m
O Ki; A v M P UDI J s '■ T C A
J 12 MI
PRIMORSKI DHEVHIK
Uto~v—57-—j*?^-SILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
-	• ~ otev. 256 (2875) Poštnina plačana v gotovim
,	^- '	Spedizione	in	abbon.	post.	1.	gr.
Zfl izvedbo določb
ztatuta	o šolah
Tč. 5. Hrupi odstaven posena stanita:
((Javni dokumenti, ki se nanašajo na pripadnike obeh etničnih skupin vštevši tudi sodne razsodbe, bodo spremljani s prevodom v ustrezajočem jeziku.
Isto bo veljalo tudi za uradna obvestila, javne razglase in publikacije
TRST, četrtek 28. oktobro 1954
Cena 20 Ur
'ojni u	^etovni
’’ sestav?’11’? statut°m», ki 'Potaturna’ - [ondonskega h«ju j. l-,° tr:aškem vpra-° d°k0nčn
leta
"/ni jo j..	-	"'	°vetu um
b* ^ našTSeu\del "“‘e bor-
f,n slovenski -l,bl1 p°*»e-«W.j j*,.	,	Začasni
l>ok začni ■ bil tudi '"klikov nnt”0StX slovenskih r«,:0? °U0 ni bi! n ko-!•- bila J *lovenske šole, ki 3t«n0 porf J" Hrani vepre-ud<trom prikritih, itJ,Judi odprtih na-šoviniz-
Pijanskega
>«» Za*? "Posebnega sta tu* « »o najtežjo
hls>va na rT-, ženskega
^ statut), J-oskem. »Poseb-
'hlihnske n°h,°Ca’ da bodo iale ,„,e oblasti takoj i z-
v"trebni°n?ke predP>se. ki so "TMnisanif UTeditev stalne .^venskih šol. * šole J° °Ca,- dfl bodo na-Znanju a!e enakost v '«e Brst, *, ostalimi šolami beuifcoo , c Preskrb
—uc	,	...........»e uc-
:? P!i ’n ostalih
er,alnih
sredstev, števila
,:°lt0r tttdV°n UCne°a osebja, Tem Pnenanja diplomo.
toim določbam je 'lokih \n?°?0ln. seznam ob-^OotaBj, '	!	jim	je	i	tem
-*nosti obstoj tudi v bo-p0 *"j ie za ukinitev ^ sooTnTeZne šole Potre-*fcleP jugoslo-"•uije danske TOciane ko_
h
»jje
določbe nam vlivajo -rila „ »'ovenska šola lrnt,'j0 "0K'b razmerah v ■7°ja T1 razd°bie svojega >!oiJan“ ‘em bolj, ker sta \ „ sk“ ‘n italijanska 'Stui Uv°dn k ((Posebnemu V gonili, da j, njuna C ™' da «2agotooi-Mr*!e Pravice in osnov-«»0tone brez diskrimi-Pa uuod p Posebni H ? sPlošen duh spora-lw’ t, preoeua londonsko nas opogumlja v spora-one
Š^ico
rit.	.	“	~f
V ' d“ *e bodo
tt^ uredile še USe
to*ebl ^ jih Posebni statut "c omenja. Predvsem '■( 0i.. Tn°> da bodo italijan-‘ti), “»tj ob urejevanju šol-KC0hlemov pozvale k so-ltn,lciJdu predstavnike slo-kulturnih in prosuet-predvsem se-7oani2 *0 P n * ^ e stanouskih he, , slovenskih šolni-in«.. . 0
N:
•iin	sodelovanje bo	dr-
'""snj oblastem olajšalo re-Prejl *e odprtih vprašanj, 'tfano nekatera teh
“Dene, r'eousem nismo Povsem zadovoljni s »ol » številom posamez-^Umn	in	dvbu	spo-
S^^tinno bi bilo tol-Ni SL./ nc bi "»ogli in S t0[ ? Cl..d°biti še neka-> n InK 3dl seznam, pri-uje n°?S,Ci spomenici ne 7«n)e' si°'00 bilo priza-Sču r°Vensk'b staršev v hok* H Vta' da bi ta svoje °tr0Sk’ vrtec.
odah*?'3'*'3 tega vrt' lt p.„ 'o In torej ta
S Odo? ŽC obstoja. De-S T»rt]e vrtca je pre-Poik i( "eraiu»neuanje od-Vrtdl mogistratu,
hJ^ttoro!1 MdC!U‘ Potreb-Sk „? ’■ Menimo, da bo
fc^nt d^r Prva C- fti ? ,re "°dc on'b
k io *Dor P0,c!Icani. da izr
t<orT’n po ■"
L ^or .i fmu bi ™orala u 1*0 Učit J U dobronamer-ol" vprašanja slo-
^o!onji.°"tte i0te 0 Z°or-
slovenskega učiteljstva. Mnogi starejši šolniki imajo vse študijske pogoje, da bi bili že davno lahko stalni in uvrščeni v odgovarjajoče kategorijo. Pričakujemo, da bo italijanska oblast to upoštevala, kakor bi bilo krivično in proti duhu sporazuma, če ne bi — čeprav s posebnim izjemnim zakonom — popravilo krivico mlajši	učiteljski	generaciji,
ki zaradi začasnosti slovenskih šol ni mogla polagati strokovnih izpitov (esami di concorso) ki So potrebni za dosego	stalnosti.	Italijansko
učiteljstvo v Trstu je take izpite lahko polagalo vsa ta leta. Resnična senakost v ravnanju glede položaja učnega osebja», ki jo predvideva «Po-sebni statut» bo dosežena le, če se bo upoštevalo in primerno	popravila	dosedanja
diskriminajica slovenskega u~ čiteljstva.
Našteti problemi in še vsi drugi, ki jih bo prineslo samo življenje in razvoi našega šolstva, bodo pravilno rešeni le, če bo oblast poklicala k sodelovanju	slovenske	predstavni-
ke, predvsem seveda zastopnike prizadetih šolnikov.
Besedo ima državna oblast!
VAZEN SKIEP LJUDSKE SKUPŠČINE SLOVENIJE
Razširitev ustave in zakonov
ter dragih predpisov LRS na okraj Koper
B. Kraigher o pomenu sporazuma za zagotovitev miru in normalizacije na mejah
Predsednik Tito v razgovoru s predstavniki koprskega in bujskega okraja, ki so prinesli pozdrav Zvezni ljudski skupščini.
Pomoč po morju in s helikopterji prizadetim krajem okoli Salerna
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA. 27. — Danes se je sestala v Ljubljani ljudska skupščina Slovenije. Današnjemu zasedanju so prisostvovali poleg poslancev obeh zborov tudi zastopniki o-krajnega ljudskega odbora Koper. Njihov prihod v dvorano ljudske skupščine so prisotni poslanci pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Zatem je v imenu navzočih predstavnikov koprskega o-kraja pozdravil skupščino predsednik koprskega OLO Franc Kralj, ki se je v imenu prebivalstva priključenih krajev zahvalil za pomoč, ki jo je dala Slovenija in vsi jugoslovanski narodi v borbi za priključitev teh krajev k matični državi.
Nato je skupščina sprejela dnevni red, ki med drugim obsega predlog zakona o razširitvi veljavnosti ustave, zakonov in drugih pravnih predpisov Slovenije na koprsko območje in dopolnitve družbenega plana za leto 1954. V zvezi z razpravo o predlogu zakona o razširitvi ustave in zakonov Slovenije na koprsko območje je spregovoril predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher. V svojem govoru je poudaril pomen priključitve teh krajev k matični državi na osnovi doseženega sporazuma. Omenil je govor predsednika republike v zvezni ljudski skupščini, nato pa poudaril pomen sporazuma o tržaškem vprašanju za zagotovitev miru v j tem delu sveta in vzpostavitev normalizacije na mejah, 1 kar brez dvoma predstavlja
Scelba je obiskal prizadete kraje in obljubil takojšnje učinkovite ukrepe Do sedaj so ugotovili, da je zgubilo življenje 198 ljudi, 70 pa jih pogrešaj o \ °frXv. uspeh jugoslovansIdh
Nadalje je Boris Ktaigher dejal, da bo italijanski manj-
>---—5»----------»	——	"3-------—---J —..J«.	.jhui,	. v pu |iu
Stvarna škoda pa se ne da še oceniti - Nabiralna okcija v vseh krajih Italije
?AlejRN,°' 26- “ Nocoj je nek, funkcionar prefekture
(n, r ’	50	do sedai ugo-
kl a • \e zaradi neurja, in h. - VJal° nad Salernom *?;,r 35mi kraji, zgubilo Da iJh3* 198 hudi, okoli 70
veda LPa°greSaj0- T° 50
Podatki na pod-
»•(, »a;, -hTrr;
naplavinami.	n	med
morebitnih tehničnih manjkljlvosti pri zavarov P°'
arsir -»st
ne silovitostiPar,earad! lzred'
rusua m odnašala hiše ter cele ,družinena^IikP0^P?tVala n°e,‘druge pa° Ao\J0^od^-
»stfhsara
jo trupla, ki jih je voda odnesla v morje. Danes zjutraj je bilo nebo jasno in sončno. Včeraj ves dan in vso preteklo noč so bile nepretrgoma ;a delu reševalne skupine in oddelki vojake. Minister Romita je prišel ob 2 ponoči na prefekturo v Salerno, kjer se je razgovarjal z ostalimi funkcionarji za koordiniranje vseh potrebnih akcij. Zjutraj si je- minister ogledal prizadete kraje, kamor je danes prišel tudi vladni predsednik Scelba, ki se je zvečer vrnil v Rim.
Prva pomoč je v prizadete kraje prišla po morju z vojaškimi transporti in s helikopterji medtem ko so oddelki vojakov in skupine gasilcev takoj začeli odstranjevati ruševine. Živila in druge najnujnejše potrebščine še vedno dovažajo po morju in s helikopterji. Ponoči so obnovili železniški promet samo na eni progi, za vzposta-
vitev prometa na drugih progah bo treba še dokaj časa ker so bile te na več krajih poškodovane.
Scelba je v Salernu na tiskovni konferenci izjavil, da do sedaj ni mogoče preceniti obsega materialne škode. Na tem področju bodo sprejeli podobne ukrepe kakor glede poplav na področju Polesine. Država bo na lastne stroške obnovila vse javne naprave, ki so bile poškodovane. Hiše, ki so bile manj poškodovane, bodo skušali takoj popraviti. Prav tako bodo skušali čim hitreje sezidati nove hiše.
Kakor poročajo, se je v Mo-lina di Vietri zrušilo do tal 30 hiš. V Marina di Vietri je voda odnesla v morje kakih 15 hiš. V Vietri je bilo popolnoma razdejano pokopališče. Več krst z mrliči so našli v Marina di Vietri skupno s telesnimi ostanki, ki so bili v kostnici na pokopališču.
učiteWče,~ ki ^ za s,°-'»Bično, da -	P°'
"tj [ tud,
‘i -ui Tirir« moramo V*>o*aM<‘ en zav°d. ki 'h ^ ' ° ‘«d- učno o-S' »j	otroške
'	"l	bo to
p»amo ne-f* s, SteljiifCen' sl°ven-
& "eSi zVTk°r
*arn	anonia«
otrošk? ,arfce - slo-
N.
ti-
ita»ionskTtCe *U5po'
j ‘4 „eui'a in *•” »f(upoi.
enja
zavod v Po spopol-
N„£ *Plošn?\*TednHb ■^^..^oni ,Hadu z
Prj:,uno»n0
K
“Seznamu
v^7'°P'‘i pa k -‘-umu tiproučitBi ,°treba še P«« srp! u*‘anr »*- »tli,- srednjih
Pri
S?t'ilZ
'Sna90'?k* iTedl* dv°-
kat,
k- er' « uetm , i° ie
t>5*reje	1Tl	nuj.
K^eiTjliitve^tailPmanje
'n n0p^«««t
Adenauer v Washingtonu
Nesoglasja v Nemčiji zaradi Posarja
trditSe j liberalne demokratične stranke zanikuje poluradne zurnB S° VSe stranlie vladne koalicije odobrile posarski spora-, Godalni demokrati nasprotujejo pariškim sklepom - 11. no-mora se bo začela debata o pariških sporazumih v Bundestagu
čer v VVashrni?	—	Adenauer je prispel danes zve-
lišču ga ,e °n, devetdnevni obisk v ZDA. Na leta-Dulles Ob prih rf “meriški državni tajnik John Foster i*"1- da ie	ka^r	med	durgim izjavil novinar-
1953 rešeno vr? d°SU od ni*0»vega zadnjega obiska leta paktu. Izrazil rrasa”?e nemškega sodelovanja v atlantskem vso pomoč Nemčiji ' z“bt,a!o ameriški vladi in Dullesu za
iSB5*Sfsa .f?s
se hn n	en sPorazum, da
nanienl :. A0Vembra 7ačela ^u-destaei? Nn"a deba,a v ler	PrV1	seji b0 k«nc-
auer prebral vladno zjavo o pariških pogajanjih m o sporazumih, ki jih ie tam podpisal, posebej še o VoV?
«umu o Posarju.	P
vnelade tega- sPorazuma se je
vneU precejšnja polemika ne med vlado in opozicijo tem več tud, med samim, strani mi vladne koalicije. Zmedo še
nedela de,jstvo’ da bodo ‘v nedeljo deželne volitve na Ba varsbem in v Hessenu. kar Mii
!WaU
^ala d« agencija DPA je vladne v fs’..	<<v krogih
riški «n^i	sod'io, da pa
c er ne jUrn 0 Posarju si-
šftve da"6	,dealne re-
boljšj u: pa vendarle naj-k’ ea je bilo mogoče
Nemčije*. ^Zoč^
kraUčna stranka in begunsk,
blok
tri pozitfvne"točke: Sp0razum^
sicerS6rdaAn'e de^ansko stanje je da borba3-” i»--g,1?zir.aao> to-
3. vsi nemški politiki lahko v Posarju delujejo v korist priključitve k Nemčiji, če le ne napadajo nedotakljivosti posarskega statuta do sklenitve mirovne pogodbe. Tudi gospodarska določila sporazuma
no stališče stranke do sporazuma o Posarju in ostalih sporazumov. sklenjenih v Parizu. 2e danes pa je tiskovni urad stranke izdal poročilo, ki pravi, da lahko predsednik stranke Ollenhauer po posvetovanjih s strankinimi izvedenci pove svoje osnovno stališče tako o Posarju kot o ostalih pariških sporazumih.
Ollenhauerjevo stališče sloni na naslednjih točkah:
1. izid pariških razgovorov potrjuje pridržke, ki jih je
o Posarju, pravi agencija, se i 7rek'a SPD P° londonski kon-zdijo strankam vladne koalici- faranci Slede ravnanja zvezne je povsem sprejemljiva.	vlade:	s podpisom pariških
Tiskovni urad liberalne de- fP.0.Ta?um0V i<" Adenauer na-mokratične stranke pa je takoj }ozd bonnski republiki izredno zanikal to poročilo poluradne , bucia bremena: agencije DPA in tudi vesti, da i 2. v nasprotju z obveznost-je predsednik stranke dr. Tho- mi, ki jih je Adenauer prevzel mas Dehler odobril francosko- do opozicije, pariški sporazu-
nemški sporazum o Posarju. Pri tem navaja tiskovni urad intervju, ki ga je Dehler dal listu ((Deutsche Saarzeitungu. V tem intervjuju pravi Dehler, da je že takoj v začetku razgovorov z Adenauerjem v Parizu opozoril, da bo njegova stranka pristala samo na tak sporazum. «ki bi odprl pot za ponovno vključevanje Posarja v Nemčijo«. To njegovo zahtevo, pravi Dehler. so sprejeli predstavniki tako vladnih kot tudi opozicijskih strank. Nato pravi Dehler, da se predstavniki strank vladne koalicije niso mogli izreči o sporazumu, temveč jih je Adenauer 1
Veliko je število ljudi, ki so ostali brez strehe in ki so jih zasilno namestili po šolah in zasebnih stanovanjih. Bolnišnica v Sal :rnu je polna ranjenih. Neprestano je v službi 43 zdravnikov. Javilo se je trideset darovalcev krvi. Rdeči križ in druge organizacije so organizirale akcijo za pomoč. Iz vseh krajev javljajo o nabiralnih akcijah.
mi zavirajo obnovitev nemške enotnosti z novimi štiristran-skimi pogajanji:
3. v želji, da čimprej sklene j sporazum o nemški oborožitvi, se je Adenauer odpovedal konstruktivni politiki, ki bi bila uvod v evropsko sodelovanje:
4. sporazum o Posarju, ki zanikuje pripadnost tega o-zemlja k Nemčiji vse do mirovne pogodbe, je poslabšal položaj Nemčije in nalaga bo- l doči vsenemški vladi težavno nalogo, da se trudi za revizijo ustvarjenega položaja;
5. posarski statut ne jamči tamkajšnjim Nemcem osnov-
Tudi Eisenhovverju čas ni primeren za konferenco štirih
WASHINGTON, 27. — Med današnjo redno tedensko tiskovno konferenco so novinarji najprej prosili Eisenho-werja, naj komentira včerajšnje Churchillove izjave v spodnji zbornici, ko je angleški ministrski predsednik dejal, da se še vedno želi sestati s svojetskim ministrskim predsednikom Malenkovom, da pa ne verjame, da bi se to lahko zgodilo pred ratifikacijo pariških sporazumov. Ei-senhower je dejal, da je ameriška vlada sicer vedno pripravljena na razgovore s sovjetskimi voditelji o mednarodnih vprašanjih, če le sovjetske oblasti dokažejo svojo iskrenost in če je čas prikladen, da pa se mu sedanje razdobje ne zdi primerno za konferenco štirih. Čeprav pa ta trenutek še ni prišel, je dejal Eisenhower, je vendar mogoče upati v utrditev miru in sicer zaradi tega, «ker se v svobodnem svetu razširja zavest, da se je treba združiti v obrambo osnovnih človeških pravic«.
O notranjepolitičnih zadevah je Eisenhovver priznal, da je po poročilih, s katerimi razpolaga, opaziti med sedanjo volilno kampanjo določeno apatijo javnega mnenja. O razlogih za apatijo, ki je presenetljiva za čaš tik pred volitvami, je Eisenhovver samozavestno sodil, da ne gre za razočaranje nad sedanjo vlado, temveč nasprotno, za preveliko zadovoljstvo državljanov, ki so že dobili vse, kar so pričakovali od republikanske uprave. Končno je predsednik izjavil, da noče videti v volitvah, ki bodo prihodnji teden, glasovanja o zaupnici njemu osebno ali njegovi vladi.
šini omogočen vsestranski razvoj in da ne bo predstavljala jedra razdora med sosednima narodoma, temveč da bo sila, ki bo povezovala jugoslovanske s sosednim italijanskim narodom. ((Istočasno želimo, je poudaril Kraigher, da bi na osnovi londonskega sporazuma uživala tudi naša manjšina pod Italijo enake pravice«.
