. štev.
V Ljubljani, v trek . januarija 1881.
Letnik IX
InMritl «e iprej-majo in velja ris opna Trsta
J n., ¿8 «e tiska lkrat.
' ^ ti It .1	i u
• ^ it u u i, 3 it Pri večkratnem tiskanji C6 » primerno smanjša.
Roko piti
«e ue vračajo, uetran kovana pisma se ne sprejemajo.
N .rofinino prejema opravm&tvi (»d» niHtraeija) in ekspedicija na Dunajski cesti it. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski iarofl.
Po poiti	prejemir veli» :
Za eeio leto	, . tO	gi. — kr.
ca poileta	o	,, — „
ca četrt leta	S „ 50 „
V administraciji velii:
Za oeio leto	S ei
ca poi icta	i .,
sta četrt ieta	2 .,
V Ljubljani na uom posii velj& 60 kr. več na ieto. y
Vredništvo je Rečne S t. 5.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
.....tmm
Nekaj o kulturi nemški.
(Dalje.)
Sedajna gledališčna nemška literatura ni naprav nič boljši fctopmji, morda celo na slabši, čudil Be bo temu le kdo, ki ne v<5 , da je v rokah vseh prej imenovanih ljudi, ki zdaj nemški Bvet preskrbujejo z deli svojega peresa in imajo tako rekoč vso nemško dnevno literaturo v „štantu". Morda se kje še oglasi kak samoten slavček s Bvojo pesmijo, morda pride tu in tam tudi še kako dobro delo na dan, a zaduši ga le prenaglo sprideni duh časa, zatre ga oni plevel, ki se preširno šopiri po nemških odrih. Sploh pa izvirnega tudi na tem polji nemško piaateljstvo Bkoro več ne rodi, kar današnjemu spridenemu okusu všečnega na odre pride, je tuje, večidel francosko blago, ponemčeno in celo podomačeno, brez vzvišenega blazega jedra, brez nravne misli, pač pa polzko, kolikor le biti sme, in zabeljeno s strupom — skritim in očitnim — kakoršen se zdaj že le preveč in v grozno škodo nravnosti, vere in družbinske sreče prijema društvenega življenja. Take igre so le za raz-ujzdano oko in nesramno uho, igralci in igralke so glavna reč, ples, godba in petje, pa je igra dobra, pol sveta nori zd njo. Stare, podučne, tehtne igre plesnujejo po shrambah, nove enake vrste ne pridejo na dan , ker pisatelj že naprej ve, da njegovo delo ne bo po okusu ne gledališčnemu vodji, ne občinstvu. To je prišlo že tako daleč , da se med Nemci že oglašajo peresa, kterim se to malikovanje sedanjega spridenega časa jame studiti in si žele, z odra bližati vsaj kterikrat kaj druzega ko puizke in kosmate burke, ter videti kaj okusnejega
ko ženBke v možkih oblekah in meseno po-željivost budeče plese. Z eno besedo: nemška gledališčna literatura je zdrčala že na tako nizko stopnico, da nič ne more, ker bi potem pogreznila se v najostudnejši mlaki splošnega pogubljenja.
In tu smo nekoliko že tam , kjer se je naša slovenska literatura jela pritikati strupenega nemškega zelišča.
Da je tako lepi začetek slovenskega gledišča zastal, opešal in malo da ue čisto pro-pal, vzrok temu je po večem ta tuji duh , ki Be je v slovensko dramatično literaturo pri-tepel. Dokler so posnemali poštene, Btareje, jedrnate nemške igre, je imelo naše občinstvo, ki je hvala Bogu nespridenega duha, veselje do dramatičnega društva in slovenskega gledišča ; brž pa ko so se začeli tudi tu kazati izdelki moderne spridenosti, pohujšljivi za nedolžno sreč, je jelo naše ljudstvo zanemarjati tudi domači zavod in ga bo zanemarjalo, dokler bo bolj tuj ko domač.
To posnemanje tujega okusa in zanemarjanje domačih izdelkov ua slovenskem odru je imelo pa še drug veliko hujši nasledek za našo gledališčno Vilo, namreč, da so se dobra peresa, ki so bila že vrezana za gledališčne igre iz domačega življenja in po okusu našega naroda, položila zopet na stran , in morda bodo tam obležala za zmiraj. Tega se ve da ni zakrivil narod, marveč le nespretne roke, po sedanjem iz Nemčije tudi k nam prihajajočem duhu, kterega so bili dotični zunaj pokusili, zapeljane.
Priteknimo tu sem še nekaj, kar smo si prihranili za !a predal, čeravno bi b lo moralo že prej na vrsto priti ; prihranili smo si to le
zato , ker tudi slabo upliva na slovensko literaturo. To so namreč nemški romani, povesti , novele itd., ki zdaj prihajajo na svitlo in se zavoljo svoje nizke cene tudi med Slovenci, vzlasti med ženskim spolom širijo. Ker svet rad bere kaj tacega, si naši romanopisci prizadevajo posnemati uemške ali, kar je še Blabše, poslovenujejo take romane, novele in povesti. S tem pa spridijo svoj jezik, zapeljejo svojo domišljivo nadarjenost na napačne, ne samosvojne nravne poti, bralce pa pohujšujejo. Lepa in vse podpore, vsega pripoznanja vredna je pač misel, ali namen : z berilom v domačem jeziku spodriniti nemški sad , ali pot je napačna. Kaj je razločka, če dobim škodljivo reč v črnem ali belem zavitku, v vodi ali vinu I Res je veliko nemških spisov , pa veči del iz starejše dobe, kteri bi vredni bili — oblečeni v slovenski jezik — podani biti tudi slovenskemu izobraženemu in priprostemu narodu, ali — kakor da bi škrat sedanjega časa sedel na njih — redko je pero, ki se jih loti, daj h posloveni. Če pa le kako novo delo po znani velikanski nemški reklami zaslovi, je že poslovenjeno in pride na dan v kakem listu ali pa samosvojno — za večino slovenskega naroda nerazumljivo po jeziku in tuje po zadr-žaju, vsakako pa pohujšijivo, bodi si zavoljo prel beralnih ali celo brezverskih načel.
