242. številka. Trst, v ponedeljek 5. decembra 1S98. Tečaj XXIII. „Edlnoat" izhaja dvakrat na a mi je oče rekel: »Pojdimo peš!« bi bil ostavil voz in zelenca sredi pota, naj si ga vzamejo cigani. V Stubiei smo krmili. Sedelo je nas tri za jedno mizo pod bukovjem kraj gosposkega dvora. (Pride šo). dejal l>i, skoro suhoparno. Po svojem političnom prepričanju se prištevajo deloma radikalnn-napredni, deloma radikalni, deloma socijalno - demokratični stranki. Teli je le majhen procent, pa »o delavni, agilni; večinoma podpirajo socijalno-demokratično časopisje, kateremu treba te pomoči. V novej- ! sem času se godi slabo zlasti njih dnevniku: re- J dakcijski in administrativni stroški so se zeM skrčili, najbolji urednik mora odstopiti . • Radikalno dijaštvo je zbrano v »Klubu Mlad i je h«, kjer je tudi veliko Mladočehov. Tu je zbirališče mlade umetniške generacije, v kolikor se strinja z smerjo kluba. Prirejajo se pogosto godbeni, umetniški večeri. Sem zahaja največ »noblessa«. Kadikalno-napredno dijaštvo je eentralizovano v »Slav i j i«. S tem pa ni rečeno, da bi tu ne bile zastopane tudi druge struje; lahko trdim, tla so tu zbrani najrazličneji elementi. Pred kratkim Se (v 1. 189(5—1897) je bila »Slavija« v hudi krizi, katero pa je prebila srečno. To se je videlo zadnjič na pozdravnem večeru, kjer so to povdar-jali predsednik društva in rektorja češke univerze in tehnike. Sploh je bil moralni in gmotni vspeh tega večera, na katerem je predaval vseuč. profesor dr. Hostiusky, jako ugoden. Pohvalno so se izražali vse-učiliščni profesorji sami. »Slavija« je otvorila letos javno, vsem pristopno čitalnico, ki šteje blizo 400 časopisov in revij. Izvestno izborna priložnost za vsakogar, ki se hoče izobražati vsestranski in zasledovati po možnosti najnovejše dogodke na znanstvenem in političnem polji. Vendar Slovenci v svoji večini ne marajo več zanjo, da, nekdo se je zadnjič celo obregnil ob-me v »Slov. Narodu«, ker ne morem simpatizovati s srbsko »Sumadijo«. Idejo jugoslovanskega zjedinjenja odobravam (sicer bi ne bil pisal v »Novo Dobo«, ki ni prav nič v zvezi z »Sumadijo«), nikakor pa ne morem odobravati načina, na kateri se ta ideja izvršuje sedaj v Pragi. O staročeški frakoiji dijaštva ni vredno, da bi govoril, dasi ima svoje zbirališče v »A k a-demickćm c ten drske m s pol k u« in prireja vsako leto ples. To delajo vsa druga dijaška društva, tudi strokovna društva (pravniško »Všehrd«, medicinsko, filozofsko), samo da se v teh skrbi posebno lepo za predavanja. Ne predava pa le dijaštvo samo, temveč sem ter tja tudi vseučiliški profesorji in lajiki. Toliko za danes o dijaštvu. Politični pregled. V Trstu, dne 5. decembra. K položaju. Te dni so bila stopila politična in narodna vprašanja v ozadje. Narodi so mislili na svojega cesarja-jubilarja in ob toli intenzivno razvitem dinastiškem čutu, kakoršen prešinja podanike te države, je le naravno, da so za treno-tek pozabili na svoje boje. Izjemo bi bili pač radi storili znani rogovileži, ki imajo svoje misli izven države in svoje srce pred tujimi prestoli, ali niso se upali. Opustili so vsako demonstracijo. Krivo pa bi bilo misliti, tla so to storili iz obzirnosti ali celo spoštovanja do čutstvovanja drugih državljanov. Kaj še! Tudi ob tem potajevanju so mislili le — nase!! Bali so se odločne reakcije. Govorč o tem dejstvu pravi »Information«: »Veliko odgo-govornost nakladajo na-se oni, ki ne umojo, ali pa zamujajo, da bi povzdignili te divne zaklade, zvestobe cesarju in monarhiškega mišljenja, prešinja-joče naše narodeGotovo. Toda vprašanje je: v kateri smeri naj se vrši tako dviganje'? ! Ali morda po tisti stari šabloni avstrijskega birokratizma, ki v narodnih aspiracijah vidi le upornost in v svežem bitju duše narodov ter v veselem plovenju narodnega življenja, mesto da bi srčne utripljaje narodov postavljali v službo pravega patrijotizraa. Zvestoba cesarju in monarhiško mišljenje značita gotovo dragocen zaklad. Toda kje je mogočneje sredstvo za dviganje in razvijanje tega zaklada med zavednimi narodi, nego v modre m z a d o v o-lje vanju?! Na to vprašanje imamo uprav drastično pojasnilo v notoriškem dejstvu, tla prav oni, ki so sovražniki te