,« je ob bisernem jubileju v pogovoru za naš časopis povedal Kukovec. Mojca Zemljarič Juršinci • Načrti o regijski kolesarki Brv čez Pesnico bo Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) se je po besedah župana občine Juršinci Alojza Kaučiča odločila, da bo prevzela stroške gradnje brvi čez strugo reke Pesnice, ki je del kolesarske steze od Ptuja do Juršincev. Največjo težavo na odseku kolesarske steze, ki bo središče mesta Ptuj povezala s Podvinci, Pacinjem in občino Juršinci, je predstavljala premostitev struge Pesnice. Juršinski župan Alojz Kaučič je konec minulega tedna sporočil, da bo brv gradila DRSI. »Naloga občine je poskrbeti za projektiranje in pridobiti zemljišča. Strošek gradnje bo pokrila DRSI, ki nam je že tudi posredovala projektno nalogo z izhodišči za pripravo projekta. Predvidena širina brvi je tri metre, konstrukcija bo kovinska. Menim, da gre za dobro rešitev,« je pojasnil Kaučič. MZ Župan Juršincev Alojz Kaučič pravi, da so z DRSI dosegli ugoden dogovor v zvezi z gradnjo brvi za kolesarje čez strugo Pesnice. Ptuj, Ormož • Praznični dan v muzeju in galerijah Ni ga čez živo kulturo V kulturnih ustanovah na Ptujskem in Ormoškem so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili vrsto aktivnosti. Nekatere so potekale v živo, druge na spletu. Glede na razmere in glede na to, da so lahko kakšen „običajen dan" tudi brez obiskovalcev, so v PMPO zadovoljni z obiskom zbirk v ptujskem gradu, Miheličeve galerije, Salona umetnosti in OE Ormož, je povedal direktor PMPO dr. Aleksander Lorenčič. Zbirke v ptujskem gradu si je na praznik kulture ogledalo 234 obiskovalcev, v Miheličevi galeriji je bilo 50 obiskovalcev, v Salonu umetnosti 30 in v OE Ormož 34 obiskovalcev. Po sprejetem vladnem odloku so muzeji in galerije ponovno odprti od 26. januarja, po prilagojenem delovniku, ki je bil sprejet v času prvega vala epidemije. „Tako si je mogoče zbirke v ptujskem gradu ogledati od torka do nedelje (od torka do petka med 10. in 16. uro, v soboto in nedeljo med 10. in 18. uro). Odpiralni čas Miheličeve galerije in Salona umetnosti je od srede do nedelje med 12. in 16. uro. Vsi ukrepi ostajajo v veljavi: obvezno nošenje mask, razkuževanje rok, varnostna razdalja. Grad Velika Nedelja oziroma zbirka v njem je v zimskem odpiralnem času zaprt do 1. aprila, Grajska pristava in zbirke v ormoškem gradu pa so dostopne po odpiralnem času. Obisk je bil po odprtju skromen, ne glede na obisk pa odprtje prinaša tudi dodatne stroške dela in obratovalne stroške. Seveda pa smo veseli, doslej smo bili v stiku z obiskovalci le virtualno, da so zbirke in razstave ponovno odprte za javnost. Upamo, da se bo stanje še izboljšalo, da ne bo prišlo do ponovnega zaprtja in da se bomo vsaj spomladi ponovno vrnili v normalo, kot smo je bili vajeni ter da se bodo vrnili obiskovalci iz Slovenije in tujine. Kar pa zadeva obiska-nost in lastne prihodke, smo v letu 2020 beležili približno 60-odstotni upad," pove direktor PMPO. Od 26. januarja do 6. februarja si je zbirke v ptujskem gradu ogledalo 62 obiskovalcev: trije tujci in 36 predšolskih otrok, ki imajo brezplačni vstop. V Miheličevi galeriji je bilo 35 obiskovalcev, v Salonu umetnosti 15, Ormoški grad in Grajsko pristavo pa je obiskalo pet odraslih in 17 otrok. MG Foto: Črtomir Goznik Zbirke v ptujskem gradu si je ogledalo 234 obiskovalcev. Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ 12 Štajerski Kronika petek • 12. februarja 2021 Ptuj • Pritisk na bolnišnico in zdravstveno osebje se zmanjšuje Odnos zdravnika s svojcem pacienta izjemnega pomena Od 10. oktobra, ko so v ptujski bolnišnici začeli sprejemati covid bolnike, so skupaj obravnavali skoraj 700 pacientov. Od tega 59 na intenzivni negi. Ker obiski niso dovoljeni (izjema so le slovesa od umirajočih pacientov), je odnos zdravnikov in medicinskih sester do bolnikov izjemnega pomena. Enako velja za način podajanja informacij svojcem, saj gre za specifično situacijo. Dejstvo, da svojci nimajo neposrednega stika z bolnimi, pa močno vpliva tudi na psihološki vidik. „Oče je na ptujskem covid oddelku že več tednov. Vsak dan pokličemo, da se seznanimo z njegovim stanjem. Žal pa se zdravniki konstantno menjavajo. Želeli bi si, da bi imel 'osebnega ali sobnega' zdravnika, ki bi vedel vse o njegovem zdravstvenem stanju. Vsi se sicer trudijo in so zelo prijazni, ampak včasih dobimo takšne, drugi dan drugačne informacije. Pripravljeni smo tudi na slabe novice, ampak nekateri zdravniki znajo vse to povedati na zelo prijazen in človeški način, drugi se morda ne zavedajo težavnosti situacije in dejstva, da svojcev ne vidimo na lastne oči, da bi se prepričali, kako so. Včasih se mi zdi, kot da se jim zelo mudi," pravi naša sogovornica. Možen le obisk oziroma Primož Horvat slovo od umirajočih pacientov Medicinske sestre delajo v »ruskem turnusu« Na ptujskem covid oddelku trenutno dela 20 medicinskih sester, v tako imenovanem „ruskem turnusu". V vsaki ekipi je ena diplomirana medicinska sestra in štiri srednje. Ko pride do skokovitega porasta števila pacientov, imajo na razpolago še štiri medicinske sestre iz drugih oddelkov. Občasno jim pomaga še ena študentka zdravstvene nege. Skupaj je torej 17 srednjih, osem diplomiranih sester in vodja Snežana Anders. Brez dopusta delajo že od oktobra naprej. Obiski v času epidemije v bolnišnicah niso možni. Seveda to velja tudi za covid oddelek, izjema so le primeri umirajočih pacientov. Njihovim najožjim svojcem, če izkažejo interes, omogočijo slovo. Seveda ob uporabi osebne varovalne opreme in spoštovanju vseh predpisanih ukrepov. Tudi po smrti je možen enak način slovesa od pokojnika. Prav dejstvo, da so vse informacije, ki jih svojci v času zdravljenja o stanju svojih najbližjih dobijo iz druge roke, predstavlja veliko psihološko breme. Koronavirus je namreč spremenil vse, tudi našo navado, da smo bolnike obiskovali osebno. A kot pravi zdravnik Primož Horvat, vodja covid oddelka v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, se zavedajo bremena, ki ga nosijo pacienti in tudi njihovi svojci. Prav zato zadnja dva meseca omogočajo poseben način povezave s pomočjo spletnih aplikacij. Klici so možni vsak dan med 13. in 14. uro, video klici pa so se izkazali kot pomemben neposredni stik pacientov s svojci. Zdravnik: »Zavedamo se pomena primernega podajanja informacij svojcem« Pacienti v povprečju na ptujskem covid oddelku preživijo osem dni, nekateri pa tudi več tednov. „Ker nimajo osebnega stika, smo zdravniki tisti, ki jim podajamo informacije. Osebno se zavedam pomena tega in dejansko poskušam podajati informacije na V povprečju starost umrlih pacientov 82 let Doslej so v SB Ptuj zdravili 617 pacientov na oddelku, dodatnih 59 bolnikov pa je potrebovalo intenzivno nego. Umrlo je 160 pacientov, v povprečju so bili stari 82 let. Najmlajši umrli pacient je štel 40 let, bilje varovanec ZUDVDornava. V ptujski bolnišnici so pacienti v povprečju zdravniško oskrbo potrebovali osem dni; imajo pa tudi paciente, ki so hospitalizirani več tednov. razumljiv in človeški način. Verjamem, da tudi moji kolegi. Ko začutimo stiske, skušamo svojce potolažiti. Dajemo objektivne informacije, a vedno skušamo svojcem dati upanje. Če je prognoza slaba, jih s tem seznaniš, a na človeški način. Psihološki moment je izjemnega pomena," se zaveda vodja covid oddelka v ptujski bolnišnici. Priznava pa, da so tudi zdravniki velikokrat zelo zasedeni. Posa- mezni zdravnik dnevno skrbi za 15 pacientov. V izmeni so po trije zdravniki (internisti) skupaj, v času dežurstva pa eden sam. Dežurajo tako internisti kot kirurgi, ginekologi ter en splošni zdravnik. Čeprav načeloma velja sistem, da ima posamezni pacient sobnega zdravnika, se zaradi premeščanj znotraj oddelka, spremenjenih potreb, stanja pacientov ... to spreminja. Tudi okužbe zdravnikov velikok- rat premešajo karte. „Zbolevali smo tudi zdravniki, skorajda vsi, ki delamo na tem oddelku, smo preboleli koronavirus. Zanimivo je to, da smo se večinoma okužili v sivi in beli coni, kjer je bilo veliko vdorov. V rdeči coni smo v popolni varovalni opremi in zato bolj zaščiteni," še pojasni Horvat. Bolnike pošiljali drugam zaradi premajhnega števila intenzivnih postelj V ptujski bolnišnici imajo 40 postelj na covid oddelku in pet v covid intenzivi, sprejemajo pa paci- COV/D-19 W ente iz cele države. Največ iz Celja, Murske Sobote, Maribora, pa tudi Ljubljane. Bolnišnice namreč medsebojno redno usklajujejo proste posteljne kapacitete. Ves čas drugega vala epidemije so v ptujski bolnišnici delali na zgornjem limitu. Tudi sami so morali nekatere paciente pošiljati v druge bolnišnice. V veliki večini primerov je bil razlog za to v pomanjkanju števila intenzivnih postelj. „Tri mesece smo delali na maksimumu. Zdaj se stanje nekoliko umirja. Posebej smo veseli, da zaradi našega dela in dejstva, da smo internisti veliko časa posvetili reševanju covid bolnikov, delo na internem oddelku ni bilo okrnjeno. K sreči imamo veliko specializan-tov, ki so doslej krožili po različnih ustanovah. Zdaj so vsi pri nas, na internem oddelku jih je kar sedem, pomagajo pa nam tudi na covid oddelku," še pojasni Horvat. Ob pomembnem delu zdravnikov izpostavlja še izjemno delo, ki ga opravljajo medicinske sestre. Te so dejansko desna roka zdravnikov. O njihovem delu Horvat pravi: „Če je sestra dobra, zanesljiva in vestna, lahko zdravniku zelo olajša delo s pacienti. Vsi skupaj delamo z enim samim ciljem: pomagati ljudem. In tega se zavedamo." Dženana Kmetec V času od 10. oktobra so v ptujski bolnišnici obravnavali skoraj 700 bolnikov s koronavirusom. Stiske svojcev, ker jih ne morejo obiskati, so velike. Foto: Reuters/M24 v Ce sever svečana brije, nam dobre letine up zašije. -14/-6 J-10/-2 Danes bo sprva pretežno jasno, sredi dneva se bo predvsem ponekod v notranjosti Slovenije prehodno pooblačilo. Burja na Primorskem bo prehodno nekoliko oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -14 do -6, v krajih z burjo okoli -2, najvišje dnevne od -6 do 0, na Primorskem okoli 4 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Petek Sobota Nedelja Ponedeljek 12.02.2021 13.02.2021 14.02.2021 15.02.2021 * * # -8 -10 -7 -9 Dopoldan Dopoldan □opoldan □opoldan 0 -1 4 4 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 4 S g h . . o co < (O 2 ra: tt O a ti $ (G Ei ^ o 5 S - c ™ rc ■a c S a rt e Z> □ £ 00:00 Video Stranj 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Hajdina ob kulturnem dnevu 10:00 Škofovsko posvečenje Martina Kmetca 13:20 19. Fašenk po Dornovsko 2015 15:00 Literarna čajanka na OŠ Gorišnica 16:00 Zavestno življenje Edmund Blurn 17:00 Pustni običaji na štajerskem 19:30 Ptujska kronika 20:00 Ptuj v pustu 22:00 Video strani PONEDELJEK. 15. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 21. Pust na Vidmu 2016 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pust na Vidmu 2017 20:00 Fašenk v Markovcih 23:00 Video strani PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com ZIMSKA AKCIJA DO-20% POPUSTA TRAJA DO KONCA FEBRUARJA 2021 Lepi spomini ne bledijo Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase ali jo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancul IZ VSEBINE CloMk si staža i»Wart sam (stran 3) KakSne m«$nic« imamo v Ptuju (strm 4) Ursjatije območja Potekava (strem 7J Kulturni diiBvHstran 9) Osemdesetiatnik ia volanom (stran 11} PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČIMI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat ^__________ za sekretarja medobčinskega H * , sveta ZKS Maribor S SEJE KOMITEJA 0K ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! aicSssKr>-;i?:'.