Kaki so nameni takih nemških povest, ki ee zdaj ponujajo nam po nemšk h zabavni-k b, naj naši bralci razvidijo iz tega-le kosti-šča povesti, ki se nahaja v najnovejšem zvezku „Buch für Alle ' za 1. 1881.
Neffišk i&ukoživec, protestant (to koj pove) gre v Ameriko, tam si z ostalim premoženjem kupi lepo mlado belo sužinjo za drag denar
„Jezičnik", XVIII. leto, 1880.
Spisal J. Mam.
Dne 22. avgusta pr. 1. so obhajali zavedni zastopniki slovenskega naroda vRepnjah rojstno stoletnico možaka, učenjaka, prvaka, kterega literarni nasprotnik njegov, čop imenuje ,,europii:sche CelebritRt", Jak, Grimm pa „monstrum Bcientiarum", kteremu so bili prijatli ne le slovanski in slovenski korifeji one dobe, tumuč tudi Gothe, Schlegel, Humboldt Hopp....; možaka, po kterem je ves učeni svet — slovanski iu neslovanski — začel spoznavati Slovence iu ceniti njihov jezik, še predno se je bila zbudila med nami narodna zavednost. In kdo je dal povod k pomenljivi slavnosti v Repnjah ? „Jezičnik" 1880 ; Marnov „Kopitar" v „Učiteljskem Tovarišu" , kteri je — neimenovan — pomagal slaviti Jem. Kopitarja v rojstnem kraji njegovem. Pač vredna je ta razprava v „Tovariš-u", da jo prebere in prebira vsak, ki ga mika slovstvo slovensko in njega zgodovina. Tu Vam je spet gradiva I Preglejmo to bogato zalogo slovstvene tvarine. Opustivši na drobnem Kopitarjev životopia,
ker že znan, kaže ga nam g Mam od teh-le strani: Kopitar — Zois — Vodnik ; Dunaj — Kopitar — Censor ; Vuk Stefanovič Karadz č — Kopitar; Dobrowsky in Kopitar; Kopitar in Miklosich; Kopitar — kritikar; Kopitar in Slovani; Kopitar in Slovenci; Kopitar in Kranjci (Winden). Od strani 2—8. našteva Mam Kopitarjeve spise in knjige, iz kterih navaja toliko in takih odlomkov, da se nam slika junakova pred očmi oživlja, kar velja sosebno o kraljici njegovih knjig — „Glagolita Clozia nus", po kterem je zaslovel K. po vsi Evropi. Navaja pa M. tudi iz Miklosich-a in mnogih drugih virov jako mikavnih reči, ki nam Kopitarja pojasnujejo in sliko njegovo dopolnu-jejo. Miklosich je Kopitarjev hvaležni učenec in vredni naslednik; Kopitar in Miklosich ,,dva cara slovenska" I — Kot censor in ktitikar je imel Kop. „oster um, ostro slovo, ostro pero", dr. Ilanuš ga imenuje „den grössten Kritiker unseres Jahrhunderts". Njegova nenavadna sposobnost za kritiko ga je zapletla v mnogo učenih književnih borb; Marn jih našteva d e-vet: grSko, rumunsko, poljaško, česko-slova
vaško), novoslovensko, nabožensko (od strani 11—29). Jako mikavno in podučno je, kar M. na podlagi dotičnih spisov o teh borbah pripoveduje ; zdi se mi Kopitar, kakor nekak učenjaški gladiator, ki se ne boji ne levov, ne (učenih), ki so .. „der schrecklichste der Schrek-ken." In kdo bi verjel, da ta velikan ni nikdar vojske napovedal Olimpu? kdo med današnjimi veleumnimi (?!) in učenjaki bi verjel, da Kop. ni videl kolizije med znanatvom in vero, da ni menil ali trdil, da katoličan ali celo duhovnik ne more biti učenjak? Kop. je bil „pravi kranjski katoličan in pravi krščanski Slovenec" — piše Maren na strani 2G. Občeval je z duhovniki, bral in čislal sv. Pismo; spoštoval ga je papež Gregor XVI. in počastil ga z redom bv. Gregorija ter vabil ga v Rim, da bi ustanovil tam stolico za slovanske jezike , toda je smrt slavnega učenjaka prehitela .... Predaleč bi začel s svojo recenzijo, ko bi hotel iz vseh odstavkov Marnove razprave kaj posneti in jedro vseh njegovih — latinskih, nemških, slovanskih — citatov povdarjati. Znabiti bi tak o ravnaje — še oslabil vtis, ki ga dobi
> V, V . ¡,IB.U| 1 UIUUUI-UU , ^UIJUÜIWJ VI.OUU U1U IU |	»ov '»'""J"	.».U, »• o-..--.