dinastije, so tudi naj s tras tnej i sovražniki takega zadovoljenja narodov! Iz te zveze je pač lahko crpiti morđlo. l)ne 2. decembra so se zbrali na Dunaju na banket vsi na Dunaju navzoči členi desnice, tla proslavijo cesarjev jubilej. Ob tej priliki so govorili zastopniki vseh skupin večine in vsi so povdar-jali vzajemnost meti njimi in ukupnost načel. Naj-izraziteji je bil govor Poljaka Jaworskega, ki je povdnrjal povsem umestno in resnično, da bodočnost narodov sloni na ljubezni med narodi. Kdo ne bi soglašal ? ! Ali v zvezi s tem, kar smo rekli gori, poudarjamo še enkrat, tla tlo take ljubezni ne pridemo popred, dokler nam državna uprava ne ustvari —■ zadovoljnih narodov! Zado-voljnosti pa ni možno zapovedati ali izsiliti, to je cvetka, katero treba negovati modrim, dobrohotnim postopanjem. V tem pa preše silno naše avstrijske vlade, a skupinam na desnici - ako res hočejo, da lepe besede Ja\vorskega zadobe praktično veljavo — je dolžnost, svojo vzajemnost npotreblje-vati v to, tla bode državna uprava po svoji dolžnosti in modrim postopanjem povspeševala — ljubezen med narodi. Samouprava v Trentinu?! O stremljenju laških Tren ti nov po upravnem ločenju od nemškega dela Tirola smo govorili že večkrat. V tem stremljenju tiči tudi vzrok abstinenčni politiki laškega Tirola. Glavni zahtevi le-teh sti, da se v deželnem zboru tirolskem zasnujejo narodne kurije ter da se razdeli deželni odbor, |Sedaj poročajo iz Inomosta, da se je grof Thun jel baviti tem vprašanjem. Morda se bode deželnemu zboru že v prihodnjem zasedanju baviti tem vprašanjem. V tem slučaju bi seveda tudi laški zastopniki prišli zopet v deželni zbor. Mi nismo zavistni nikomur in tudi tirolskim Lahom privoščamo radi vse, do česar imajo pravico in česar smejo zahtevati v varstvo narodne individuvalnosti in v povspeševanje materijalne blaginje. V sodbi naši nas ne more motiti niti dejstvo, da misle mnogi, da stremljenja tirolskih Italijanov niso le narodnega, ampak tudi državno-pravnega značaja, da Bezajo torej preko mej države in da je o italijanskih postulatih soditi z splošnega državnega interesa, se stališča varnosti države. Mi Smo načelno za to, da bodi vsaki narodnosti zagotovljena svoboda razvoja, z izrastki ali zlorabami tega stremljenja pa naj se brigajo oni, ki so poklicani v to ; mi pa moramo: v prvo varovati načelo, na katerem sloni naše lastno narodno stremljenje, v drugo pa nam je dolžnost — po tolikem žrtvovanju samega sebe, po tolikoletuem sacrifizio del inteletto, po tolikem zapostavljanju potreb in pogojev za svoj lastni obstanek —, da enkrat začnemo skrbeti — za-se! Mi ne boderao torej zavidali Italijanov v Tirolu, ako pride res do pakta med njimi in vlado, aH nekako britkega čutstva se ne more iznebiti, ko vidimo, kako uprava države povsodi drugod vsaj navidez kaže neko dobro voljo za izpolnjenje narodnih po-stulatov, in ko vidimo, kako kažejo znamenja, da smo le mi Primorci razločno izvzeti iz te splošne dispozicije za poravnanje starih krivic. V to menda pač ne treba posebno razvitega instinkta ali Bog ve kake bistroumnosti — saj se stvari dovolj plastično črtajo pred našimi očmi —da moremo posneti tudi iz dogodkov iz najnovejših časov, da na Primorskem vladna oblast niti misli ne na to, da bi se ni za las odmaknila od —■ starega zistema Sapienti sat! Sprememba na nameatništvu v Gradcu. Včerajšnja »\Viener Zeitung« objavlja umirovljenje cesarskega namestnika v Gradcu, markija Bacque-hema, kateremu se izraža Najviše pripoznanje na zvestem službovanju ter imenovanje dosedanjega deželnega predsednika v Šlcziji, grofa Manfreda Clarv in Aldringen, namestnikom v Gradcu. Deželnim predsednikom v Šleziji je imenovan dvorni svetnik in namestništveni svetovalec grof Josip Thun-Hohenstein v Bregencu. Domače vesti. Društvo avstrijskih narodov Pod tem naslovom se je zasnovalo na Dunaju društvo, katerega protektorat je prevzel Njegova cesarska in kraljeva visokost, nadvojvoda Itainer. V osno-valnem odboru jc mnogo državnih poslancev brez ozira na stranke. Namen društvu jc plemenit. Uvajati hoče namreč hitro pomožno akcijo po velikih elementarnih katastrofah. Oklic osnovalnega odbora povdarja »osebno, da čini javne