-vi; v:;:::: ¿ssass Mmmmm ggjgj^ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za Ker temelji priko^nosti ležijo v .prete torek • 9. februarja 2021 Oglasi in objave Štajerski [ 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PODJETJE Pomlad zaposli šoferja tovornega vozila z dvigalom za dostavo in razkladanje blaga. Pogoj: vozniško dovoljenje kategorije C95, vozniški izpit: B, C, E. Vloge pošljite na Pomlad, d. o. o., Gerečja vas 36b, 2288 Hajdina ali na e-mail: pomlad.doo@siol.net, najkasneje do 13. februarja. OPRAVLJAMO čiščenje kleti, podstrešij in parcel z dovozom in prevozi do 1,5 tone. Telefon 031 733 1 12. Srečko Turk, Mu-retinci 44a. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. JARKICE, mlade nesnice, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadranska vas 19, Poljčane. Tel. 031 751 675. PRODAM kokoši nesnice. Tel. 031 200 846. KUPIM mlade zajce pasme angora ali belgijski orjak. Tel. 031 326 482. KUPIM traktorje IMT, Zetor, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in druge znamke, v kakršnem koli stanju, kupimo tudi kmetijsko mehanizacijo. Tel. 070 519 447. KUPIM bager ali rovokopač in drugo gradbeno mehanizacijo v kakšnem koli stanju. Tel. 070 519 447. NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. 040 531 246. PRODAM seno in otavo v kockah, cena 2 evra za kos, ječmen, 20 centov za kilogram, in svinjo, težko od 160 do 190 kg, cena 1,70 evra za kg. Tel. 040 630 551. V NAJEM vzamem njive in travnike Ptuj-Hajdina-Skorba. 041 521 863. PRODAM teličko simentalko, staro 3 m, in prašiča domače reje, težkega 200 kg. Tel. 041 807 527. PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 160 kg. Tel. 031 440 363. PRODAM odojke, 9 kosov. Tel. 031 810 905. NEPREMIČNINE PRODAMO - Gradiščak, manjša hiša l. 1995, v izmeri 113,10 m2, pripadajoče zemljišče meri 8.844 m2, lep razgled. Cena: 82.000,00 EUR. Kontakt: p p /m * v 051/455 010 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio RAZNO PRODAM motor Acme Lamborghimi, 10 konjskih moči, je generalno obnovljen, za kosilnice Muta ali Bucherce. Cena po dogovoru. Tel. 051 376 732. PRODAM molzni stroj. Tel. 031 440 363. w.novareha.si noua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. H ARNTJŠ OKNA VRATA d.0.0. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, zlati delišes, idared in domači jabolčni sok. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Tel. 041 963 411. PRODAM drva, bukova, in najamem večjo njivo na območju Podlehnika ali Tržca. Tel. 031 406 235. PRODAM prašiče v teži 100-170 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. ^innri/a a i/n in i 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj www.tednik.si Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) r^l SPOMLN 16. februarja bo minilo eno leto, odkar nas V je zapustila naša draga v fc^J J Hermina Sneberger IZ TRUBARJEVE 2, PTUJ Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepo mislijo in ji prižgete svečko. II- Tvoji najdražj i Veseli z vama smo živeli, žalostni, ker vaju več ni, ostali živi so spomini, z nami potujeta vse dni. SPOMIN Danes, 12. februarja, mineva šest let, odkar nas je zapustil Viktor Sakelšek IZ DOLENE 46 15. februarja bosta minili dve leti, odkar nas je zapustila Marija Sakelšek IZ DOLENE 46 Hvala vsem, ki se ju spomnite in prižgete svečo na njunem grobu. Hčerki Danica