ško, karantansko-panonsko, sibsko, ilirsko (hr-|čitatelj, če „Jezičnik" — sam prebira in pre-
(on pravi, da le iz nemškega usmiljenja), ■ če te le krivice: v Ljubljani, da celo v Šiški
ta mu porodi otroka (on pravi, da se je dal prej skrivaj po protestantovskem prid garji z njo poročiti). Njegov katoliški sosed pa mu je novosljiv, o vojski severne Amerike proti južnim državam zavoljo sužnjev ga izda --osed, češ da je za osvobodenje sužnjev,'.on je zaprl Bužnjo (ali žeuo) in njenega otroka vzame sosed katoličan, ona mora na polji delati, da pogine, otroka pa pobere memo gredcč ueinšk protestantovsk naselnik, ki je ravno na begu, in ga vzame seboj v Evropo, kjer ga za svojega obdrži in da izučiti za inženirja. Prote-stantovska previdnost pa čuje tudi nad očetom, ravuo ko ga bočejo zadaviti, začno pokati severnih protestantov bombe in tako je rešen ter pride v Evropo nazaj bogat, čeravno so mu bili katoličani vse vzeli. Iu čudno! kar tu oče ne ve, ve sin, ki je bil takrat komaj leto star. Po vsem tem se ui čuditi, da se nazadnje najdeta „slučajno" oba v mali vasici na Nemškem, za to je že zopet protestantovska previdnost odgovorna.
Ginljiva je ta povest, morda se tudi zanjo najde kako pero, da jo posloveni.
(Konec prih.)
Ljodsko stenje in mi.
Mi Slovenci že naprej izrekamo, da letošnjemu ljudskemu štenju, posebno glede rubrike „občevalui jezik', nobene vrednosti ne pripisujemo , ker od vseh strani čujemo pritožbe, kako krivično iu lužujivo se vpisujejo od strani najetih pisačev, birokratov in nemškutarskih občinskih predstojnikov; mi bomoprote stiraliinžezdaj protestiramo zoper vse posledice, ki bi se znale dela t i i z t e g a š t e n j a. Že to je neumno in absurdno, da se sme pod rubriko „občevalni jezik'' samo eu jezik zapisati; kajti človek lahko v enem dnevu občuje v več jezikih: če zjutraj vstanem in govorim s svojo ženo, tačas je moj občevalni jezik slovenski; v kavarno prišedši so snidem s kakimi penzijonisti, in njimi občujem nemški; popoldne pa imam lahko opraviti s kako laško rodbino in z njo občujem laški. Mnogo, skoraj da največ je takih mest v Avstriji, v kterih se občuje v več jezic-ih ; in \endar ui dovoljeno, več občevalnih jez kov v rubriko zapisati. Zdaj pa pomislimo
soja. — Važen dodatek k životopisu Kopitarjevemu iu učenjaški njegovi podobi so po Mi-klosich-u izdane „Barth. Kopitar's kleinere Schriften sprachwisseuschaftlichen , ge schichtlichen, etbnografischen und recbtsbisto-rchen Inhalts1, (1857) in dobro znamo ceniti Marnovo hrepenenje po 2. delu teh drobtinic, kterega ai še Miki. izdal. — Prof. Marnu gre aasluga, da je popravil tudi datum rojstnega dne Kopitarjevega (rojen je 21. ne 23. avgusta 1780). „Narodujak" v sedanjem pomenu ni bil K., pač pa t tanski pionir slovanskega učenja-Stva in slovanske kulture, pa tudi slovenskega slovstva.
„Vzbujal je — piše „Jez." (str. 33.) — svoje rojake k slovenskemu učenju, spisovanju in k uapredovauju v domačem slovstvu." Resnično je: vreden je Kop., da se ga je ,.Jezič-nik" lotil, da so ga po njem in njegovih naslednikih zbujeni narodnjaki 22. avg. 1. 1. slavili, da mu je „Matica" za stoletnico spomenico posvetila; resnično je, kar je 1. 184G pisal Caf „Novicam": „Če Kopitarja ne čestimo, je proč naša narodnost, ter nismo vredni imena S1 o v e n c i."	(Konec prih.)
je vsakemu dovoljeno , da se lahko zapiše za nemško — ali pa za slovensko — govorečega. Iz Celovca pa se poroča, da bodo vse izbrisali, ki so v to rubriko zapisali „slovenski"', ter jih med Nemce zapisali. Ravno tako se si 6i iz Dunaja, da ne bodo pustili tam dru zega jeziku veljati, ko uemškegn. Res je, da se v C.lovcu ua ¡ulicah iu javnih prostorih vcčinom nemški govori ; pa doma veudar vsak lahko slovenski govori, tudi v krčmi, če se s Slovenci snide. S kukošno pravico hoče tedaj Celovški magistrat slovenski občevalni jezik zbrisati V Tudi po deželi se bodo godila velika lažnjiva poročila in krivice; če že iz Šiške slišimo, da jih je tam 200 za Nemce vpisanih, kaj bo še le na Koroškem, Štajarskem in Primorskem? Na tak način nam bodo polovico Slovencev pojedli! Če sme celovški magistrat Slovence brisati, s koliko večjo pravico bi se to godilo v Šiški, kjer je vendar le slovenščina občevalni jezik; če ua Dunaji ne velja 150000 slovanskih prebivalcev in ne njih jezik, zakaj bi Be v Ljubljani ne smeli zbrisati vsi Nemci, saj je vendar znano, da mora tukaj vsak slovenski govoriti, če na ulice stopi, in ni je tako nemškutarske gospe, da bi ne občevala v slovenščini sBvojimi posli in kedar gre na trg kupovat. Tudi celovška okolica, tako tudi mari-borška je vsa slovenska, in morajo znati vsaj nekoliko slovenski, ako hočejo s kmeti občevati in od njih kupovati, ali jim kaj prodajati. Veudar se tam ua to ne ozira, samo kjer je Slovencem na škodo, jemlje se ozir na to!
Že naprej vemo, da nam bodo na tak način vzeli morda več ko pol miljona Sloven cev. Se ve da se pravi, da se vsak lahko pritoži ua deželno vlado, če ni prav vpisan; pa koliko tisoč jih je, ki še ne vedo, kako so vpisani, in če bi prav vedeli, jih bo vendar med tisoč komaj eden, da se bo pritožil, ali pa ne; stvar se ljudem premalenkostna zdi in z gosposko nemajo radi kaj opraviti.