dobrodelnosti v takih slučajih navadno prihajajo — prepočasi. Pa tudi iz državnih in deželnih sredstev mnogokrat ni mogoče dobiti izdatne pomoči. Na mesto take nezadostne in neorganizovane dobrtnlelnosti naj Btopi torej energično koncetrirano, krepko združenje. Po vodstvu, zavedajočem se svojega namena, naj se vsi viri dobrodelnosti združijo v mogočno reko, iz katere bo možno hitro in znatno pomagati vsem onim, katere je zadela nesreča. Odbor vabi torej občine, okraje, društva, zadruge, korporacije in posamičnike na pristop k temu društvu, da bodo avstrijski narodi združeni premagovali sovražnike človeštva: revščino, lakoto in bedo. Prispevke in darila je pošiljati za setlaj odborniku Josipu vitezu B r e n n er - F e 1 s a c h na Dunaju, IV. Favori-tenstrasse 27. Tjakaj je pošiljati tudi dopise in povpraševanja. Cesarjev Jubilej. Vodstvo c. kr. drž. obrtne šole v Trstu nam piše: Povodom cesarjevega ju-hileja so se vse sekcije te šole udeležile službe božje. Vrhu tega so se vsakodnevne sekcije dne 2., nedeljske pa dne 8. decembra udeležile šolske slavnosti, na kateri sta bila navzoča tudi gosp. namestništveni svetovalec Friderik Sch\varz in namestništveni tajnik dr. Lippert. Slavnosti sti so pričeli primernim nagovorom ravnatelja Heskv-a. Temu je sledil slavnostni govor g. prof. Antoua Cocever-ja. Zatem je zopet govoril ravnatelj, izre-kujč voščila presvetlemu slavljencu. Slavnosti sti se zaključili cesarsko pesmijo. Po zaključeni slavnosti so učenci profesionalnega oddelka priredili tako prisrčno, naravno in neprisiljeno manifestacijo veselja, da so bili do srca ganjeni vsi navzoči. Ob tej priliki je zastopnik vlade izrekel svoje popolno zadoščenje na disciplini in iskrenem čutstvovanju mladih delavcev, ki imajo v tej šoli priliko, da si, poleg pridobivanja raznega znanja, vzgajajo srca v ljubezni do domovine avstrijske. Tsled cesarskega poinlloščenja naznanja mestni magistrat tržaški, da se morajo vsi oni, ki so zasledovani od oblasti, ker niso prišli na nabor, ali ker so se odtegnili kaki vojaški kazni ali j>o-daljšanju vojaške službe, zglasiti tekom jednega leta na politički oblasti svoje občine. Občine pa morajo takoj ukreniti vse potrebno, da se te osebe pradstavijo vojaški oblasti. Glede oseb deželne brambe, ki so v zaporih, ker niso sledile pozivu na vaje in proti katerim se postopa sodno, oziroma glede oseb vojske, ki so bile pomiloščene posebnim činom milosti, kakor tudi glede oseb, katerim se je odpustilo podaljšanje pre-zenčne vojaške službo, bodo sledile potrebne odredbe od strani vojaške oblasti. Lahoni in njlli naraščaj. Pišejo nam: Te dni sem videl dva kmeta, ki sta kupovala pomaranče od navadnega tržaškega uličnega prodajalca. Kmet je namreč vzel v roko omenjeni sad ter ga poteh tal, kakor je sploh navada o kupovanju tega sadja. Da bi ne bil storil tega nikdar! V trenotku mu je Lah pripeljal zaušnico, da je revež, ki je hotel dati za kruh laškemu pobalinu, odšel ves rudeč! Naš kmet ima namreč še to bolezen, da smatra take falote nedotakljivimi, kar sta pokazala omenjena dva naša človeka, ki nista hotela prijaviti redarjem tega dogodka. Druga! Kmet seje ustavil v ulici »Molin a vento« se svojim vozom, v katerega sta bila vpre-žena dva vola. Tam mimo je prišel neki 14—15 letni pobalin. Vol je zamahnil glavo proti njemu, ne da bi ga dosegel. Ali smrkovec je pograbil nož in hajd na ubozega kmeta, grozč mu, da ga razreže! Kar molil je nož kmetu pod nos! Nekemu slučajno navzočemu Slovencu se je preveč zdelo tega; zato je povabil pobalina k sebi ter ga prav »fino« namazal. Živela —■ eoltura!! Nekdo. Primorski odnosaji. Dne 2. decembra je bil razobesil gosp. tiskar Gabršček v Gorici 2 slovenski in cesarsko zastavo. A glej : kar hkratu je imel »oko zakona« v svoji hiši. Kar jeden za drugim — kakor stoje na klinih svojega dostojanstva — so prišli: najprej jeden, za tem dva redarja, potem neki pol. uradnik. Slednjič je g. Gabršček menda vendar prišel do spoznanja o nedo-pustnosti svojega početja ter o nevarnosti, v katero je spravil varnost države s tem, da je storil nekaj, kar ni bilo ljubo par zagriženim Furlanom: in izginili sti slovenski zastavi, a cesarska — tudi. Na isti