Ocene, poročila, zapiski
josip pavlica:
frazeoloSki slovar v petih jezikih
Niti sedem let ni minilo, kar je B. Borko v imenu slovenskih piscev izrekel svoj ceterum censeo (Knjiga 1953, 400), pa je izšel pri DZS slovensko-hrvatsko-la-tinsko-nenaško-francosko-angleški frazeološki slovar; v njem je zbranih touzu 4000 fraz za vsak jezik, in te so razj>orejene pod približno 1000 slovenskimi gesli. Stvar je vsekakor vredna pozomosti: knjiga s skoraj 700 stranmi srednjega formajta je za Blovensfco leksikografijo že sama po sebi omembe vreden dogodek. Ker pa se ukvarja s frazami (rekli), s pregovori in jezikovnimi klišeji {stalnimi besednimi zvezami) — vse rbo je bilo dasilej v naši leksiki premalo obdelano —, ker razlaga domače raklo s frazami v celi vrsti jezükov (s te strani je knjiga posebnost celo za evropsiki knjižni trg), ker je moral avtor slovar sestavljati v neugodnih razmerah in ker mu je določil nenavadno dosti nalog (biti v korist vsem jugoislovanskim dijakom, uradnikom, prevajalcem, študentom, znanstvenikom itd.), zasluži ne samo naše občudovanje, marveč tudi oceno.
Tradicija poliglotskih slovarjev je pri Slovencih enako živa kakor pri drugih narodih (zastavil jo je že Megiser 1592), vendar se je v zadnjem času povsod omejila na tako ozka področja, da je z zbirko mogoče zajeti celoto (bibliotekarstvo, gostinstvo). Zadnji Slovenec, ki se je pred prof. Pavlico resno in uspešno ukvarjal s takim delom, je bil Jožef Vuk. Leta 1864 je izdal v Trstu Onomastico tecnico-poliglotto ... in sette lingue e nel dialetto friulano, leto kasneje pa je Janežič že napovedal njegovo Polyglott-Paremiophraseologie, »bogato zbirko priislovic in rekov v nemškem, laškem, slovenskem, francoskem, angleškem, latinskem in grškem jeziku« s poskusnim zgledom št. 225, ki je razlagal misel o varljivosti videza (SG 1865, 222).
Prof. Pavlica je dobro čutil nenavadnost in nevarnost svoje zamisli; vedel je, da zaradi omejenega prostora v slovarju »še zdaleč ni zajeto vse, kar na tem področju premore mioderen razivit jezik«, vendar je bil prejpričan, da bo »frazeologija s pridom služila tako za praMično rabo kot tudi za teoretično proučevanje jezika in da bo vsaj delno zamašila občutno vrzel v naši leksikografski literaturi na tem področju«.
Avtor je v uvodu pohvalno omenil naše povojne slovarje, vadnice in korespon-denčne priročnike, a jih je v isti sapi grajal, češ da »ne posvečajo dovolj prostora frazeologiji«, iin poudaril, da j-e v njegovem slovarju »na stotine uporabnih fraz, ziasti pregovorov in istalnih rekel, ki bi jih v naših tujejezičnui slovarjih zaman iskali«.
Glede namena in vrednosti dela pa je zapisal tole: »Primerjalna frazeologija pa ima svoj pomen, kajti tu ne gre za primerjanje posameznih besed, temveč za njih
200
skupine, povezane v zaključne iarazme enote —¦ stavke, v katerih izražamo naše misli. . .. Kamiparativna frazeologija nuidi mnogo zanimivega študija ne samo za jezikoslovca, marveč tudi za kulturnega zgodovinarja in etnografa, saj je v fraizeo-logiji vsakega kulturnega jezika nakiopičenega ogromnega bogastva misli in izkušenj, do katerih se je človek dokopal v *eku stdletij. .. .Jezikoslovca bo poseibaio zanimalo vprašanje medsebojnih jezikovnih vplivov na področju frazeologije ter izvor in vrednost fraz, kar sem jaz v tam slovarju samo nakazal s rtem, da siam slovenske fraze, narejene po tujem vzorcu, označil s križcem, fraze, izvirajoče iz latinščine, opremil z izvirnim latinskim rekom, biblijiske citate pa (tudi iposebej ozmačil.«
Na teh .spoznanjih je delo zasnovamo, po teh načelih je sestavljeno. V njih je skrito dobro in slabo prvega slovenskega frazeološkega priročnika.
