Kawr* rojaki dobro vo-radi podpirali "Prole-bi imeli le delo, kar denar, od katerega je Tse Cel zavitek pisem se v našem upravništvu, v ijo razni sodrugi, naj ne ustavi. češ da bo-poravnali avoj dolg. ka-pM delo. je lepo in hvaleredno in o krizi le opravičuje: s tem ni poinagano. Ti-zahteva novce, urednik in zahtevata novce, pošto k plačati. Kje pa se naj de- le nekaj požrtvovalnih in nož. ki nimajo druzega vifcn namen: buditi svoje po širni Ameriki k samo-in k spoznavanju svoje- i. To pa ne nosi nič. tedaj se ne gre za to. kdo »j*, —gre se za to, kako "Proletarca" na površ- " • i zato smo se morali obrniti Miran, kjer je največ iz-- namreč v tiskarno. Tu v pošte v tpk. za katerega vsak teden plačevati okro-Da je torej bilo mogoče tedenski račun, morali smo titkarske stroške kar po-pomanjšati list na pet ko-dati iistu nekoliko manjšo $a ta način pride list na $8 ceneje, in to pomenja ov manj na mesec. Za •e bo torej vsak mesec tilkarni zmanjšal. to, ker nas veže naša ; kajti nobenega vzroka i razmere slikali v druga-Wi. Ne smatramo sebe nič prizadetim, kakor ostale na-in sodmge. nam je bilo izbrati izmed itvarij eno: ali "Proletar-petih kolonah, ali pa sploh J Odločili smo se za pr-Iijti nekaj je vendar-le bolj-Itiar pa nič! taktni naročniki nam torej te-iMejo iteti v zlo, ker to ni LlHvda. Priporočamo pa, da «nj. naročniki čimbolj agiti-*» liat in mu pridobi novih ov. »o«« obrnejo finance na bolje. Wi listu zopet prvotno obli-•l' pa ga bomo izdajali na 8 ITpravništvo. ffoih jezikov, noi, barv ^^ smo in ver. »wdir-le vsi smo si bratje 1 Proaperiteta osvete po deželi, da je veaelje! Iz vztoka in daljnega /.upada dohajajo poročila, da »e (Mtvaod dviga in ijri business. Tvorničarji in trgovci v Pittsburgh Pa. ne morejo prehvaliti dobre nove »lobe, ki se odpira. V Chicagi se je vrnilo na delo nad 10,000 žetezničarjev. Tudi odpuš-Čeni delavci v chikaških klavnicah se vračajo nazaj na delo. Stari dobri (!) časi so zopet tu. Kdo bi se ne veselil!" Kapital Mitični ",IMuth Daily Star" z istega dne na piae: "Stradajoči delavci pognani v smrt. Sest mož storilo je samomor; vrgli so se pod kolesa drvečega vlaka. — Šest delaveev, prej uposlenih pri Lackawanna Steel Co. v Buffalo, X. Y., se je vrglo dne 22 t. m. pod vlak Lake Shore železnica, ki jih je strašno razme-saril iu kose njih trupel razmetal 200 čevljev naokrog. Nesrečno žrtve so bile že več mesecev br^z dela, odkar je ondotna jeklarna za prla svoja vrata. Njih obrazi so bili izstradani in grozno izmučeni; niti centa denarja se ni našlo pri njih." "Pros peri teta" se torej vrača! Živela "prosperiteta"!!! Svarilo vsem rodoljubnim Sloveti- i oem. Opomin \£ein dobrim kktbliSanoin. (Anatis iz R. P.) Dalje, i \ KAKO ŽIVIBfO? Ill Kdo pa je pravz ljen v naši "prelepi, družbi? Ce bi razpi ceno za tistega, ki la da Še nikdar ni izražal doyoljnosti, ki najb najhujšo zadrego, otoma bi mu v naglici pokazali razne tovar ne in razložili, kako ogromna bogastva se izdelujejo v njih. V luki bi ga že pričakovali, ker bi jim brzojav ali pa telefon bliskoma sporočil njegov prihod in če bi bil že večer, bi si ih sijajni e-lektrični razsvetljavi lahko ogledoval ugodno kakor po dnevi. Videl bi velikanski promet na železnicah in pamikih, z razkošno jahto bi ga odpeljali na morje, razkazovali bi mu umne, koristne in prijetn? naprave in ko bi imel vsega dosti, bi lahko v prvored- neui hotelu počival kakor v Abrahamovem naročju. Potem pa bi bilo dobro, da bi se kmalu vrnil tja, odkoder je prišel. Zaradi dobrega gla.su naše zemlje si ne bi mogli želeti nič dru-zega. Kajti če bi ostal dalje, bi se