Sicer pa se ni treba zavoljo tega jeziti ker stvar je v resnici le malenkostna Ce nam bodo nemški listi te podatke pod nos molili, rekli bomo vselej, da ti podatki niso resnični in bomo to tudi lahko dokazali. Želeti bi vsakako bilo, da bi si narodnjaki nekaj bolj drastičnih izgledov krivič nega zapisovanja zapomnili in za biiježili, da imamo potem zmirom dokaze pri rokah, potem to številjenje ne bo imelo nobenega pomena. Pri volitvah bomo že mi pokazali, kdo je v večini, in če bodo prav rekli,' da nas je malo, bomo vendar toliko bolj energično zahtevali svojo pravice; saj je tudi Madjarov malo, pa veudar prevladajo vse druge narode na Ogerskem, tako bomo tudi mi zuali do veljave priti, če nas prav zdaj za Nemce zapišejo. Saj so Kranjsko, Koroško in Stajar-sko zmirom št li med „deutsche alpenlander", in vendar so v teh „nemških" deželah toliko opraviti imeli s „panslavisti"; počasi se jim bo še '„nemški" Dunaj iz rok zmuznil, ker Čehov je tam vsak dan več, in tujec se bo čudil, ako bo v statistiki bral, da je Dunaj čisto nemško mesto, in ko bo tje prišel, slišal bo večinom češke glase na Bvojo uho biti. Če-
ne bomo več iz dobrote in dvorljivosti nemškim priseljencem na ljubo nemškovali in svoj jezik zatajevali, ampak da bomo vselej in pri vsaki priložnosti prednost dajali našemu jeziku 1 Tako bomo še Nemce in nemškutarje prisilili, da postane slovenščina tudi za nje občevalni jezik !
Ob enem pa moramo gojiti našo literaturo, moramo jej pota gladiti v vse kroge; moramo slovenščini pot predreti v Brednje in više šole, izriniti pa nemščino, kajti njeno znanje nam le škodo donaša , kakor se lahko prepričamo pri vsaki priliki. Ko bi nas nobeden nemški ne znal, ne mogli bi k nam pošiljati nemških birokratov in bričev, ki nam pri vsaki priliri svoje sovraštvo kažejo, čeravno jedo kruh, ki bi moral domačinom prihranjen ostati!
Ko bi le naši ljudje enkrat sprevidel', kako plitva iu škodljiva je fra/a o potrebi in koristi nemškega ježka, iu kako škodljiva je za naš narod! Plzensko pivo Be lahko prodaja, čeravno ga Čehi delajo; gorenjski sir povsodi radi jedo, čeravno tisti, ki ga delajo, ne znajo nič nemški; če bomo prešiče dobro opitali in vole lepe izredili, če bomo dobro vino pride-vali, bodo prišli iz vseh krajev, tudi iz nemških, radi k nam kupovat, če prav ne bomo nič nemški znali, saj bodo kupci radi tolmača plačali, samo da bodo dobro robo dobili. Kdor ima pa slabo blago , ga ne bo spečal, če bi vse jezike znal. Samo to je reso ca, vse drugo je lari-hri iu uemškutarska zvijača.
ravno bodo zdaj med Nemce zapisani, bodo dunajski Čehi vendar še naprej svoj slovanski jezik govorili. Tako se bo letošnje številjenje pokazalo kot nov nemškutarski „švindel" in iz njega izvirajoča statistika kot laž in prevara.
Da bomo pa nemškutarje še bolj na laž postavili, zedinimo se rodoljubi po vseh slovenskih pokrajinah v tej misli, da bomo za-naprej samo v slovenskem jeziku občevali, da
Irska.
Čestokrat napajala je že kri irsko zemljo, ktero so prelivali srčni Irci za vero in narodnost svojo! Sedanje irsko gibanje ima tudi vzroke svoje v zgodovini. Žulostna pa je Ircev zgodovina! , Irska je v vaših rokah, ako je ne rešite vi, se ne more rešiti! ', tako je klical poslanec O' Connell Angležem v ljudski zbornici leta 1847. B.l je neustrašen mož, ves vnet za vero svojo katoliško ter za narodnost svojo irsko. Blagor mu, da mu ni bilo treba več dolgo gledati tužne osode naroda svojega, kajti umrl je.
Blizo 800 let trpe že Irci samosilstvo angleško. Leta 1171 naselili so se Angleži naj-prvo v deželi, ter širili gospodst.vo svoje na okrog; šlo je to polagama. Še le Henrik VII. si je podvrgel 1. 1495 celi otok. Od tega leta smejo tudi imenovati Irci splošno oaodo svojo črno (nefastam). Henrik VIII, glasovit kralj, hotel je tudi Ircem posiliti novo cerkev svojo; seveda jim je že prej vzel narodne pravice in prostost. Za Elizabete ^1558—1603) se Ircem uiso zboljšali ČHsi. Katoličanov ni varovala nedolžnost, mladost, ali onemoglost — padli so, ali pa so bili pregnani. Ropanje posestev katoliških in konfiskacija bilo je na dnevnem redu. Rodovitno polje bilo je pokončano, cvetoči travniki poteptani; ljudi lovili so ko divjo zverjad; njih stanovališče pa in imetje bilo je vpepeljeno. Elizabeta proglasila je na Irskem cerkev anglikansko za državno, ter obdarila privržence njene iu duhovnike z okradenimi posestvi katoličanov. V zgledu njenemu v tem obziru sledili so verno nasledniki njeni, ter po nepostavnem potu s silo jemali Ircem kos za kosom zemlje ter ga iz-ročevali svojim privržencem, navadno ljudem razuzdanim, trdosrčnim, ki so dobro umeli pestiti nesrečnega Irca v lastni deželi njegovi Gozdi in gorati kraji bili so Ircem zavetje; v njih imetji delili so se Angleži in odpadniki irski I Toda tudi v gozde segla je požrešna moč angleška; kajti ni jej bilo dovolj,
da je vzela Ircem vse, hotela jih jo tudi sedaj rabiti pri delu. Morali so toraj služiti v svoji hiši tujim ljudem, Bvojim roparjem!
