Domorodne misli. Naae narodne razmere so aicer nekaj 7eseleje, nego so bile pred 20 ali 30 leti, pa 7endar so se zmeraj žalostne. Mi narodnjaki radi spudbujamo kmeta za narodno reč; pismeno in ustmeno mu razkladamo, kako se naj pri župaustvih 7se le slo^enski nraduje, da se naj pri 7olit7ah glas da le iskrenemu naiodnjaku. rMi narodnjaki?" Edo so tisti narodnjaki, ki spodbujajo rojake s7oje in si prizade^ajo jim nemakutarjenje zgabiti? H^ala Bogu, ni jih malo, ki so se posvetili učenju, in so postali ,,gospodje", ter opravljajo to ali uno ja7no 8lužbo, pa 7endar niso pozabili, da so prirastli iz krepke korenine slo^enske, da ao sino^i kmeto7 slo^enskib. Če so jim pa roditelji bili želarji, ali še ubožneji, tem 7e5ja čast takim ,,gospodom!" Edor se je rodil od bogatih giofo^, ta je pač bogat grof, in bi moral biti 7elik zaprav- ljivec, pa tudi zločinec, 8e bi naj zapra^il imetje pa 8astno ime, koje je od oceta podedo^al. Ce se je pa kdo rodil 7 re^nej bajti, i je nosil 7 mladosti platnene blačke, — oj koliko so prestali roditelji jego^i, koliko je trpel sam, da se je mogel izšolati, da je prišel 7 službo! A mnogo teb srečnib je uekdaj rado pozabljalo, da so alo^enskih roditeljev sini. To se, h^ala Bogu, ne godi 7e6. Le tu pa tam še najdemo kteii iz^ržek, ki sramoto dela S7ojemu narodu, in psuje S7oj slo7enski jezik, 7 kterem je nekdaj «7oj pr7i nO6e našu molil, pa tudi ljube starše kruba proail. Teb grdob je toraj tako malo, da jih smemo resnično primerjati niz7ržkom". Sram jib bodi, kolikor jib je ae teh grdih spak! Naše narodne razmere so še pa 7endar zme- raj žalostne. Mi prigo7arjamo kmetu, naj slo^en- ski jezik go^ori, piše in od urado7 slo^enske spise terja, mi sami pa še grdo nemakutaiiino, in začuden gleda kmet, in svojim lastnim očesom 7erjeti neče, ko zapazi, da mi med seboj le nemakujemo. Emet je na 7idez 7 tej zade^i ae 7eliko boljši. Dokler je pri zdra^ej pameti, ali ni pre7e8 od 7ina moker, go^ori slovenaki, ae le, ko mu megla 7 gla^o stopi, začne ntaj6ati". Po čem bi se naj toraj naa kmet lavnal ? Ali naj iavua po našib domoljubnih beaedah, ali po naaih pogubljivib zgledib ? Beaede mičejo, zgledi 7lečejo. Zakaj pa mi sami toliko nemškutarimo? ,,Smo iz aol tako 7ajeni", pra^ijo eni. Drugi pa po8nemajo kralja Salomona, pa ne 7 njego^ej modrosti, nego 7 nespameti jego^ej, 7 kojo je zabredel, ko si je jemal žene iz tujih narodo^. Eaj hočea s tem? Mislim na veliko napako, da si Slo^enci, ki so 7 kteio 7iajo službo doplezali, le Nemke najrajši za. žene jemljejo. Z otroci go^oie le mamice naJ7e8, in glej čudo, 7si otroci 80 nemaki. Taki zakoni so za naš narod piava poguba. Zarod olikanih Slo^encev, ki o sebi pra^ijo: ,,Mi narodniaki" blizo 7es je potujcen in ,,potaj8an". Pa kaj bočemo? Hočemo li mi Slo^enci 7lado in drža^ni zbor prositi, naj U7ede za naa Slo^ence ae poaeben zakonski zadržek, da bi naj posta^a določe^ala, da sme Slo^enec le Slovenko snubiti? Tega nam ne privolijo. Tega nam tudi ni treba, ker nam je ljubi Bog za to dal zdra^o pamet. Ali Va8 olikancev res nobena Slo^enka 7iedna ni? Pa me bo bitro kdo podučil, da 7 teh zade^ah niuia pamet pr7e besede, nego srce. Rea je tako! Veliko ljudi ies na pol nori, kedar se ženijo, pa to niao najpametneji; ti ne 7praaajo samo srca, nego tudi pamet! Ce je že pa tako7 zakon brez mojega domoljubnega dovoljenja sklenen, bi se dalo še 7endarle nekaj rešiti. Če ti že ni bilo usojeno, kakor pra^iš, da bi Slo^enko dobil za ženko, 7zami jo pa 78aj — za deklo. Glej, ne terjam 7eliko. Naj jej le ukazuje Nemka, pa titudi. Ukaži jej poaebno, naj ne gO7ori z otroci t^ojimi ne ene besede nemški, le slo^enski pa bo tudi šlo. Pa tudi ti bi lehko z deco 87ojo slo^enski go^oril, in še tudi kaj 7ec atoril; omialil bi jim lehko mika^nega slo^enskega berila. Od no^ega leta sem imamo Slo^enci d?a leposlo^na lista. Nekaj, kolikor 7em, 7e6jidel štajerakih in koroskih Slo7ence7, se je zbialo okolo ,,Eresa",^kterega žgejo 7 Celo^ci gg. Erek, Trstenjak in Sket. Glej, ta list si naro8i. Imaš 7 njem osti lepega berila za se in za svoj zarod. Pa n8ila ni mila". Znabiti ti je ,,Ljubljauski Zvon" ljubai? Te si pa le bitro ^Zvon1- naroči! Letos v počitnicah me je neki moj sošolec, 8 kterim se že dolgo videla nisva. pobvalil z be sedami: ,,Du vvarst seit jeher scblau!" Ti misliš, da je ta moj sošolec ,,Nemec", pa ni. ,,Amtssprache" je menda pri njem nemška. Ker mi je to>aj ta moj tovara rekel, da sem bil jaz od nekdaj ,,premeten'', zato sem si mislil, ko sta se nam za novo leto ,,Zvon" in ,,Kres" naznanila: Le čakajta malo! nV edinosti je moč", sem si mislil, ter sem si prizadeval, da bi oba lista zedinil, pa ni slo. Kaj sem si zdaj zmislil, ker sem bil že od nekdaj ,,premeten?" Oba lista sem si naiočil, pa sem položil nKres" ž njegovimi tremi uredniki na ,,Zvon" ž njegovimi petimi uredniki, in na vse to sem poveznil svoj klobuk, in tako je pri meui konec domačega slovstvenega razpora. Še nekaj ! kar imaš starih ,,Besednikov," ,,Cvetja", nZvonov", ,,Zoi" itd. daj vse to lepo zvezati, da ti otroci tega prebitio strgali ne bodo. No zdaj pa vem, da se natu nobeden otrok slovenskih staršev več ne izaeveri! Xyz.