njegovo spoštovanje razblinilo kakor radium v emancijo. Nebeški dobrotniki! Saj je na svetu res vse polno lepot in toliko bogastva, da bi se lahko dobro godilo ljudem. če bi jih bilo dvakrat toliko po kontinentih in otokih, kakor jih je. Ali se jim pa res godi tako dobro? V skladiščih imamo neizmerne zaklade živil, blaga za obleke iu obutala. za hišno porabo itd. V skladiščih, da! Ampak živi ljudje nimajo toliko črnega kruha, bi šli zvečer z družinami lahko siti spat. Potepuhi! — pravite. Ljudje, ki jim smrdi delo! . . . Ali ne čutite, da vam stiskajo grlo te besede? Da jih izrekate samo v lastno tolažbo, pa že slutite, da nimajo pravega temelja? Seveda, brezposelni ljudje so na svetu. Nekateri izmed njih ne marajo dela. Izprideni so. Pa niso vsi tako razcapani. Koliko jih je, ki jih dičijo ponosni naslovi in vozijo se v prelestnih kočijah! Delo jiin smrdi, ampak ker imajo dovolj denarja, imajo pravico lenariti in ljudje jih spoštujejo prav zato, ker ne delajo nič. Čudno. spoštovanje! Ampak vsakdanje. Dnijri so razcapani. Po ulicah se klatijo, dokler jih ne zaloti prvi polieaj. Potem jih vtaknejo po primernih paragrafih v luknjo in kadar pridejo spet med ljudi, se potepajo do prvega paragrafa in do prvega policaja. Naposled jih kaznilnica pokoplje na državne* stroške. Zaničevani ljudje, ki zaničujejo življenje. Toda — kdo nam je dal pravico, da jih zaničujemo? Ali je to zaničevanje res pošteno? "Zakaj pa sovražijo družbo? Zakaj ji pa škodujejo, kjer le morejo? — pra vite: da. Ampak — zakaj naj bi jo ljubili? Kaj jim je pa družba dala, ko so v nežni mladosti, brez varstva, brez dobrega navodila, vedno.l%čgii, vedno raztrgani, za-^ šli me<1 potepuhe, ki so jih naučili, da se ima, kar se vzame in da se jemlje, kakor se pač more? Ali jih je družba takrat ljubila? Ali se je potrudila, da bi jih rešila? — Priijatelji, tudi vi se maščujete, če se vam stori krivica, in mislite, da je vaše maščevanje opravičeno. Odgovoren je, kdor vam je storil krivit»o. Ej, tudi potepuhi in zločinci ae maščujejo. Morda multiplicirajo, kadar povračajo. Ampak po vaši logiki ste odgovorni vi in če bi morali komu posvetiti zaničevanje, tedaj — družbi. Izročila jih je hudodelstvu, oni pa trgajo njegove sadove. Kruha jim ni dala. pa si ga jemljejo, kakor vedo in znajo. Delati jih ni naučila, pa lennharijo. Druge strehe ni zanje, kakor v jeFi, pa jo poiščejo, kadar je hladno. (Dalje.) Leto (Vol.) III Tajnosti s dvora grofice Lonyay. Prihodnji mesec bo javna obravnava proti grofu in grofici Lou-yay, ki ju toži njuni bivši dvor-nik grof Zeppelin. Pri tej obravnavi pridejo na svetlo razne pi-kantnosti, obenem pa se tudi pokaže, da je grofica Lonyay (bivša avstrijska prestolonaslednica) precej podobua svoji,sestri, Luji-zi Koburski. Njuna posestva so tako zadolžena, da pridejo kmalu na dražbo. Ko se je grof Lonyay poročil z vdo\#> Štefanijo, je i-mcl lepo premoženje. Kupila sta si na Ogrskem veliko posestvo za 4 milijone kron. Tu je grofica u-redila dvor po zgledu cesarskega dvora na Dunaju. Za dvorjanika je sprejela grofa Zeppclina, mladega in jako lepega mladega gospoda. Sklenili so pogodbo, da dobi 4000 K letne plače, elegantno stanovanje s 4 sobami in popolno preskrbo. Nadalje je grofica sprejela cel roj višjih in nižjih uslužbencev in dvornih dam. Grofica je živela bolj potratno kakor kot nadvojvodinja; bila je blaga in dobra napram svojim — konjem, toda brezsrčna napram uslužbencem, ki jim je pri vsaki priliki prikrajševala plačo in celo — hrano. Vsled intrig na dvoru je prišel tudi grof Zeppelin v nemilost ter kh je hotela grofica odsloviti brez