in Ivica z družinama Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihne vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, sestre, babice, prababice in tašče Ane Zemljarič rojene Plazl IZ DORNAVE 54 se iskreno zahvaljujemo vsem našim dobrim sosedom za izrečeno sožalje, za prinesene sveče, pogrebnemu podjetju Mir za izvedbo pogreba, patru Emilu za opravljen cerkveni obred in vnuku Kristijanu za odigrano melodijo slovesa. Žalujoča hčerka Zdenka z družino Naročite v Štajerski •1: Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, botra in strica Franca Topolovca 27. 9. 1940-16. 1. 2021 IZ ZGORNJEGA LESKOVCA 11 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo patru Jožefu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, gospodu govorniku Janku Kozelu za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Za izrečeno sožalje, cvetje in sveče se lepo zahvaljujemo tudi zaposlenim Cestnega podjetja Ptuj, d. d. Vsem in vsakemu prav iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Težko je reči za vedno zbogom, to je le beseda slovesa, ki se nam vedno vrača v spomin, ko misli k tebi vrnejo se. (M. Munda) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, botra, tasta, dedka in pradedka Franca Munda 2. 6. 1936-14. 12. 2020 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za izražena ustna in pisna sožalja ter podarjeno sočutje pozornosti. Hvala vsem, ki ste se z lepo mislijo v srcu poslovili od našega očeta ter darovali sveče in za svete maše. Posebna hvala CSO Ormož, urološkemu oddelku UKC Maribor, patru Mateju za opravljen obred, g. Mateju Kozelu za odigrano žalostinko ter pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Žalujoči vsi tvoji Prazen je dom, prazno dvorišče, ni te na vrtu, oko pa te išče ... SPOMIN Minilo je leto, ko ti je milo zapel zvon še zadnjič v slovo, naš draga mama, stara mama Terezija Klemenčič APAČE 272 Zelo te pogrešamo! Z nami si vsak dan v mislih, srcu, besedah. Hvaležni smo za vse skupne trenutke. Hčerki Natalija in Majda z družinama Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. SPOMIN Tih in boleč je spomin na dan 12. 2. 2013, ko nas je za vedno zapustila mama, babica in prababica Julijana Kolarič IZ BUKOVCEV 4 Hvala vsem, ki se je spominjate, s toplo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi tvoji, ki te imamo neizmerno radi in te pogrešamo Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Vladimir Mirko Vaupotič IZ FORMINA 39C Od njega se bomo poslovili v sredo, 17. februarja, na gorišni-škem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Žalujoči: vsi njegovi 24 Štajerski Križem kražem petek • 12. februarja 2021 Slovenija • Priprave na izbor popevke Evrovizije Hrvaška • Čehi tudi letos z vlaki na morje Evrovizija in Ema po covid načrtu Sloveniji se bodo izognili Z Zveze evropskih radiotelevizij EBU so skupaj z nizozemsko televizijo NPO, ki bo gostila letošnjo Pesem Evrovizije, sporočili, da so se zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo, morali odpovedati najbolj idealnemu scenariju prireditve, po katerem bi evrovizijsko tekmovanje potekalo, kot smo ga bili vajeni. »Plan B, ki je trenutno aktualen, je eden izmed štirih možnih scenarijev. Izvajalci bodo še vedno lahko nastopili v dvorani Ahoy v Rotter-damu, vendar pred manj številnim občinstvom. Prav tako bo manj ostalih dejavnosti, kot sta uradno odprtje in novinarsko središče. Vsi izvajalci bodo morali strogo slediti vsem protikoronskim ukrepom, zahtevana bo varnostna razdalja, nošenje mask, pogosto testiranje članov vseh delegacij ter gibanje zgolj v hotelskih namestitvah ali v dvorani,« so sporočili s TV Slovenija. RTV Slovenija bo morala podobno prilagoditi načrtovano oddajo Ema 2021 in število sodelujočih