način so rešili državo na šolskem domu v Gorici. Tudi tam so morale zginiti slo- venske zastave in so potegnile za seboj tudi cesarsko 1 Čudno! V Trstu so slovenske zastave vihrale svobodno na več krajih, a država je Se istotako trdno v svojih vezeh in Italijani se istotako še vesele ljubega zdravja in — vladnega zistema. V Gorici mora biti pač drug zrak — — —! To bo že tisti zrak, ki provzroea, da goriški Slovenci ne poznajo »bon-tona« v svojih pomenkih za Italijane. Dobri viri govorč celo, da je le ta nedostatek kriv — da so torej Slovenci krivi —, ako se ne leže v bratskem objemu Italijani in Slovenci in da še ni rešeno — last, not least — učiteljsko vprašanje. Spokorimo se torej ! Neznosno stanje. Pišejo nam : Gospod urednik ! <4lanki in notice, ki ste jih že tolikokrat pisali na adreso prepirajoČih se bratov, so bile gotovo popolnoma na svojem mestu in pravim Vam, da svarjenje na obe strani je jedino prava struna, ki jo morete ubrati v očigled pogubnosti domačega prepira. V našem narodnem središču se prepirajo za medvedovo kožo, a medved je še Bog ve kje v šumi; mi obmejni Slovenci pa se ubijamo, da bi se ohranili sebi, svoji krvi in — svojim prcpirajo-čim se bratom. Tu nimamo, kam bi pošiljali svoje otročiče v šolo, tu Bmo zapostavljeni mi in naš jezik, ne samo na občinskih oblastih, nego tudi — in ne z manjšo doslednostjo — na vseh c. kr. oblastnijah! Na tem, da še živimo in da se nekoliko gibljemo (če tudi le na tesnem) zahvaliti se moramo edino le našim narodnim društvom, in ne najmanje obema podpornima društvoma, ki dovoljujeta svoje, žal, le tesne prostore drugim narodnim podjetjam. Kaj bi n. pr. počeli mi tržaški Slovenci, ko bi ne imeli našega, sosebno še vrlega »Delalskega podp. društva« in pa tudi naše »Čitalnice« ? Ako bi vedeli v središču, da se tesnih prostorov prvo imenovanega društva poslužuje nič manj nego 5 reci pet manjih narodnih društev, ki bi si rada vzdrževala svoje lastne prostore, a jih — ne morejo dobiti, ker se v našem mestu društva v obče, a slovanska še posebe, le nerado sprejemajo pod etrebo! Ko bi vedeli, koliko mi trpimo gmotno in moralno, pisali in delovali bi povsem drugače, nego delajo danes. Ako mi — ki smo vendar vajeni marsičemu — pišemo in tožimo, da je naše stanje postalo neznosno, je znamenje to, da tu bijemo boj na življenje in smrt! In v tem boju utegnemo podleči prej ali slej, ako naB ne podpirajo srečnejši bratje, kakor to delajo bratje naših nasprotnikov, ki pošiljajo »franke« od onkraj luže, dasi so jih sami bolj potrebni nego tukajšnji iredentisti. »Sokolu«, našemu dičnemu »Sokolu«, so vezane peroti, ker ne more in ne more dobiti prostorov, v katerih bi lahko svobodno širil svoja krila, noseči na istih — slovansko idejo: v čast naroda in v probujo obmejnih Slovanov. Ker sem delavec, Vam pišem v prvi vrsti z delavskega stališča, katero stališče je prežalostno, osobito v narodnem pogledu. Nekdaj je bilo drugače, nekdaj je bilo manj društev in še ta so imela le malo členov, tako, da se je lahko stisnilo v še tako male prostore; vendar smo imeli tistikrat svoje krasne prostore na »zelenem hribu«, kjer ja bilo mesta za vsako narodno potrebo. Danes so potrebe stokrat veče v tem pogledu, a preskrbljen« je — veliko slabje. Kje naj obdržuje naše politično društvo »Edinost« Bvojc občne in javne zbore? Kje »De-lalsko podporno društvo?« Kje naj se vadijo dve pevski društvi in dva tamburaška zbora, ko ni v to potrebnih prostorov ? ! In še tam, kjer se tiščimo v kakem kotičku, smo v vedni nevarnosti, da nas vržejo na cesto ? ! Poreče se mi morda: kaj se delaveo briga za te stvari, zato smo mi drugi tukaj! Ali verjamite, da nam ni za to, kedo je prvi, mi želimo samo tega, da se že enkrat kaj ukrene v ta namen, da se zagotovi obstanek našim, tolikimi neprilikami bo-rečim se društvom, kajti drugače bi utegnilo biti — prepozno! Oh, da bi dočakal le toliko, da bi videl narodni dom pod streho! Tako mije te dni vskliknol sivolaB narodni starček, in tako ali slično vsklikamo vsi, od najzadnjega delavca do inteligentnega moža, ki bi rad pomagal, ali — nima z čim! Zaklinjamo vas torej, voditelji, očetje in branitelji naši, ukrenite vendar kaj in rešite