Za Jakoba (1625) bilo je 450.000 oralov zemlje vzete postavnim posestnikom ter raz-dane med tuje. Zapustiti so morali tudi vsi duhovni Irsko, sicer zadela bi jih bila smrt.
Za Karla I. (1625—45) vzel je namestnik kraljev prebivalcem zapadue Irske mnogo posestev; prišli so vojaki, ki so podili domačine iz posestva, ter zapirali sodnike, ki so hoteli po postavnem potu zabraniti nečloveško po-čenjanje. Hotel je tudi z vsemi sredstvi postavnimi in neveljavnimi Ircem usiliti prote-etantizem, no, bitva pri Nasby-ju (1645) uničila je vse nakane Karlove. Pozneje trosili so tudi puritanci krive nauke svoje po irski zemlj:, a brez posebnega trajajočega vspeha.
Leta 1641 vzd gnili so se Irci, ter napadli združeni protestante, ki so imeli njih imetje; plačali so burovost s surovostjo, kajti Brd iu jeza umorila je v njih srcu ljubezen; Btvar pravična bila je oskrunjena z groznim maščevanjem.
Ne smemo pa pozabiti , da so na drugi strani naročili vojakom angleškim pobiti vse upom ke in pustošiti deželo. Le majhna je toraj grozovitost Ircev, ako jo primerimo krvoločnosti njih sovragov; kajti silno grozno ter surovo ravnal je Cromwell, ko je stopil 1.1649 na irsko zemljo. Sto iu sto nedolžnih otrok in žena brez obrambe bilo je vsmrteuih ; tako je na pr. ukazal umoriti v jednem dnevu tri sto žensk, ki eo se zbrale okrog nekega križa, brez usmiljenja.
Dve sto let pozneje stopal je po teh krajih Gustav de Beaumont ter pravi, da so sicer izginole krvave sledi iz potov , a da so ti kr
kte
niso bivati dovolili. Bili bo brez domačije, brez cerkva!
Da so bili posebno preganjani še duhovni, nam je jasno; obešali so jih na drevesa; skrivali so Be po gorah in pustih pokrajinah, od koder so ponoči zahajali delit vernim svojim tolažbo bv. vere.
Redovnice morale so zapustiti samostane; ktere pa niso hotele prelomiti obljub svojih, bile so odvedene na bregove belgijske, francoske iu špaujeke.
(Dalje pr.h.)
vavi dogodki ljudem še v živem sponi.nu, rega niso mogla izbrisati stoletja.
Ko pa so bili Irci zopet pregnani, moralo je iti GO do 100 tisoč katoličanov v prognan-Btvo, odvedeni so bili na oddaljene otoke ame rikanske in na druge kraje.
A kljub takim nezgodam , po tako krvavih bojih iu po krivičnem pregaujauji bilo je vendar katoličanov na Irkem osemkrat več, nego protestantov. Cromwell hotel je sicer razmnož protestante, a brez vspeha, ker se Angleži niso kaj radi naseljevali na Irskem. Nemogoče toraj je bilo izgnati Irce iz dežele, dasi so rabili vsa mogoča sredstva, v kterih Be je kazala Bilna krvoločnost angleška. Ako človek bere take krutost', spomui se nehote na Neroua in čase njegove.
Parlament izdelal je aktu za ohranjenje reda na Irskem, v kterih določuje velike kazni privržencem kraljevim; obsodi na smrt vse imetnike večih posestev ; izreče, da Be na, kou fiskujete dve tretjini posestva vsem, ki bo zbi rali orožje za namestnika kraljevega; po tej določbi izgubili so tretjino posestva, kter; ga niso dobili potrjenega od parlamenta; isto tako tudi vsi, ki se niso navduševali za re publiko.
To bo bile samovoljne določbe, ki se popolnoma prodale Irce krutim Angležem. Tudi so jim omejili osebno svobodo, brez dovolil nega lista nikdo ni smel oddaljiti se več, nego tisoč korakov od doma; sleherni Bhod, kjer je bilo zbranih več oseb nego tri brez udov ro dovine, bil je prepovedan. S smrtjo bil je kaznovan, kedor je imel v hiši orožje.
Vsacega Irca smeli bo umoriti, če je pri šel na levi breg reke Shanone; bili bo namreč na desni breg t okraj CoDnaught pregnani katoliki v gorovje in po vaseh ; v mestih jim
Politični pregled.