zmanjšati, kolikor je mogoče. Šov bo posvečen pripravam Ane Soklič na Emo in Pesem Evrovizije, pevka pa bo predstavila zgolj eno skladbo, s katero bo letos zastopala Slovenijo na Evroviziji. Skladbo so izbrali izmed 191 prispelimi na javno vabilo in na vabilo avtorjem s strani naše letošnje evrovizijske predstavnice. »Z izbrano skladbo sem zelo zadovoljna. Dobro smo izkoristili tudi edinstveno priložnost s posnetimi spremljevalnimi vokali, ki jo zaradi vseh ukrepov dovoljujejo letošnja evrovizijska Foto: Arhiv Svet 24 OKNA, VRATA & GARAŽNA VRAM www.naitors.si ■ NAI SORS,,,, Tel.: GZ 74113 BD. Mob: D31 733 2D4 GoriSníca 1, GoriSnica POPUSTI DO KONCA AKCIJA: Alu vhodna vrata Ana Soklič pravila. Komaj čakam, da bom pesem lahko delila z vami. In, ne, ni balada,« je z nasmeškom povedala Ana. Ema 2021 na TV 27. februarja Letošnjo zmagovalno skladbo, ki nas bo zastopala na Eurosongu, bomo torej prvič slišali v oddaji Ema 2021, ki bo na sporedu 27. februarja zvečer. Skladba je v angleščini, v ekipi pa je tudi avtor številnih uspešnic, ki je med drugim sodeloval z Miley Cyrus, njegova skladba pa je že zmagala na Evro-viziji v zadnjem desetletju. Prireditev Ema 2021 bosta iz studia 1 TV Slovenija vodila pevka Lea Sirk in priljubljeni voditelj Nejc Šmit, ki je povedal: »To bo moja Češko podjetje Regiojet je potrdilo, da bo tudi letos vzpostavilo sezonsko železniško povezavo s Hrvaško. Potem ko so lani povezali Prago in Reko, bodo letos dodali vlake tudi za Split. Prvi vlak bo iz Prage odpeljal 28. maja. Glede na napoved letošnje smeri češki turistični vlaki tokrat ne bodo šli skozi Slovenijo, temveč iz Prage čez Bratislavo in Budimpešto proti Zagrebu ter Reki in Splitu. Odhod vlakov iz Prage je napovedan ob 17. uri, prihod na Reko naslednji dan zjutraj, v Split pa popoldan. Na vsakem vlaku bo lahko največ 650 potnikov. Za povratno vozovnico 30 evrov Od 28. maja do konca junija načrtujejo tri vlake tedensko, nato bodo do konca glavne turistične sezone vlaki peljali vsak dan. Cena vozovnic bo v primerjavi z lani ostala nespremenjena; za enosmerno vozovnico bo treba odšteti 23 evrov, za povratno pa 30 evrov. Predprodajo vozovnic se je začela že prejšnji teden. Regiojet je že lani organiziral avtobusni prevoz z železniške po- Foto: Arhiv M24 staje na Reki do 30 priljubljenih turističnih krajev ob hrvaški obali od Istre do Dubrovnika. Kot novost so letos napovedali avtobusne povezave med Splitom in Kotorjem v Črni gori ter Neumom v Bosni in Hercegovini. Lani je sezonsko železniško povezavo med Prago in Reko izkoristilo več kot 60.000 potnikov. sta Duh )e "šel iz steklenice, smrdub iz gat- * * * druga Ema in ne moreta si biti bolj različni. Zmagovalka je letos uradno znana že pred začetkom, tekmovalnosti ne bo, telefonskega glasovanja ne bo. Ampak brez skrbi, bomo že našli kakšno temo za čivke na twitterju, saj Emo vodim z Leo Sirk.« S.S. v ic potrebno tako) ukiniti podeljei^an)^ dabo kinoma srečko bo 5 , v le da ste rojeni kot trinajsto prase o petek, , Ji ¿„iimpodp»^»®"' „tarenajboiinaS.cebesedadeftnm.no. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Nagradno turistično vprašanje m. Četudi naj bi se Kurentovanje 2021 v celoti preselilo na splet in družabna omrežja, to ni preprečilo kurentom in drugim maskam, da se ne bi sprehodili v svojem domačem okolju in tudi po ptujskih ulicah in trgih. Tudi princi karnevala so na svojih domačih dvoriščih ob začetku pustnega časa pozvonili na svojih dvoriščih oz. so se oglasili pokači in orači. Povečane fotografije kurentov in drugih pustnih likov v izložbah praznih ptujskih lokalov, ki so sicer imele svojstveno sporočilo, da mesto pustno tradicijo letos oznanja drugače, pa so v bistvu še bolj opozorile na žalostno sliko Ptuja v starem