O predloženem zakonu o razširitvi ustave Slovenije na koprsko področje sta razpravljala oba zbora na ločenih sejah.
Ljudska skupščina je popoldne sprejela predlog zakona o razširitvi veljavnosti u-stave, zakonov in drugih pravnih predpisov Slovenije na koprske območje, dalje odlok o ustanovitvi okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru in ukinitvi okrožnega sodišča v Kopru ter določitev ozemeljskega območja okrožnega sodišča v Novi Gorici in okrajnih sodišč v Kopru in Piranu. Predpisi, ki so jih 'z-delali ljudski odbori na koprskem območju, bodo ostali še nadalje v veljavi, kolikor niso v nasprotju z zveznimi in republiškimi zakoni, katerih veljavnost je od danes razširjena na koprsko območje. Ljudski odbor okraja in občinski odbori delajo še nadalje v sedanjem sestavu. Področje bivše cone A, ki je priključeno k Jugoslaviji, u-pravlja po sklepu skuščine začasno ljudski odbor občine Koper-okolica, dokler ne bo s posebnim zakonom rešeno vprašanje njegove upravno-teritorialne pripadnosti.
C. S.
tiiucn na Mam naslov, mesi
SKOPLJE. 27. — V Skop-lju se je danes dopoldne začela jesenska skupščina stalne konference mest in mestnih občin Jugoslavije. Na konferenci sodeluje približno 750 delegatov iz približno 250 mest in okrajev. Toplo pozdravljeni, so prispeli tudi odborniki novopriključenih krajev; med njimi tudi predsednik občinskega ljudskega odbora Koper Leopold Caharija in predsednik občinskega odbora Piran Pliriio Tommasin.
JuposlovansKi parlamentarci n v
BEOGRAD. 27. — Predsednik zahodnonemškega parlamenta dr. Hermann Ehlers se je pismeno zahvalil predsedniku jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Moši Pija-du za povabilo, naj 12 nemških parlamentarcev obišče Jugoslavijo. Dr. Ehlers je obenem povabil 12 jugoslovanskih zveznih poslancev, naj obiščejo Zahodno Nemčijo. Pričakujejo, da bodo nemški parlamentarci prišli v Jugoslavijo 5. novembra letos.
župni in di. J.
zahtevajo prevod razplasa pen. De Renzija
Dr. Dekleva zaprosil za sprejem pri gen. De Renziju, slov. župani pa bodo proglas in poslanico nalepili, ko prejmejo slovenski prevod - Kršitev čl. S posebnega statuta
Občinski svetnik v tržaškem občinskem svetu dr. Jože Dekleva je včeraj dopoldne obiskal urad gen. E. De Renzija, da bi mu osebno izrazil nezadovoljstvo slovenskega življa, ker sta razglas in poslanica novega vrhovnega predstavnika vojaške in civilne uprave objavljena in nalepljena samo v italijanskem jeziku. Priloga štev. 2 čl. 5. sporazuma o soglasju glede Trsta določa namreč, da morajo biti prevedena v slovenščino vsa uradna obvestila, javni razglasi in publikacije. Pomanjkanje prevoda razglasa in poslanice predstavlja torej kršitev omenjenega sporazuma.
Dr. Dekleva Je mogel raz-
log svojega obiska obrazložiti zaradi odsotnosti gen. De Renzija le nekemu službujočemu višjemu častniku iz njegovega glavnega štaba, ki je obljubil, da bo o tem obvestil generala in nato sporočil dr. Deklevi, kdaj ga bo general lahko sprejel.
Zvedeli smo tudi, da so župani štirih slovenskih občin prejeli besedilo razglasa in poslanice gen. De Renzija prav tako samo v italijanščini z nalogo, naj poskrbijo za nalepljenje po zidovih. Zaradi tega so od pristojnih oblasti zahtevali slovenski prevod, tako da bodo nalog izvršili, ko prejmejo razglas in poslanico tudi v slovenščini.
Fašistično-kominformovski manever
proli italijansko-jugoslovanskemu sodelovanju
Poslanci Capalozza (KPl), Leccisi (MSI) in Cuttitta (PNM) »o v rimskem parlamentu poskušali s prozornimi nameni pogrevati pol leta star incident z ribiškimi ladjami - Harold Stassen v Rimu
(Od našega dopisnika)
RIM, 27. — Medtem ko je pozornost javnega mnenja obrnjena predvsem na hudo katastrofo, ki je prizadela okolico Salerna, in ko časopisi poleg tega posvečajo največ prostora prihodu italijanskih čet v Trst (pogosto s hudim pretiravanjem), je politično življenje v glavnem zamrlo. Predsednik vlade Scelba je bil z nekaterimi ministri danes v prizadetih krajih, predpoldne pa je sprejel Harolda Stassena, ki je po obisku v Jugoslaviji prispel v Rim.
Oba doma parlamenta nista imela na dnevnem redu važnih vprašanj. Senat je med drugim izglasoval neveljavnost mandata demokristjana Magrija, ki je bil v času volitev župan v Cataniji.
Zelo zanimiv pa je očiten
manever proti možnosti vzpostavitve dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo, ki so ga složno izvedli kominformi-sti, monarhisti in fašisti in pri tem pogreli nič več in nič manj kot pol leta star pomorski incident.
Poslanci Capalozza (KPI), Cuttitta (PNM) in Leccisi (MSI) so namreč vložili interpelacijo o že skoraj pozabljenem pomorskem incidentu, ko je italijanska topniška ladja napadla jugoslovanske čolne, ki so pri nedovoljenem ribarjenju ustavili dve italijanski ribiški ladji, in odpeljala štiri jugoslovanske vojake v Italijo. To se je zgodilo 21. maja. Zdaj so fašistični, kominformistični in monarhistični poslanec ogorčeno vprašali vlado, zakaj je izpustila takrat odpeljane jugoslovanske vojake, «čeprav
Izreden kongres SFIO
bo sklepal o udeležbi v vladi
Po dolgem razgovoru med Mendds-Franceom in Molletom je vodilni odbor stranke sklenil sklicati izreden kongres za 10. in 11. novembra
J® godbe?** Sk'enUV’ mizpv-Francija 'Z* pleb‘scita 'maia »ožnoŽt vplivST' n“. 6nak0
sk0 lavno mnenle! P°Sar'
samo obvestil o razvoju poga- ”ib političnih pravic in svo-janj in vsebini sporazuma; be-| os“'n*
sedita sporazuma o «evrop- 6- posarski statut ustvarja skem statutu« Posarja pa Ade- I nove razloge za trenja v fran-
nauer ni predložil predstavnikom vladnih strank v proučevanje.
Izvršni odbor zahodnonem-ske socialdemokratske stranke 'n Vodstvo njene parlamentarne skupine se bosta sestala v ponedeljek in zavzeia dokonč-
cosko-nemskih odnosih.
Socialdemokratska stranka končno obžaluje, da po neuspehu EOS niso sprejeli njenega predloga, naj ne hite preveč in naj ne posiljujejo načela evropskega sodelovanja z novimi enostranskimi žrtvami.
V Chaleauneuf-du-Pape prepovedan pristanek „letecih krožnikov"
Avignon, 27. — Zupan ob-
„iiie Chateauneuf-du-pape je izdal ukazi k‘ prepoveduje pristanek in vzletanje ((letečih Kiožnikov« na ozemlju te občine. Na osnovi tega ukaza, k: ga je odobril in mu s tem dal izvršno veljavo prefekt departmaja Vaucluse, je «na vsem ozemlju občine prepovedan prelet, pristanek in vzlet letalnih strojev, imenovanih leteči krožniki ali leteče cigare, kakršne koli narodnosti«. Vsako letalo te vrste, ki bo pristalo na ozemlju te občine, bo nemudoma sekvestrirano. Izvršitev ukaza v primeru potrebe je poverjena občinskemu poljskemu čuvaju.
Številne aretacije voditeljev in pristašev ..Muslimanskih bratov"
KAIRO, 27. — Vladni predsednik Naser se je danes vrnil v prestolnico.
Ze v zgodnjih jutranjih urah pa so v Kairu večje skupine manifestantov krožile po ulicah in vzklikale Naserju in revoluciji ter proti organizaciji ((Muslimanskih bratov«. Večja skupina jti napadla sedež te organizacije in ga zažgala. Požar je kmalu zajel vse poslopje.
V zvezi z atentatom na predsednika Naserja so do sedaj aretirali v vsem Egiptu okoli 300 voditeljev organizacije ((Muslimanskih bratov«. Tudi na področju Sueškega prekopa so aretirali glavne voditelje te organizacije. Ministrstvo za narodno usmerjanje pa je izdalo poročilo, ki pravi, da so v Kairu aretirali 47 pristašev te organizacije, med katerimi so tudi štirje člani vodilnih odborov. V A-leksar.driji pa so aretirali 50 pristašev organizacije. Glede požiga sedeža »Muslimanskih bratov« pravi poročilo, da je pežar zanetila »množica študentov in delavcev, razjarjena zaradi včerajšnjega atentata proti ministrskemu predsedniku«.
Medtem nadaljuje policija s preiskavo. Oblasti javljajo, da bo preiskava stroko tajna in da ne bodo objavili nobenih uradnih poročil, dokler ne bo zaključena. Zvedelo se je, da je atentator Mahmoud Abdel Latif priznal, da je prišel v Aleksandrijo prav zato, da napravi atentat. V žepih so mu našli nekaj nabojev.
PARIZ, 27. — Vodilni odbor francoske socialistične (SFIO) stranke je nocoj sklenil sklicati za 10. in 11- novembra izreden kongres stranke, ki bo razpravljal o ratifikaciji londonskih in pariških sporazumov in o udeležbi socialistov v vladi.
Seja odbora je bila sklicana potem ko se je glavni tajnik stranke danes dolgo razgovarjal z vladnim predsednikom Mendes-Franceom.
Po razgovoru je Guy Mollet izjavil, da je z vladnim predsednikom govoril o raznih plateh morebitnega vstopa socialistov v vlado, bodisi glede vladnega programa kakor tudi glede izbire resorjev, ki jih je Mendes-France ponudil posameznikom. Dodal je, da njegova stranka ni postavljala zahteve, da bi vsilila to izbiro, da pa hoče imeti čim obširnejše informacije glede programa. Mollet je pripomnil, da se proti glavnim potezam tega programa ne postavljajo ugovori, treba pa )e še določiti način njegovega izvajanja in zaradi tega se mu zdi potreben nov razgovor z vladnim predsednikom.
Kar se tiče samega vprašanja udeležbe v vladi, je Mollet izjavil, da bi o tem lahko odločal samo nacionalni svet, toda zaradi navedenih vzrokov ni izključeno, da bo treba sklicati kongres stranke.
BEOGRAD, 27. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes opoldne na poslovilni obisk dosedanjega iz-lednega in opolnomočenega francoskega veleposlanika Phi-lippa Baudeta. gili so navzoči tudi številni predstavniki Zveznega izvršnega sveta. Ob tej priložnosti je predsednik Tito izročil bivšemu francoskemu veleposlaniku red Jugoslovanske zastave prve stopnje za izredne zasluge pri razvijanju in utrjevanju miroljubnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med Francijo in Jugoslavijo.
Beograd verjetno še pred koncem tega let-i. Igrala bo glavno vlogo v filmu »Oči lepe žene«, ki ga bodo snemali v jugoslovansko - italijanski koprodukciji.
Agencija »Jugopress« dodaja, da ni Gina Lollobrigida postavila hudih finančnih pogojev; sporočila je, da snema v domovini svojega moža prav tako rada kot v lastni deželi. Ko bo zadostila svojim sedanjim obveznostim v Ameriki, bc sklenjena dokončna pogodba.
so sodelovali pri napadu na ribiške ladje«.
V imenu vlade je odgovoril podtajnik v zunanjem ministrstvu Badini Confalonieri, ki je dejal, da je bil incident posledica ((nenormalnega položaja, v katerem izvajajo italijanski jadranski ribiči svojp. delavnost« Dodal je, da je bil leta 1948 sklenjen sporazum o ribolovu, da pa so »tehnične jn finapčne težave preprečile njegovo izvajanje«. Nato je še omenil, da italijanska mornarica straži ribiške ladje izven teritorialnih voda in da je italijanska vlada takrat protestirala v Beogradu. Končal je; «Sporazum med Italijo in Jugoslavijo v Londonu teži k ustvarjanju ozračja skladnega sodelovanja med obema državama; zaradi tega se mi ne zdi koristno, obnavljati anahronistično diskusijo o incidentu, od katerega je preteklo že mnogo časa «
Vsi trije poslanci kominfor-mistično-fašistične hujskaške fronte seveda niso bili zadovoljni z odgovorom. Fri tem je Capalozza dejal, da so jugoslovanske oblasti tudi po londonskem sporazumu in sicer 22. oktobra ustavile neko italijansko ribiško ladjo (kot da londonski sporazum o Trstu nadomešča pogodbo o ribolovu. ki jo bo treba šele skleniti), Cuttitta je menil, da vlada ni naredila dobrega vtisa, ko je izpustila jugoslovanske vojake, in tudi Leccisi (ki je bil leta 1946 aretiran zaradi podtalnega fašističnega delovanja) je na glas protestiral.
Dogodek je sicer minil hitro in brez posledic, dokazuje pa, kakšne sile se združujejo v hujskaškem delovanju proti pomiritvi in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, in kakšnih sredstev se poslužujejo.
A. P.
MIMOGREDE...
Gina Lollobrigida
bo snemala v Jugoslaviji
BEOGRAD, 27. - Kot poroča agencija «Jugopress», bo Gina Lollobrigida prišla v
Mimogrede odgovarjamo na tri uvodne članke eGiornale di Trieste — 11 Piccolos. Mimogrede zaradi tega, ker ne bi hoteli predpostaviti, da se bo odgovorna oblast navzela idej, ki se v teh člankih propagirajo. V enem izmed njih je na primer rečeno, da beseda «s’ctauo» sploh ni psovka, temveč nekakšna dobrohotna ljudska oznaka za Slovence... Mnenja $mo, da je trditev tako zelo 'zlagana, da je škoda izgubljati sleherno besedo več o tem.
V uvodnem članku prve številke nič dobrega obetajočega «11 Piccolo« pa je rečeno med drugim, da je italijanski jezik takorekoč v nevarnosti	in	da	ga	je treba
braniti, najbrž zaradi tega, ker je italijanska vlada pristala na statut. Ce si bodo v uredništvu še enkrat prečit ali besede rimskega zunanjega ministra Martina o slovenskih kulturnih domovih, bodo v niih našli odgovor tudi na gornjo trditev.
V včerajšnjem uvodniku istega lista pa se govori o ne-nckašni «beffi»	in	se s tem
izrazom označuje sedanje stanje recipročnosti uživanja pravic v coni A in B. Za šole je rečeno, da je odnos ena proti dvajset t.j. ena italijanska šola	v	coni	B	in dvajset
slov. šol	v	c ni	A.	Predvsem
gre tu za absolutno primerjavo ne glede na število Italijanov v coni B in Slovencev
v coni A; Slovencev v coni A je namreč mnogo več kot vseh prebivalcev, t.j. Slovencev, Italijanov in Hrvatov v coni B. Drugič pa niti to absolutno razmerje ni točno, čeprav je brezsmiselno.
V istem članku se govori tudi o tem, da ne gre v Jugoslavijo sedaj nobena revija, časopis, knjiga itd., medtem ko so »naše knjigarne prepolne vsega, kar tiskajo jugoslovanske tiskarne». Obe trditvi sta netočni. O prvi se lahko prepriča Alessijevo u-redništvo na primer pri carini. O drugi pa sleherni Tržačan v sleherni tržaški knjigarni. Sicer pa ne gre za to, kolikor za to, da bi Italijani vsaj v toliki meri spoznali jugoslovansko književnost kolikor poznajo že sedaj Jugoslovani italijansko. Zategadelj opozarjamo isto uredništvo na d opise posebnega dopisnika turinske «L a Stampas iz Beograda, ki je opazil samo v beograjskih izložbah knjigarn srbske prevode najmanj desetih sodobnih italijanskih pisateljev. Vprašamo:	koliko
prevodov sodobnih jugoslovanskih pisateljev najde italijanski ljubitelj knjig v izložbah knjigarn italijanskih mest, na primer v Rimu, Milanu itd.?
Kljub tem netočnim trditvam «Piccolas pa radi jemljemo na znanje izjavo, da ne bo oviral pomiritve in normalizacije. Prav zato bi želeli čitati v prihodnje točne trditve in ugotovitve. Sicer*,
PRIMORSKI DilEVNIK
■roaisiKKi i>!«kvi
.Na današnji dan je bilo leta 191» proglašeno v Ljubljani in
ebu »»ruienje avstrijskih Ju-ovanov v samostojno država av»jo.
28. oktoto®
19M
Danes, ČETRTEK ***** Simon m	zstone	o«
Sonce vzide ob.“^“. iojl Wn* 16.59. Dolžina dnf!‘nt ob 11.3» vzide Ob 8.29 m Mtone Jutri PETEK 31 oktooea 'Narcis^GrldlltvII^ —
ŽIVLJENSJKA VPRAŠANJA SILIJO NEZADRŽNO V OSPREDJE
Odpuščeni delavci angloameriških sil prnleslirali pred uradom za delo
Za poplavljence v Južni llaliji
Zbranih je bilo nad 500 delavcev, ki so se na interven cljo <Celcre> mirno razšli, ker urad za delo ni posloval
Komaj se je polegel odmev včerajšnjih manifestacij in ko »o bile včeraj še v teku r»z-ne ceremonije, so že prišla v ospredje važna življenjska vprašanja, ki jih bo treba začeti reševati. Kot smo že večkrat poudarili, je med temi vprašanji zelo važno vprašanje odpuščenih delavcev angloameriških vojaških sil. Tem delavcem ni do danes Še nihče zagotovil, da bodo še nadalje zaposleni. Ravnatelj urada za delo je sicer dejal, da jim bodo dalj delo pri SELAD in v rekvalifikacij-skih tečajih, kar pa ni nika-ka prava zaposlitev.
Včeraj dopoldne se je nad 900 delavcev zbralo pred uradom za delo ter protestiralo,
ker se oblasti ne zmenijo za du za
njihove zahteve. Na ura-delo niso sprejeli delegacije teh delavcev, ker urad sploh ni posloval, in sicer zaradi predaje poslov. Italijanska policija tcCeleres je delavce pozvala, naj se tako razidejo, kar se je zgodilo brez incidentov. Navzočnost teh delavcev je bila oblastem zelo nerodna tudi zato, ker je nekaj kasneje prišel v bližino urada za delo, to je v Dom bivših bojevnikov, general De Renzi, o čemer poročamo na drugem mestu.
