JOSIP LAPAJNE: Osvobojenje. Preko burnih viharjev svojega življenja me je nesrečna usoda zanesla v' obližje našemu stanovskemu krmilu, tako da tja in sem lahko čujem marsikaj, kar mi zelo olajša vest, tja in sem pa se naše misli — vsai misli — znatno križajo. Izšel sem iz dobe, ko je bila »šola politicum«, vadlalna kocka državnih, deželnih in zakotnih političarjev. Radi šole same je obstajal nekak spor med državo in cerkvijo, dočim je bilo uciteljstvo samo le igračka tako enih kot drugih eksponentov. Ves naš boi se je tedai osredotočal na našem stanovskem pravu, osvoboditvi iz krutih klešč, ki niso poznale nikakega usmiljenja. Kot lisica si moral iz pasti odgrizniti nogo. da si se splazil v svoj brlog, od koder si smel samo še v temini tavati po obzorju, ki je srečne navdajalo ob svetlobi, ki je ječala od rožtjanja tesnih spon prostovolJTiih sužnjev. Došlo je osvobojenje. Boj za kruh je bil dobojevan, ysai pisali smo tako. Učiteljstvo ie bilo oproščeno spon, skakljalo od veselja kot psiček, ki ga spustiš z verige, skakljalo in naravno zopet nastavilo vrat, da mu privajena gradanca oklene dolgoletne zareze. Hodim od zborovanja do zborbvanja, od kongresa do kongresa, toda povsodi jadikovanje, ozlovoljenje, prftajeno godrnjanje. Pa nad čem? Tu čujem moža navdušenega demokratskih idej, ondi slišim glasnika reformiranega socializma, narodhi socialec skuša nacionalne ideje združiti s svojo življenjsko eksistenco, radikalni borec je nejevoljen, da se mu ne priznava predpravica, ki sodi veličini njegove partije, hlastanje radičevcev po glavali, ki so jim bile usodne. prehaja v strast, komunist, ki je na prvem kongresu rjov.l kot lev, danes izza vladinega plašča praska vsevprek, kar doseže, mi sami, stari liberalci. pa jahamo onemoglo truplo zatajene pokalice, radujoč s>e veselega koncerta, ropotajočega bobnenja, ki nas obkroža vsepovsodi. Kaj hočete. saj smo ujedinjeni, ujedinjeni od Triglava do IKajmakčalana, od zenita do nadirja! In »12 hiljada nas ima,« to je sila, nepremagljiva, neprecenllljiva. »Pa onda?« Pesimist, tako mi pravijo že od nekdaj, zajašem konja, zdaj železnega, zdaj dvokolnega, pa se zapoditn med nje, med one vse, tu same. ondi skupne. Mrkih pogledov, mirnega vedenja me Mežičani sprovede.io v svoje okrožje. Šola. Prva soba: Orlice: druga: Sokolice. Gledam po tleh — nič las. »Gre to?« »Gre!« V topilnici: nagi možje. neznosna vročina, strupen zrak. Prijazni pozdravi, učitelju borcu, sočustvujočemu. Molče korakamo mimo hrama kapitala. ki bije boj — in s kom? — z učiteljem — in radi česa? — radi šole in politike. Pa se zakadim gori v Haloške hrame. Strašna vročina. Kot kamen trde kepe se vale izpod težke rovnice. težak zno.i kaplja doli na sladki sad in se meša z opojnim sokom, ki meša glave vsem tolikirn. ki ne poznajo gorja vinogradniškega trpina. — »Težka dohodarina nas tare, gospod učitelj!« »Pa saj ste radičevec. on naj vas spasi!« mu odgovorl moj tovariš. Moiiče sem odšel. Doli smo se našli. V vesell družbi. Samo, da veselo je! Ni li Prekmurec tožil. da ga ne poznamo? Ne njegovega dela, ne trpljenja. Pa hajdi gori! Usidram se v gostiirv Zabavljanje vsevprek, nad državo. nad šolb, draginjo. Poslušam učitelja; samo ven, ven, na Kranjsko. Ljudstvo nas sovraži, Madžaroni zaničujejo, nimamo niti najpotrebnejšega za življenje, Tovarišica se izreka pohvalno. Ima lepe uspehe v šoli. prireja igre, telovadi v madžarski šoli. Sreča ji ie milejša; pa kakor