vsake edškodni-ne. Zeppelin pa je vložil tožbo. Pri obravnavi pridejo na dan vsakovrstne intrige in šikane. Razen grofa Zeppclina toži namreč grofico vse njeno osobje, ki ga je na enak način spodila iz službe. Vloženih pa je tudi mnogo tožb za radi ogromnih dolgov. Orofovski par je prišel v tak položaj, tla ne more več plačevati niti stroškov za zdrževanje dvora. Čitalničarji, pozor! Z ozirom na to, ker se na zadnje vabilo nikdo ni odzval, vršila se bo snja čitalnice nepreklicno še enkrat, in sicer v četrtek večer dne 20 t. m. ob 8. uri pri Frank Mladiču. Ponavljamo .še enkrat, da je seja važna, ker se bo na njej definitivno ukrepalo gledč preostale čitalnične blagajne, brez o-zira na število prisotnih članov. Toliko v blagohotno vednost, da ne bo potem spet kakega "kika-nja." Blagovolite se torej polno-številno udeležiti. Posebnih vabil se ne l>o razpošiljalo, ker se je mnogo članov preselilo drugam, a novi naslovi niso znani. V% delih svojih živel sam boš večno. Dopisnikom. Radi pomanjkanja prostora v tej Štefki, priobčili se bodo o-stali dopwi prihodnjič. Uredništvo. Kdor brata naščnje na brata, Ta bodi — ta bodi proklet! DENARJE f STARO DOMOVINO POftlUJAMOl «»•• w »........................to kron " • tO. ib..................... 100 kro D «• • «0.tt...................too kron Ift t lOt.tt......................too kroa *» • a* oo............. ........iooo krm ta tiott oo..................... 1000 krm Polt ari na )• v*t.ta pri uh tvolab. Dama aakaaan« trot. popolnoma tapla-Ca)o brea ftoarja odbitka. Na*, da n »t d. po»il}a«val!plat«)ec. kr. po«ta i hrantlal urad e II. do it daah Denarja nam poaiatt )«aajprlli* PROLETAREC UST ZA 1NTZZZSZ DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. LMtaik in UdajaUlj. Jufoklotsiiika delavska tiskovna družba v Ckksfu. III. Naročnin«: Za Amtrico ti SO ta c«lo leto, 7Sc ta pol leta. Za Evropo U «a c«lo lato, II ol)lji("e sprejele tiar z obljubo, da ostanejo vsiktlar zvesti temu namenu in da bodo ta tiar vedno visoko cenili. A kakor povsod, tako so se tudi tukaj pojavili nasprotniki na- I p redka in prave ljudske izobraz-prebivalstva llelokraji- { be. Tudi tukaj se je izkazalo, da m per a s poljedelstvom i je katoliška cerkev strupena in zagrizena sovražnica ljudski prohu-ji in da deluje z vsemi sredstvi na to, da ostane ljudstvo v temi ne-vedt subscription natis: United States 4ud Canada, JI so a year, 7Sc lor half year. Foreign countriei i-' a year, ti tor ball year. advkmtisino mates on agreement. NASLOV lADDKESS): "PROLETAREC" 587 So. Centre Ave., Chicago, III. Izobrazujmo se! Piše M, Kure. (I/vireii dopis iz lielokrajine.) io /1 \ i m < o*eji» k a r pa ni' prinaša tlovolj dtiliotlkov našemu kmetu. Kmet je še premalo poučen o u-miietu kmetijstvu in na splošno I iri'lM I. I I/nltrji/(•»( . katerega vodnik (f) trznili taki »' »st i »pat i. Pa ne samo brezobzirno z njim sem, ne zapelje." \a odgovor, da je knjižnica v v soeijalnem ozi- blagor iti napredek naroda, je žil ru. tudi / gospodarskega stališča pnik razkačeno zaupil: "To je zaje širša izobrazba nujno potreb- peljivost. Vi ste tukaj njfStavili na. Vsa boljša mesta so dosegljiva f past. da zapeljete moje nevedno le onim. ki so za to dovolj izobra-i ljudstvo od njegove trdno vere ženi. Skrbni očetje to uvidevajo. j iti da ga dobite v svoje mreže, in zato pošiljajo svoje sinove v Zapeljivost je to!" mestne šole. da s, tamkaj pridobi- Toda ljudstvo je spoznalo ve-I.. v,;,o izobrazbo. ]iko hinaVščino župnikovo ter za- Za vsakega člov.-ka je danila-j čelo očitno kazati svojo nevoljo nes izobrazba tako potrebna, ka- radi te njegove predrznosti. 