Sindikalne organizacije, ki jim ni doslej uspelo ničesar doseči za odpuščene delavce, pripravljajo načrt za njihovo zaposlitev, ki ga bodo predložili oblastem in uradu za de-
lo, kakor hitro bodo razni u-radi redno delovali. Sindikati tudi delajo na tem, da bi oblasti takoj začele uresničevati razne načrte programa, za katerega je italijanska vlada določila znane kredite. Le s takojšnjim začetkom del bi se namreč takoj ublažila brezposelnost.
* * *
Danes bo na uradu za delo sestanek predstavnikov Zveze industrijcev in sindikata tiskarskih delavcev, na katerem bodo razpravljali o raztegnitvi nove delovne pogodbe, ki je bila sklenjena za to stroko v Italiji. Sestati bi se morali že prejšnji teden, pa je bil sestanek odložen zaradi stavke uslužbencev urada za delo.
Jažooltatljansko mesto Salerno i je pretek te dni zadela pretres-I Ijlva elementarna nezgoda Silo-| vito neurje s poplavo je- uničilo življenje več sto ljudi, tisočem | pa porušilo domove in uničilo ; imetje.
Solidarnostni čut s hudo prizadetimi je negel tudi do našega
mesta. Radio Trst je objavil poziv na prebivalstvo za zbiranje pomoči poplavijencem. Temu po-zlvu se pridružujemo tudi mi v prepričanju, de bodo naši ljudje tudi tokrat znali pokazati globoko humani čut, kot so ga že pokazali pri zbiranju pomoči za žrtve poplave v Polesinah in ob drugih prilikah.
DANES ZVEČER V DVORANI V SREDNJU
Druga premiera S M G v jubilejni X. sezoni
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Obsojen zaradi posesli ukradenega brivskega orodja
Ben Johnson: Volpone • Režiset Slavko Jan (kot gost)
Imenovanje začasneoa upravitelja uradov višjena rav. civilne uprave
Vojaški guverner gen. De Renzi je včeraj imenoval dr. Edvarda Davanza za začasnega upravitelja vseh uradov bivšega višjega ravnateljstva civilne uprave, ki mu je do pred dnevi načeloval prefekt Vitelli. Dr. Davanzo je bil do sedaj načelnik finančnega oddelka ZVU.
Za danes zvečer je Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje pripravilo drugo premiero v letošnji sezoni. Na sporedu je klasična komedija «Volpone» angleškega komediografa in sodobnika Shakespeara, Ben Johnsona. Prvotno je bila tudi ta premiera določena za Avditorij v središču mesta, toda dogodki zadnjih dni v zvezi z zamenjavo uradnih predstavnikov so povzročili neljubo zamudo. Da omogoči redno razvijanje programa v deseti sezoni, se je uprava SNG odločila, da izvede drugo premiero v obnovljeni dvorani v Skednju, katera je Zaradi ugodne zveze z avtobusom dostopna vsem ljubiteljem gledališča in stalnim obiskovalcem premierskih predstav.
Upamo, da bodo nove obla sti v Trstu Čimprej odprle Avditorij, ki bo vsaj za silo
Vandalizem in tatinstvo
VČERAJ V MESTU IN PO TRŽAŠKI OKOLICI
V zadnjih dneh so šovinistični nestrpneži že drugič od-si-anili reklamno tablo našega dnevnika s prodajalne časopisov na Ul. Carducci nasproti pokritega trga. Očividci so nam sporočili, da Je včeraj okrog 3. ure popoldne prišla pred o-menjeno trafiko skupinica treh ali štirih od 14. do 16-letnih pobalinov ovitih z zastavami, ki so naglo strgali z zida cinkasto tablo in se z njo oddaljili. Zopet drugi očividci pa so nam Javili, da Je omenjena skupinica z ukradeno reklamno tablo »Primorskega dnevnika« triumfalno šla po Korzu proti obali In na koncu pomola »Audace* vrgla tablo v morje.
Na Korzu so skušali pobalini z ukradeno tablo vzbujati pozornost mimoidočih, vendar njih vandalsko početje ni našlo med sicer številnimi meščani nikogar, ki bi ga odobraval, mnogi pa so to početje glasno obsojali.
Naše založništvo je ta, že drugič ponovljeni primer šovinističnega vandalstva in navadne kraje, prijavilo policiji. Istočasno pa tudi pričakujemo, da bodo oblasti poskrbele, da se taki primeri ne bodo več ponovili, ker nikomur ne koristilo, najmanj pa pomiritvi in dobrim odnosom, ki si Jih vsi želimo.
Novi vladni komisar tržaškega radia za sodelovanje med Italijani in Slovenci
Nedopustno obnošen/e nekaterih italijanskih vojakov v družbi z mladimi nestrpneži Nove verzije o V/mtertonovem odhodu brez slovesa z gen. De Renzijem - Nepo učenost italijanskih vojakov o etničnem značaju našega ozemlja - Gostoljubnost naših ljudi
Zopet
so pozabili...
Včeraj zvečer ob 18. uri je tržaška občina priredila v mali dvorani gledališča »Verdi« sprejem na čast oficirjev italijanskih vojaških edinic. Na sprejem so bili povabljeni tudi predstavniki treh časopisov. Niso pa povabili predstavnika našega lista, kar pač kaže, da hoče županstvo nadaljevati s stmjo politiko diskriminacij. Župan Bartoli je prav predvčerajšnjim v svojem govoru dejal, da je treba pokazati z dejanji in ne z besedami, da je nastala nova doba razumevanja in strpnosti No, tudi včeraj se mu je ponudila za to prilika, pa je pokazal da so zanj besede eno, dejanja pa drugo.
Včeraj dopoldne ob 9.30 je bil sestanek nameščencev Tržaške radijske ustanove, v sklopu katere delujeta obe tržaški radijski oddajni postaji, Trst I in Trst II.
Na sestanku je dosedanji regent in novi ravnatelj Tržaške radijske ustanove ing. Candussi predstavil novega vladnega komisarja dr. Mau-rizia Martino-Maurija, fukcio-narja 1KI in borca italijanskega odporniškega gibanja, ki je bil odlikovan z zlato medaljo. Vladni komisar dr. Martino-Mauri je pozdravil nameščence ter v kratkem nagovoru izjavil, da bo do nadaljnjega Tržaška radijska ustanova ostala avtonomna, kar pomeni, da ne bo priključena k RAI. S tem je torej odpadla bojazen predvsem italijanskih nameščencev, ki so se bali, da bo radio Trst I postal navadna relejna postaja, kar bi brez dvoma povzročilo odpust večjega števila nameščencev.
Ob zaključku svojega nagovora Je dr. Martino-Mauri želel nameščencem, da bi še nadalje ostali kot ena družina ter priporočal nadaljnje sodelovanje vseh Tržačanov, Tržačanov -slovenske in italijanske narodnosti.
Ceremonije in obiski
Včerajšnji dan je bil V Trstu dan raznih ceremonij in obiskov. General De Renzi je zjutraj najprej šel položit venec nn spomenik padlih vojakov pri Rv. Justu, nato je obiskal škofa Santina, potem pa je šel skupno z admiralom Bigliardijem pozdravit v njihov dom bivše bojevnike. Tu ga je pozdravil rezervni polkovnik Slataper, ki mu je
PO PREDVČERAJŠNJI KRATRI PREKINITVI
Osebni promet s FLRJ včeraj zopet normalen
tudi izročil zlat znak z grbi Trsta, Istre, Kvarnera in Dalmacije. Med drugim je polk. Slataper dejal, da gledajo sedaj italijanski vojaki iz Trsta istrsko obalo, kot so gledali med prvo vojno vojaki z Grmade na Trst.
Ceremonija je bila tudi na sodišču. Prihod italijanskih čet v Trst je s kratkim nagovorom proslavil predsednik sodišča dr. Santomaso. V imenu odvetnikov je spregovoril odv. Harabaglia, v imenu državnega pravdnika pa dr. Amodeo. Enaka ceremonija je bila na 4. odseku sodišča.
Včeraj po 9. uri so potniki iz Trsta zepet lahko prekoračili blok na Fernetičih samo z osebno izkaznico
Kot smo poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, so italijanski obmejni organi predvčerajšnjim zaprli blok na Fernetičah za vse one Tržačane, ki so hoteli potovati v Jugoslavijo s samo osebno izkaznico, kot je bilo doslej v navadi.
Včeraj pa so blok ponovno odprli, in sicer ob 9 uri do-poidne, ko so prvi Tržačani prekoračili mejo in odšli v Jugoslavijo. Prehod je torej zopet normalen bodisi za Tržačane, ki imajo tržaško osebno izkaznico in dovolilnico Jugoslovanske delegacije v Trstu bodisi za dvolastnike, ki so danes tudi že prekoračili mejo.
Zvedeli smo tudi, da so italijanski obmejni organi, ki so prišli na blok Pesek pri Bazovici službovali že na obmejnem bloku Rdeča hišu v Gorici. medtem ko so oni na
Fernetičah bili večinoma na dosedanjem bloku med STO
in Italijo pri Stivanu.
Na steklu se je porezal
S prognozo okrevanja v 10 ali 12 dneh so zaradi ran na rokah z mišično poškodbo sprejeli na I. kirurškem oddelku 41-letnega Josipa Lazarja Vrdelce Tlminjana. ki je izjavil, da je nehote udaril po šipi bara «Belvedere», zaradi česar se je šipa razbila in ga ranila.
Z avtom ga je povozil
S prognozo okrevanja v 39 ali 40 dneh so včeraj pridržali na ortopedskem oddelku 56-
letnega kmetovalca Innocenta Salisa od Oreha, kateremu so ugotovili zlom piščali ter razne rane in praske po čelu, obrazu irj rokah. Možakar se ničesar ne spominja.
Namesto njega je spregovoril 22-letnl Mario Primi iz Ul, Imbriani, ki ga je s svojim avtom pripeljal v bolnišnico. Primi je izjavil, da ga je on podrl na tla v trenutku ko je Salis hotel prekoračiti cesto.
S kolesa je padel
Z rešilnim avtom Rdečega križa so včeraj malo pred 19. uro pripeljali v spremstvu žene Emilije Ban 33-letnega Miroslava Ciana s Proseka, katerega so morali zaradi rnne na glavi pridrž,uti na I. kirurškem oddelku. Cian se ničesar ne spominja. Njegova zena pa je pojasnila, da je Cian med vožnjo s kolesom po cesti, ki iz železniške postaje pelje na Prosek, po nesreči padel. Zdravniki domnevajo, da bo Cian okreval v 10 ali v najslabšem primeru v 30 dneh.
Z motorjem v pločnik
Med vožnjo z motorjem je 41-letni tramvajski uslužbenec Ersillo Dobrinja iz Ul. Campanelle na ovinku zadel ob pločnik ter se zvrnil na tla. Ker se je pri padcu zlomil gleženj desne noge ter ključnico se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 20 alt 30 dneh na ortopedskem oddelku.
Čudno obnašanje nekaterih
vojakov
Življenje se je včeraj v mestu normaliziralo. Vse trgovine so bile odprte, delavci in nameščenci so se povsod vrnili na delo. Po ulicah je bilo zvečer videti mnogo karabinjerjev in vojaštva, ki so se sprehajali, toda le redki so zavili v bare in druge lokale. Neki bar, v Ul. Carducci, kamor so običajno hodili ameriški vojaki, je bil na primer popolnoma prazen. Po mestu pa so hodile skupine mladih nestrpnežev v družbi z mornarji ter so vsi skupaj peli sramotilne pesmi, v katerih so žalili zlasti predsednika Tita. Ljudje se vprašujejo, kaj hočejo s tukim ravnanjem doseči. Skupino vojakov so prepeljali iz vojašnice celo z dvema kamionoma, ki sta se ustavila na Drevoredu Miramare tik glavne postaje. Vojaki, pred katerimi je šlo kakih 6 do 7 godcev bersaljerjev, so se uvrstili v povorko ter šli proti Nabrežju Cavour. Spotoma se jim je pridružila tudi skupina civilistov. Ljudje so z začudenjem gledali to početje, ki nima nič skupnega z raznimi proslavami jn ceremonijami v čast vojakov niti z nalogami, ki jih morajo vojaki opravljati.
Verzije o VVintertonovem
odhodu
Včeraj smo že na kratko pisali o tem, kako ni prišlo do formalne predaje oblasti med generalom De Renzijem in VVintertonom. Milanski »Cor-riere della Sera«, «Piccolo» in »Messaggero Veneto« so objavili nekam zagrenjena poročila o tem dogodku. Listi se ironično izražajo o izgovoru gen. Wintertona, da ni mogel dati ukaza za izkrcanje čet, češ da ga je preprečevalo slabo vreme. V poročilih listov, ki pa se med seboj precej razlikujejo, naj bi se dogodek razvijal približno takole; V hotel Excelsior je prišel najprej prefekt Vitelli, za njim minister Fracassi in končno škof Santin, ki so čakali na ceremonijo. Ze ob 10.3(0 pa se je razširila med novinarji vest, da je general Winterton odredil, da ne bo vojaške ceremonije pred hotelom, ker vreme ne dopušča, da bi se angleški bataljon izkrcal z angleškega rušilca. Vest je vse pokvarila, ker ni nihče pričakoval kaj takega. Italijanski oficir major Peluccio, ki je moral skrbeti za zvezo med Wintertonom in De Renzijem, je skušal vzpostaviti stik a kolono gen. De Ren-zija, pa so ga poklicali h gen. VVintertonu, Medtem je prišel v hotel ameriški general Dab-ney, ki ni bil zadovoljen z vestjo, da ne bo ceremonije zaradi dežja in vetra. Zato je ameriški general ukazal, naj se ameriški vojaki Izkrcajo s transportne ladje in ob njenem boku zaigrajo tri državne himne. Kmalu nato je prišla v hotel vest, da Je gen. VVinterton sklenil izkrcati se skupno s svojim pomočnikom. V ta namen naj bi mu poslali avto in spremstvo. Major Peluccio je poskrbel za avto, cesta je bila prosta, le spremstva ni bilo. Tedaj pa je gen. VVinterton izjavil, da ne stopi z ladje, če ni sprem-
stva. Medtem so pa mornar! ški oficirji na ladji izjavljali da hočejo odpotovati točno ob napovedani uri. Zato je gen. VVinterton ponudil majorju Pelucciju kozarec šampanjca in ga prosil, naj pozdravi gen. De Renzija.
((Messaggero Veneto« pa pripominja med drugim, da je gen. VVinterton zvedel, da mu mislijo žvižgati, ker so dan prej prodali v Trstu vse piščalke, kar jih je bilo v zalogi v trgovinah. Ameriškemu generalu Dabne.vu pa je bilo žal, ker ni mogel pozdraviti gen. De Renzija in je zaman skušal priti z njim v stik. »Messaggero« tudi nekako z zadovoljstvom piše, kako so ljudje ob odhodu angleškega rušilca, na katerem je bil tudi gen. VVinterton, živžgali. Iz vseh omenjenih listov se vidi, da skušajo prikazati Angleže kot nekake zakrknjene nasprotnike. Američane pa kot najboljše prijatelje, čeprav se je gen. VVinterton potrudil (prav res potrudil), da je prebral svoj pozdrav Tržačanom po radiu v italijanščini. Pri tem se spomnimo na stari rek, da j^ nehvaležnost plačilo sveta, saj so prav Angleži skupno z Američani od leta 1945 storili vse, da bi Trst zopet dobila Italija, in saj je na primer gen. Airev vedno končaval svoja znana poročila z besedami, da je treba vrniti Trst Italiji.
Glede prehitrega odhoda gen. VVintertona naj še omenimo razlago lista «L’Unita», po kateri, naj bi gen. VVinterton zaradi žvižgov in petja sramotilnih kitic dal poveljniku rušilca ukaz, naj takoj odpluje ter z grenkobo dejal: «Prosim, oddaljimo se čimprej od tega pustnega norenja«.
Italijanski vojaki v slovenskih vaseh
Na našem podeželju so se Slovenci že nekako privadili na vojake, ki so zamenjali angloameriške čete. Sprejeli so jih mirno in dostojanstveno, brez navdušenja sicer, a tudi brez znakov sovraštva. Dogodek iz neke vasi v na-brežinskem predelu nam pač najlepše opisuje razpoloženje našega podeželskega previbal-stva; v vaško gostilno je vstopila skupina italijanskih vojakov. Ozlruli so se naokoli in ker niso slišali italijanske govorice, so se obrnili na domačina ter ga vprašali, če ljudje ne znajo italijansko. Domačin jim je pojasnil, da ljudje italijanščino obvladajo, toda njihov materni jezile je slovenski in zato pač med sabo govorijo slovensko V. raz-Etvoru, ki se je nato razvil med domačini, so vojaki povedali, da so se zelo začudili, ko niso na podeželju videli italijanskih zastav, saj so bili informirani, da je področje, ki so ga zasedli, stoodstotno italijansko. Domačini so vojakom pojasnili dejanski položaj ter jim obrazložili, zakaj niso navdušeni nad njihovim prihodom. »Toda«, so dejali domačini, «mi vemo, da so vas poslali v naše kraje po višjih ukazih in da bi bili bolj zadovoljni, če bi ostali tam, od koder ste prišli, Toda ker ste že tukaj, evo čaše vina, popijmo jo skupaj!« In so natočili vojakom vina. Eden od njih je gesto domačinov komtntiral . z besedami: «Kak.4no nasprotje. V mestu toliko zastav, a nihče nam ni ponudil kozarec vina. Tukaj pa nobene zastave, vino pa so nam le ponudili«. Slovanska gostoljubnost je tudi tokrat prišla do izraza.
Nepoučenost ali kaj drugega 7
Nevednost oziroma nepoučenost o razmerah na našem podeželju pa je prišla do izraza tudi v dogodku, ki se je zgodil včeraj ob 12.45 v nekem baru na Opčinah. V l ikal Je stopilo 5 višjih narednikov Italijanske	konjenice,
izmed katerih je eden z za-
čudenjem vzel v rok« »Primorski dnevnik« ter začel
vpraševati, v kakšnem jeziku je pisan in kje ga tiskajo. V bar sta takrat vstopila dva domačina in ker sta med seboj govorila slovensko, je k njima pristopil neki narednik in ju vprašal, kakšen jezik govorita. Ko sta mu povedala. da govorita slovensko, je narednik odgovoril, da lahko doma govorijo kar kočejo in kakor hočejo, toda v lavnih lokalih, kjer so tudi Italijani, morajo govoriti italijansko. Domačina sta se tej interpretaciji seveda uprla in skušala italijanskemu naredniku dopovedati, da ima vsakdo pravico govoriti v tistem jeziku, ki mu je najbolj drag 'n pri srcu. Ker je diskusija postajala preživahna, so se vmešali tudi ostali naredniki in začeli prigovarjati svojemu tovarišu, naj odneha. Ko so odšli iz lokala, pa so si vseeno podali roke in se poslovili.