V Ljubljani 17. januarija. Avstrijske deiele. En korak k boljšemu sme se imenovati odstop ministrov Hremerj a inStreita, ter imenovanje B*ino(a in l*ražaka. Nekoliko i/.nenadeni smo bili po tej novici, ker je grof Tarife še nedavno rekel, da o mi-nisterski krizi ni govora, akoravno je priznal da m nistri niso vsi enega duha in ene misli. Znalo se je že prej, da Kremer in Streit vlečeta na nemško-liberalno stran ; nasprotje med nazori moralo se je zadnje dni še poostriti, da je Taaft'.! tako hitel, znebiti se teh sitnih kolegov. Morda bo tudi naučni minister Konrad kmalo za nj ma šel. — Nas ta prememba ve da veseli. Baron Pino je bil zmirom Slovencem prijazen, ko je bil še v Trstu namestnik, toraj smemo upati, da se bo tudi kot trgovinski miuister Slovanom bolj prijaznega kazal, kakor ustavoverni Kremer. Ministerstvo pravosodja pa bo vodil čeh Pražak, tedaj smemo upati, da se bo zdaj v uradnijah temu miuisterstvu podložnih kaj več oziralo na narodno ravuopravnost. To priložnost naj bi porabili Slovenci iu zahtevali slovensko urado-vanje pri sodnijah I
O zadevi gruntnega davka je prav krepko in odkritosrčno govoril gorenje-avstrijski poslauec D o b 1 h a m e r. On je liberalce ne laž postavil, ter dokazal, da si je on kot konservativni poslauec vse prizadejal, da bi gorenjo AvBtrijo povišanega davka rešil. Ovirale so ga pa pri tem od liberalcev sklenjene postave in pa liberalna komisija. Dokler je bilo še kaj za narediti, ga niBo hoteli v ko-m sijo voliti, še le ko je začelo slabo iti, je liberalec Dehue izstopil in Dolbhamerju prostor prepustil, pa potem se ni dalo nič več popraviti. Dolbhamer je slednjič sam priznal, da mora gorenja Avstrija po pravici nekaj več plačati, ker se je tam naredilo od zadnje ce-uitve veliko novih njiv in travnikov, ki so bili do zdaj brez davka.
Liberalci so nabrali tudi zoper štajarskega konservativnega poslanca kueza Alfreda Licli-tciiHtciua nekaj podpisov na pismo, v kte-rem mu velevajo, naj vse stori, da se kmetje
Liberalni poslanec grof Wui'mbrniid
je v govoru k svojim volilcem te dni Bana priznal, da je bilo od liberalcev neumno, da so glasovali zoper pobiranje davka, in da 8 tem prav nič niso dosegli.
Pravijo, da pojde baron lto«llč v pokoj, in da postane namesto njega general Jova ■lovič cesarski nameBtnik v Dalmaciji.
Vitanje države.
Vojska med lillenci in Pcriianci
bo v kratkem končana. Kilenci stoje že pred Limo, glavnim mestom peruanskim, in če še tukaj zmagajo, moralo se bo glavno mesto podati.
General Skobelcv v Aziji dobro napreduje. Nedavno je Tekince krepko namlatili, da so pustili 300 mrtvih; Rusi so imeli blizo 100 mož ubitih in ranjenih.
V LancaBtru na Angleškem so se uprli delavci v premognih jamah in 5000 jih neče dalje delati, dokler se jim plača ne zviša. Med delavci, ki še delajo, iu med onimi, ki se puntajo, prišlo je do velikega tepeža, pri kterem je bilo tudi več policistov ranjenih.
Izvirni dopisi.
fJL Dunaja 15. jan. (Nevarni položaj grofa Taaffeja.) Ni bilo videti kmalo tako srditega političnega boja, kakor ee bije zdaj v Avstriji med nemško-liberalno in med slovansko - konservativno stranko. V sredi med obema tema strankama stoji minister Taaffe iu dobiva udarce od obeh strani, — zares položaj malo zavidanja vreden! Vsaka žival se brani smrti in strupeno okoli sebe grize, kedar jej gre za vrat, zato se ne smemo čuditi, da prejšnja takozvana ustavoverna, v resnici nemško-liberalna stranka toliko hrupa dela, ter vsako sredstvo porabi, 8 kterim bi zamogla škodovati grofu Taaffeju, ki jo s spretno roko za vrat drži. čuteča, da mora umreti, da nema dovolj zaslomb med ljudstvom, zgrabila je ustavoverna stranka za poslednje orožje, za ščuvanje ljudstva, ne samo proti vladi, ampak že proti državi sami. Prijela pa je še drugo ojBtro orožje v roke, namreč „štajarske kose" a kakor Be je en poslanec izrekel, stranka namreč ščuje gorenje-avstrijske in štajarske kmete, naj Be UBtavijo plačevanju davkov; kliče jim na uho, da se misli tem kmetom previsok in krivičen davek naložiti. Pametni ljudje pač vedo, da so tega davka edino le nemško-libe-ralci sami krivi; pa kmetu je lahko dopovedati kaj, ker rad verjame vsakemu, ker se sam ne laže. Ravno vsled gruntnega davka je situacija tako zmešana, da ne more bolj biti, in da nihče ne ve, kako se bo ta stvar poravnati dala. Ne ve se zdaj, kako bodo glasovali konservativni nemški poslanci, kajti ako glasujejo za novo vcenitev, dolžili jih bodo izdajalstva nad Bvojimi rojaki in volilci, ako pa glasujejo
davki ne preoblož0. On pa jim prav dobro odgovori, da vsega tega niso krivi konservativni poslanci, ampak liberalni cenilni možje, ki bo na Štajarskem vse previsoko cenili, in pa od liberalcev sklenjena postava, vsled ktere je centralna komisija s tako oblastjo oborožena, da jej še državni zbor nema nič ukazovati. Princ Liechtenstein pa obljubi, da bodo konservativni poslanci kolikor mogoče popravili napako liberalcev. —Tu se pač jasno vidi, kdo je kriv, in kako krivično je ščuvanje liberalcev na konservativne poslance. Kaj bodo vedeli judovski listi neki na to izjavo odgovoriti ? Zavili jo bodo po svoje, in resnici v obraz bili, kakor je njih navada!
z nemško - liberalci, izdali ¡bodo svojo stranko, razkrhali bodo konservativno večino in omogočili zopet pogubno liberalno vlado.
Ne ve se, kako bodo glasovali Poljaki; ako glasujejo z na.^i, kleli jih bodo njih volilci, kajti za Poljake bi bilo bolje, ko bi se vsa vcenitev zavrgla, ker morajo vsled nje en miljon več davka plačevati; ako pa glasujejo z liberalci, zdrobili bodo sedanjo avtonomi-stično večino, izročili oblast zopet liberalcem, ter tako vse svojo idealne pridobitve v nevarnost spravili, ter ob enem izdali svoje slovanske brate, čehe in Slovence. Ne ve se, kako bodo glasovali „tajčpemski" poslanci; liberalci jih bodo nagovarjali, naj ž njimi gla-aujejo, da tako nemškoliberalcem zopet do
*lade pomorejo; ako pa to Btoré, bodo izdali in prodali koristi svojih pemskih rojakov, kte-rim ima nova vcenitev olajšanje prinesti.