nas iz tega neznosnega stanja! Vemo, da tri, štiri stotisoče ne zmoremo sami, ali nabirali bodemo, kakor mravlja nabira, in ako ne v 5 letih, imeli bodemo svoje narodno ognjišče v 10—20 letih ! Jaz opazujem položaj naše narodnosti v Trstu, kakor bi gledal bolnemu človeku v obraz, katerega življenje je v nevarnosti, ako ne pride hitro pomoč. Morda vidim prečrno, prepesimistiško, ali pomagati si ne vem in ne — morem. Koliko novcev bi si mi lahko prihranili, ako bi imeli svojo dvorano za koncerte in predstave ; koliko naših žuljev moramo »lajati tujcu-sovražniku za to, da nas potem zaničuje in zasmehuje! Minole sobote smo imeli jeden veliki koncert, skoro bodemo imeli drugi, potem razne predstave in predpustne zabave, a yse to moramo prirejati, kadar bc poljubi laškim lastnikom gledališč! Ni-li tako stanje neznosno ? ! Delavec. Nove župnije. Kuracije Sv. Ilok v Gorici, Lokve, Idrija na BaČi, Roče, Spodnja Tribuša, Kavne, Jageršče, Soča, Otlica, Ajdovščina, Škrbina in Kožbana, v»e na Goriškem, so povzdig njene v župnije. Te duhovnije so bile dejansko že župnije, sedaj pa so tudi po imenu. Veliki koneert »Slov. pevskega društva« minole Bobote zvečer je vspel sijajno. Obljubljena nam je podrobneja ocena. Ze sedaj pa moramo konstatovati, da v umetniškem pogledu dosedaj še nismo bili vajeni videti slovenske koncerte v Trstu na taki višini! Kolika razlika med nekdaj in sedaj. Častitati moramo torej gg. izvrševal-kam in izvrševateljem, zlasti pa gospodu pevo-vodju Srečku Bar tel u. Hvala jim! Ako bodemo tako vsikdar kazali svetu, kako resno stremimo po zdravem napredku v vsakem pogledu, nam tudi svet ne bode mogel odrekati spoštovanja. Vojaški veteranski podporni kor je proslavil cesarjev jubilej z sv. mašo, ki se je darovala dne 2. decembra v cerkvi pri oo. kupucinih. Sv. maši je sledila zahvalna pesem. Službe božje se je udeležil ves odbor in mnogo pobožnega občinstva. Po dovršeni službi božji se je odposlala udanostna brzojavka Njegovemu Veličanstvu, presvetlemu cesarju. Odbor. Miklavžev večer »Trž. Sokola« bode prihodnjo nedeljo. Ta tradicijonelna veselica se je letos nekoliko zakasnila, ker je odbor sklenil, da se priredi ista v redutni dvorani gledališča »Ros-setti«, kateri prostor se je že priljubil tržaškemu slovenskemu občinstvu in bode v tej dvorani možno lepše in veličastneje prirediti to tradicijonelno zabavo. Program bode zanimiv. Darovi naj se pošiljajo v »Čitalnico«, Via S. Francesco št. 2. Pevsko društvo „Kolo" v Trstu vabi na veliki koncert, kateri bode v nedeljo dne 18. decembra 1898. v gledišču »Politeama Rossetti« pod vodstvom društvenega zborovodje g. H. Vogriča in na katerem nastopi prvič novoustanovljeni društveni mešani tamburaški zbor, broječi 60 členov. Vspored: 1. S. I. Spadek: »Naša srca«, koračnica po narodnih motivih, udara tamburaški zbor. 2. A. Jeklič: »Pevčeva spomladanska«, možki zbor s samospevom baritona. Solo poje gosp. Kragclj. 3. F. A. Sandučić: »Slovanska lira«, krona slovanskih pesmij, udara tamburaški zbor. 4. Hugelin Sattner: »Po zimi iz šole«, mešani zbor. 5. T. V. Tomašek: »Sladke misli«, valjček, udara tamburaški zbor. G. Anton Forster: »Ljubici«, veliki mešani zbor. 7. Jos. A. Krov: »Spomin na zlato Prago«, venec čeških pesmij, udara tamburaški zbor. 8. F. A. Vogel: »Cigani«, mešani zbor s samospevom baritona. Solo poje dr. Slavik. 9. Hr. T. Vogrič: »Bogomilovo slovo«, arija iz operete »Jamska Ivanka«, z brač solo, udara tamburaški zbor 10. Hrabroslav Volarič: »Lahko noč«, mešani zbor. 11. Teodor Honig: »Kako si kraBna«, brzopolka, udara tamburaški zbor. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Zasluženo priznanje. Pišejo nam; Dne JJO. m. m. je bil sv. Hrabroslav (Andrej), katerega ime nosi vrli zborovodja pevskega društva »Kolo«. Pevski in tamburaški zbor sta porabila priliko imendana, da poklonita mal znak hvaležnosti do svojega učitelja. »Dar, ki ga Vam poklanjamo, nima bogsiga-vedi kake vrednosti, toda prepričani bodite, da prihaja iz srčne hvaležnosti do Vaše neutrudne osebe«. Priližno tako je nagovoril gosp. Vogriča podj predsednik Vatovec, ko mu je vročil krasne zlate naočnike. Skromen dar, toda pomemben, ker dar hvaležnih src ! Živio Vogrič ! je zadonelo po dvorani, ko se je ta zahvaljeval. In »živio« Vogrič! Ti kliče tudi moja malenkost. Mnogaja ljeta! Kolaš. V Gorici so dne 2. t. m. vložili temeljni kamen za ubožnico, katero sezida mesto v spomin cesarjevega jubileja. Za napravo vodovoda v Polhovem Gradca na Kranjskem je država dovolila svoto 5000 gld., dežela pa je v ta namen določila druzih 5000 gld. Volitve v krajni šolski svet. Upravno sodišče je razsodilo o neki pritožbi, da je število zastopnikov občin v krajni šolski svet določiti po razmerju vsega predpisanega davka v občini, vštevši tudi onega virilistov. Od sv. Jakoba nam pišejo včerajšnjega dne: Danes jo obiskal našo cerkev pri sv. Jakobu prev-zvišeni vladika v »premstvu gospoda dvornega kapelana. Prevzvišeni je bil navzoč med slovensko propovedjo ob 9. uri, ki jo je imel veleč. gosp. kapelan Stemberger. Mi smo bili jako zadovoljni, da je pre vzvišeni sam prišel prepričat Be in da je videl, koliko občinstva se udeležuje slovenske pro-povedi. Tako bo vsaj mogel soditi sam, koliko so vredna neprestana hujskanja v židovskem »Pic-colu« in od strani nekaterih znanih mladih laških reformatorjev, češ, da slovenska služba božja ni potrebna, Prevzvišeni je videl sedaj, da naša zahteva po službi božji v slovenskem materinem jeziku ni nikaka politična ali narodna demonstracija — kakor tako trde oni, ki bi hoteli, da bodi tudi cerkev zavod za poitalijančevanje — ampak da odgovarja resnični srčni potrebi velikega dela žup-ljanov župne cerkve pri sv. Jakobu. In ker smo uverjeni, da se prevzvišeni zaveda svoje dolžnosti, da jednako ljubeznijo skrbi za verske potrebe vseh, nadejamo se, da bode vsikdar in najodločneje zavračal one, ki bi iz ne verskih namenov hoteli popolnoma pregnati naš jezik iz cerkve. Prevzvišeni : mi računamo na Vašo vsepastirsko modrost in pravičnost, da ne bode naš jezik trpel v tržaški cerkvi še veče škode, nego jo je že potrpel na žalost nas slovenskih vernikov in gotovo ne na korist verski stvari. Na volitvah v okrajno bolniško blagajno v Celji bo vsled strastne agitacije in ob terorizo-vanju volilcev zopet zmagali nemškutarji. Prihodnjič se bodo morali Slovenci bolje pripraviti! Na železniei Velenje — Spodili Dravograd, ki se gradi ravnokar, bodo imele vse postaje dvojezične napise in razglase. To je obljubil železniški minister. Tega bi bilo potreba tudi na družili železnicah po Slovenskem! Velika tatvina. V noči med petkom in soboto so udrli tatovi v trgovino z manifakturnim blagom gosp. Luke Ilazzc v ulici »Nuova«. Koje gosp. Hazze v soboto zjutraj odprl trgovino je bil preBenečen najneprijetneje. Po tleh ae je videlo vse polno apna, padlega se stropa, a na stropu toli veliko štirioglato — luknjo, du je mogla lepo skozi jedna oseba. Ni trebalo ugibati na dolgo, v kakov namen je bila napravljena ta luknja in od koga. Umevno je, da je gosp. Hazze najprej tekel k pisalni mizi, v kateri je bila zaprta kaseta z več denarja. In res je zmanjkalo 700 gld. v bankovcih, dve noti po 100 gld. komercijalne banke tržaške, 100 kron v zlatu in vrečica z 100 gld. drobiža. Vsega skupaj torej 1050 gld. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessandro Levi Miozi v Trstu. Via lliborgo 21 in Plaz z a Kosario :i (Šolsko pu.ilopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago ee stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. Na lice mosta je prišla takoj policijska komisija. Le ta je menila, tla so tatovi najprvo morali zlczti na streho jedno bližnjih hiš, a od fosl so se spustili na teraso prvega nadstropja, kjer so našli odprta vrata in okna. Tako so lahko prišli v sobo nad trgovino Hazze-ja, kjer so prodrli strop trgovine. Ker je bilo zjutraj vse zaprto, je jasno, da so se tatovi vrnili po isti poti, koder so prišli. Do sedaj nam ni znano, da-li je oblast že prišla na sled tatovom. Iz-pml porotnega sodišču. Soboto zvečer so je proglasila razsodba porotnikov proti oni Če-torici, ki so bili zatoženi radi ponarejanja denarja. Porotniki so jih spoznali krivimi in sodišče je prisodilo: Hugo Roman iju (> let težke ječe, Josipu Marzzioniju 4 leta, Frideriku Mercuriju 3 leta in pol in Avgustu Gaggiottiju 10 mesecev. Zajedno