Težko se je spustiti v oceno: ne samo iz preprostega vzroka, ker nimaš časa ali poguma, da toi prehodil isto pot kakor sestavljavec, marveč tudi zato, ker le-ta ni navedel virov, po katerih je delal. Zato ti ne preostane nič drugela, kot da nekaj zgledov iztrgaš iz celote in jih pretresaš, ostalo pa samo preletiš. Zanimale so me predvsem tele stvari: kakšna je ureditev slovarja, kakšne iso slovenske fraze, koliko je takih, ki jiih po drugih slovensikih slovarjih ni, in koliko je slovar uporaben za praktično loziroma znanstveno delo. Za nadj^oban pregled sem si izbral tri gesla: beseda, duša in pihniti.
Obseg gesel je različen. Beseda ima 48 citatov; od tega je 20 navadnih fraz, n. pr. Častna beseda!, prav toliko je fraz, ki so kombinirane z dodatkom, n. pr. Niti besedice več! Pa amen (pa mir) besedi!, ali pojasnilom, n. pr. Z eno besedo (skratka), razen tega je še 5 pregovorov in 3 kazalke. Geslo duša ima 11 citatov, od tega 3 navadne in 8 kombiniranih, pihniti pa ima 1 navaden in 1 korabininan citat. Po naivadi se število citaitov krije s pogostjnosrtjo raibe tistega igeala. So pa primeri, ki so v njih očitna nesorazmerja ali pa v njih ni tistega, kar po vsi logiki pričakuješ. Obiefca je razložena s stavkom dal sem si lableko šivati in dvema skoraj enakima pregovoroma. Kaj ne bi bUo koristneje, če bi se evidentirala zveza obleko obleči, sleči, posebno še, ker v knjigi ni gesel obleči, sleči, obuti, sezuti?
Vodilne besede (gesla) so v večini samostalniki, glagoli in pridevniki in nanje so delno po obliki, delno po pomenu navezane vse fraze; interno iso obdelane najprej konkretno, potem abstraktno in metaforično, na koncu so pregovori. Kazalke so na mestu, ki jim ga določa pomen. To redaikcijsko načelo je vidno, ni pa dosledno izpeljano in nikjer ni raizloženoi. Bralec, ki ne bo imel enakega okusa in izobrazbe kot avtor, bo moral marsikdaj dolgo brskati aa potrebno frazo. Kdo bo n. pir. iskal bil sem do kože moker pod nit aJii zopet je prišlo na krožnik, pod met, kdo bo takoj uganil, da je na šibkih nogah pod -Moga in od mladih nog pod mlad? ^
Avtor se ni opredelil med notranjo (pomensko) in zunanjo (oblikovno) formo slovarja in si ni bil na jasnem glede nujnosti ali semantične ali sintaktične ureditve posaimeznih gesel. Prvo skrajnost nakazujeta združitev rekel iz tega ne bo nič in iz te moke ne bo kruha pod geslom nič aai za. ušesa ga je (povlekel) in ušesa (uro) mu je navU pod geslom uho, ne da bi Igenkoli drugod toilo kakšno lapozorüo na to poimensko enoto; drugo predstavljajo kazalka to je snel izpod klobuka 178 in rekli to je iz trte izvil 154 'in to je iz trte izvito 564, kamor nas kazalka vodi in kjer je omenjena kazalka čisto prezrta, ali fraza ofera je dvignila mnogo prahu, ki je evidentirana prvič pod afera in drugič pod dvigniti. Večina zgledov omahuje med tema poloma. To neenotnioist uiieditve je avtor reševal s kazalkami tako, da je opozarjal na besedo, pod katero je treba iskati tisto frazo, pa naj si bo tam kazalka samo ponovljena kot citat (od nog do glave gl. glava) ali tudi pojasnjena s sinonimno frazo (pod nogami mi je gl. napota). Kér pa kazalke niso bile zadosti kontrolirane, marsikdaj odpovejo. Dolgčas prodajati 420 te popelje najprej na dolgčas in od tam šele na čas. Ali to bi še šlo. Teže je, če te vodi čutiti na svoji koži 56 na kožo, tam pa ne najdeš nič podobnega, ali pouoči je vsaka krava črna 54 na noč, tam te pa enaka kazalka spet pouči, da išči, kjer si začel. JVIogoče je celo, da zaideš v začarani krog (nebo gl. jasen gl. strela gi. jasen).