2up-knr so mu potrebne in koristne nik to videč, jo je s svojimi prion v glavi. — Slepec ne pozna j vrženci takoj odkuril, ogorčeno barv; v večni temi je. in za vsak ljudstvo pa je drlo za njim. in le korak potrebuje vodnika, da se ne i malo je manjkalo, da tj i prišlo do izpodtakne ali kam ne zaleti. Ta- velikega izbruha, ki bi gotovo ne ka sirota je tudi nevednež. O no- ostal brez krvavih posledic. In beni stvari nič ne ve; vsak hip j kdo hi bil tega kriv f— Edino žu-mora h sosedu, da ga upraša za pnik s svojim svet. Na ta način pride pogosto nim nastopom! skupaj po več slepcev, in čudno ni, ako padejo vsi skupaj v jamo. katero jim je skopal prebrisanec! Ce se pa obrne do razumnega človeka, je pa zopet uprašanje, ali pretlrzno-nesram- Ljudstvo je najstrožje obsojalo župnikov sovražni nastop proti javni ljudski knjižnici, ki je namenjena edino izobrazbi, in torej nikakor ne more biti.— zapelji- Joseph Kratky, 7 39 Loomis St.. Chicago. III. Izdelovalac najfinejših cigar vsake vrate. Na debelo in drobno. NAROČNIKOM Kadar ae preselite, je potrebno, da naznanite poleg novega naslova tudi star naslov. M, Mrni in Fr. S7H West t Stk St., Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVENSKA TRGOVINA Z JESTVINAMI (OROCERLJA.) Najboljši rit, kava, čaj, moka Itd., •ploh vsakovrstno donnaie in prekomor-»ko blago vedno »vete po najniiji ceni na prodaj. Na zahtevo razvaiajn blago tnd na «lom, ra kar nii ne računi m. Najbolje in naje neje obuvalo kupite pri John Klofato 631 Blae Island Av. CHICAGO. Sprejema t ud pravila. po Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da izdelujemo raanovretne Ohlfik^ ^ najnovej4em kroju. Unijako delo; trp«fc» fe ' V zalogi imamo tudi razne druge potreb^ia^ k* da ji ▼ delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte ti natu izložbo. Z vvem »{»fctovaiijem tar SSH600BIM I St A n flft^TIl N A dobro in vcdno pr< UUJilLllA, z najboljšimi pijačami, skimi smodkami in prostim prigrizkom. nvnranp I za dru*tvenene seje, sv iJ T UI A lit, zabavne večere, veselicc Piotujoči rojaki vedno dobro došlll tU (Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO.' CENTRE AVE.,! CHICAGO, Spomin na ženitvanjski . Sezona ieoinov in neve^ prihaja. Ce ae tenite, je vaiao m da ti omislite dobro iliko kot apomin na val ienitvanjaki daa. Ml •liko, da boljše ne morete dobiti, vam izdela izkušen fotograf, 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAI Ima večletno akuJnjo ia izdeluje najfinegše fotografije po mm eecah. TELEFON CANAL 287. USTA N O VLJBH0 "Radnička Stražal > *** v Ameriki. Izhaia r^ko^Ai do m »t-ae IL00 NA LETO. Naalov: "RADNIČKA STRAŽA , l4j 8T- CHIOAOO, ILL. Priporočajte ta liat bratom HrvaU«l | P ROLETA R EC DOPISI | l>riiel je potem drug policaj in en I, paznik od sodišča, katerima se je puatil mirno prijeti in odpeljati v ječo. l>rugače je bil Jaučigaj vedno tegon City, Oregon. 3. avgu- veselega značaja in prijaznega o- pri polnem zdravju, ako bi se ci - Cenjeno uredništvo. Hea-1 bnašanja. Priljubljen je bil valed- žali najpriprostejših zdravstven na ljubo naj navedem nekaj tega pri vseh Slovencih in tudi pravil. Zdi se, kakor da bi lju ivih podatkov o zadnjih pri ljudeh tujih narudnoatij. Ikih v naši mali naselbini. Resnicoljub. imamo tukaj dosti bolj izo- __ ih in spretnejših dopisni-aego sem jaz, — a kaj4 ko pa poročajo resnice! Ako dopia ,odgovarja Mount Iron, Minn., rt. avgusta* Cenjeno uredništvo 1 Prosim, r®**. ,•■'„: v,,„i,M dovolite mi nekoliko prostora v lirovarja resnu-i, pa m \r«. ioiivest.,«- osebe »voje L. t- ,""" "" Lufcuike in sploh (fotelje) M' »>«.