je izreklo sodišče, da je vse 4 obtožence po prestani kazni izgnati iz dežel zastopanih v državnem zboru. Vsi štirje obtoženci so namreč italijanski podaniki. Isto tako so porotniki spoznali krivima tatvine težaka Rudolfa Smrekarja in Ivana Krena. Dobila sta po dve in pol leti ječe. V tem zasedanju bodo tudi ii razprave radi žaljenja časti potom tiska, in sicer dne 9. proti Jakobu Giacomelliju, sotrudniku »Lavoratora«, dne 10. proti Rihardu Camberju, bivšemu glavnemu uredniku »Lavoratore« (tožnik krščanski socijalist Nučič), dne 12. pa proti Matku Mandirfu, ure-dniku »Naše Sloge«. Hud vlliar. Z liolškega na Goriškem poro čajo, da je dne 28. novembra divjal po Bolškcm, posebno v Čezsoči, strašen vihar, da no pomnijo tako hudega. Napravil je veliko škode. Na cestah in ulicah so ležale opeke, deske in dimniki. Vihar je prevrnil tudi neki kozolec in uničil več vozov, kakor tudi mnogo drugih rečij. »Naša straža«. Daljnji ustanovniki, ki so vso ustanovnino hkrati ali pa letni obrok plačali, gg.: Ivan Hribar, župan stol. mesta Ljubljane 200 K, dr. Iv. Janežič, profesor bogoslovja, Ljubljana, 10KI Andrej Kalan, kanonik, Ljubljana, 50 K, dr. Janko Brejc, odvetn, kand. Ljubljana, 10 K, Ivan Sušnik, kanonik, Ljubljana, 10 K, Slavoj Jenko, dež. poslanec, Podgrad, 10 K, Viktor Rohrman, trgovce, Ljubljana 00 K, Josip Grašič, žup, Beram, Istra, 20 K, dr. Konrad Janežič, odvetnik, Volosko 10 K, dr M. Trinajstič, deželni poslanec, Buzet, 10 K, dr. Alež Ušeničnik, stolni vikar v Ljubljani, 10 K, Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani 10 K, Janko Okič, urednik lista »Kneipblatter« Worishofen, 50 K, Anton Koblar, kurat Ljubljana 10 K, J \ Redni Člani: gg,: Frane Goreč, župnik, Badema, 1 K, Ivan Zupan, župnik, Št. Peter, 1 K, Ivan Kocmur, solieitator, Ljubljana, 1 K, Masko Jeghč, želez, uradnik, Ljubljana, 1 K, Val. Kra-šovec, trgovec, Sf Peter. 1 K, Fran Rajčevič, kurat, Trnje, l K, Jože Laznik, Polhov Gradec, t K, Alfonz Le vični k, knezoškofijski tajnik Ljubljana 1 K, Fran Birk, vikar Ljubljana, 1 K, Al. Stroj, katehet, Ljubljana, 1 K, Janez Hladnik, župnik 1 K, Evgen Lampe sem- prefekt, Ljubljana, 2 K Josip Belec 2 K, Vid Mrbar, Guneelje, 1 K, Tomaž Rožnik, kaplan, Mengeš, 2 K, Viktor Steslca knezoškof. kaplan, Ljubljana 2 K, Janez Ažman, župnik, Gorje, 2 K, Janez Oblak, župnik, 'Boh. Bela, 2 K, Simon Treo, zidarski moister, Ljubljana, 1 KRaškoJordan, Radovljica, 4 K, Jakob Jan,"jurist, Ljubljana, 1 K,Ljudevit Ravnikar,sod. svet. v p., Ljubljana, 1, K dr. J. Lesar, alojz. vodja Ljubljana, 1 K, M. Zlogar, župnik, Kranjska Gora 10 K, Anton Pahon, vikar, Kronbcrg, 1 K, Anton Mozetič, župan, Solkan, I K, Tomaž Jug. nadučitelj, Solkan, 1 K, Ivan Dermastja, kaplan, Solkan, 1 K» (Dalje pride,) Loterijske številke, izžrebane dne 3, t. m.: Trst 7(.» r, 87 30 85 Linc 33 23 4 43 25 Inomost 7 90 55 61 4f> Dobro domače sredstvo. Mej domačimi sredstvi, ka-era se uporabljajo za olajšanje bolečin iti odvajajoča ribanja pri premrazenju. zavzema prvo mesto Liniment, Cap-»ici comp. izdelan v laboratoriju Kichterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nč. in 1 gld. steklenica, ka--ra te spozna po znanem rudeČem sidru. Koledar. Pnnen v ponedeljek 5. decembru : Šaha. opat.; Krišpio, m. Jntri v torek H. decembra: Miklavž, šk.; Dionfuija. Solnčui: Lunin: Izhod ob 7. uri 5« min. Izhod ob 11. uri 14 min. Zahod „ 3. „ 4f> „ Zahod „11. „ 48 „ T« je 50. teden. Danes je ,'J,'18. dan tegu leta, imama torej Ae 27 dni. Različne vesti Leto 1899. ima celo vrsto koledarskih po-Helmostij. To leto prične in zavrli /. nedeljo, ima torej največe število nedel j, kolikor je sploh možno, namreč 53. Druga posebnost je ta, da pridejo ne-le vse štiri adventne nedelje na mesec december, 'temveč, da pade tudi zadnja, »zlata« nedelja na dan 24. decembra, torej na zadnji dan pred Božičem. Oba ostala velika krščanska praznika bosta leta 189«). zelo zgodaj. Velikonočna praznika bosta že 2. in 3. aprila, Binkožti pa 22. in 23. maja. Od Vnebohoda lahko pričakujemo posebno ugodno vreme, ker bode ta praznik ravno na dan Mamer-tija, ednega takoiincnovanih »treh strogih gospodov« maja meseca, namreč dne 11. maja; Veliki petek bode znamenit, ker bode zadnji dan meseca marca. Vsled zgodnjih velikonočnih praznikov bode torej predpust 1. 