Razporeditev fraz v okviru vodilne besede je preveč slučajna. Na vsak način je sintaktična, to je praktična plat preveč zanemarjena. Vse predložne zveze n. pr. bi se dale ne glede na pomen lepo urediti abecedno ,in iskanje bi bilo za vse dosti lažje (prim. mojo razporeditev pri besedi). Za našo prakso je tudi nenavadno postavljanje pridevniške kazalke (besedna igra gl. igra) na čelo skupine v okviru besede.
201
Tudi opozorila (kratice) so nezanesljiva. V uvodu pravi avtor, da so fraze, lozna-čene s +, narejene po tujem vzorcu, v seznamu kratic pa, da opozarja + na stvari, ki -niso »v skladu s SP iz leta 1950«. Aii je to isto? In ko bi bilo res eno in drugo, kaj mislite, koliko frazeoloških kalkov bi Slovenci imeli? Ce sem prav štel, niti deset. Pa o tem ix>zneje. —¦ Prenesenih pomenov v knjigi kar mrgoli, pripisi (fig.) ali (iron.) pa so tako izgubljeni, da drug za drugega ne ve. Zaito taka slučajna opozorila bralca bolj zapeljujejo kot .poučujejo.
Koliko je v slovarju morvega?
Ker je avtor zglede spreminjal in priikrojeval »za praktično vsakdanjo raibo«, ni mogoče natančno dodočiti, kaj je prevzeto od drugod in kaj je avtorjevo, vendar kaže, da je avtor posebno pri obsežneijših geslih sam res dodajal.
V besedi je približno četrtina zgledov, ki jim nisem našel paralel v slovarjih in priročnikih. Razen tega so skrita posamezna rekla, ki se nanašajo na besedo, še pod drugimi gesli (z beseda m dejanjem 62, ne drži besede 106, gluh je za vsako pametno besedo 118, škoda je vsake besede 150). Vse to kaže na avtorjevo prizadevanje, da bi zbral čimveč rekel in jim dal svoj ipečat. Treba je priznati, da je bilo to prizadevanje uspešno, kolikor izvzamieano nerodnosti takele vrste: Po nepotreb];iem je ponavljal fraze, ki so si pomensko blizu (2-krat: častna beseda, prazna beseda, njegova beseda, z besedo na dan, 3-krat: zadnja beseda). Odločil se je za ^okorne zveze. V pomenu dobesedno je zapisal beseda za besedo, ni pa pritegnil navadnejše do besede in od besede do besede in ni upošteval pravEnega rekla sukati besedo za besedo. Ce se je tu hotel ogniti navideznemu germanizmu, je padel vanj pri držim vas za besedo, pri frazi torej, ki je sicer mogoča, ni pa v rabi.