■«'..-»««• »»»'»■> e,l„ Osobito kleri- lomiŠljenike renskih listov. listi (vštevši ((Glas Naro-i to prinašali gorostasne no- iM o tragediji, ki se je ne dol- amo deležni mi revni delavci. i no Vaš cenjeni list, ki neustrašeno raz« krinkuje izkoriŠČevalco, hftiavee in izdajalce delavskega stanu. 'Tukaj v naši ^okolici se ne naha-teffa završila v tukajšni našel- Ja muoK° Slovencev. Z delom gre »cd MatevSem Jančigajem in k1h1)°' in oni< ki delajo, nio- rajo delati kot nekdajni Črni sužnji v južni Ameriki. Od jutra do večera se mučimo, da skromno preživimo sebe in družino, — a danes ali jutri pa nas še odslovi Smrekar. In ravno oni, ka-^nje največ koristil. bi mu naj pr \ li vsi' pfkb-nske mu-1». Eden je rekel:, ustrelil bi ga. ^ drugi je rekel: kvišku bi ga privezal, zakuril pod njim in ži-jp rezal. tretji bi ga rad s ionji na štiri dele razčesnil, mu "gobec odbil tako govorijo, ne pomi Sam svoj sovražnik. Dr. McCormick je konststiral. da bi tretjina ml 5,700,0U0 Iju-dij, ki bolehajo ali ki ao umrli tekom zadnjega leta, lahko ostala dr ih ljudstvu ne bilo mar niti zdravja niti življenja, ker lahko miaelno prezrejo toliko dobrih nasvetov. Večkrat smo že opozarjali svoje čita-telje na nevarnost, ki jim preti, a-ko zanemarijo prve znake bolezni, kot na pr.: izguba apctita ali telesna oslabelost, — ter smo v takih slučajih vedno flfriporočaili Trinerjevo ameriško grenko vino. To je edino sredstvo, na katero se smemo sigurV^ zanašati pri vseh želodčnih in živčnih boleznih. PokrepČa prebavne organe, da zopet pravilno delujejo, prežene iz telesa vse zdravju škodljive snovi, očisti kri in ojači živce. Dobi se v lekarnah. .Tos. Triner, 616 —622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. brez vsakega vzroka. Kam se nam je potem obrniti za pomoč T Na to uprašanje ne more seveda itd. itd nik(1° drugi odgovoriti kakor re- 567-69-71-73 Blue Island Ave. publikanski trebušnjak in predse- CHICAGO, ILL. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., da si dajajo stem najslabše aniški kandidat Taft, ali recimo y frffnvin^ j mp. ■valo o sebi. V takih in ena- raje "Stefek". Ta zna res,va- TeHKS llgOVllia Z mZ' šanim blagom. Zib zrcali vse niakotno t5 najtež je proWemo. s par beseda-in živinska' posurovelost ma ve- klerikalno poneumjenih ro- Da bi se tukajšni delodajalci r. Jaz pa mislim, da ga naji mogli prepričati, koga da vzamejo »U* roki pravice, t. j. sodni ji, v službo, v kaj da dotični veri: jo. Zmerne cene vsak dan. mu bo za njegov zločin že določila primerno kazen. |Hltevž Jančigaj je stanoval pri Imekarjevih, kjer se je zaljubil t Mary. Od tam je šel na stano-igje k Matevžu Polajnarju. Po-je dekličin oče, J. Smrekar, vedal Jančigaju vhod v svo-ISo. Ni res. dfc bi Mary ne raa-u JanČigaja, marveč res pa *ni marala za tistega Karla _ katerega ji je njen oče Igel za vsako ceno usiliti; žugal ji je, da jo da končno v samostan, ^ko ga ne vzame. Toda ta načrt je prekrižal Matevž Jančigaj. i da jo je dne 11. julija ob pol dvanajsti uri po noči ustrelil. Hfttabil lestve in prišel k njej feci okno, ampak šel je v njeno pbo »kozi vrata, a venkaj je re« ikoeil skozi onko in še atreljal za ijnum očetom, zakričavši: "Ti ai smrti svoje hčere!" Potem se vrnil spet nazaj v sobo in reki: "Oh, ali je mrtva?" — in ko ■ te videl, je obupno vzklik-V: "Mary sem ustrelil!", na kar ji zginil v bližji gozd. kjer je ji skrit celo noč. Med tem so §1 usledovali detektivi s krvni-ai psi, v mestu pa ga je iskala -Jjsožica s puškami in samokresi Twolenih ljndij. Toda niso j?a Ubili. Drugo jutro je priš.