1899. zelo kratek. Med tem ko je tekočega leta trajal <5 tednov in 5 dnij, skupaj torej 47 dnij, bode prihodnje leto za 8 dnij krajši, ker bode pepelniea že 15. februvarja, tako, da bode trajal predpust od ti. januvarja do 13. februvarja, torej samo 5 tednov in 4 dnij, skupaj 30 dni. Skupno število nedelj in praznikov prihodnjega leta bode znašalo 74. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Dunaj 5. Vlada želi, da bi se program za bdoče leto premeuil tako, da bi se deželni zbori ' ne sešli v prvih mesecih leta, ampak, da bi se državni zbor sešel že t>. januvarja in bi zboroval do aprila. Potem šo-le bi se sešli deželni zbori v neomejeno zasedanje, da rešijo svojo nalogo. Dunaj 5. Pred splošnimi avdijencami je bilo danes zapriseženih D novih tajnih svetnikov, med istimi tudi predsednik višega deželnega sodišča v Trstu, dr. Kindinger. Rim o. Mnogi Tržačani in Trentini, ki so bili pobegnili iz Avstrije in žive sedaj v Italiji, se hočejo poslužiti cesarskega pomiloščenja in so se že obrnili do avstrijskega poslaništva v ta namen, da se morejo povrniti v Avstrijo. Ilmlliiipcšta 5. Po izgredih se je dogodilo danes prvikrat, da ni bilo policijskega kordona okoli parlamenta. Tu se govori zopet, da se grof Thun čim prej poviša v dostojanstvo kneza, baron Banffy pa da postane grof. N©W York 5. Poslanica predsednika Mac Kinley-ja bode zahtevala povišanje stalne vojske na stotisoč mož, da se dovoli primeren kredit za povečanje mornarice, da se obdrži za nekoliko časa sedanji vojni davek. Miulrid 5. Včerajšnji ministerski svet se je bavil z mirovno pogodbo. Minister za vnanje stvari, vojvoda Almoilovar, je izjavil v pogovoru z nekim časnikarjem, da «.1/* za mare 74 l/a Koruza za december 31),7* za mu j 39.7» Mast 535. Po vseh tobakarnah dobite ravnokar izšlo povest Ve^ja 35 nvč. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici JCF kolo najboljše vrste "^H od sloveče avstrijske znamke „S t y r i a" in „Styria" original — naj Be obrne do — I«. Colobig* v Trstu, Via del Torrente štev IO. Jedini in glavni zastopnik za: Trut, Primorsko in Dalmacijo. Slavnemu občinstvu naznanjam da sem nedavno odprl povsem novo, bogato založeno pro-dajalnico jestvin, kolonijalij in delikates. Osobito pa opozarjam slavno občinstvo na sledeče predmete svoje prodajalniee: Na pristna vina v steklenicah po litru in pol litra istra n-ska, dalmatinska bela in črna, izborna vipavska i/ lastne kleti. Nadalje se priporočam uljudno osobito pokrajinskim naročnikom za obilna naročevanja blaga, katero razpošiljam v vsaki množini s pošto, ali železnico, Jamčin točnost in brzino oddaje in izredno zmernost cen; čč. naročniki dobe »Cenik« na zahtevo. Konečno se priporočam tudi vsem čč. družinam stanu jočim blizu moje prodajalniee, da me čcsče počaste svojimi naročili. Naročeno dostavljan tudi na stanovanje. Vsem gg. odjemnikom se zahvaljujem prav toplo že v naprej za skazano mi naklonjenost ter beležim udanostno. Anton Furlan, trgovec v Trstu, via Crociera iii piazza S. Francesco 2. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izlmja v Trst« dvakratuadan razun nedelj iu praznikov. Zj u trun je izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 9. uri predpoludne, — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21-—; »urno večerno izdanje gld. 121—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posnmezne številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza Caserma St. 2, — Via Molin piccolo St. 8. — Via S. Michele St. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. vil). — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via t'asermu št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Gliega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Accjuedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na (»reti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sandu (Prejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trata produje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Scli\varz v Šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je mod!"