povsodi. šablonsko se ne dajo ceniti ne razmere. ne povodi. Doli v bojanskih nižinah in dolitiah naletim na tovariša, ki zbija na radičevski boben in pritrkava z demokratskimi renami, ozlovoljen je nad stanom, plača mu ie preborna, na vrtu skrbno goji plevel. v gostilno nam zbere veljakov, politizira se na debelo, zabavlja »en gros«, »kafane« so prenapolnjene prekrižano sedečih mož. ob zamreženih oknih se skriva suhljati ženski obraz in vsem tem »revežem« država ničesar ne da, vzdržujejo io pa sami oni, pa samo oni tam s Kupreškega kakor Livanjskega polja. Pa nikogar ni, ki bi enemu kot drugemu prilival hladilne pijače! Pridružim se slovenskim zemljeradnikom k izletu v Srbijo. In jaz, ki sam trosim seme po njivah in kobacam ofo plugu. ne smem izdati, da sem kmet, ker ne znam po kmečko ukati, bogvaruj, da bi se izdal za učitelja! Vsa prireditev bi trpela na ugledu, kakor da bi jo priredili učitelji. In doli po Srbiji nas sprejema srbski učitelj s srbskinfl otroei in nas učiteljev ie četvorica, pa naj molčimo! Ne! Vmešamo se tu, vmešamo tam, na željo prvih slovenskih ratarjev. Iskrena beseda je kar najbolje učinkovala na preprostega seljaka, ki nas je sprejemal, kakor da smo mu mi prinesli odrešenja. Zivljenje učitelja samega pa je tesno strnjeno z žitjem okolice. ki ga obdaja. In pridem domov. Tovariš veže culo, da se preseli v mesto. Zakaj? Star sem. Oblasti me večkrat poizivajo, zdravnika rabim. Noge so mi oslabele za pešhoje, vozniki so predragi. Ondi v mestu mi vse to odpade. Tu na deželi za drae denar komaj spravim skupaj potrebnih živil, s špecerijo se moram zalagati za vso zimo, ker me sicer sneg zapade, a daleč okoli ni nobene trgovi- ne. V mestu vsega tega ne občutim. Pa otroci bodo lažie študirali ob moji raini. »Ootovo imas že dekret v žepu?« »Dekret? Sa.j vendar ne morejo prezreti mojih let, mojih dolgoletnih težav!« _ »Prestar jim boš. prijatelj!« mu P/a vim. »In muzicirati ne znaš! Svet ljubi mladih, veselih ljudi da z njimi ali vsa. za nje uka. ne pa da toži o družmskih skrbeh in zdravnikih.« »Motiš se, dragi!« mi pravi. »Doh so mojemu sošolcu ravnokar podelili dvoje užitnih mest. pa da bi mene pre- zrli?« - t,, , • Smilil se mi je moz. Kljuke so se si- cer upogibale, ni se pa uklonila volja. Mož je bil — in ie moral ostati »pres*ar«. Seveda oni drugi, »ja niein Lieber, dass ist...!« Službeno mesto ponudijo mlademu iskreno poštenemu možu. »Ne morem, starejši, potrebnejši se oglašajo.« »Vi dobite mesto, samo recite!« »Rok je že potekel.« »Vseeno, doblte kadar hoSete!« Mladi mož pljune in odide v svoj nemirni gaj. Doli v Subotici se križajo roke, govori se s .pestjo, debatira z nogo. In krik in vik, in hrup. ropot spremlja krasne alegorične slike. Kolikor je strank v državi. toliko čuješ imen, tcliko groženj, osvete za prihodnjost in preteklost. Na željo našega poverjeništva se vržem v sredino žugajo5ih se borcev in jim razložim naše nazore o organizaciji. t Mi smo ljudje, ki nam je razširjati kulturo, pozabljamo pa, da moramo sami biti kulturni. Osveta je naša najtežja slabost, ugonabljala ie naš narod rod za rodom, nesloga je drugovala in pomagala k propasti domalega vseh slovenskih plemen. In mi kulturonosci, jugoslovenski učitelji, ki smo se po ujedinjenju ujedinili. a se le na papirju kažemo ujedinjene, ne znamo brzdati svojih politiških strasti in ne kažemo nikake volje. da bi se ujedinili s sr5no vezio, stanovsko ljubeznijo. Če je mogoče, da