-l Jan-fipj v drvarnico rojaka Petra Hšniika. ki je ravno drva sekal, ifcvedal mu je. kaj se je zgodilo ii |a prosil, naj ga javi policiji. Os pa tega ni hotel storiti, ven h kateri stranki pripada, pri kom zapije avoj denar, kje stanuje, kje svoje potrebščine kupuje, za koga bode volil pri mestnih volitvah a-li na jesen, — bi morda bilo u-mestno tudi tukaj, da se med delavci raznih narodov ustanovi ta-kozvana "Politična godlja", — kakoršno so ustanovili delavci (t) v Ely. Minn. Ravno danea sem čital to v "Proletarcn". G. urednik, Vi dobro veste, kdo Vam je poalal ta dopis. Ali. bi hoteli biti tako dobri, da bi pisali dotič-nemu svobodomislecu še za nadal-jna pojasnila! Posebno bi jaz rad vedel, h kateri stranki zgoraj i-menovana "godlja" pripada in kaj ta beaeda pomeni! Spada li h republikanski, ali demokratski, a-li socijalistični, ali pa h prohibi joniatični stranki? Jaz bi bil rad na jasnem gledč vseh teh perečih Pozor Rojaki Slovenci! Prcvael trm na novo opremljeno gostilno' TRIGLAV"od brsta Mohorja. Točim »vele pivo, domače vino in druge raznovrstne pijače, na razpolago imam moderno kegliiče in potujočim vedno pripravljeno prenočUče. Postrežba točna in solidna. Priporočam se sa obili obisk. John Mladič, 617 So. Centre Av.. Chicago, 111. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St., La Salle. Ill Toči rm, gostilni podrejene pijače inee priporoča rojakom za obilen obisk. Poetreiba točna in solidna. «v smrti svoje hčere! "Potem se uprašanj. predno bom tudi jaz v Ki spet nazaj v sobo in re- našem mestu skušal ustanoviti i- menovano "godljo"! Če mi pa oni dopisnik ne odgovori in ne pojasni tega, kar bi rad zvedel, potem pa moram u-stanovitelje te "godlje" imenovati hinavce, ki so zvabili in organizirali uboge delavske trpine v svoje društvo, v korist sebi in kompaniji. Dragi rojaki, ki ste udje "politične godlje". Vi ste bili zapeljani, kakor sem videl v zadnjem dopisu iz Vašega mesta. Morebiti meni ne boste verjeli, za- Najvcča slavjanska tvrdka to ker sem ubog. reven delavec, ki si mora služiti »voj trdi kruh bander, zastav društvenih jfrain je svetoval, naj se sam iz- v potu svojega obraza, tako kakor prekoramnic, regalij IS. Na zahtevo ira je potem ja- sj morate slu/iti Vi sami. T<..la /|vfl policiji Jos. Sajovic. Med tem ako mi ne verujete sedaj, verjeli in drugih stvari za društva Sdšel Jančigaj v nasprotno mi bodete po jesenskih volitvah! 0. 380 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO pi VUBT1 uaucigaj v njvnpiumu mi OOUClc |»0 jcsciibriu s-abf® D'X'f 1 1r in splezal nekoliko v hrib. Spoznali in prepričali se boste. UT f lSlte V SiOvensKem fc«di hriba je potem pričakoval da se nahajajo med Vami Jude- jcziku pQ moj 80 strani ■Inis in »mvpn npl 7nann Pre- jj Iskarjoti, ki poinakajo kruh pri Vašem društvu z Vami vred,— velik cenik kterega po- ieroovo: Ti si kriva, ljubeznjiva. Deklica nevamiljena! Ti me raniš, Ti mi braniš, Da ne morem spat doma. |flrišel je policaj. Jančigaj se mu j^liža. Nahajal pa se je zraven neki drugi človek, ki je go-noral imeti slabo vest. Kaj- ; D. JLtCAl^f Chicago, 111. M** »♦MMMMMMMX >♦0» » Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. i; JURAJ MAMEK. blizo 18. al., Chicago = Od nekod. Morebiti ite Vi tinti urednik v Ameriki, ki je dosti neodvisen in resnicoljuben, da priobči te moje vrstice, ki so namenjene širši javnosti. A ko tega ne storite, poteui sem se varal v svojih upih, in naprej se bodo vršile nedostatnosti, kakoršnt' bi se ne smele med narodom, ki se prišteva kulturnim, —> naprej se bodo dogajala kršenja vseh pojmov, ki znaeijo svobodomiselnost enakost in