V množici rekel, ki jih beseda pozna, se je res težko odločiti za najprimernejše. Ali izbiranje je razen zbiranja najvažnejša leksikografiova naloga. Za zgled, kako nerodno je, če v gozdu ne vidiš dreves, bom navedel nekaj najpogosteje raibljienih rekel in besednih zrvez, od katerih nobene nisem našel v Frazeološkem slovarju, čeprav je v njem beseda na idolgo in široko obdelana:
Beseda: domača, odločiLna, ostra, poštena, prava, preprosta, resna, sladka, spremna, velika, vezana; gre, gre o, gre težko iz, leti na, meri na, nanese na, ni konj, pade, se prime, teče o, se uresniči, velja, zaleže, se zatika; to je beseda!, vsaka beseda odveč; — besede; niti besede, v ožjem, ipravem pomenu ibesede, v sredi besede; ¦— besedi: verjeti; —¦ besedo; imeti, izgubiti, izpolniti, najti, napeljati na, obračati, odreči, poprijeti, postaviti, požreti, pregrizniti, preklicati, prepustiti, presekati, prestriči, privoščiti, vzeti iz ust, vzeti nazaj, vzeti zares, sikovati, snesti, spraviti iz, uibrati pravo, zapreti, zastaviti za, zavijati, zaivračati; le (eno) besedo; — besede; dve, tri besede; same besede; besede, besede, besede; — besed(i}: cuirek, konec, par; prenaglih, (t)istih besed biti; — brez besed(e): biti; — do besede: (ne) dati, je res, pripraviti, pustiti, zapomniti si; — no besedo: iposojati, priti; — ob besedo; dejati, priti; — od besede do besede; pregledati; — po (teh) besedah); — prj (teh) besedah; — v besedi: biti, ostati; v ibesedi in dejanju; — z besedx): meriti na, opraviti kaj; s kratkimi besedami; — za besedo (besede): loviti se, prijeti.
Ce bi šli v podrobnosti, bi se takale zbirka še pomnožila, če bi pa k reklom in stalnim zvezam piite^gnili tudi pregovore, bi kar nevarno narasila. Opozorim naj samo na Vrtec, ki je prinašal pregovore in rekla od 1896 do 1931; v njem je leta 1907 zbranih pod besedo 67 pregiovorov in 11 rekel.
Pri duši je dobU avtor iz sodobnih siovarskih pripomočkov vse zglede razen fraze duša se mu je prirasla, ki pa se mi ne zdi posrečena. Iz slovarjev ni hotel vzeti: ljuba (draga) duša!, do dna duše ganjen, v dno duše ga je sram, dušo dati za koga, to mi je na (pri) duši. Iz vsakdanje rabe ni vzel: pasja, prodana idiuša, duša sUi na jezik, komaj se me še duša drži, mirne duše, privezati si dušo, kaj ti leži na duši, na duši in na telesu, na vso dušo, kako ti je pri <fuši, z mirno dušo. Namesto sta si kakor dve duši v enem telesu bi bilo bolje zapisati ena duša v dveh telesih, kot se navadno pravi.
Pihniti. Po analogiji z drugimi gesli spada sem tudi pihati (prim. obljubiti). Oba citirana zgleda sta vzeta iz slovarja. Prvemu (kakor bi pihnil) manjka pojasnUo, da pomeni razen kar tako [= lahko] tudi hitro (prim. kot bi trenil 560), drugi (pihnem na to) je očiten kalk; v kartoteki SAZU je izkazan devetkrat, v 8 prevodih in 1 izvirniku. Po domače ise reče popiham, požvižgam se (zapisano na str. 384), kar potrjujejo tudi tistrezni prevodi pri obeh frazah v iknjigi. Pogrešam vsaj katero od naslednjih fraz: pihniti luč, pihniti [=ius.treliti], jo je pihnil čez mejo, ta človek ga pihne, piši me v uho, v rit, nekam; pod noge mi piha, pihati [= jezno govoriti,.
202
jezen biü], pihati od jeze (zapisano na Sitx. 160), drug veter piha, ne boš kaše pihal, ričet pihati.