Tudi za Tirolce bo glasovanje težko. Edino Čehi in Dalmatinci se bodo lahko odloČili za novo vcenitev, pa ti ne atoré veČine. Tako se tedaj prav nič ne vč, kako izpade glasovanjo o tej stvari. To pa se vé, da so liberalci razburili nemške kmete zoper Bedanjo vlado in upajo, da so jih odtrgali od konser vativne stranke.
Tako nemško - liberalci Tasfteju ne privoščijo nc ene vosele ure.
Znano pa je tudi, da Čehi in Slovenci niBmo zadovoljni z dosedanjimi vspehi, da ho čemo imeti popolno enakopravnost, svobodo in rešitev od Bovražne nam birokracije, ki je še »edno nemško-liberalcem služna. TaalTe bi nam rad vstregel, pa ne more nikamor naprej, ker ima res silne sovražnike pred sabo, ki tulijo vanj, kakor volkovi. To je za Taafl'eja res težaven položaj, kakor ga ni še kmalo kteri minister poskusil. Lahko je delati za eno stranko, drugo pa pritiskati; pa težko je, med dvema enako močnima stati in ju miriti, kedar sta oba najbolj razljutena. In v takem položaji je zdaj grof Taaffe. Zato moramo za to njegovo težavno položenje nekoliko spoznanja in razuma imeti, ter z našimi težnjami nekoliko po čakati, da se nebo zvedri in voda ečisti. Kolikor se tudi nemško-liberalci napenjajo, mi vendar upamo , da bo pravična reč zmagala, in da bode tačas tudi nam Slovencem lepša solnce zasijalo. Do tega Časa se oborožujmo „z uma svitlim mečem."
Domače novice.
V Ljubljani, 18. januarja.
(Naši državni poslanci) so se sinoči z brzovlakom odpeljali na Dunaj, kjer sedanes zopet prične zborovanje državnega zbora.
(O. deželni predsedik Winkler) Be danes ali jutri z Dunaja zopet povrne v Ljubljano. V soboto zvečer bo pri njem večerna zabava, h kteri je povabljenih mnogo gostov.
(SI. Matične knjige) za 1. 1880 bodo v kratkem natisnjene in se jamejo raspušiljati. Dobijo pa družniki za preteklo leto štiri knjige in sicer: a) Okó in Vid. Spisal J. Žnidaršič. b) Vpliv vpijančljivih pijač napo-samni človeški organizem in na človeško dru-átvo v obče. Spisal Dr. M. Samec, c) Kopitarjeva Spomenica. Vredil J. Marn. d) Letopis. Vredil Dr. J. 13leweis. Prihodnja Beja odborova utegne biti 16. febr. ¡ občni zbor z novimi volitvami pa kmalu po velikinoči.
(Na srednjih Šolah) bode konec prvega polletja v soboto 12 febr.
(Pref. g. J. Rozman), dosedaj katehet mestnih šol ljubljanskih, je od deželne vlade izvoljen za fajmoštra pri sv. Jakobu v Ljubljani. Nasleduik v ljudskih šolah mu bode menda gosp. Janez Gnjezda, dozdaj prefekt v knjezeškofij8ki Alojznci.
Razne reči-
—	Goriška čitalnica napravi v letošnjem predpustu sledeče zabave: 22. janu-arija plesna zabava; 26. februarija plesna zabava. Začetek plesov točno ob ur' zvečer. Plesi so samo za društvenike in njih družine ter redno vpeljane tuje gOBte. Postne in druge veselice Be bodo redno, kakor običajno, na-ananile. Pri vseh plesih svirala bode vojaška godba!
—	Veliko nesrečo zabranil je že-
lezniški čuvaj pri Slivnici zunaj Maribora. Na sv. 3 kraljev večer zagleda v farnej cerkvi ogenj. Takoj hiti v vas in v farovž; hipoma je vse po konci s škafi in vodo; ko cerkvo odprejo , ne morejo lehko v njo, ker je bila polna dima in veliki altar v plamenu. Ko ogenj pogasijo, vidijo, da je pogorel tabernakelj, srebrna monštranca, ciborij, kip Device Marije in vsa lesovina med stebri; drugo je ostalo. Škoda se ceni na 2000 gold. Ko bi ne bil čuvaj o pravem čaBU prišel in bi ogenj prej duška dobil, vsa cerkev bi bila pogorela. Za pravi uzrok ognja še ne vedo. „Gosp."
—	Goriška nadškofija ima o začetku leta 1881: dekanatov 16, fara 72, kuracij 13, vikarijatov 107, podružnic 230, duhovnikov — dušnih oskrbnikov 278, v druzih službah 19 zunaj školije 2 , vpokojenih za trdno ali začasno) 52 mašnikov. Umrlo jih je 1880. 1. 7. Duš šteje vsa nadškofija 214.4G5 rimsko-kato liških. Drugovercev je : grško kat. 5, ločencev 5, protestautov lil, Anglikanov 10, judov 269 — Redovnikov imamo: Frančiškanov (v Gorici) 8; Jezuite 3. — Red v niče: Uršuli-naric (vGorici) 39 usmiljenih sester (v Gorici) 22, šolskih sester „de Notre Dame" (v Gorici) 24, sester „božje Previdnosti" (v Korminu) 15. — Bogoslovcev v centralnem primorskem semenišči je (za 4 škofije) 37 ; goriška nad škofija jih ima 20, tržaško - koprrska 7, po reško puljska 3, krška 7. V. Andrejišči (malem Bemenišči) je 52 gimnazijskih dijakov.