so udruženi v skupni organizaciji politični glasniki, naši žurnalisti, bi pač ne bilo težko, da izključimo iz naše stanovske organizacije politi5na stremljenja in se udružimo resnično le na stanovski podlagi, v korist svojemu stanu. šoli in po njei državi. Vlade prihajajo in odhajajo, politično vreme je nestalno, stalna pa ie šola in učiteljstvo, ki bi imelo korakati za svojimi cilji preko vseh politiških vi-t harjev. In pridem zopet domov. »Kmetijska družba naj se depolitizira,« piše voditelj politiške stranke SDS, kajti le tedai bo mogla ustrezatl svojemu namenu in koristiti vsemu narodu.« Cerkev je družba vseh pravovernih kristjanov, nikogar nimajo pravice izklju5evati, 5e le živi do predpisih cerkve. Toda g. škof misli, da le ena stranka služi pravemu namenu in žuga vsem onim, ki bi se ne pokorili. In kaj je namen onih drugih, ki se ne uklanjajo? Depolitizacija ni nič drugega. Tako povsodi. Pa pridem k seji, kjer se razmotriva o političnem vmešavanju v naše stanovske zadeve. Na eni strani udarjamo ob vrata, ki ie izza njih padla krivica, v isti sapi pa že zagoivarjamo: »šola je Doliticum,« »naslanjati se moramo na politi5ne stranke!« S šolo tedai valovimo po politišken; vretenu zdaj gori, zdaj doli, sredobežnost naj Da na nji zadošča svojemu prirodnemu zakonu! Nameni naše organizacije nai bi blli predvsem etičnega in kulturnega značaja. Jaz pa smelo trdim, da je stanovska orga'nizacija predvsem za to tu. cki ščiti socialne težnje učiteljstva. Clovek. ki se trga za skorjo kruha, ki se bori proti nemorali, se ne bo nikdar iskreno pehal za tem, da bi drugim lajšal življenje. Sestradan pes leti za zajcem, da ga požre, ne pa, da ga pritira pred pusko sitemu lovcu. Pa da ne bo zopet zamere! Delavci se krepe in družijo materijalno in duševno. Vide Nemčija! Žurnalisti so organizirani na stanovsko-pravni in gospodarski podlagi, seveda braniio tudi interese časnikarstva sainega. Advokatska zbornica ščiti na nepolitični podlagi svoje stanovske težnje in ugled stanu. državi sami pa služi le kot nekak posvetovalen organ. Čian profesorske organizacije je lani sam priznal na javnem- kongresu. da ni5 več ne narede, kakor da se med seboj spoznajo in da se stvori med njimi k večjemu kaka poroka. In mi, pa tukaj ravno mi, se moraiiio pojati samo za iluzijami, svoie življenje pa prepuš5ati v igra5o politiškim vremenom. Šola ne bodi politicum, ne valutno blago. temveč ustanova celega naroda. ki jo ima ceniti vsak državijan. vsak politični eksponent. Da pa to dosežemo, moramo svoje nazore preokreniti po današnjih razmerah. ki so povsem drugačne kot v predvojni dobi. Učiteljstva, ki živi med narodom s tako različnimi socialnimi potrebami kakor sem jih navedel, ni mogo5e spraviti pod eden. klobuk drugače, kakor da mu pustiš svobodno politi5no voljo. brzdaš politiško prepotenco in da ga ščitiš pred vsemi navali politiških nasprotnikov. Da pa to^ dosežemo, ne mol5imo. kadar je udarjena leva rama in ne kričimo. 5e te tolčejo po desni. V stanovske liste ne spadajo napadi proti Protiču. ne oni ;proti Pribičevicu ali Korošcu. 5e bi z njimi krili politiške interese, braniti z listom stanovske pravice. tega nam Da nih5e ne more zabraniti in nai bi bili izpadi namenjeni proti komurkoli. Gledati na krivice, ki se gode temu ali onemu stanovskemu tovarišu. to ni lepo. ni tovariško. ni vredn® kulturnonaobraženega človeka. pač pa vsesplošne obsodbe. To in ni5 več so moji in naši nazori. Lop!