V tej zvezi velja posebej spregovoriti o pregovorih. Načetoo ne bo nihče ugovarjal, če jih porabimo besedam za ilustracijo; vendar je v leksikografiji že davno zmagalo prepričanje, da pretirano upoštevanje tega gradiva delu ne koristi (J. Casares: Vvedenije v sovremennuju leksikografiju, IMoskva 1958, str. 212). Avtor Frazeološkega slovarja je mero nekako poznal, le pri posameznih geslih ga je zaneslo (ljubezen ima med 10 zgledi 7 pregovorov). Bolj vprašljiva je vrednost zapisa in karakteristika pri pregovorih.
Nesrečna želja po izivimosti in vsestranski oiiporabnosti je ^ala avtorja v prikrojevanje: v slovarju stoje križem kražem vse mogoče oblike, časi in n.akloni. Ali je s tem slovar res kaj pridobil? Saj ne gre za citate v pravem pomenu besede. Samo koliko nepotrebnih osebnih zaimkov bi lahko odpadlo (on se samo tako dela 458:64) in koliko prostora bi se prihranilo ob drugačni tehniki (prodajati z dobičkom : prodal je to pod nič : prodajamo na drobno : hiša je hila prodana na javni dražbi 420). Kdor zna spremeniti prvo osebo v drugo, bi znal menda tudi nedoločnik pre-okreniti v -osiebno obliko. Ali to je stvar okusa in koncepta. Toda prikrojevanje se ni omejilo na te stvari. Ena in ista fraza oziroma kazalka je na dveh različnih krajih različno napisana, n. pr. 'dal sem obleko šivat 62 : dal sem si obleko šivati 302, s prstom kažejo za njim 174 : s prstom so kazali nanj 426, ne vidi se prst pred nosom 428 ; ne vidiš prst pred nasom 604, zlepa ali zgrda 3 ; z lepo ali z grdo 214, svoj živi dan (vse življenje) 58 : svoj živ dan ne 672, govori za silo angleško : gladko nemški 126.
Potem je vdrla ta manija k pregovorom. Os aivtorju lahko loprostimo igračkanje s frazami, mu tega pri fa-egovorih ne moremo. Katoo n. pr. lahko zapiše na str. 24 kazalko Dobro blago se samo hvali, na str. 78 pa jio meni nič tebi nič sipremeni v Kar je dobro, se samo hvaM, čeprav zatrjuje, da so pregovori »nekakšne jezikovne okamenine in kot takšne najzanimivejše aa historično proučevanje jezika«? Morda bi se lahko skliceval na Kocbeka in Sašlja, češ ida ista tam obe varianti. Kaj pa Kakršen človek, takšna beseda? V Kocbeku stoji Kakršen človek, taka je beseda, v Sašlju Kakršen človek, taka beseda. To sta namreč edina vira, ki iprideta v poštev za ta izbor in ki ju je avtor čisto posrečeno uporabljal; prim. Ni na en dan sezidan Zagreb : Rim, Pariz v idrugih jezikih i(58). Takih in podobnih sprememb je v slovarju tofliiko, da jih ni miogoče našteti, aato naj bo za vse en sam, najibodj vesel zgled. Sašelj: Svet je godlja, mi pa kuhalnice, ki ga mešamo. Pavlica: Svet je godlja, mi pa kuharice, ki jo mešamo 532. Ampak vsi pregovori niso tako pokvarjeni; nekateri so doživeli spremembo, ki kaže, da je imel avtor včasih tanko uho ali pa vire, za katere ne vemo. Sašelj ima pregovor: Ura zamujena je za vselej izgubljena, Pavlica ga je na str. 640 urazaa po današnji meri: Ura zamujena ne vrne se nobena, kazalka na str. 580 je ostala .pri starem. Na drugo m^ožnost kaže kopica živih pregovoirov, fci jih ni niti v Kocbeku niti v Sašlju, n. pr.: Brez cvenka ni plenka 40, Kar oče nagrabi, sin razgrabi 308, Kar je odloženo, še ni zamujeno 640. Nekateri ^pregovori' pa so za lase privlečeni: Kdor me ljubi, ljubi vse, kar imam 222, Vse poti vodijo v Rim 374, Toip-Ijenec se za slamko lovi 556. Nasprotno je v slovarju tudi precej stavkov brez karakteristike (pr.), čeprav gre očitno za pregovor, pa naj si bo registriran v naših virih ali ne: Čast, komur časrt 50, Kdor malega ne ceni, velikega vreden ni 228; Spredaj liže, zadaj striže 220.