Ne vemo. kakšen je bil vzrok, ki je omenjenega narednika dovedel do tega, da je zahteval, da se mora v javnih lokalih govoriti italijansko. Morda nepoučenost o razmerah, morda posledice šovinistične propagande, morda občutek negotovosti. Naj bo kar hoče, paziti bo treba, da se taki primeri ne bodo po
zadovoljeval potrebam kulturnega življenja tržaških Slovencev, dokler ne bodo realizirani zagotovljeni načrti o novih kulturnih središčih v Trstu.
«Volpona» je s tržaškim ansamblom naštudiral režiser in redni profesor na Akademiji Za igralsko umetnost v Ljubljani, Slavko Jan. Isto delo je Slavko Jan že režiral v ljubljanski Drami v sezoni 1950-51. Našemu občinstvu je dragi gost že znan, saj je pred leti režiral v Trstu Cankarjevo komedijo «Z a narodov blagom, posebno pa so njegove umetniške sposobnosti prišle do izraza ob letošnjem gostovanj u ljubljanske Drame v Trstu z odlično u-prizoritvijo Cankarjevih eHlapcevs, s katerimi je letos doživel posebno priznanje tudi v Beogradu, kjer je »Hlapce« režiral v srbskem Narodnem pozorištu. Prav zaradi visokih režiserskih in pedagoških kvalitet režiserja Slavka Jana ga je uprava SNG povabila, da s svojim delom prispeva fr čim večji umetniški manifestaciji letošnje jubilejne sezone.
SKUPINA CIMARRA V VERDIJU
•VSAKIH STO LET.
(V sinji mesečini)
Hughova komedija, ki jo je v ponedeljek in torek igrala v «Verdiju« Cimarrova skupina, je
našemu občinstvu znatna iz minule sezon« (premiera je bila 23.1.1354) z naslovom »Vsakih sto let«. O komediji sami, ki polno zaposluje samo trojico igralcev (četrta vloga je epizoda), zatorej rti potreba posebej govoriti. Le to na,j osvežim, da je središče dogajanja čudovito dekle
Pattv ONeil (pri nas jo je igra la Stetka Drolčeva), da se va-
njo na prvi pogled zaljubi mla di arhitekt Don (v SNG Miha Baloh), in da je v dogajanje zapletem še starejši bonvivan Sla-ter (pri nas Jožko Luikeš).
Igra italijanske skupine v režiji Luigija Cimarre je potekala brezhibno s preciznostjo dobro navitega stroja. Scena je bila okusna, čeprav ne posebno in-venclozna. Sam Cimarra je igral bonvivana Slaterja z bravurno nonšaiantnostjo in izkušenostjo rutiniranega igralca. Njegova pogovorna spretnost je tolikšna, njegove duhovitosti in «batute»
Ko je brivec Rudolf Metlika zjutraj 19. junija letos hotel začeti z delom v svoji brivnici v Ul. Molina a ven-to, je s presenečenjem opazil, da ni potrebnega orodja. Pogledal je v vse predale, vendar aparata za striženje in britev ni bilo nikjer. Tedaj mu je bilo jasno, da so ponoči vdrli v brivnico zlikovci in ukradli kar je bilo vrednega. Po pregledu je ugotovil, da so mu ukradli poleg bele halje in 8 britev tudj 6 parov Škarij ter 2 električna in 2 ročna aparata za striženje, vse skupaj v vrednosti 100.000 lir.
Policija je seveda takoj po prijavi tatvine uvedla preiskavo, vendar tatu ni mogla izslediti. Toda sreča je pomagala preiskovalnim organom, ki se morajo zahvaliti vestnemu službovanju nekega agenta, ki je 24. istega meseca opazil na Trgu stare mitnice sumljivega človeka, ki je pod pazduho skrival neki zavoj. Agent je možakarja ustavil in ker je opaail, da je bil v zavoju električni aparat za striženje, ga je povabil na poveljstvo. Tu je možakar, ki so ga identificirali za 67-let-nega Giuseppe Simeona Ani-cha iz Ul. Gozzi, zanikal tatvino sklicujoč se, da mu je aparat izročil malo pred aretacijo njegov prijatelj Sfiligoj. Toda Sfiligoja policija ni mogla najti nikjer in ker so domnevali, da se je možakar izmislil ime, da bi se rešil obtožbe, so ga kratkomalo prijavili pod obtožbo tatvine sodišču.
Možakar pa je tudi pred sodiščem zanikal obtožbo in ker mu tatvino niso mogli dokazati so ga obsodili zaradi posesti ukradenega blaga na 6 mesecev zapora in na 6.000 lir globe.
Preds.: Fabrio, tož.:	Amodeo, zapisn.:	Petrocelli , o-
bramba: odv. Caravelli.
padajo tako hitro, da je med njimi in reakcijo v občinstvu
(smeh) zmerom kratek presledek (desetinka sekunde). Enrico
M. Salerno, ki je igral Donalda (Dona), mu v tehniki igranja kajpada še ni kos, čeprav nadomešča rutino z mladostno prisrčnostjo. Presenetljivo odkritje Je mlada Anna Maria Guarneri, ki je igrala Patty z veliko neposrednostjo in dekliškim šarmom, ki ima skoraj nekaj fantovsko odkritosrčnega v sebi. zlasti če jo primerjam z izrazito ženskostjo naše Štefke Drol-čeve. Guacnerijeva je igralka nespornih kvalitet, ki ima pred seboj bodočnost V svoji recenziji slovenske predstave sem zavračal očitek, češ da so naši Igralci v tej komediji vse preveč slovenski in premalo ameriški. Cimarrova skupina Je igrala komedijo rva pristno italijanski način, kar Je samo po sebi umevno, če so
navijali, saj Imajo naši ljudje igralci in jezik, ki ga govore.
.	-	.	it	tal	l-ancl/i	ftiičilztnuaji i-i	t;r W1tn,J
še v spominu zloglasne fašistične «Quj si parla soltanto italiano«. Dolžnost poveljnikov vojaških sil bi bila, da poučijo svoje vojake o realnih razmerah na našem podeželju in se temu primerno ravnajo in Vedejo.
italijanski. Občudovanja vredna je njihova spretnost v konverzaciji, ki ne pozna ne oddihov ne pavz. Vsak stavek se drži drugega kot členi iste verige. Pri tem kajpada ne pridejo čustveni momenti do tiste veljave, kakor jih poznamo Slovenci iz pred-
stav naših Igralcev, VL
ADIMIR BARTOL
KLJUB ŠIROKOSRČNIM OBLJUBAM I/ PRETEKLIH DNEH
Položaj agentov CP
postaja m bolj negotov
Alessijevo popoldansko glasilo govori o postopni rešitvi tega vprašanja brez nevarnih sunkov W00 policistov namerava emigrirati?
Včerajšnje »Ultime Noti2ie»
so pisale, da člani civilne policije še vedno opravljajo normalno službo javne varnosti in da v tej policijski službi ni bila izvedena nobena sprememba razen tega, da so razni policijski oddelki prešli pod vodstvo častnikov italijanske policije. Hkrati pa omenja, da za sedaj ni mogoče ničesar reči glede bodoče ureditve položaja članov civilne policije in da je pričakovati, da se bo ta položšj s spremembo civilne oblasti normaliziral, poudarja, da bo ta normalizacija izvedena «polagoma, brez nevarnih sunkov«, kar je tudi glavna skrb oblasti, ki bo morala rešiti vsa ta vprašanja.
Dejstvo je, da v teh dneh ni videti v mestu članov civilne policije v uniformi, da izvajajo službo v mestu v ci-vilu in da samo v okolici še vedno službujejo uniformirani civilni policisti. Kar se pa tiče bodoče ureditve položaja članov civilne policije je pisanje Alessijevega večerni-ka zelo značilno. Medtem ko so pred rešitvijo tržaškega vprašanja zagotavljali, da ne bo med uslužbenci ZVU, vključno civilne policije, nobenih bistvenih sprememb
danes že opozarjajo na «vpra-
" :lje«,
Sanje članov civilne polic ki naj bi bilo «polagoma rešeno, brez nenadnih sunkov«. To se da razumeti tako, da bo bodoča italijanska civilna uprava v Trstu razpustila civilno policijo, kar bi pomenilo, da bo mogla najti nad 4000 novih službenih mest, če ne bo hotela povečati števila brezposelnih za več tisoč
enot. In prav vprašanje zaposlitve tako visokega števila oseb nas zaskrblja, ker je dahes še vedno odprto vprašanje zaposlitve 4.700 bivših uslužbencev pri anglo-ameri-ških vojaških edinicah, ki so prav včeraj ponovno demonstrirali po ulicah, da ne govorimo o ostalih brezposelnih delavcih.
V tej zvezi se govori tudi o prihodu posebne komisije za novačenje tistih članov CP, ki nameravajo podati de-misijo in se izseliti v Avstralijo. Govo*i se, da se namerava izseliti blizu 1000 dosedanjih agentov CP-
on včeraj do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. in 27. oktobra 1954 se je v Trstu rodilo 5 otrok, porok je bilo 6, umrlo pa Je 6 oseb.
POROČILI SO SE: težak Mo-dest Lakota in gospodinja Marija Brajdič, študent Mladen Stankovič in študentka Boža Radovič, šofer Antonio Narduccl in šivilja Miranda Tamburlini, a-
Uspešen dan žeparjev
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 28. oktobra 1954 Ob 20. uri V kino dvorani V SKEDNJU premiera
44
Neblaga komedija v treh dejanjih (6 slikah) Spisal: Ben Johnson Režiser: Slavko Jan k. g. Prevedel: Fran Albrecht
Scenograf:
Marijan Pliberšek k. g.
Kostumi:
Mija Jarčeva k. g.
Osebe:
Volpone, bogat Levanti* nec - Rado Nakrst; Mo-sca, njegov prisklednik -Stane Starešinič; Volto-re, notar - Modest Sancin; Corbaccio, star oderuh - Stane Raztresen; Corvino, trgovec - Jožko Lukeš; Leone, kapitan, sin Corbacciov - Miha Baloh; Colomba, žena Cor-vinova - Tea Starčeva; Canina, kurtizana - Nada Gabrijelčičeva; Sodnik -Julij Guštin; Poglavar sbirrov - Danilo Turk;
I. sluga - Silvij Kobal;
II. sluga - Srečko Košir; Sluga pri Corbacciu -
Josip Fišer.
Jutri 29. oktobra 1954 ob 20. uri v kino dvorani v SKEDNJU ponovitev.
Prodaja vstopnic pri blagajni kina V Skednju danes 28. t. m. in jutri 29. t. m. od U. do 13. in od 17. do 20. ure.
ČETRTEK, 2«. oktoM1 ROPE«
254,6 m ah 1»78 “j Poročila v slov,, o • 1 13 30, 19.00 in	#lJ U*
poročila v Ital. »	'
19.30 in 23.00,	,	5.5Of
5.30 Jutranji Koleda^]ed
7.30 Zenski J
iranja	'rnn /C1I^~
IZ
K*' kulturni rarf
Zabavna gla»bl1! »,-j tehniki; 14.45 Ku ^ng p# 15.00 Narodne m jM
”™KL,^n(*i Pvd *
( GLKUAL4ŠČE VERDI)
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za nastop skupine Cimara-Guarnieri, Salerno s Pirandellovo igro »Zadoščenje poštenja«, ki bo danes ob 21. uri.
Za petek je najavljeno Nicro-demijevo delo »Zora, dan, noč«.
poje *erBl^1 JJSjfcl 17.00 Jugoslovanski v našim mikrofon«?-, . CJBg)r šček (tenor) vič (bas), Anita MF pran), Vladimir ' Ruzw ^ .n); 17.35 Slovaške porrfJ*.
pran), Vladimir	gmr
ton); 17.35 SlovašM	"jji
narodne P«m‘i g' hrvaščini; l“-13ch<jpiiwV*. jjS variacije na /,oohert*,,1 us.
“i —-	11
rn»f *'■ oftr
.30 Lahki
nie- 13.00 Iz «S2ri;.»2
n'30	Iz	oper^iil!
davanje; 13.00 *c(Jnit,1,i»«Ji ta- 14.00 Domači, ^jo Pf„ Kulturni obzornik- Kcn<n‘ glasba; ,17.58 MOZa t- )8W IA» klavir in orkes'^.^1»,Ku
i» Pestra Sl^šej#
ba,
22.30
akvareli; 22.55
T K * ■ '• j: ll*
   *21 00 ^
lahke
koncert, .dirl|llrr|ndell«: ^ 21.45 LUigi Piff hodu«, enodejank*- A
Poročila ob Jj&.OO, ji»
11.00 Za Operni motivi-
Poročila	M	»Tl*
12.30, 15.00, 17-®°. goiedari, f.r li.oo R^a. 11.15 P*
r.i-Ahpni medlgr?', ml o
11.00 Ra®««..-11.15 rm
Glasbena medlgfa^j ^
Mirje; 1.35
cert za	«	'J
Kmetijski n*Sf '13 10 iLiV godba na P-1!	14,00 12». n. k
kogar nekaj. 'koncefl:i 14.10 OPQJd?nSnerpčtll0L.te >*■'’
gairtiini: Moto	«
llvan-Mackerras. v	[i|J
baletna suita;
?5VU0^reWi!*Fr*$ "ki iz	ri
,..^.co: Ob
Želeli ste - RSu/nt .E«.!»
iviesKo.	nesla	■	k(r-\i
Želeli ste . -..Jeliču1
Popoldanski Sl™
L. M Skerjaw-.UA. gh*
fcffnrtSg*
stvarja-lmostih >
ček; 18.40 P<>le
ček; 18.4u
morni z»- _,vJ|SlJA tt
1	I.®*	-.rffcfig-
v or
gent CP Luciano Di Luciano in krznarka Ellsa Bretzel, mizar
Francesco Valil In pletilja Ma tla Vecchietti, čevljar Giovanni Codia in gospodinja Maria Jermol.
UMRLI SO: 99-1 etuiI Pietro An-lonini, 61-letni Giovanni Stocchl, 49-letni Mario Mu-i-esau, 78-letn i FrarK-esco Kasai. 85-letnj Cle-m-ente Marin, 70-letni Edoardo Beltram«.
VREME VČERAJ
Najvi.šja temperatura 15,4, naj-ulžja 8.1 ob 17. uri 12.9, zračni tlak 1018.6 stanoviten, vete-r 12 km .ttvei-ozshodnlk, vlaga M odstot., nebo 4 deseilnr oblačno, morje nemirno, temperatura mor-ja 16.5,
V torek so imeli tudi tatovi in še posebno žeparji svoji veliki dan: kot odlični psihologi so se vmešali med množico na Trgu Unica, na Korzu in Nabrežju in stegovali roke ter si spravljali v žepe dobro založene listnice ljudi, ki so bili zaverovani v klobuke bersaljerjev, opazovali reakcijska letala jili^pa poslušali govore, ki so bili včeraj dopoldne in popoldne na največjem tržaškem trgu.
Med številnimi okredenci so tudi osebe, ki so prišle za to priliko iz najoddaljenejših krajev italijanske republike. Prva je utrpela 24.800 lir škode 39-letna Tosca Martinelli iz Neaplja, ki je tatvino denarnice z denarjem in osebnimi dokumenti odkrila ob izhodu	iz bara glavnega ko-
lodvora. Zelo verjetno ji je žepar	izmaknil denarnico v
notranjosti bara.
Zlikovci pa so najbolj posušili	52-letnega Domenica
Tovello, ki je prišel v naše mesto iz Vidma. Toda ta izlet ga je stal kar 75.000 lir in osebne dokumente.
Na Trgu Unita so žeparji ukradli še: 44-letnemu brezposelnemu Meschiniju iz Ul. sv. Marka 170 lir in brezposelno	Izkaznico. 43-letnemu
Brunu Kucicu iz Bozna so izmaknili poleg osebne in že-lezniike izkaznice tudi 14.200 lir. 32-letni Marineli Zonta por. Mauri iz Ul. sv. Marka so izmaknili zi torbe denarnico z železniško In tramvajsko izkaznico in 1.400 lirami. 50-letnemu Alfonzu Mettiju s Trga L. Da Vinci so pobrali listnico s 4.000 lirami kar iz Žepa površnika. Nič bolje se ni zgodilo 59-letnemu Attiliu Chiarandiniju iz Vidma, kateremu so tatovi ukradli listnico ravno v trenutku ko je opazoval dvig zastave na Trgu UnitS. V listnici je mož hranil poleg dokumentov tudi 4.800 lir.
Lodovicu Aspertiju iz Me-ster pa so spretne roke še spretnejšega žeparja segle celo v zadnji hlačni žep: posledica je. da je možakar utrpel kar 5.000 lir škode. Tudi 27-letna Lidija Perentin por. Benvenuti iz Ul. Giulia in 34-lettja Bruna Kert iz Ul. Molin a Vento sta postali žrtvi zlikovcev, ki so prvo oškodovali za 4000, drugo pa za S.OOO lir. Prva se je zavedla tatvine na pomolu Audace, druga pa na Trgu U-nitit.
Podobnih primerov je še precej: tako je 43-letni Ric-cardo Pizzani iz Ul. Revol-tella oškodovan za 10.000 lir, Cesare Gori-Martini iz Ul. Piccolomini za 20.000, 28-letna Gemma Zorni iz Ul. Doda pa za 3 000 lir. 48-letnemu Gio-vanniju Fabnciju pa so zlikovci ukradli listnico, ki jo je imel v hlačnem žepu prav v trenutku ko je mož z zanimanjem opazoval naprave na rušilcu «Artigliere».
Končno je 57-letni Fellce Rossano z Reške ceste prijavil policiji, da je ob 11.30
na Korzu Izgubil listnico z (I h
9.500 lirami, medtem ko je 62-letna Gemma Stanich vd. Iviani izgubila istotako na Korzu 200.000 lir Vreden platinast prstan, ki je bil posut z briljanti. Niti listnice, niti prstana do sedaj še niso našli.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. Bernlnl 4: Millo, Ul Buonarrotl 11; Mizzan, Trg Venezla 2; Tamaro - Nerl, ul Dante 7; Harabaglia v Harkov-Ijah in Nicoli v Skednju.
Darovi in p ris poviti
17.3C Oddaja jlN
- - n?
Glasbena fa‘.......