—	Gorko sobo (vriirmestube) bo odprli na Dunaji, da se reveži, ki j h zebe, lahko pogrejejo; tam dobč tudi skled co gorke juhe ali pa čaja zastonj. Takib gorkih sob mislijo na Duuaji še več napraviti, v vsakem oddelku mesta po eno.
—	Francozi v Afriki. Francoski oficirji in inženirji se prikazujejo vedno bolj pogosto po raznih delih Afrike, posebno ob rekah Niger in Senegal. Videti je , da delajo študije, kako bi te kraje za Francoze pridobili, tam naredili trdnjave, železnice itd. Naredili so ob imenovanih dveh rekah že več trdnjavic, da branijo francoske učenjake, kakor geografe, astronome, geologe itd., kteri delajo prvotne študije, potrebne za poznejše zasedanje teh krajev. S tamošnjimi divjimi rodovi sklepajo prijateljske zveze, da jih pri tem delu ue ovirajo.
—	Mrlič, ki se sprehaja. V Rimu so našli te dni vojaka na ulici ležati. Prenesli so ga v špital, in tam so zdravniki spoznali, da je že mrtev; bil je tedaj prenešen v sobo za mrtve. Ko so drugi dan prišli po njega v mrtvaško sobo, je gori in doli hodil. ,,Kako'-, praša oficir, „vi se sprehajate?"-—„Se veda" reče vojak, „ker me tako zebe."
Kn pogorele«« na Dauclt.
Čast. gosp. Anton Jug, vikar v Vertojbi 2 gld.
X» hratc Hrvate so darovali:
VII. izkaz. Častiti gosp. Anton Jug, vikar v Vertojbi 3 gld. čast. gosp. Martin Narobe, župnik v Zapogah l gl. Nabrani milodari po čast. gosp. Martinu Derčarju, župnik na Polici 4 gl.
Vabilo aa narožbo Ivaiol misijoiiHkcga listu
(Katholische Missioncn) za leto 1881. Izhaja na vsaki mesec snopič 3—4 pol. Cena celega letnika v bukvami je 2 gl. 40 kr.; po pošti poštnine prosto prejeman pa 3 gl. 10 kr.
List izhaja v nemškem jeziku ter je edini obširniši čaBnik, ki pripoveduje rast in napredek katol. Cerkve ter trpljenje in delovanju naših katol. misijonarjev. V prelepih podobah
predočituje marsikaj zanimivega.
Skoraj nobenega lista ne moremo z boljšo vestjo prečastiti duhovščini in vernemu ljudstvu priporočevati, kakor imenovani misijonski list. Kdor je vnet za osodo in napredek sv. Jezusove Cerkve na zemlji, bo gotovo želel izvedeti, kaj se godi in dela za katol. Cerkev v deželah južnega in severnega zemeljskega tečaja in na njenim ravniku — sploh na .otokih nevermkov", kakor jih prerok imenuje.
Ker se brez teh misijonskih poročil malo v6, kaj se med neverniki za našo sv. vero godi, in ker se ne le duhovščina, ampak tudi naše verno ljudstvo za katol. misijone živo zanima, se nadejamo mnogo naročnikov , ter si bomo prizadevali jim, kolikor moč, naglo postreči.
Hnio! Inik.vnrna
(2)	i»h stolnem trgu 8t. 6.
Enako se pri nas lahko naročajo, ter ne stanejo nič več kakor po pošti razni boeo-slovski in lepoznauski mesečni listi, kakor , Linzer theol. Quartalschr ft, Inu^brucker Zett-schnfc fiir kathol Theologie, Stimmen htm Msria Laach," i. dr.
Voščene sveče
iz tovarne Lnigi Batler-ja v Gorici
iz pravega ¿clu-luega voska, brez vsake pritikline, se dobe po 2 gid. 50 kr. kifo s poštnino in zabojem vred, kiimor koli si jih kdo naroči, in tako, da se plačajo vsaj v teku enega leta brez obresti za dolg, v štacuni
Janeza Fabijana
(2)	na Valvazovjevem trgn štev. 2
v Ljubljani.
Teodor Slabnnjn,
srebrar v Gorici, ulice Morelli štev. 17,
priporoča vis. častiti duhovščini cerkveno orodje najnovejše oblike , ki je ima že napravljeno ali je hoče ^napraviti kakor se bo želelo, namreč: | monštranca kusto-dije, kelihe ciborije, svetilnice, svečnika altarne, taberna-keljske in štac jonske, kadilnice s ka-dilnimi čol-
niči, altarne in banderne križe, kanonske table, relikvijarije, kotliče za blagoslovljeno vodo, posode za sv. olje, držala za sveče itd. itd.
Tudi se pri njem staro cerkveno orodje v ognju posrebri, pozlati, izčisti in popravi; zavezuje se tudi, da bo vse po poslanih narisih , kakor se mu blagovoli naročiti, v kar naj bolj mogoče kratkem času in po nizki ceni izgotovil.	(3)
Na blagovoljna vprašanja se radovoljno odgovarja in vsako blago dobro shraujeno in poštnine prosto pošilja
Telrgraflrnr drnorur cmt 17. jannarlja.. Papirna rent» 72.16 — Sreberna renta 74,— — Zlata renta 88 46 — 18S0letn<> driavno nonojilo 180.25 Banki«« akuij« 820 — Krwiitne akoije 386 7» — London 118.80--Cel. kr. oekini 6.57. — 20-frankov 9.38
ladajatelj in odgovorni urednik Kili p UaderUp.
J. ItlaznikoTl uaslcúiiikl » Ljubij»m.