Podobno se je zgodilo s tujimi pregovori. Srbske in hrvatske pregovore sem mimogrede primerjal s Karadžićevo in Daničičevo zbirko in gradivom v najboljši jugoslovansiki razipravi o tem vprašanju (J. Kasunovič, Rad 189, 191, 222), nemške z G. Büchmannom (Geflügelte Worte), R. Zoozmainnom (Zitaten- und Sentenzenschatz), K. Wanderjem (Deutsches Sprichwörter-Lexikon), vse druge pa z A. Arthaber: Dizionario comparato di proverbi e modi proverbiali, Milano 1929, in O. Kon-standt: One hiundired proverbs, Malvem 1958. Trditev, da so v slovarju posebej zaznamovani vsi pregovori, ki izvirajo iz latinščine, ne drži popolnioma; prim. gorje premaganim 120 : 398, citirano Kasunovičevo obravnavo, D. Browning: Dictionary of quotations and proverbs, London 1952, in P. Dupré: Encyclopédie des citations, Paris 1959. Slovar nadalje bralca ne .pouči, kdaj gre za približen prevod in kdaj za resničen pregovor. Kako bi bflo treba ravnati, kaže n. pr. A. Graf: 6000 deutsche und russische Sprichwörter, Halle 1958. Sicer pa sega pisanje o pregovorih čez okvir moje ocene in tudi gradiva o njih je toliko, da soglasja m-ed avtorjem dela in njega ocenjevalcem res ni mogoče doseči (O. Moli: Sprich Wörterbibliographie, Frankfurt 1958)
203
Najvažnejše je vprašanje, kakšna je vrednost slovenskih rekel. Na splošno je treba reči, da je zadovoljiva. Prof. Pavlica ima, kot sem že poudaril, dober jezikovni čut in tudi željo, da napravi zgled živ (beliti si glavo, trn v peti, iztaknil jo je, iz trte izvito, to je njegovo maslo) in če se le da slovenski (izipite opraviti, dati račun, sum leti na, pripisovati važnost, odpraviti se na pot). Včasih je sestavljavec v tej skrbnosti preveč starinski (zmeraj buda v knjige 180, pod nos mu bom podrobil 296, odkar svet pameti 328, z milo ali s silo 214 in 464), neroden (delo mu odseda 66, pre-ozetuje 112, po svetu se lomi 224 in 532) ali afektiran (ves ljubi božji dan 58, kupil sem. mačka v vreči 206, nov novcat 298), oziroma se včasih slepo sklicuje na SP (na kant 26, ninvam časa 44), medtem ko gre drugod mirne duše mimo njega (pridobiti na času 46, govoril je z mesta 126). Predvsem je nerodno, ker se zmerom ne drži preizkušenega navadila za urejanje praktičnih slovarjev, ki pravi, da sodijo na prvo mesto v skupini splošno razbijene in znane zveze. F*rim. zgled na str. 664: Prvi zvonec je nosil (igral je prvo violino, glavno vlogo, bil je glavna oseba). Res je, da je vodilna zveza domača, rabü jo je celo Prešeren, ali danes je na pol mrtva, na pol komična, in namesto nje se je treba lodločiti za igrati, imeti glavno vlogo, pa naj še tako spominja na eine Rolle spielen. Ce so Cehi zadovoljni s hrati ulxyhu, velikou roli in Rusi z igrath važnuju rolh, bomo tudi mi potrpeli (N. Reiter: Die deutschen Lehnübersetzungen im Tschechischen, Berlin 1953, str. 156). Vendar je prof. Pavlica načelno sprejel vse, kar je uzakonjeno z vsakdanjo rabo, in mu torej ne gre očitati ozkosti, prim. vstati z levo viogo, greh storiti, kozla ustreliti, iz rokava stresti, zaiti v slepo ulico, vreči puško v koruzo, bi se ji krave smejale.