PRISPEVKI V »TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA«
N F. 100, Anica Canclanl 100, Albina Svab 200, Ernesta Skilan 200, Amalija Salec 50, Pieriua Furlan 200, Franc Stranjak 20i. Rihard Kepani 100, Emilija Gior. gl 150, Meri Cerkvenič 100, Ana
« UNION;
Svetovno
»
'kilan 100, Rozalija Marsič 200,. Elda Čepar 100, Ana Lavrenčič;
svetovno	leta
UL. VALDI«y5g39 Prokurator
200, Lojzka Peteiiiko 200, Marija Kocjančič 200, Albina Paoli 100, Bembič 60, Babič 100, N. N. 100, Albin Barut 100, Pierina Šuligoj 400, Zdravko Pregare 1000, družini Silvestra Pregare 500, Marija Kette 500, družina Benedikta Godina 300, Majda Gregorič 200, Gizela Rinko 100, Ema Pe-tronio	100,	Autan	Riosa	1000,
Ida ToSkan 300, Josip PiSko 400, Milka Godina 150, Ida Andreuz-zi 200, Oti lija Pavlič 50, Cecilija Pečarič 50, N. N. 500, dr. Robert Hl»vaty 500, dr. Ribar 500, Lisjak	500,	Mozetič	1000, Bran-
ko Furlan 500, Rafko Stoka 500, Teodora Germani 300, Ivan Grbec 250, Lidija Sancin 200, Ana Skorja	100,	Srečko	Sancin	300,
Vanda Novel 300, Josip Godina 200, F’ornazaro 200, Marija Trebeč 200, Silvester Godina 200, Josip Suman 1000, Emilija Lipovec	200,	Pavla	Sancin	200,
Danilo Tavčar 200, Gregorič-Ro-
enberg 100, Marija Fleeo 1000, Lidija Sancin 500, Saša 2000, Frl
da Baretto 1000, Karla Plrec 500, Panjak 2000, Vilma Grgič 1000, N. N. 500, Franc Jež 1000,
Mali oglasi
SAMOSTOJNO gospodinjo z znanjem kuhanja išče trgovec ra
Opčinah. Plača 15.000 lir mesečno in vsa oskrba. Naslov na upravi lista,
Excelsior 15.30: »Od tu do večnosti«, Burt Lancaster. Mont-gomery Clift.
Fenice. 15.30: »Velika igra«, J. C PctSC3l
Rosseiti. 16.30: «Plameni v Kalkuti«, Denise Darcel, Patric Knovvles.
Nazionale. 16.30: «Pot na jugu«. Eleanor Parker. Ch Heston.
Fllodrammauco. 18.00: «Pekel pod ničlo«, film je sneman v polarnih morjih.
Arcobateno. 15.30: «Velika vro-čina« G. Ford G Grahame.
Astra Rojan. 16.30: »Zaljubljenci opolnoči«, J. Marais, D Robin.
Cupitol. 15.00: «Kako se poročiti
z milijonarjem«, Mari-lyn Monroe, L. Bacall in B. Grable
CnstaUo. 15.00:	«Napad Kyber-
jev«, T. Povver, T Moore.
Grattaclelo. 16.00:	»Rojena za
ljubezen«, Van Johnson in To-nv Martin.
Alabarda 15.30:	»Deviška kra-
ljica«, Jean Simmons, Stevvart Granger, Deborah Kerr
Arlaton. 16 00: »Zvoki ob zahodu«, R. Milland.
Armouia 15.00; ((Poslednja stre-lica«, T. Povver, P. Edvvards.
Aurora. 16.00:	«S.O.S. Scotland
Y ard«, L Remond
Garibaldi 15.30:	«Niegova čaflt
je vpila po maščevanju«, R. Hudson.
Ideale. 16.00: «Don Lorenzo«, L.
Bose
Impero. 16.15: »Ne streljaj, poljubi me!« Doris Day, H. Ke«i
Italia. 15.30: »Pred potopom«, A.
eoar
Cayatte.	Prepovedano mlado
letnim
S. Marco.	16.00: #2enški paradiž«, A.	Neagle.
Kino ob morju 16.00: »Budimpešta 810«, K. Tatr.ay.
Moderno. 16.00; »Rumena zastava«, r’ Widmark Savona. 15.30: »Noč pogubljenja«, L. Darnell.
Vlai*. 16.00: «Stojte vsi... prihajam jazi«, Tino Scotti.
Vittorio Veneto. 1600:	«Otok
maščevanja«, E. Coimcr, Azztirro. 16.00: ((Čudovite dogodivščine	Guerrina Meschlna«.
G. Levrlni, L. Ruffo, T. Lees. Helvedere.	16.00: «La Maldueri-
da», D. Del Rio.
Marconi 16.00:	«pomladni zvo-
ki«, C. Wcbb Massimo. 16.00: «Pony ekspres«, R. Fleming,
Novo cine. 16.00: «Plava garde-
nija«, A. Baxter.
Odeon. 16.00: »Krasna zver«, Mi-
roslava.	_	„
Hadlo, 16 00: «Na smrt prestrašeni«, J.' Levvls.	.
Secolo. 16.00: «Tvoja sem«, A.
Baxter.	.
Kino na Opčinah. 18.00:	»Ču-
dežni glas«, barvni film, Su-sanna Forirr, Turbani Beg.
Venezla. 16.00:' «UnlčenJe na veliki stezi«, G. Montgomery.
fd$
APEjL
6. in 7,d$S
POREČ PULA PAZIN
7- n5mv5
(enodoe
TOMAJ
DUTOVLJE CA KOSTANJ®
KOMEN ^ dgfi«s'
Vpisovanj«^.
novem 13. »n >VlJV‘
REKA • oJSa-VH* AJDOVSCIN
BUZET
SEŽANA
kozina
materija
obrovo	-v.f
oBB0V° Ao 5. <s«
Vpisovanje %e»j.
i A D H 1 A jt. *■
cicerone ,j<3 y
7. nove®D^i(ft f
'"“j”«*0*
HERPES matebij0
OBROVO o0DGRaI\ še
Vpis°vaPy_^.
13• dvodn*;V ILIRSKA dfl J.
tr„isovan)e	«
[LlHSIfc Ao
Vpisovanj
. 21 nnve|VV
20.
J „ie
/RmoRsm dnevnik
26. oktobra 19»
1 zadnji avstrijskih deželnih volitvah
hud poraz Zveze neodvisnih
s°^n°,n?a!Gboalg°aSon &	i?	*tre,tJa	.sila»	da	Je	zdaj	do
» A voHn
stniskp 'tollIha Parola av-S	ali alibi-
imenujelo ti	Sebe racli
«9 Wvih borc! 2a Pravl-stov nn ^ nacional-sociali-
A-&ŠSČ.se tudi na)-
t^so "Ifptp. lnimo' razulta-T	P«'
r so 17. okto-
tlh
Neodvisni,
skupščine,
u do petih le-
sti do*ivp1?01itlLne (,ejavno-strofo pS Pravcato kata-
>w	JS"“ "“"h
,	,	------ *—	•» -	. ji-ra, jc	6uaj	uu
treba upoštevati tudi	to, da.	živela	hud poraz	To	je
so dober del elahov	Zvezei	zaenkrat samo poraz vod*
sestavljali elementi,	ki so	stva,	stranke kot	take	in
nrtT-*o Hli	r	z_2_______  —	— j	.....	_
P^ra 1°n7h ' ^seh »stlrih nif^o.J „ aft' ki sicer štejejo
Sil,2 »er-®
nad ™ ^bili so torej njamf0l°7ic° »lasov, ki so ^
dt’brimrfpv1?iaSali se Pred oltrepuo ^^ekaj teh le
volilne rezultate
^Upre.floSt--nk ■' nekajl"
Stov nTi”-na stran SOCiall-
staii HnSf s? enostavno o-
(<2vezo» • r PrePustlli ezo» njeni usodi.
membne?f-0<lelC zdaIeč oo-vilk ^ I8-1 od voli,lnih šte-
zuitatf tS°K Ph Pokazali re* S ^ delnih volitev, be tun- a,‘ b S0mi se-Zveze nLa ^1®n^je5° elani prst“rpe^a *akSn!ih’ je s tem
ne?a doslp, sUdarec' kakrf‘
nojter,. ri	m preiela
-
“b«ti vSS P”*1 >?:
maai	b°ij	^
odpadli od LjuasKe stranke, ln da je prav tej bilo
mnogo na tem, da se javnost opozori, kako da je <<mešoanskl blck» samo eden n mora vsaka ločitev od njega pripeljati v politično Propast.
Dejavnost Zveze neodvisnih je bila v glavnem omejena na borbo za vrnitev pravic bivšim nacional-so-cialistom in ustvaritev «enakih možnosti* za Nemce iz raznih evropskih dežel, ki so se po vojni nase-111 v Avstriji. To pa je brez nadaljnjega zelo nesrečna, reakcionarna, zraven tega Pa mnogo preozka platforma za stranko, ki je želela odigrati veliko politično vlogo.
se eno zanimivo vprašanje. Ali je avstrijski volivec obsojal politiko profašlstlč-ne Zveze o tako imencva-ni ,fnevidni meji* med Avstrijo in Nemčijo?
Iz ust samih pristašev A veze se neštetokrat ču jejo obtožbe na račun strankinega vodstva, in sicer za-, ladi klikarstva in karierizma, ki se je v njem razpaslo. Obtožbe lete na pr. ha Stendebacha, bivšega polkovnika Wehrmachta
njene politične taktike, vprašanje, ali bo to tudi poraz starih idej, ki so Avstriji prizadele toliko zla, pa je vprašanje, ki bo nanj odgovorila bodočnost.
Mnogi volivci so zapustili stranko. Ali se bo našel
skih oblik rešilo vsaj tisto, kar je po dokaj dolgi notranji krizi In 17. oktobru še preostalo. Pričakovati je tudi, da jih bodo določeni desničarski krogi pri tem podprli. Zaradi tega Je treba, po porazu, ki so ga Zvezi neodvisnih pripravili sami njeni volivci, počakati še vsaj nekaj mesecev, da bi se moglo določiti resnic-
zdaj nekdo, ki bi tem lju- no razmerje sil na desnici
dem znal pokazati pot v neko koristno, konstruktivno opozicijo? Namreč, v vrstah Zveze neodvisnih se z.e opažajo težnje, da bi se z nekaterimi spremembami v vodstvu ter organizacij-
in krog nje, in tako ugoto viti, kako globoka Je kriza, ki je vanjo Zveza neodvisnih zapadla. V dobro avstrijskega ljudstva bi bilo želeti, da si od poraza ne bi več opomogla.
i I
mm
Sedanje zasedanje generalne skupščine OZN in popuščanje mednarodne napetosti
Vtem ko je velika večina | (po eni strani ugotavljanje, delegatov posameznih dežel v j poudarjanje, da So v njej ele-teku splošne diskusije na to- 1 menti, ki postopno vodijo do
kratnem zasedanju generalne I pomiritve, po drugi tendenca, i skupščine OZN izjavila, da je j da bi se ti elementi zamol-1 zadnji čas nastopila pomemb- j čali) je vsakomur padla v oči
i na popustitev napetosti v med-1 ze ob samem začetku tokrat-
narodr.ih odnosih, v čemer; nega zasedanja generalna
Nova tovarna samotnega materiala iMagnohroms v Hankovičevem (Srbija)
naj bi se izražalo doseženo skupščine. Pojasnila in komen-ravnotežje sil v svetu, so se ; tarji, ki jih je bilo tu čuti predstavniki nekaterih veli- | na račun poskusov, da bi s« kih sil ognili jakšni konstata- j podcenjeval pojav popuščanja ciji. V kolikor pa so bili v I napetosti, mečejo vsekakor stanju, da se o tem kako iz- | zelo čudno luč na politiko pojavijo, so v glavnem samo na j sameznih velikih sil, in to še takšen ali drugačen način, za- j posebno v zvezi z vprašanjem trjevali, da možnost popušča- | razorožitve in uporabe atom-nja obstaja, toda pod pogoji, ske energije v miroljubne na-
ki bi jim ustrezali.
Ta dvostranska ocena današnje mednarodne situacije
Od?. ALEKSANDER LENARD: LEPOTE IN STRAHOTE AFRIKE
izacija - bela cesta v kaos
_ m
Predsednika Zveze, ker da Ufe ko 1 p	Js	svojo Velikonemško šovi-
Pa je nekcfo^ , teSa'	politiko	samo	cdbi-
”1 ■	*	.kazalo,	da	malega meščana ki bi
Je npth':	'v ,	pu.
«heodvUmi ,.kazal0, da Ja malega stati 2oi0 ® utegnili po- ha zbližanj
pes®? *■« -
ki prv,-7““lcnim skupinam.
li2irati MinS? male para starih
tov? ^laciStičnih elemeu-
vrstah Ljudske
zato "kT,u* ■ utr»eli poraz stvarni mso. uspeli u-
f°r«ie =?nSnu P?1!tične pia.tr
da je'r,	so	hinenia
ti	pc,raz	tolmaŽi-
ce^ „?' ker svojim voliv-K0mi?i lmeli kaj nud ti
Ra?**:	So
želi „	Sl ljudstvo ne
l.pr>ključitve k Nemčiji
fieSti	treba seveda
da Pri analizi prona-
.ustrezajo nje-PoHttcmm potrebam
CS,asna. politl«ha linija ^eodvianih* je VRP.\radt
eden“ž.““Ž“i'’ Je vs»kakcr Cn razlc5°v, ki drže. Nji-oZi-°mahovanie med naj-v„. “Jso opozicijo in sodelo-z viado^ ki ga je
0 P« njih od časa do ca-
ne«atiwti’ je,- brez dvoma tivuo vplivalo na vo-
mescana. e z Nemčijo. Pa he samo na njegov račun, ampak tudi ha račun Rei-manna, VelikOnemca, ki Je sam odsedel več let v hitlerjevskem _ koncentracijskem taborišču, lete razne
Nova kolonialna doba - Dobavitelj in odjemalec - Irgovina s sužnji • Barbarstvo ni važno, pačpa korist Zeleni pekel ■ btanley, preziran ■ Tragedija črnih civilizirancev * Po sledovih prvih primitivnih Hudi - Kontinent čarovnikov in izvržkov človeštva ■ Skušnjava angleške uprave - Slab vzgled je nalezljiv - hlancoski mulatski imperij - Politična stagnacija v Kongu - Portugalske kolonialne metode
misli se porajajo v glavah pripadnikov plemena Sambu-ru, Turkana, Suk, Karamo-džong, Wakamba, Nandi, Kip-sigis ali Masai, ko gledajo kaj počenjajo z belci dosedaj za-ničevami in miroljubni Niku-ju? Kakšne misli imajo v Centralni Afriki, kjer pripravljajo Angleži politično federacijo, ki ji domačini nasprotujejo ali v Ugandi ali v Nigeriji?
U.
Vsaka od držav, ki so kolonizirale druge, je ustvarila poseben sistem kolonizacije. •Stari Sistemi	so pustili	za
sabo države, ki so se ohranile do danas. Kolonije ?o obstajale od	pamtiveka.	Indijci so kolonizirali Javo	in
indokino in	kolonizacija	je
obtožbe. Dalje na račun j podvrgla Javo islamu. Krausa, ljudskega poslanca, | prva evropska kolonizacija i JC nekoč kot novinar je bila portugalska, nato Spremljal Ribentropa V MO- spanska, holandska, francoska f'_ 77 hanes Pa Se Z8 vrsto in angleška. V osemnajstem
buktuja do Zanzibara po a-friškem kontinentu. Vsako leto so ugrabili in odgnali po sto tisoč ubogih moških, žensk in otrok iz Afrike.
Velika doba podjarmljenja Afrike se je pričela z drugim potovanjem Stanleya, ki je bil prvi raziskovalec Belgii-skega Konga. To potovanje se je pričelo leta 1875. Tedaj in še trideset let pozneje je ^ črnec jedel svojega zeta v j pragozdovih. Tudi danes ga
jal smisel in sankcijo življenju črnega človeka. Namesto plemenske discipline so mu dali kaos in nemir, ker niso | imeli niti volje niti sredstev, da bi jo vzpostavili in tako kopljejo sinovi sužnjev surovine (baker, uran in vanadij) za atomsko dobo. Tragedija je, da so tisti Afričani, ki so se povzpeli od teme do svetlobe večji problem za belca, kakor so džugelski divjaki. Ker so
let bori za ugoden ministrski stolček, in še na račun mnogih drugih iz tega pisanega vodstva, ki so prav ^aki, kot tl trije ali še slabši. Vsem tem očitajo šovi-izem, ki da je nepopula-
trenutku. očitajo Jim zeljo po oblasti, nespo-ln brezbrižnost za strankino organizacijo.
>riT^a neo.dvlsnih le za-
radi svoje tradicije (nemški nacionalisti v Prvi ,-o
Xrnra.a'
str,ji naziv tretje sile*. Ta
in devetnajstem stmeiju so bile velike bitke med Francozi in Angleži zaradi kolonij. Po letu 1870 :e je odprla nova kolonialna doba:	Nemci
in Italijani. Po prvi svetovni vojni leta 1914 se je rodila ideja mandatov,
Kolonije so predstavljale za kolonizatorje področje,kjer so črpali vse surovine,. ki so jih potrebovali. A kolonije niso bile samo najboljši dobavitelj surovin različnim državam, temveč tudi najboljši odjemalec njihovih izdelkov. V Afriki so se bodoči kolonizatorji zadovoljili pred letom 1875—77 z raziskovanjem iz radovednosti in še niso imeli nobenih sebičnih namenov. Le muslimani so že prej vršili trgovino s sužni' in pošiljali svoje karavane od Tim-
kamba6 J?1811.8* poraJajo v giavah ,	—.......................——
‘n m“?nHKhPSigis. aIi Masai, ko v ort "i Samhuru’ Turkana, Suk, Karamodžong, Wa-Jubni Kikuju v Keniji? m 'J°	^ P°čenjajo 3 belci do sedaj zaničevani
a sliki nekaj pripadnikov plemena Nandi
tu in tam je v skritih
dostopnih predelih Afriko. Kolonizatorjem je namreč bila preveč pri srcu njihova neposredna lastna korist, da bi .se dovolj potrudili, da preprečijo barbarstvo primitivnih ljudi.
Stanley piše, da je bila dežela strašna. Skoro popisati se ne da, kako je bila nevarna, zaraščena, neprodirna in strupena. cNe odkrijte se niti pod streho,« je svetoval Stanley. (Tega priporočila se nekateri drže še danes, seveda po nepotrebnem).
«Da se belec preživi, je potrebna neprestana skrb in čuječnost«, je pisal Stanley, Potovanja belega človeka so bda zvezana z uničujočimi borbami organizmov — izčrpanih od klime — proti naraščajoči sili velikih rek ali proti obdajajočemu zelenemu peklu. Ko je Stanley potoval navzdol po reki Kongu leta 1877 je izgubil 236 članov svoje ekspedicije, med katerimi je bilo tudi pet belcev. Prispel je v Bomo ob morski obali 9. avgusta 1877 samo še z okrog sto nosači, čeprav je imel ob pričetku 347 članov v ekspediciji. Ko je prodiral pozneje skozi pragozde, se je plazil več tednov pod lianami s trebuhom v vodi in s praznim želodcem ter z mirijadami komarjev okrog sebe.