bratstvo. I'a ne samo to, tudi ono, kar. smo ameriški Slovenci s težavo priborili na polju duševnega napredka oziroma osvobode iz srednjeveških črnih zmot, je v nevarnosti. da se pogubi in utone v ravno isti korupciji, duševni in materijalni, katere smo se znebi- Ali smo res korupcijo iztirali iz naše srede? Ali smo v našem taboru. katerega smo zgradili s trudom in z žrtvami, varni pred ino-lohom jezuitizma, sebičnosti in izkoriščanja po nekaternikih ? Ali se ni v našem lastnem taboru u-gnjezdila četa korupcijonistov, kjttera igra baš isto vlogo in z istimi uspehi in nasledki, kakoršno igra črna sila verskega fanatizma, ki brez stida in sramu brezobzirno izžeiuuje nezavedno delavsko ljudstvo? Tprašam: Ali se sme napredna svobodna misel uporabljati v to, da se z njeno pomočjo izkorišča veliko ljudsko maso v svoje namene? f!®' Se! Zakaj ne? Zato ne, ker bi potem bili mi svobodomisleci na ravno isti poti, ki vodi v duševno in materijalno sužnost. Kaj pa vodi v tako sužnost? Toda o tem kdaj pozneje! Nehinavski. JUNGLE ~ AstrlsAki spisal UptOB Sinclair Z avtorjevim dovoljenjem prevsja I vas Katar. M. A. Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uradu je od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 885 Bo. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. (Copyright, 1905, iwo, by Upton Sinclair. (Nadaljevanje.) Življenje v ječi je postalo za Jurgisa povsem drugačno, ko je dobil tovariša. 1'oprej molčeč in čmerikav, je postal sedaj bolj zgo-1 v oren. Ni se mogel proč obrniti in kazati kislega obraza ter molčati, f\D\/ A ako jo bil ogovorjen; Duanovo govorjenje je napravilo nanj velik J*|{fclTl\/\Jf |J K V A utis in dopadalo se mu je čimbolj, — Duane je bil vendar prvi izobraženi človek, s katerim je Jurgis prišel kdaj v dotiko. Ni čuda, da je poslušal z napeto pozornostjo, kadar je Duane pripovedoval o svojih drznih polnočnih činih in o nevarnem begu, o razkošnih pojedinah in orgijah, o neznanskih svotah, ki jih je zapravil v eni sami noči. Mladi človek je durgisa preziral z nekakim pomilovanjem; v njegovih očeh je bil le topa tovorna žival. Tudi njemu nasproti je bil svet krivičen, toda on ni bil volje prenašati krivice potrpežljivo, marveč je udaril, in še prav hudo je udarjal! Vedno je tolkel okrog sebe, — med njim iu človeško družbo se je vršila neprestana vojna. Bil je vesel pustolovce, ki je brez strahu in sramu udobno živel na stroške svojega sovražnika. Zmagal ni vedno, to je res; a en poraz še dolgo ne pouienja uničenja, iu človek ne sme takoj zgubiti glave. V ostalem pa je bil dobrosrčen človek, — zdelo se je, da še predober! Sčasoma je Jurgisu razodel vso zgodbo svojega življenja, sicer ne prvi ali drugi dan, marveč v dolgih urah, ko nista imela druzega posla nego govoriti, in ničesar, o čemur bi govorila, kakor edino o M'l»i. .Jack Duane je prihajal iz vzhoda; bil je na vseučilišču, študiral elektrotehniko in inženčrstvo. Potem je njegov oče imel v kupčiji ue-k srečo ter si je vzel življenje. In tako je ostal on z materjo in z dvema mlajšima bratoma sam ni zapuščen, Govor je bil tudi o neki Duanovi i/najdbi; Jurgis se o tej stvari ni dosti s[>ozua), le toliko je razumel i/ Duanovega govorjenja, da se je šlo za telegrafi jo in da je bila baje to velevažna iznajdba, v k ste rej so tičali milijoni in milijoni dolarjev. In Duane je bil po neki veliki družbi za to iznajdbo ogoljufan; pričel ▲ha liti«'« i dobro naravno oglasi ae |gi JOS. BERNARD. 