Avtorjev namen sicer ni bU, da bi se podrobneje ukvarjal s slovensko frazo, saj mu je bila ta le ena od petih oziroma šestih fraz in zato samo sredstvo za iskanje tuje, vendar se je prav v tej p>okazalo, kako zmotno je mnenje, ki ga zagovarja tudi Pavlica, češ da »oblikovna in sintaktična zgradnja domače fraize ne dela količkaj veščemu prevajalcu nikakih preglavic«. Ker je imel sestavljavec pred očmi več tujih zgledov kot domačih, se mu je kljub skrbnosti vtihotapilo pod pero dosti zvez, ki preveč dišijo po tujem zgledu: kamenje mi je valil na pot 170, izigral je zadnjo karto 172, bolezen se prenaša s kolena na koleno 182, požgal je vse mostove za seboj 254, nizko mislimo o njem 290, postavil se je na zadnje noge (uprl se je) 292, primite se za svoj nos 296, povlekel se je 296, treba mu je streči kakor votlemu jajcu 526, do ušes tiči v dolgeh 574, ima vezane roke 602 ipd.
Na to, da avtor ni šel iz slovenske besede v tujo, ampak narobe, namigujejo razen prejšnjih zgledov tudi tujejezične razlage enega in istega slovenskega rekla, ki se v prevodih včasih pokrivajo (machine solze 494 : 538, voda na njegov mlin 246 : 610), še večkrat pa hudo razhajajo, (kar je, to je 22 : 522, nekaj ima za bregom 34 : 242, kurja polt 206 : 504 : 650, lepo ga (jo) pozdravite 214 : 382, na vrat na nos 262 : 622).
Avtor si namireč ni bil na jasnem, ali zbira taka rekla, ki bodo kazala razloček med posam^eznimi jeziki ali p o d o b n o st, zakaj v obe smeri je pravzaprav mogoče iskati, če ravno hočeš.
Varljivo podobnost kaže tale zgled (274): Razgibati nebo in zemljo (pritegniti Vse v pomoč) — upotrebiti sve i sva — Himmel und Erde in Bewegung setzen — remuer ciel et terre — to move heaven and earth. Razen hrvatskega vse enako! In vendar: francoska fraza remuer ciel et terre jxxmeni v nemščini alles aufbieten, alle Hebel in Bewegung setzen (H. Klein: 1000 idiomatische französische Redensarten, Berlin 1937', str. 176), zanjo in za frazo Himmel und Hölle in Bewegung setzen ima Tomšič' vse sile naipeti, zveze z Erde ne pozna; tudi Dudnov Stil Wörterbuch* opozarja, da je najbolj v rabi Himmel und Hölle in Bewegung setzen (die äussersten Mittel anwenden); in angleško frazo to move heaven and earth prevaja Skerljeva* s skrajno se potruditi. Kaj je torej s slovensko frazo razgibati nebo in zemljo? Kaj naj njena primerjava pokaže?