Anglija je ravnala s Stan-leyem prezirljivo in hudobno. Amerika, njegova domovina, se ni zanimala za Afriko. A Anglija si je prisvojila v gospodarskem pogledu najbolj zanimive dele Afrike, le Kongo se ji je zaradi prezirljivosti do Stanleya in kratkovidnosti izvil iz prstov.
Najprej so se beli kolonizatorji utrdili v deželah, ki so jih pograbili. Čeprav so iz-premenili zunanjost Afrike le malo, so izpremenili njeno ljudstvo tragično, pretresli so do temeljev primitivni plemenski svet, ki je nekoč da-
videli prvič blesk belega sve-
ta, so prevzeti od razlike med pravili in njih dejansko uporabo. Ker so često zaničevani zaradi barve svoje kože, nepremišljeni in nepotrpežljivi, jih bo verjetno prevaral eden ali drugi politični sistem.
Potoval m živel sem 15 let v Afriki (198 milijonov ljudi in samo 5 milijonov belcev). Bazen peščice Azijatov so vsi ostali Afričani. Prepotoval sem na tem kontinentu nad 100.000 kilometrov od Tunisa, A'žira in Maroka do Kenije, Mafije xn Zanzibara; od Sudana do Južne Afrike, od Angole do Mozambika itd., peš, na konju kameli in slonu, v ti-poju, s kanujem, pirokom, čolnom jadrnico in ladjo, z vlakom, avtomobilom in letalom. Z zadnjim prometnim sredstvom sem celo uničeval kobilice in iskal nahajališča rud. Ladje, letala, hoteli, tropske postojanke, majhne borbene enote in afriške ekspedicije so najbolj ugodna področja za spoznavanje najboljšega m najslabšega v ljudeh, za razkrivanje njihovih najbolj skritih in intimnih misli, mnenj in izkušenj. Puščave, džungle, pragozdovi, savane, gore, tropske , reke, jezera, morja in otoki pa so področja, kjer spoznaš življenje, borbe, značaj in običaje primitivnih ljudstev. Vse to ti odkriva nove svetove, nova razmerja, nova obzorja.
Včasih sem pozabil vse civilizacijske pridobitve z vsemi blagri in nesrečami. Hodil sem v trdo, a praktično šolo in sem dobil vpogled v afriške probleme. Mislim, da sem često hodil duševno in telesno po sledovih prvih preprostih ljudi. Tako sem vsaj delno doumel misli in dela primitivnih ljudi. Zato lahko tehtno govorim o črnem kontinentu in o kolonizaciji.
Afrika je še vedno usodna in presenečenj polna dežela
čaranja, darovanja in žrtvovanja bogovom, mož — leopardov in levov, ki krvoločno more svoje žrtve z jeklenimi kremplji, ki puščajo sledove, kakor jih napravi zver. Na to odgovarjajo črnci, da smo slišali že dovolj o divjaštvu, ljudožerstvu, nepismenosti, poganstvu, itd. v Afriki.
Pravijo, da bi tudi oni sami lahko pripovedovali, če so bili v naših deželah, o sleparjih, bestialnih morilcih, pokvarjencih, izvržkih človeštva in sličnih. Radi bi, da bi Afriko in njena ljudstva prikazali svetu nekoliko bolj objektivno. prepričani so, da bo zedinjenje držav, ki se vladajo same, privedlo do osvoboditve celotnega kontinenta, ne glede na Malanove brezvestne rasne zakone.
V Afriki so danes štiri neodvisne države, ki se vladajo same: Liberija, Libija, Abesi-nija in Egipt. V teoriji vsaj delajo belci, ki žive v teh državah za domačine. Nacionalizem je zmagal.
Anglo-egipčansk; Sudan naj bi posta! svoboden leta 1956 po pogodbi, ki sta jo podpisala Anglija :n Egipt leta 1953. Somalija. ki jo sedaj upravlja Organizacija združenih narodov, bo postala neodvisna ieta 1960. Zlata obala bo postala dominion s samovlado leta 1955 ali 1956- To je ena izmed najbolj bogatih kolonij na svetu!
Nigerija, ki ima najbolj številno prebivalstvo v Afriki (25.000.000) ji bo sledila.
Tako se bo v neposredni bodočnosti velik del Afrike priključil štirim neodvisnim državam V tem, da bo postal svoboden.
Sedaj pa se obrnimo k glavnim predelom, kjer kolonialna vlada evropskih sil še vedno prospeva.
Med Saharo in Južno Afriko, (kjer so se Afričani in Indijci združili v organizacijo za pasivno kljubovanje, kar je tako prestrašilo belce, da je Malan dosegel moč diktatorja) leži tropska Afrika, kjer belci, ki štejejo čert milijona in vladajo 150.000.000 črncev. Abesinija in mala Liberija sta edini neodvisni državi v tem predelu, vse ostalo (okrog 6.500 000 kvadratnih milj) vladajo štiri evropske države: Anglija. Francija, Belgija in Portugalska.
ANGLEŠKA AFRIKA
Ta ima brez Sudana in Južne Afrike okrog 60.000.000 prebivalcev od katerih je 220.000 belcev in obsega dežele; Gam-bia, Zlata obala. Kenja, Uganda, Tanganjika, Zanzibar, Ni-geria, Njasaland, obe Rodeziji, Sierra Leone, British So-mamiland, Bechuanaland, Ba-sutoland in Swazil-and, V vsaki teh pokrajin so drugačne razmere in drugačen način
FRANCOSKA AFRIKA
Glede velikosti teritorija je Francija največja kolonialna sila v Afriki in vlada nad površino, ki je večja kakor Evropa. Črncev nikjer ne pripravljajo za samovlado, odprli pa so na široko vrata francoski civilizaciji in ustvarjajo kolonialno elito, ki je proizvod francoske diplomacije za asimilacijo vzgojenih črncev v francosko kulturo. Izobraženi črnci in mulati postanejo nb ta način francoski državljani. Francoski kolonialni uradniki dobijo družinske doklade za svoj nezakonski mulatski naraščaj. Nekateri dobivajo doklade za trideset ali več mešanih otrok, ki so jim
Možje plemena Kikuju v ceremonialni opremi
upravljanja. Angleži mislijo, da so prebrisani, ker pravijo: «Naš cilj je dajati in na ta način obdržati«.
A kako dajejo, nam kaže primer v Kenji. Kako dajejo nam kaže primer dežele Bechuanaland in vladarja Se-retse Khama, ki so ga peljali v izgnanstvo v Anglijo. Kako dajejo nam kaže tudi primer Kabake, vladarja Ugande, ki so ga tudi poslali v izgnanstvo v London.
Anglija je zmagala v vojni z Vsemi institucijami, ki niso bile prizadete — «The Banks, the House of Lords, the Midland«, London society«, in tako dalje. Na dan zmage je Anglija padla v skušnjavo, da je rekla; «Kaj je narobe z nami? Lordi, dominioni, dame visoke družbe, banke, vsi so bili na svojem mestu. Vsi so dali svoje najboljše«. In res je bilo tako. Vsi so se potrudili. Potem je prišla skušnjava, da niso nič izpremenili. In z; to je Anglija zgubljena.
Nikdo ne more predvideti, kako dolgo bo Mau Mau organizacija nadaljevala svojo borbo, kako nalezljiv se bo njen vzgled pokazal. Kakšne
matere črnke. Nad Saharo je polno vrenja v francoski Afriki, a pod Saharo je malo nacionalističnega čuta.
Francozi ne izrabljajo kolonij v gospodarskem oziru, kakor Angleži. Ker ljubijo ženske, dobro jedačo in pijačo, ne izčrpajo dežel, ki jim vladajo. Zato jim primanjkuje podjetnosti in pridnosti in morda tudi časa, ki ga znajo izrabiti na bolj prijeten način. Zagotoviti si hočejo predvsem črnce za uporabo V vojni. Nemci jim zato očitajo, da ustvarjajo Velik mulatski imperij. m tega Francozi ne zanikajo. Pravijo, da bo Francija ostala velesila, četudi bi jo naselili s črnci.
Francoska Afrika obsega sledeče teritorije;
Francoska Severna Afrika: Tunis, Alžir, Maroko.
Francoska Ekvatorialna Afri. ka: Cad, Gabon, Srednji Kongo, Ubangi Sari.
Francoska Zahodna Afrika: Dahomey, Francoska Gvineja, Francoski Sudan, Slonokoščena obala. Mauritania, Niger. Senegal, Vzhodni Togo, Mada-gascar.
(Nadaljevanje sledi)
BEVK;	*
R
‘Wkob> ki
	
ozrl.	i zdaj zašumel veter in suho
«Ti le pojdi! Ne oziraj se na- ‘listje usipal na tla.
Saj
1® bil prav
bi
to-
*e dalje
j	»I Ul>	_
jutra. na3rajši obsedal lva”kia'ki3e rek'a Me' °HoUck ^	«
S61ž,
!Wahko
obe
V očeh' r°ki’ ime-
P^ravite
Vit*4 ramo. ^ je naslo. *»«»••• “Vsai vi me
očetu in
oiu
se
k *iSa) 'e i“I -16 hiilo storil
!res°'»
N j*nt 'hogel
imanin ’ J re-m° ,«dl. Bng
,	0?*8lo	vfi’	trd°	se
2a hčeri,
Kr‘u. Gle-
me! Bom že sam prišel, poznam pot«.
Sin je podvizal korak. Ko je stopil s ceste na klanec, ga je oče dohitel. Nekaj časa sta molče hodila, kakor da podoživljata ure tistega dne. Nato je Jermol dvignil glavo )uuuue 'n zapel z visokim, neubranim _>/	glasom.
eKatrica, Katrica, vžigaj mi jala skozi vrata in se možu !uč-)>-
kor*!!* H.a r.°k0' Sedel je, k7-1 To Je bila n.ie8ova po-pevk
i'n0rda r"u zmanjkalo moči i kadar je bil vinjen. Samo teh rnil nov kozarec vina j nekaj besed v čudnem nape-“°ee, pojdiva!« ga je pokli- vu’ Petje 'e vselej na«10 caI sin. «Zakaj ste 2mo( odrezal, kakor da mu je
zmanjkalo sape in besed. Cez minuto je znova začel.
sedli?«	Z0Pet	:
»Kam se ti tako mudi?«
Odšel je za sinom globoko
vdihnil hladni
"“J?.1 Zrak' Odha j ala ”st a 1 p roti
je odha
iunaj Pologa se ie nenadoma ustavil in brezun no tipal po vseh žepih V
vtaekn.rmeu nPh je bU zjutrai ba « , nekaj hankovcev a ’ *daj ni mogel najti. Muči-a sa je pijanska sla, rad bi bd veselje podaljšal vsa d ‘ b, ga ne raztegu ,
‘n ali štiri dni.	a
“Kaj mečkate?«
se je sin
k.
Stefan je zavriskal.
((Ko sem bil jaz mlad«, je dejal oče, «sem tako zavriskal, da je ugasnila petrolejka v izbi«.
Sin je zavriskal iz polnega grla', da se je glas ostro odbil od bregov. Visoko iz vasi se mu je kot odmev oglasil drugi vrisk,
«Pa dajte vi«.
((Bom, ko bom spet mlnd«.
Nato sta molče hodila do doma. Čevlji so jima bili ob kamenje, v vejah je zdaj pa
Na razpotju pod sadovnjakom se je Stefan odtrgal od očeta in krenil po desnem klancu v gorenji konec vasi.
#Kmalu pridem«, je rekel.
Jakob se je odzibal proti hiši; njena okna so se medlo svetila skozi drevje.
Katrica, Katrica, vžigaj mi luč...«.
Jermolka je z naočniki na nosu sedela na vogalu mize; krpala je zavsednjo jopico-Ob moževi pesmi je dvignila glavo, prisluhnila in se medlo nasmehnila.
Jermol je obstal za vrati in uprl v ženo vprašujoči, dobrodušni pogled.
«Kje je Stefan?«
«Kje! Fantovske poti«.
Sedel je na čelesnik in si stokaje sezuval desni čevelj.
»Kako je bilo?«
«Ce bi ves teden cepil drva, bi me tako ne izmučilo. Sediš kot lipov bog, oni pa — flikete, flokete«. Sezuti čevelj je zalučal po i2bi. «Hudič je vse skupaj!« je zarenčal.
Katra se je sklonila še niže nad šivanje.
«Tudi ti to uvidiš?«
((Zmeraj sem to videl«, je
mož še drugi čevelj brcnil od sebe. «A pomagaj si, če si moreš«.
Nataknil si je brezpetmke, segel globoko v hlačni žep in potegnil iz njega nekaj zmečkanih bankovcev. Zalučal jih je po mizi.
«Tu so, vragi, prej pa... Kako so se mi skrili!«
Stal je nekaj hipov in gledal v čevlje. Ali se jih izplača znova obuti in stopiti v dolino? Zamahnil je z roko in obraz nabral v godčevski izraz. Z mlahavimi koraki je stopil do žene in iztegnil roko kot bi jo hotel objeti.
«Katrica, Katrica...« je poskušal zapeti.
«Beži, ne bodi trapa! Lezi!«
Jermol se je zasmejal.
«In ti? Se ne boš legla?«
»Počakala bom Stefana«.
Jakob je odšel po stopnicah na vrh. Katra je odložila šivanje, pokleknila na klop, se s komolci uprla na okno ln gledala v jesensko noč.
7.
Stefan je hitel po klancu. Mudilo se mu je do Okončar-jeve bajte, njihove najbližje sosede, k svojemu dekletu. V mislih je že videl njen obraz, katerega sličico je zad-
nje ttclge mesece nosil s seboj, da se je v samotnih urah tolažil z njim, kadar ni bilo njenih pisem. Okroglolična rjavolaska milega pogleda, samo zdravje, ki ji ga ni moglo spodkopati stalno ždenje ob šivalnem stroju in šivanki S svojim delom je preživljala sebe in mater, ki se je vse dni grizla v svojem kotu, in na
ga je Okončarica sprejela s tisto malce sladko dolinsko prijaznostjo, ki je bila tuja hribovskim Robidničanom. Vse dni jo je žrla skrb za bodočnost, pri Jermolu pa se je ob hčeri obetal stalen dom, da ne bo izdihnila med tesnimi zidovi kot kaka beračica. Tudi Jermolki se je kar samo smejalo ob misli, da bo Ma-
Tudi letos bo izšel »Jadranski koledar«. Hkrati s Koledarjem pa boste mogli dobiti za majhen denar tudi letošnje knjige ((Prešernove družbe«. Odlomek, ki ga objavljamo, smo vzeli iz zanimive povesti našega primorskega rojaka Franceta Bevka, »Tuja kri«
pol tudi brata Filipa, ki je bil godčevske narave in ni imel nikjer obstanka.
S Stefanom sta se zbližala na »kupnih dninah pri kmetih. Spočetka je bilo vse za šalo — beseda sem, beseda tja, vmes smeh — skoraj se nista zavedala, kdaj je postalo zares. Pogosto sta postajala na klancih in se nista nikoli dovolj nagovorila; tega, da se rada vidita, tudi nista skrivala pred ljudmi. Kadar je Stefan stopil v bajto — in to je bilo vedno bolj pogosto —
rica prišla za mlado k hiši; rajši ta kot katera druga...
Na ovinku klanca je Stefan zagledal majhna, razsvetljena okna samotne bajte ob gozdu. Do nje je po zaplati pustega sveta vodila ozka steza. Fant se je ustavil, kakor da sta ga nenadoma obšla neka plahost in tesnoba. Zavriskal je. ds se je ^razlegnilo daleč v hrib, preden je stopil na stezo.
Štiri mesece ali kaj je bilo od tega, ko mu je Marica zadnjikrat pisala. Prosila ga
je, naj se «za zdaj« več ne oglasi; ona nič ni kriva, le mati tega noče, saj bo že uganil, zakaj. To je bilo takrat, ko se je že na daleč razvedelo, da bo Ivanka Vzela ((tistega laškega kozjebradca, fašista rogatega«. Skope besede So bile eno samo opravičevanje in žalost, vendar bi fanta niti dekletova nezvestoba ne mogla tako hudo Zadeti. Saj, Okončarica zdaj prenaša svojo mržnjo do Zanzarovih tudi na njihovo družino. To je razumel, vendar ni mogel razumeti. Kaj imata s tem on in Marica? Zamahnil je z roko, kakor da zametuje vso preteklost, vendar svojih čustev do dekleta ni mogel kar tako zavreči. Pisal ji ni; sklenil je, da se odkrito pomeni z njo in njeno materjo.,.
Medtem ko je hodil po stezi, je ugasnila luč V oknih. Štefan je začuden obstal. Spoznali so ga po vrisku lp se potuhnili, ga je prešinilo. Tudi temna vežna vrata so bila zaklenjena. Pogrelo ga je, da bi se bil na mestu obrnil in odšel, a je zmagala trmoglavost.
(Nadaljevanje sledi)
mene.
Sicer pa je treba reči. da j« navzlic takšnim poskusom, namreč, da bi se kar se d» tiho obšlo dejstvo popustitve svetovne napetosti, prišlo konec lanskega in začetku teg« leta zaradi spremenjenih pogojev do Eisenhowerjeveg» predloga glede izkoriščanja a-tomske energije v miroljubne namene, to v obliki nekakšne mednarodne agencije v okviru OZN. Višinski pa je izjavil, da SZ pristaja na pogajanja o razorožitvi na osnovi francosko-britanskega predloga, ki je bil postavljen leto* julija meseca. Dasi bi ZDA bilo mnogo bolj pogodu, če bi kako mogle obdržati monopol na področju izkoriščanja atomske energije, bodisi v vojaške, bodisi v miroljubne namene, so bile vendarle prve, ki so predlagale ustanovitev omenjene mednarodne agencije. Kot znano iz časopisnih poročil, bi ta agencija izkoriščala atomsko energijo za miroljubne namene. To praktično pomeni, da so ZDA pristal* na to, da zamenjajo del svojih atomskih tajnosti z drugimi deželami, tudi s SZ, seveda pod določenimi pogoji. Ta poteza je vplivala na moskovsko vlado, da se glede reševanja vprašanja atomske e-nergije pred OZN ne drži več ob strani, marveč je njen delegat pri tej organizaciji pristal na nadaljevanje pogajanj, v zvezi z lanskoletnim Eisen-howerjevim predlogom, ki so medtem zašla v slepo ulico.
Brez dvoma predstavlja enega zelo tehtnih argumentov za trditev o popuščanju napetosti v mednarodni situaciji?, tudi nedavni pristanek SZ, da se glede razorožitve pogaja na osnovi franepsko-britanskih predlogov, postavljenih junija letošnjega leta v pododboru za razorožitev. Ta sovjetska poteza je bila celo v Washingtonu ocenjena kot »pomemben korak«, ki zasluži, da se resno in natančno prouči.