delu, kjer je veliko praznih lokalov. Dogajanje pa bi sicer lahko popestrili tudi s priložnostno razstavo pustnih fotografij oz. z njimi spomnili na presežne dogodke v šestdesetih letih ptujskega Kurentovanja. So pa zato za novo razstavo pustnih likov poskrbeli v Slovenskem etnografskem muzeju. Osmega februarja so odprli priložnostno razstavo, na kateri predstavljajo pustne orače iz Okiča v Halozah. Na ogled bo do 1. marca, odprtje pa si je bilo mogoče ogledati preko spleta. Kot društvo je pustna skupina Orači Okič začela delovati v leta 1993. V večini jo sestavljajo pokač, pobirač ali baba, en ali dva para konjičev ali kujekov, plužar, nekaj kurentov in muzikant. Skladno s svojim poslanstvom na dvorišču pred hišo zaorjejo simbolično brazdo in za dobro letino posejejo seme, gospodar in gospodarica pa jih pogostita in obdarita. Skupina je še posebej prepoznavna po korantih, katerih korantije so izdelane iz zajčjega kožuha. Na podlagi slikovnega vira iz 60. let prejšnjega stoletja so v 90. letih rekonstruirali korantijo iz zajčjega kožuha. Leta 1998 pa so na podlagi stare korantije iz druge svetovne vojne lik koranta izdelali iz kozjih kož. Slovenski turizem je v letu 2020 spisal eno svojih najhujših kriz. Število prihodov in prenočitev je bilo na ravni pred 10 leti. Okrevanje bo dolgotrajno. Številu prenočitev iz leta 2019 bi se lahko približali šele leta 2023 ali celo kasneje. Slovenija je lani izgubila kar sedem milijonov prenočitev. Slovenska turistična organizacija je takoj po pojavu krize prilagodila aktivnosti spremenjeni situaciji, temu ustrezno je prilagodila tudi program za leto 2021. V letošnje leto Slovenija vstopa z nazivom Evropska gastronomska regija 2021, v okviru katere bo prilagodila izvedbo več kot 40 projektov. Kljub pandemiji koronavirusa v Turistični zvezi Slovenije nadaljujejo s tradicionalnimi projekti, med katerimi je tudi program za osnovnošolce -Turizmu pomaga lastna glava, s pomočjo katerega mlade navdušujejo za turizem. Letošnji festival bo že 35. po vrsti. 98 šol pod vodstvom svojih mentorjev že pripravlja naloge na temo Moj kraj, moj chef, za katero so se odločili, ker je Slovenija v letošnjem letu Evropska gastronomska regija. Turistična zveza Slovenije njihove naloge pričakuje do konca februarja. V tem trenutku pa še ne vedo, kako bodo letošnji projekt zaključili, ali že po tradiciji s turističnimi tržnicami ali pa s promocijskimi spoti, s katerimi so zaključili tudi že lanski projekt v okviru prvega vala pandemije. Z naslovom letošnje teme so želeli udeležence osredotočiti na tipične jedi, pijače ali pa zeliščarsko tradicijo domačega okolja, ki jih bodo morebiti posodobili ali kako drugače prilagodili svojim željam in potrebam. Lahko pa jih ponudijo tudi kot tradicionalno obrt, tudi kot kulinarični ali gastronomski spominek svojega kraja. Četudi je bilo vprašanje v predzadnjem nagradnem turističnem vprašanju nekoliko zavito, spraševali smo, koliko let je minilo od podelitve zvonca za naj kurenta, v bistvu so leta 1992 podelili zlati zvonec Ptuja kurentu z največ zbranimi robčki, to naših bralcev ni zmotilo. Pravilno so zapisali, da je od te podelitve minilo 29 let. Nagrado bo prejela Ani Holc. Danes sprašujemo, koliko princev karnevala ima svojo prinčevsko trdnjavo v pustnem času v starem mestnem jedru. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili po prenehanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 19. februarja. Foto: Blaž Verbič Pustna skupina orači iz Okiča se predstavlja v Slovenskem etnografskem muzeju. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko princev ptujskega karnevala ima svojo prinčevsko trdnjavo v pustnem času v starem mestnem jedru? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. V J