620 Blue Island AvfB* Telefon Canal M2 Pri njemu dobil najbolj* fc.ii. aka in importirana vi«*. Vestnik "Kdini slovenski ilustrovani list v Ameriki. Izhaja dvakrat na mrtec na »tranch Ce; na mu je ii se lahko imenovala Noetova barka vseh mestnih zlo-eincev: — nahajali so m* tukaj morilci, cestni roparji, vlomilci, ponarejevalci. mali tatovi, žepni tatovi, igralci iu zvodniki, pretepači, berači. potepuhi in pijanci; bili so črni in beli, stari in mladi, Ameri-kanci in pripadniki vseh drugih narodov sveta. Nahajali so se med njuni stari zakrknjeni grešniki in popolnoma nedolžni ljudje; ki so l»;li tako revni, da mhotel nikdo za nje jamčiti; sivi možje iti mleeno-zobi dečaki. Semkaj se je stekala vsa gnojnica iz velikega gnojišča človeške družbe. Pogled na nje je vzbujal gnus in groza jih je bilo poslušati. Vse njih mišljenje in čutenje se je spremenilo v gnjilobo m smrad: ljubezen v surovo sovraštvo, radost v trmasto kljubovanje, Botf v preklinjanje. Kolovratili se po dvorišču semtertja, in Jurgis je slišal iijih pogovore. Bili so prebrisani, on pa neveden: bili so vsepovsod in vse poskusili. Mogli so vso grdo hudobijo natančno razložiti, razkriti notrajno dušo svetovnega mesta, v katerem se javno na trgu ponuja pravičnost in čast. žensko telo in moški značaj, in v katerem se človeška bitja enako volkovom v jami medsebojno trgajo in borijo m drutr drugega mrevarije; v katerem divjajo vse naslade in pohot-nosti. kot deroča reka, ki potegne vse za sabo; v katerem se omari človeštvo v svoji lastni izprijenosti in valja v lastnem blatu. V to okuž-Ijivo brozgo so se narodili ljudje brez njih lastne volje, in postali so žrtve teh zmešnjav, ker si niso vedeli pomagati drugače; da so zaprti v ječi. to po njihovem mnenju ni sramota; kajti igra se že od prvega početka ni prav pričela, kocke so bile napačne. Sleparili so in kradli, z najboljimi pijačami kaker z At- da si prisvojijo par centov, a pri tem so jih zasačali in zaprli ljudje, las in Pil z en pivom, vinom in raz- ki so sami prisleparili in pokradli milijone. novrstnimi likerji, dalje s smodka- ',urKis si Je v{,H*ih prizadeval, da bi ne slišal teh pogovorov; . . .. 441 , ,, i«trah i?a je bilo teh strašnih besed, ki se rogajo celemu svetu: njegove nu in prostim lunehom . , . .. f. , , ... . . . . ... . ■ • . inislt so bivale v daljini, kjer kličejo njegovi ljubi po njem. Zdaj pa Zastopstvo najboljih parobrod- Z(laj je p(kHtai sr,l(ji pogovora otožen in stopile so mu solze v oči. — nih črt; prodaja parobrodnih !hst- « kmalu i?a je glasno zasmehovanje tovarišev vzbudilo iz sanj ter ga kov in pošiljanje denarja v staro postavilo nazaj v trpko resničnost. Teden dnij je prebil v tej družbi, in ves ta čas ni slišal niti ene besede o svojcih. Imel je še petnajst eentov in kupil si je dopisnico, tovariš pa mu jo spisal par besed na družino ter jim naznanil, kje da ie in kedaj da pride pred sod ni jo. Toda odgovora ni dobil, in slednjič, dan pred novim letom, je vzel Jurgis od Jack Duane slovo. Ta mu je povedal svoj naslov, pravzaprav naslov svoje priležniee. ter mu obljubil. da ga obišče. "Morebiti Vam lahko kodaj še iz kake zadrege pomag«\m," je reki in pristavil, da mu je žal. da izgubi njegovo tova-rišijo. J,trgi* se je spet odpeljal s policijskim vozom na sodišče, kateremu je i ačeloval Pat Callahan. (Dalje prihodnjič.) io KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na vogla Center Ave., in 18. ulica Prodaja konj i konjakih oprav. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO, ILL. I. 8TRAUB URAR 330 W. 18th St., Chk|^ Ima ve«jo zalogo ur, nov In drugih dragotto. Izvifcfc! vsakovrstna popravila v celo nifki caoi. Obilčit« gal POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI SALOON s modernim k