Seveda je imela SZ svoje razloge, da se je odrekla zahtevi o brezpogojni prepovedi atomskega orožja, kakor tudi temu. da se avtomatično zmanjšajo za eno tretjino klasična oborožitev in oborožene sile velikih držav, in končno, da se resno in natačno prouči, obliko kontrole nad izvajanjem razorožitve na svojem ozemlju.
Potrebno je vzeti v prvi vrsti v poštev, da je do takšne spremembe sovjetskega Stališča največ pripomoglo določeno ravnotežje v atomski in klasični oborožitvi. Po vsem sodeč, danes ne gre več računati na nekdanjo prednost v klasični oborožitvi, na to osla* n jati svojo politiko nasploh, predloge za razorožitev pa še posebej. Verjetno so ti razlogi vplivali tudi na odločitev a-meriške vlade, ki se ji v sploš. nem pripisuje tako imenovana «8tomska premoč«, da je pristala na izmenjavo atomskih izkušenj po neki mednarodni agenciji.
Posamezne velike sile. dasi žele ohraniti svojo prejšnjo splošno politiko, so vendar primorane, kot se vidi, računati s spremembami v svetu in vsaj v nekaterih vprašanjih sodelovati v svojo in splošno korist. Toda to bi bile samo objektivne okoliščine, ki omogočajo določene politične preobrate. Ne smemo pa podcenjevati niti psihološkega in moralnega pritiska, ki ju vrši pretežno število dežel, a tudi svetovno javno mnenje nasploh, da bi se pristopilo h konkretnim pogajanjem o razorožitvi in skupni uporabi a-tomske energije v miroljubne namene. To je razvidno tudi iz živahnih komentarjev, ki jih je izzval lanskoletni Eisen-howerjev predlog, kakor tudi po sicer zmernem optimizmu, ki ga je nedavno tega v zvezi 7 vprašanjem razorožitve povzročila izjava Višinskega.
Objektivni in subjektivni momenti, ki so privedli do teh ameriških in sovjetskih potez; bodo verjetno tudi v teku sedanjih neposrednih pogajanj o razorožitvi in kontroli nad atomsko energijo v komisiji za razorožitev pri OZN odigrali pomembno vlogo, V kolikor ne moremo ravno trditi, da bi si bila posamezna gledišča popolnoma nasprotna, je pričakovati od teh pogajanj določene pozitivne začetne u-spehe. Vse pa bo v precejšnji meri odvisno tudi od tega, v kakšni meri bodo velike sile občutile potrebo, ali pa bodo primorane na medsebojno popuščanje v prid miru,
THST, četrtek 28. oktobra 1954
Sli	l'J Vremenska napoved za danes:
..	Sprva	bo	lepo vreme z rahlo
oblačnostjo, pozneje se bo oblačnost nekoliko povečala.
cerajsnja najvisja temperatura v Trstu je bila 15 4 stopinj; najnižja pa 8.1 stopinj.
PRIMORSKI DNEVNIK
toEKCMCI	'	11 h	>. : ■3= 		- _ -- - - . —, • 	 .	
JUGOSLOVANSKI NOGOMET ” —"" — - .	Šesto kolo beograjskega turnirja !			
Dinamo še v vodstvu Včeraj je BSK premagal Crveno zvezdo	/opet Bronstein in Petrosjan na prrih mestih s S točkami			
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje:	Koper:	15.00:	Poje
ženski oktet iz Tolmina. — Trst II.: 17.58: Mozart. Kon cert za klavir in orkester. — Trst I.: 11.30: motivi. — Slovenija: 20.15: «Cetrtkov večer«, domači pesmi in napevov.
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI
| l luivv Iiaiain.nu, Ud 5C
danes odigram v Beogradu in , je zdela njihova igra dvakrat Splitu, sta se končali s slede- hitrejša od igre Belgijcev. Ve-
čima rezultatoma:
Crv. zvezda - BSK	1:2 (1:1)
Hajduk • Dinamo	1:1 (1:1)
NEDELJSKI REZULTATI: Crv. zvezda-Zelezničar 6:1 (3:0) BSK - Vojvodina Zagreb ■ Proleter Hajduk - Partizan Sarajevo - Radnički LESTVICA
BEOGRAD, 27. — Rezultati
liki organizator Spartakove današnjega 6. kola mednarod-
igre je bil srednji napadalec nega šahovskega turnirja v Simonijan, odličen pa je bil Beogradu so naslednji: ujcu Tatušin, desno krilo. V Nievergelt - Pirc 0:1; Pilnik-belgijskem moštvu je bilo več 1 Janoševič 1:0; DJuraševič -
Bronstein remi; Czerniak • Joppen 1:0; Trifunovič • Ma-
Dinamo	6	5	I	0	15:9	"
BSK	6	4	1	1	15:8	•
Hajduk	6	3	3	u	13:9	9
Spartak	6	3	2	1	15:10	8
Vojvodina	6	2	3	1	11:9	7
Partizan	5	3	0	2	12:9	<
Sarajevo	6	2	2	2	12:10	C
Zagreb	6	3	0	3	7:8	6
Crv. zvezda	6	2	1	3	14:11	5
Vardar	6	1	3	2	9:10	5
Proleter	5	2	0	3	11:13	4
Radnički	6	1	0	5	8:12	2
Lokomotiva	6	1	0	5	7:18	2
2elezničar	6	1	0	5	10:23	2
2:2 (1:1) rePrezentantov 1:0 (1:0) j	*
2:1 (0:1)
1:0 (0:0) Zenit je on premagan .
j vi z 1:0. Gol ie dal Kričak v ! Rabar ’ Nedeljkovič remi; Pe-j-ivem polčasu.
PRAGA, 27. - Leningrajski ;tanovič prek‘; Gligorič - Ivkov enit je bil premagan v Ostra-1	Porecca	-	Milič	remi;
Kara-
BOK S
Italija-Anglija 14:6
Stanje v posameznih skupinah po, odigranih izločiltrh tekmah je sledeče:
skupina A: Brazilija 4; Filipini 3; Paragvaj 2. skupina B: ZDA 4; Kanada
3, Peru 2.
skupina C: Urugvaj 4; Francija 3; Jugoslavija 2.
skupina D: Izrael 3; Kitajska 3; Cile 3.
(Za zmago 2 točki, za poraz 1, za odstop 0).
Z včeraj odigranima zaostalima tekmama je lestvica jugoslovanske prve lige skoraj v redu; ostala je le še tekma med Partizanom in Proleter-jem.
Dinamo, ki je ze preteklo nedeljo igral z Lokomouvo zelo mlačno in mrtvo, je tudi v Splitu imel srečo, da mu je do neodločenega rezultata pomagal tudi avtogol Hajdukovega branilca Kokeze, potem ko je Vidoševič že dosegel prvi gol za Hajduk. Dinamo je ta-
trosjan - Barcza remi jklaj>č - VVade 1:0.
Rtzultati prekinjenih partij I Petrosjan - VVade 1:0; Bron
I stein - Pilnik 1:0; Janoševič	Kljub temu, da je prva tek-
| Pirc 1:0. Partija Czerniak - Iv- ma Jugoslavije z Urugvajem kov je bila ponovno prekinje-; dokončno izgubljena, ker je i na z	izgledi Czerniaka	za j nien protest zavrnjen, še
ie j zmago.	vedno niso utihnil glasovi, da
Stanje po šestem kolu: Pe-jie bila jugoslovanska ekipa v trosjan in Bronstein 5; Mata- tei tekmi mnogo boljša in je novič 4 (1); Gligorič in Barcza zmag0 *aslužila. Pariški šport-4; Rabar in Karaklajič 3.5; Iv- ini dnevnik «L’Equipe» se je vok in Trifunovič 3 (1);	Pilnik 3;	Pirc, Milič, Janoševič
in DJuraševič 2.5; Nedeljkovič Proton	■,=	nouo	!*n Porecca 2; Czerniak 1.5	(1);
rreaioq	za	novo razdelitev j wade,	joPPen
1.5 točk.
Na eni izmed prihodnjih sej bodo razpravljali o proračunu za leto 1955
Do 31. oktobra prijavite!OB ROMANJU KOROŠKIH DUHOVNIKOV NAjVjgg pridelek vina
Goriški trošarinski urad obvešča pridelovalce vina, da je
MILAN. 27.	—	Italijanska
boksarska reprezentanca premagala angleško reprezentanco s 14:6. Zmagali so Spa-r,o. Serti. Di Jasio. Merlo. Fi-niletti, Ostuni in Bozzano, poraz pa so doživeli Velitti, Pin to in Chiesa.
v tekmovanju v vaterpolu v Jugoslaviji
in Nievergelt
Predstavniki plavalnih in vaterpolo klubov jugoslovanskega zveznega razreda so sklenili na konferenci v Splitu predlagati Plavalni zvezi Jugoslavije, naj bi bilo prihodnje leto vaterpolo tekmovanje v dveh skupinah, v vsaki po 6 klubov. V prvi skupini
ko vendar se na prvem mestu jb'	Jadran	in	Mornar	iz
in se neporažen. Tudi Hajduk.
   _______________________Splita, Jug iz Dubrovnika,
ki je v nedeljo zmagal nad ! Primorje z Reke, Mladost iz Partizanom še ni zgubil tek- j Magreba in Jadran iz Herceg-me, pač pa je že trikrat igral i 'rjvega. V drugi skupini pa neodločeno.	Korčula, Partizan (Beograd),
„ , ...	__. ,	.	Folet (Sombor), Naprijed (Za-
Z boljšo razliko	Hgreb),	Sever (Beograd), POSK
BSK prehitel Hajduka potem j (g ,. Hkratj ko je uspel premagat, tud. | p]ava]na tekmovanja v Crveno zvezdo. Za	Crveno \	^
zvezdo je po nedeljski visok.	J P
zmagi nad novincem, sarajev- , ,. ..	,
skim Železničarjem,	vcčerajs- ! SDOrta	predjai,,i	P	ava nega
,	.	športa.	Predlagali	so	tudi, naj
n,, poraz zopet grenka kapi).-1 bj spr(?meniIj sestayo	p]enuma
Joj'	nnfint	dcv I Rlavalne zveze Jugoslavije, in j svetovnem košarkarskem pr-1
" 'sicer naj bi bile v plenumu za-i venstvu: Kanada - Peru 68:53;!
TURNEJA JUGOSLOVANSKE ŠAHOVSKE REPREZENTANCE
Jugoslovanska šahovska reprezentanca se je dokončno dogovorila za dvoboje z Nem-,-, ... čijo 20. in 21. novembra, z Lu. | Holandsko s 60:34.
ksemburgom 23. in 24. novem-!	_______
bra in s Posarjem 26. in 27. j v
novembra	Sele	na	30.	mestu
ponovno ukvarjal s to tekmo in pravi, da je Jugoslavija izgubila samo po krivdi pristranskega sojenja ameriškega sodnika Schluppa, ki je prisodil nekaj prostih metov v korist Urugvajcev. List naglasa, da bi lahko tak način sojenja močno zasenčil letošnje svetovno prvenstvo v košarki.
* # 4
V mednarodni košarkarski tekmi je Belgija premagala
V Volklingenu v Posarju bo 28. novembra mednarodni brzo-potezni turnir, na katerega so povabili vse člane jugoslovanske ekipe, dalje Euweja, Un-zickerja, Bernsteinerja, Tarta-kowerja. Donnerja, Schmida. Joppena itd.
KOŠARKARSKO SVETOVNO PRVENSTVO
Končane izločilne fekme
RIO DE JANEIRO, 27. Rezultati današnjih tekem ti a
Po uvodnih besedah o tržaškem sporazumu so pokrajinski svetovalci na sobotni seji nadaljevali z razpravljanjem o navadnih upravnih vprašanjih.
Najprej se je razvila diskusija o dokladah poljedelcem za gradnjo kolonskih hiš. Pokrajinsk’ svet je nato odobril oddajo pokrajinskega zemljišča avtomobilskemu klubu v Gorici; klub bo moral za 1030 kv.m plačati 3.600.000 lir.
Zelo važna točka dnevnega reda je bilo vprašanje poviška pokojnin pokrajinskim uslužbencem, ki so bili zaposleni pred letom 1927, Dolga in burna diskusija se je razvila o povišku davkov tistim lastnikom zemljišč, ki imajo več kot pet milijonov letnega dohodka. Predstavniki levice so začeli diskusijo o potrebi preusmeritve fiskalnih zakonov na progresivno obdavčevanje, vendar pa je pokrajinski svet sklenil takoj povišati davke omenjeni kategoriji davkoplačevalcev, ker so do-
boje in se je pri tem urezal v dlan leve roke. Ker je bila rana precej globoka, mu je prišel na pomoč rešilni avto Zelenega križa ter ga odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč.
zadnji dan za prijavo proizvodnje 31. oktobra t. 1. Nadalje sporoča, da se zakasnela, pomanjkljiva in netočna prijava kaznuje po členu 55 in naslednjih enotnih besedilih in spremembah zakona štev. 1.175 od 14. septembra 1931.
Del goriške duhovščine noče na Sv.goro
da „doka2e preganjanje vere" v Jugoslaviji
Ham vadijo dijake fašistične
organizacije
V Italiji je vseh šolskih dni samo ISO, medtem ko jih ie v drugih deželah 240. Zaradi prihoda italijanske vojske v Trst so dijaki imeli prosti dan v torek 26. oktobra. A to ni bilo dijakom dovolj. Včeraj zjutraj so se dijaki nekaterih goriških srednjih šol zopet ojunačili in proglasili stavko; ne vemo zakaj, zaradi Trsta menda ne več. A ubogi dijaki so se eopeklb). Nekateri — edini pametni — so šli brž domov, drugi pa — bolni na histe-rizmu in polni nadnaravne inteligence — so šli razbijat na vrata italijanske realne
sedanji fiskalni zakoni še
vedno v veljavi,	pa	čeprav ne	j Oimnazije	in italijanskega
obremenjujejo v	dovoljni me-! “«*•«««»	na	Ko«*. češ da
1 Cft O Ofin ri in enako vseh davkopla-i ,l Jnoral' tudl dijaki teh
s	časom	1:50.8	na	800	m	cevaicev.	ivetj svodov	zapusuu Pouk.
I	Profesorji
Napredek lahke atletike se | Pokrajinski svet je odobril vidi n. pr. tudi iz sledečega j tudi pomoč v znesku 150.000 primera: Jugoslovan Veselin | lir goriškemu industrijskemu Mugoša je letos na 800 m do- j in obrtniškemu inštitutu, segel	1:50.8,	kar	je	samo	za	j	Q ostalih točkah	dnevnega
Razstavili bodo kita dolgega 22 metrov
3. in 4. novembra si bodo Goričani lahko ogledali enega največjih kitov na svetu. Kit po imenu Golijat meri v dolžino nič manj kot 22 metrov in tehta 620 stotov, ulovili so ga v Severnem morju ob norveških obalah. Ing. Zeitun ga je doslej vodil po Angliji, Nemčiji, Franciji m Švici. V Gorici bo razstavljen na Telovadnem trgu.
Ljudje okoli Katoliškega glasa vedo zelo veliko povedati o azatiranju vere v Jugoslaviji, o preganjunju duhovnikov in o vsemogočih ši-kanah», katerim naj bi bilo podvrženo bogoslužje v Jugoslaviji, nikoli pa ne pokažejo niti trohice razumevanja za versko svobodo, ki vlada v Jugoslaviji za vse veroizpovedi. V tem svojem gnevu do sosedne države gredo celo tako daleč, da napadajo duhovnike, ki opravljajo svoje duš-nopastirsko delo pod zaščitnimi zakoni tamkajšnjih oblasti, in tiste duhovnike, ki so uvideli, da je socialistična državna ureditev za jugoslovansko ljudstvo najpravilnejša.
Toda goriški, pa tudi tržaški vodilni ljudje okoli Katoliškega glasa, ki organizirajo razna romanja v Italijo in «hrepenijo» po romanjih na Sveto goro, niso doslej napra-
vili niti koraka, da bi j4 vernike pripravili do M« . bi šli na tako znano boffl pot kot je Sv. nasprotno, držijo J’h . _ tega, da bi dokazali, o goslaviji on, verske svobod da se «vera preganjat >
Medtem ko je Sv- 0°f“ ber lučaj od Gorice kateri duhovniki ^ pt
truditi, de bi šli tja.
so koroški duhovniki ’n ^r<
bivalstvo, ki so od
x kilo1*1*'
oddaljeni več kot sto j tedni na
trov, bili pred	j*#«*
božji poti. Kakor *	uj
deli, so bili s Koroške	v
organizirani trije “~j.ro0 izleti, ki so jih vodih	^
duhovniki. Verniki naj	.
nd svojih a
vajo odgovor od sV--k. tn zakaj ..
nih pastirjev,
dovratno napadajo T” r,ajo državo in s tem	)0.
razdor med prebiva s kraj in onstran mele-
tičeš
IZ DVORAN GORIŠKE PRET
uf?J
V ODSOTNOSTI LASTNIKA
STIKAL	PO	A
štiri desetinke sekunde slabše j reda_ med njimi 0 proračunu
se že nekaj časa zelo uveljav- , s(	p0same2ne	republike
,a in njegovo drugo mesto na ! sk,adu # itevi,om
moštev in
lestvic m nezasluženo, ludiiv tekmovalcev kj sodelujejo na nedeljo je pnsel iz Novega Sa- ZVMnih tekmovanjih ne da neporažen s tekme z Voj- ter;torialnem nače]u k dos,ej vodino. Letos se dooro drzi '
od jugoslovanskega rekorda. Vendar pa se s tem rezultatom ne nahaja niti na lestvici prvih 25 najboljših tekačev na tej razdalji. Z dvema drugima tekmovalcema si šele deli 30. do 33. mesto.