Pretirano poudarjen razloček pa nakazuje (98): Na dušo pihati (prigovarjati) — govoriti srcu; nagovarati — zu Gewissen reden (führen); zureden — représenter vivement — to try to persuade; to appel to the conscience. O tej frazi pravi avtor takole: »Dvomim, če bi kateri Nemec, Francoz ali Anglež razumel dobesedno prevedeno slovensko frazo: Kaj ti je na dušo pihal? V tem primeru je še celo pomenski prenos te naše fraze v tuj jezik težak.« Najprej je treba ugotoviti, da so tej od Mil-činskega izposojeni frazi pomensko blizu na srce pihati, na dušo (srce) govoriti, prigovarjati, pregovarjati, do neke mere pa tudi polagati na srce, toplo priporočati ipd., ker razlaga Cigale na str. 559 in 610 frazo zu Gemüthe führen, ki pomeni Pavlici
204
polagati na srce, živo, toplo priporočati 506, z govoriti na srce, pregovarjati, in na str. 751 zum Herzen sprechen z na srce govoriti. In če stoji v Dudnu 282 neizrabljena fraza jemandem ans Herz führen, če citira Slovnik spisovného jazyka českeho I, Praha 1960, 427 promluvit nekomu do duše, menim, da je omajana ekskluzivnost te slovenske fraze, čeprav drži, da je nenavadna, žargonska.
Vse napake in pomanjkljivosti Frazeološkega slovarja izvirajo iz nesmiselne avtorjeve odločitve, da bo spisal pet- oziroma šestjezdčni frazeološki slovar, in iz nezadostne uredniške prakse. Ce bi se cmejil na en jiezik ali dva, bi bil delu laže 'kos, imel bi več prostora in več časa; če bi pomensko združil fraze, bi imel čeznje boljši pregled, laže bi jih ocenu in razporedil. Zakaj prava pot za sestavljanje večjezičnega slovarja je samo ena: najprej je treba za vsak jezik zase nabrati tipične, žive fraze in jih združiti v jxwnenske skupine, šele te se s.mejo primerjati z ustreznimi pomenskimi skupinami drugih jezikov. Za tako delo pa so moči in sposobnosti enega človeka, pa naj bo še tak hrust in učenjak, premajhne. Kako se že preprost dvojezični, frazeološki slovar razrašča in zapleta, kažeta najnovejša slovanska zgleda: M. Ra-denković-lVlihajlović: Rečnik engleskih fraza i idioma, Novi Sad 1956 [714 str.] in Z. Nikolo'va-Gixl'L.bova & K. G'bl-bbov: Nemsko-bijlgarski frazeolcgičen rečnik, Sofija 1958 [932 str., 11.387 gesel, 53.264 fraz].
Pavlica se je pri sestavljanju slovarja preveč naslanjal na zastarele tuje zglede. To se ne pozna samo v jezikovnih primerjavah, marveč tudi v izbiri gesel in fraz. Nekako nesodobno in smešno se v slovenskem slovarju iz 1960 berejo takile zgledi: policaj ga je zgrabil za vrat 622, Kdor z mečem okrog hodi, bo z mečem pokončan 232, Šiba novo mašo poje 538, treba mi je mmogo denarja 560 (edini zgled aa geslo treba!), ustrelil se je v glavo 584, vrgel je klobuk skozi okno 468, hotel jo je zapeljati v skušnjavo 474, vrgla se mu je pred kolena 182.
V knjigi je kljub dvojnim popravkom še precej tiskovnih napak (metati bo bob steno 26, kupčija gre rakovo pot (nazadnje) 432, šel je svoji ljubici v vas 588, Fine feathers do not fine birds 52 : 303) in pravopisnih spodrsljajev (dolg čas prodaja 46, postrani 116, zapernež 254, gre notri 574, želim srečno Novo leto 298, rečeno-storjeno 440).
Frazeološki slovar bo koristen pripomoček za učenje tujih jezikov in za pre- . vajanje vanje — zgled prevoda udaja se mračnim mislim — er fängt Grillen 242 sicer kaže, da bi ga morala pretresli tudi germanist in romanist —, do prej opisane stopnje bo primeren za orientacijo v slovenskih frazah, ne bo pa uporaben v znanstvene namene, ker je v tekstu preveč samovoljnosti in ker delo ni oprto na vire. Kljub temu gre prof. Pavlici hvala in zasluga, da je znova zbudil zanimanje za slovensko frazeologijo. Stane Suhadolnik