Letošnja lestvica osemsto-
Urugvaj - Francija 58:46: Iz- j metrašev je takšna: rael - Cile 55:49. Izrael, ki je 11:47.1 Szentgali (Madž.) s svojo zmago napravil senza- ■ 1:47.3 De Muynck (Belg.) cijo, pride v finale zaradi bolj- 1:47.4 Boysen (Norv.) šega razmerja košev.
tudi Spartak. ki se je prav tako v nedeljo vrnil iz Skoplja z eno točko. Ostali dve tekmi, sta se končali z zmagama domačinov: Zagreb je premagal
osiješki Proleter. Sarajevo pa j JrenlO PrO Gori7.ll] 2:0 beograjski Radnički.
j Pro Gorizia je slabo začela i.i	Prvenstvo in	ga tudi	slabo na-
Vdžno za	Totocajcio!	idaljuje. Ena	zmaga,	en remi,
| tri porazi niso zadovoljiva bi-R1M.	27. —	Ker bo tekma	;	iBnca Poleg	vsega	tega pa
Spal -	Triestina sele v pone-	J	jmamo še eno izmed zadnjih
GORiŠKI ŠPORT
deljek 1. novembra, pride v, me!d v lestvici. In če bo slo
poštev za Totocalcio rezervna jako naprej, bo Pro Gorizia tekma Fanfulla Sanremese	j zdrknila na zadnje mesto in
* * *	;tam pričakovala rešitev na
MILAN, 27.	— Italijanska ; koncu prvenstva. Kot vidimo
nogometna zveza je kaznovala j ni nič pomagala sreča, da je igralca Comaschija (Napoli) z j goriško moštvo zlezlo skozi enodnevno zabrano >n 12.000 j okno nazaj v prvenstvo Četrte lir globe. Cardarelli ( Roma) j serije, potem ko so ga zapodili pa mora plačati 6.000. Med skozi vrata. Ce so Goričani igralci, ki so dobili opomin, je 1 igrali v nedeljo v Trentu tako, tudi Nay (Triestina).	| kot so igrali preteklo nedeljo
1 v Gorici, potem ni nič čudnega. da so izgubili. Sicer pa so imeli v Trentu Goričani tudi BRUSELJ, 27. — Moskovski j precej smole in so bili dober Spartak je danes premagal j del devetdesetih minut v na-
Soarlak-Anderiecht 7:0
moštvo Anderlecht, ki je belgijski pivak, s 7:0 (3:0). Ruski igralci niso bili samo v premoči. kot je jasno razvidno iz rezultata temveč se niti niso mnogo naprezali. Njihova igra
padu. a smola ni opravičilo za izgubljeno tekmo
Isootma-Pozzuolo 4:1
Cisto nasprotno sliko od Pro Gorizie nam nudi goriška Ison-
1:47.4 Johnson (Hol.) 1:47.5 Moens (Belg.) 1:47.9 Nielsen (Norv.) 1:49.4 Agejev (SZ)
1:49.6 Stracke (Nemč.) 1-49.7 Leva (Belg.)
1:49.7 Lueg (Nemč.)
1:49.8 Jungwirth (CSR) 1:49.8 Ignatjev (SZ)
1:49.9 Ulzheimer (Nemč.) 1:49.9 Bakos (Madž.) 1:49.9 Lawrenz (Nemč.) 1:50.0 Hevvson (Angl.) 1:50.2 Lamers (Nemč.) 1.50.2 Barkanyi (Madž.) 1:50.2 Delaney (Ir.)
1:50.3 Ekfeldt (Sved.) 1:50.3 Brenner (Nemč.) 1:50.4 Ivakin (SZ)
1:50.4 Suhanov (SZ)
tina. To moštvo je sestavljeno iz navdušenih igralcev, ki nimajo kakih velikih profesionalnih zahtev, pa uspeva. In prepričani smo, da bi Isontina Pro Gorizio, če bi bila ostala v kvalifikacijskem prvenstvu, kot bi sicer morala, visoko porazila. V nedeljo je imela Isontina ne močnega, ampak vztrajnega nasprotnika iz Pozzuola.
Mladi gostje so se z vso vnemo borili in treba jih je pohvaliti, vendar niso mogli 11:50 4 Djian (Franc ) uspeti proti boljši igri Gori- 1:505 cikel (CSR) čanov.
V prvem polčasu so Goričani zabili dva gola, nato pa so v drugem vodili s 4-0. Tedaj so nekoliko popustili in gostom je uspelo zabiti častni gol. Od Goričanov je bil najboljši Auletta. Isontina je sedaj sama na vodstvu lestvice s 6 točkami.
Prihodnjo nedeljo bo igrala tekmo z Julio. Upajmo, da bo to mlado moštvo prineslo zopet čast goriškemu športu. Kar tako naprej!
za leto 1955, bo pokrajinski svet razpravljal na eni izmed svojih prihodnjih sej v mesecu novembru-
Obvestilo
sovodenjske občine
Občina Sovodnje obvešča vse davkoplačevalce, da so na občini od 25. oktobra pa do 15. novembra na vpogled vsem davkoplačevalcem nekatere spremembe v davčnem seznamu za 'eto 1954 veljavne tudi za leto 1955. Te spremembe so bile odobrene v smislu enotnega finančnega zakona, člen 277.
realne gimnazije pa se niso pustili voditi za nos in so verjetno poklicali policijo, ki je takoj pritekla na kraj sam in vročekrvne dijake polovila ter jih poslala v šole. Skoda zanje, da so jim bile počitnice prekratke. Sicer pa bodo imeli prihodnji teden kar štiri dni počitnic. «Giovane Italia» pa naj kar naprej vzgaja svoje pristaše v «kuIturi praznote».
Potem pa se bodo italijanske revije in časopisi, še bolj pa starši, čudili, da njihovi sinčki padejo pri maturi.
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68.
Izgovarjal se je, da je bil pijan, kasneje pa je priznal, da je nameraval kaj
Zaradi poskusa tatvine je bil včeraj obsojen 28-letni Alberto Giudici iz Gorice, Ul. Baiamonti. 9. aprila t. 1. se je namreč v Gorico pripeljal z Lancio Ardeo trgovec Oscar Petrucci. Odšel je po opravkih, še prej pa je zapeljal avto na dvorišče hotela Tri krone, kjer je naročil tudi prenočišče. Opolnoči se je hotel vrniti v hotel, pa je v svojem avtomobilu zagledal neznanca, ki je brskal po njegovih kovčkih. Prijel ga je za jopič in ga peljal do bližnjega stražnika.
Obtoženi Giudici je pred policijo najprej zanikal svoje kaznivo dejanje in se izgovarjal z vinjenostjo. Ker pa je lastnik avtomobila le vztrajal pri svojih izjavah, se je Giudici ojunačil in priznal,
da je hotel pogledati, če bi v avtomobilu bila kakšna stvar, ki bi ga zanimala.
Goriški pretor je Alberta Giudicija kaznoval na 3 mesece zapora in na plačilo 3 tisoč lir.
Pogojna kazen zaradi prehoda meje
Včeraj so bile na goriški preturi razprave bolj ali manj značilne za obmejno mesto kot je Gorica.
Najprej se je moral zagovarjati 24-letni Rafaele Mar-chesini iz Merana v bližini Benetk, ki je odšel v Jugoslavijo za zaposlitvijo brez rednih potnih dokumentov-22. aprila t. 1. so Marche-sinija jugoslovanske obmejne oblasti vrnile italijanski ob-
tvjgci
mejni policiji PrI _ vč*'
Mož je romal v zaP°Lyjj fl0 raj pred sodnika. I	—
ju g":
je, da je pobegnil v slavijo 19. aprila	kef jt
Sežane. To je storil. ^ v
bii brezposeln in 1 nri0tr'
V nfiB1
sosedni državi dobi liAtrJinsM
delo. Toda jugosI°ker i‘ vrnile>
no
oblasti so ga
bil brez dokumentov-	^
Pretor dr. Fabian'0 ^ sodil Marchesija na	g'
jato *
ca zapora in	_
vendar le pogojna,	^itfi
Hnelisš rtVjtoŽPnCC ni
doslej obtoženec van.
Kaznovana na
dle*n
oj!
1:50.5 Reinnagel (Vzh. Nemč.) 1:50.6 Bannister (Angl.)
1:50.6 Bragin (SZ)
1:50.7 Potrzebovski (Polj.) 1:50.8 Dohrow (Nemč.)
1:50.8 Mugoša (Jug.)
1:50.8 Vincendon (Franc.) 1:50.8 Liska (CSR).
tez
Skupina avstrijskih alpinistov s Herbertom Tichyjem na čelu je osvojila vrh CO JU, ki je eden izmed najvišjih vrhov v osrednjem delu Himalajskega pogorja.
Nesrečni padec s Irikolesa
Včeraj ob 14.15 je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia 58-let-nega Luigija Pinzina iz Ul. Duca dtAosta št. 9. Pinzin je v popoldanskih urah nesrečno padel s trikolesa ter si pri padcu povzročil poškodbe na prsnem košu ter na levi ličnici. Ponesrečenec se je najprej zatekel v ambulanto Zelenega križa, odkoder ga je rešilni avto odpeljal v bolnišnico.
V roko se je urezal
27-letni Albino Comano iz Ločnika, Ul. Rialto št. 7 se je včeraj popoldne okrog 16. ure ponesrečil na delu. V skladišču Standa je razkladal neke za-
10jl'
zaradi vinien'rjaje
Pred goriškega PrJetnj Izstopil včeraj tud tatere«8,.ji
K •	j
derik Plesničar, organi javne februarja letos vinjenosti.
Plesničar je
varno*1' ^ji
zaPretl
bil
dne v gostilni	,i
v Standrezu. -apre*1 te, gospodinja hote a oSil» f%,t kal, zato jc naP plesn naj se odstrani]i ■ ^jeS
'•111 v-
se je opozorilu , jjj, ►..j. pir so posegi' 0	y v
Plesničarja odgnan	^
T; . ,e je ob.o^ Včeraj se je	)t s	^
govarjal, ven .	jn *
spoznal za	globe'
sodil na
1.000
Ter v Beneški Sloveniji,
K I *
CORSO. 17: «Od tu nost», F. Sinatrar VERDI. l7:_*Pl,°r0
M°ia
CENTRALE 1'
J. Leigh.
e
;k°
nijen, R-	**”'
VITTORIA-
bežni«. MODERNO. Lady X». Oberon.
17:
,i liir «riin(,V
g
17; *v°’ in Ol'vef
U
  i  ........................................................................................................................................    iiiiiiiiiliiiiliilliilitiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiUiiiiiiiiiiiiiiitiiililllilllliltilli(llliiliiniiiiiilllllillflitiliifiilitlillltttiliililtlrtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|i|||itiniI|j|,l||||1||||||||,||||||,|,|||||,|||[|||||l,,|||||,,|,l,lll|nl,IIM||1|,|H||n||n|in|n|n|(|)n
minili!1
'M
in to samo zato, ker je Duke nekoliko spregovoril v tisku-Prisostvovanje sestankom bom upošteval, in tisti, ki bodo tudi v hudih dneh na strani Klana, bodo nagrajeni V klaverni številka X imamo nad sto policajev, toda nocoj na na sestanku niti enega Kdo ve, kdaj bomo ponovno videli na naših sestankih tiste naše brate ki so v javnih službah...»
MLADI KU KLUX KLANOVI ZLO°iNCI r pu^je
Nekega vročega avgustovega dne mi je kateremu sem nesel poročilo o klanovskem rii-va .K -piš*
bil prejšnjo noč,''padla' V“oč° velikanska ******P1’*^
30
MIMOHOD ŽRTEV
LOV NA »PODGANO*
To	je bil samo začetek. Opogumljena z	vestmi o Du-
kejevi akciji proti Klanu, je začeXa vrsta žrtev kavalirjev, prej molčeča iz strahu, oblegati Dukejev urad in pripovedovati	o bičanju,	mučenju in požigih, ki so	jih pretrpeli.
Belec, duhovnik »cerkve preporoda*, je pokazal na hrbtu brazgotine od bičanja, ki ga je doživel pred osmimi meseci. Na moj predlog je Duke spet poklical novinarje in tisk je tudi ta primer razglasil po vsej deželi. Prišla sta tudi Lemon in Mery Gates, starejši črnski par. Pripeljala sta se s svojim mezgom in vozom iz Južne Georgije, da bi se pritožila Dukeju, da so ju kavalirji premlatili, ker sta svetovala svojim sosedom Cmcem, naj glasujejo na volitvah. Bilo je še mnogo drugih, ki so vsi končaili svoje pripovedovanje na isti način; žrtve so^ opozorili, da jim bodo kavalirji za vedno zapečatili usta, če bodo spregovorile.
Ves ta material smo dali tisku. Odkrili smo eno najhujših vladavin terorja, ki ji je kdaj koli bila izpostavljena kakšna dežela. Učinek v javnem mnenju, tudi pri tistih, ki	so	naklonjeno	gledali na Ku Klux Klan, Je bil zelo
spodbuden, če smo sklepali po razgovorih z ljudmi z ulice in	po	pismih, ki	so jih dobivala uredništva	listov. Skoraj
vsi so se strinjali, da je Klan »šel predaleč*.
Tedaj je Carter poslan svoj ognjeni poziv v obupnem poizkusu, da bi «ulovil podgano*. »Vse doklej bo med nami,* je rekel Carter, bomo imeli zavezane roke. Ulovite jo in obljubljam vam, da bomo z ognjenimi križi zažgali nebo! Vsako noč bomo imeli delo!*
Mi pa smo vendarle uspeli. Na sledečem sestanku Klana št. 1, je razbesneli Zmaj krilil s svojimi kremplji in rjovel kot bivol.
»Cliff, tebe degradiram od Nočnega sokola na Duha! Ti in tvoj klub kavalirjev ste skuhali prekleto kaso. In vsa bodočnost Klana je v nevarnosti. Tvoja naloga je bila, varovati Klan pred nevarnostjo, sedaj pa ves svet ve, kar hoče o našem vojaškem oddelku. Ce nekdo objavi še Kloram, smo izgubljeni.*
«Dukeju nisem dal Klorana jaz...* je odgovoril naglo
Carter.
»Tišina, klanovci! Kdor bo spregovoril brez dovoljenja, ga bom kaznoval z izključitvijo (to je klanovska kazen izključitve iz državljanstva v Nevidnem cesarstcu. op. ur.)!»
Carter se je zrušil kot preluknjan meh. To, kar sva Duke in jaz začela, je Zmaj dokončal. Bivši Nočni sokol je bil uničen človek
»Dovolj je pogledati ta sestanek,* le lajal Zmaj. »Le dvajset oseb je imelo toliko poguma, da so prišle na sestanek,
»Ta primer se ne odraža samo pri posečanju sestankov, ampak Je zavrl tudi prirastek novega članstva. V tednu preden je Duke začel s svojo akcijo, smo imeli sto sedeminšestdeset prošenj za sprejem, v preteklem tednu pa niti ene! yCela množica kandidatov pa je po telefonu ali pismeno preložila datum za sprejem. To se ne dogaja samo v Atlanti. Iz vsega ^Nevidnega cesarstva pošiljajo klanovci prošnje za izbris iz članstva Minila bodo leta, v katerih bomo z upognjenimi glavami čakali, da se razjasni to temno ozračje in da bomo ponovno smeli hoditi z dvignjeno glavo...»
Zmaj se je obrnil k Velikemu kligrapu in mu ukazal: »Randal, takoj pripravi ukaz, ki ga bom podpisal in ki ga bos poslal vsem Vzvišenim ciklopom v cesarstvu. Ukaz naj _ se glasi: Prvič: do mojega ponovnega obvestila se odloži vsaka dejavnost kavalirskih klubov. Nobena akcija večjega stila se ne sme podvzeti brez mojega pismenega pristanka: Drugič: vso klanovsko obleko je treba prenesti iz stanovanj članstva in jo zakleniti v klaverne. Tretjič: pisarna Velikega zmaja nudi nagrado tisoč doiarjev za kilogram izdajalčevih kosti, franko Atlanta. To je vse. Razglas klaverne!*
Ko sem šel ven. sem na hodniku srečal Slima.
»To postaja vse preveč vroče, da bi mi moglo ugajati,* je zašepetal. »Takoj grem domov, da zažgem svojo kavalirsko obleko in člansko izkaznico.*
»Tudi jaz bom storil tako!* sem odgovoril.
um., pama v oci venna**®*^ \.fqre f ,rdbu\ ra,	-'e vls°!a z	drugega nadstropja - ,kaKa r'Pfilc.
palače. Na %Jugu ni zastava konledeTacije vsak1 5ta-Združene h, ere konfederacije io izobesijo ,"rfcdinl nosti. Toda to ni bila	navadna zastava. v	v
je bil velik krog s strelo.	Kolti11
Na oknu je pisalo: »Delavsko gibanje Pleme, Ljudstvo, Vera.*
Hotel sem dognati, za kaj gre...	ki	e
Vedel sem, da je	strela eden najbolj
-,,-ahnan .. so t jie**.
stičnih simbolov. Najprej so jo uporabljali ^	,	r-m
bili jedro Mussolinijevih črnosrajčnikov 11 tvorili	n-iinii. rwEA.	V	jp
tvorili osreGnjo silo tajne policije OVRA- * dine cijj so strele postale znaki Hitlerjeve nL‘ra|a ki ^r SS-ovskih čet. Emblem na zastavi, ki Je vin >—:*« *-i
sem spoznal kot točni posnetek »bliska O**	\y<*i
je uporabljala britanska fašistična zveza ® aino sleya m njen podrepek v Kanadi In n®di,jiŠKe$t$1 sem.^ da so tak znak nosili pripadniki 7,1 xrn0srajc nemško-ameriškega nacističnega bunda m t riške fašistične stranke.
Nc& V
»MEIN KAMPF* V NEMŠKEM lzVlR islc9! ^ s$
Te misli so mi hodile po glavi, ko reet.^ty
j on v-„v,x_.------—	82	Bartow	^	pa
palačo. Končno sem ga našel - 82 »““'irkal ni*po se povzpel po cvilečih stopnicah, sem P je oPr so prav tako biila okrašena s strelo. Nekd vrata.
(Nadati6
udKuvurm uitoJiuK STANISLAV KENKO - UKKUNISTVO:	ULICA MONTECCH1 »t V IH. nad - 1'eielon »tevllKa 93-808 In <4-838.	— eu<UII
predal 502	- UPHAVA: lll.ICA UV. FRANČIŠKA 4t. JO - Telefonska Jtevllka 37-338 - OGLASU: od 8. do 12 30 In od 15 • 18	— Tel.
37-338 — Cene oglasov: Za vsak ui/n vtSlne v Urini I stolpca trgovski 60 finauino upravni IDO. ueinrtit.ee 90 ur — Za FLRJ za vsak mn. 3lrlnt 1 'iiilpca r» vae vrste oglasov po 25., din. — Tlaka Tiskarski zavod ZTT — Pndmin Gorlra Ul. S. Pelliro 1-11 Tei. 33-82	—	Rokopisi	se	n*	vrata)o
/1° v* £J|0
1	“«J
NAROČNINA: Cona A: meseCna 330, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur, Ked. ljud repuD Jugoslavija I*v°a i0‘ !" t*,0% ■ !(. Poltn. tekoCI raCur, za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: Agenda'demokratičnega morem, tiska-
. . ....	... ..	Agencija	demokratičnega morem.
ulje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. raCun pri Narodni narikl v Ljubljani 604 t 373 — Izdaja Založništvo tržaSked*
»«
!
t
«i]
A
bi
<■1
<«■
*lci
*«i
Va
it’
'1;
C,
•d: