Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 b-. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne.
Štev.
7 Ljubljani, v soboto 28. februvarja 1885.
Letiiilt XII T.
Državni zbor.
Z Dunaja, 27. februvarja.
Zbornica poslancev
je danes več postav izročila odsekom v pretres, med drugim tudi postavo deželnega zbora kranjskega glede podpore zemljišno-odveznega zaklada, potem pa se je pričela obravnava o državni podpori za deželo Avstrijansko, Moravsko in Šlezijsko. Že v budgetnem odseku sta grof Hohenwart in poslanec Ton ki i, ki sta izmed slovenskih poslancev uda omenjenega odseka, priporočala, da naj slavna vlada pri razdelitvi podpore ozir jemlje tudi na deželo kranjsko, kjer je toča, povodenj, nevihta itd. napravila veliko škode. Danes pa se je v zbornici v enakem smislu oglasil poslanec Pfeifer in omenjal škode, ki jo je zlasti Dolenjska trpela po toči, in v ktere polajšanje so cesar podarili 1000 gold., deželni zbor kranjski pa 1500 gold. — Poslanec Lienbacher je ravno tako govoril glede dežele solnograške in omenjal škode, ki jo je imela leta 1882 in 1884, in ktera je znašala okoli 300.000 gold. Vladni zastopnik baron Kubin je ugovarjal, da je treba ozir jemati na razne okoliščine, da deželni vladi solnograška in kranjska niste poslale nobenih poročil in priporočil, kar je Lienbacherja pripravilo izreči obžalovanje, da solnograška vlada tega ni storila, ker ji mora biti znana škoda, ki jo jo trpela dežela, in ker je deželni odbor svojo prošnjo izročil deželni vladi sami. Govorili so še poslanci Neumayr, Fiirnkranz pa Ruf, potem pa je imel ko-nečno besedo poročevalec Mattuš, ki je omenjal, da bode vlada gotovo z drugo postavo na pomoč prišla deželam, kjer se bo taka pomoč potrebna pokazala. Postava je bila sprejeta brez ugovora.
Na vrsto je prišel potem državni proračun za 1. 1885, ki ga je pričel poročevalec Mattuš s kratkim naznanilom. G. predsednik dr. Smolka naznanil je, da se prične splošna obravnava in da so se k besedi oglasili: Zoper proračun: Carneri, Scharschmid, Schönerer, Magg, Suess Edvard, Plener, Heilsberg, Fürnkranz, Meissler, Herbst, Wil-
dauer, Streer, Löblich, Ilackelberg, Kraus, Wiesenburg, Steudel, Suess Friderik. Za proračun so se oglasili: Zeithammer, Kathrein, Raič, Tonkli, Cerkawski, Jan, Tonner, Fanderlik, Vojnovič, Vašati. Ker se je pričela splošna obravnava že okoli ene popoludne, bodo danes govorili k večemu kaki trije govorniki, namreč Carneri, Zeithammer pa Scharschmid. Splošnja obravnava ima biti dva dni in bota kot generalna govornika potem menda izbrana Herbst pa Fanderlik. Pri posameznih točkah državnega proračuna je pa oglašenih čez 130 govornikov, kar najočitneje kaže, da budget ne bo tako gladko in hitro dognan, kakor se nekteri nadejajo.
Gospodska zbornica
je danes tudi imela sejo, v kteri je pritrdila ne-kterim od zbornice poslancev sprejetim postavam, namreč o pomorskih telegrafih, o kovanji kufrenega denarja za 2 milijona gold., o odškodnini za nedolžno obsojene, in o zastavljevalnicah. O postavi, ki dovoljuje vknjiženje novih dolgov poleg druzih že vknjiženih svot, prešlo se je na dnevni red. Na dnevnem redu je še nekaj denarnih podpor dovoljenih od zbornice poslancev za vseučilišče Dunajsko, za novo gimnazijsko poslopje v Praškem novem mestu, pa za nektere poškodovane okraje in kraje na češkem, pa nekaj peticij.
Vzhodna Belgija.
„Kaliti vodo iu v kalnem loviti", bila je politika angleškega prvega ministra, onega Gladstoneja, kterega smo spoštovali kot prijatelja Slovanom. Enak namen je gojil osiveli prvak glede Egipta od leta 1882, ko mu je Evropa dovolila, da brez francoskih in turških „zavornic" naredi mir v deželi Faraonov in jej vrže pred noge rodovitni Egipt kot „evropsko ozemlje". Nekaj pesti angleškega zlata in par stotov smodnika je zadostovalo, in osamljen je bil — upornik Arabi ter konec njegovi slavi. Da je metal Gladstone Evropi pesek v oči, zatrjeval je vedno, da
bo zapustila angleška armada Epipt, češ, da mu ne odide plačilo za „dobro delo". Evropo in Afriko je hotel Gladstone voditi za nos, a speljal je sam sebe na led.
Pojavil se je obče znani Mahdi in kot rešitelj zatiranega „izlama" je zbral okoli sebe v širnem Sudanu nebrojno četo. Mel si je roke zviti Gladstone, ko mu je bila došla vest o fanatičnem Mah-diji. Mislil je, neznani sudanski svet bomo razdelili med domačine, Mahdi naj kraljuje kot egiptovski podkralj, in brez znatne denarne zgube ima Anglež prosto kupčijo v srednji Afriki. Prišel je v Sudan hrabri Gordon, obložen z angleškim denarjem, da bi podkupil Mahdija, Osmana Digmo, črne rodove —• da bi pomiril uporni Sudan. Zastavil je častno besedo angleškega ministra ter razglasil prosto kupčijo s sužnji, kakor že znano. Hitro je izpraznil angleški agent globoke svoje žepe, toda brez vspeha; ostal je osamljen z malim spremstvom v sredi sovražne dežele.
Ko bi bil Gladstone pozdravil Mahdija s smodnikom in svincem, ne pa z zlatom,- rešen bi bil Gordon, rešena (da-si ne žaljena) angleška čast, in v Ohartumu ne bi tekla nedolžna kri. Toda Gladstone se ni streznil, ni čutil nevarnosti, niti čul opominov svojega naroda. čas je pretekel, Chartum je padel, končal je Gordon svoje nemirno življenje pred očmi angleške armade, ki je prišla — prepozno. Spominal se bo še pozni rod junaka Gordona, ki je postal žrtev angleško hladnokrvnosti in dobičkarije.
In kaj sedaj? Spolnile so se besede angleške kraljice: „Iz Sudana dohajajoče vesti so polne grenkih negotovosti". Gladstone boleha, ker čuti, da se maje ministerski stol. Ako se hitro ne izmota iz mreže, v ktero se je vjel, zapustiti bo moral krmilo državne ladije brez slave in hvale. Vzdramil se je narod mrtvičen in hoče oprati omadeženo ime.
Resen je postal položaj ne le za Anglijo, marveč za celo Evropo. Kakor blisk je vdaril padec Chartuma v evropske kabinete ter poparil marsiktere lepe nade. Gladstone je obljubil Evropi, da naredi red in mir v deželi ob Nilu ter jo izroči velevlastim v varstvo kot „vzhodno Belgijo". To je Gladstone
LISTEK.
„Človeka nikar".
(Dalje.)
In tak duh in pomen veje iz cele Gregorčičeve pesni: „Človeka nikar", duh želja in prošnje do Stvarnika, duh gorečih vzdihljejev in prave molitve: „Na duhu poženo peroti, Ki jih iz dola solz in zmot Razvije na skrivnostno pot, — Kam? Tebi hitel bo naproti, Da enkrat Tvoj obraz bi zrl, Da zrl bi solnčnojasno lice, Obraz ljubezni in resnice I"
„Za novo stvar moj prah porabiš, — Za kako? Jaz no vem, Ti sam si gospodar! A eno to prositi smem: Iz praha ugoji ti cvetico, itd."
Da, vsak razumnik beroč to pesen mora priznati, da so vzlasti in ravno v nje zadnjih verzih — ktere navaja g. M. — izraženo željo in prošnja pesnikova do Stvarnika, in da je toraj pomen na-
klona teh stavkov op tati ven, prosilen, kakor sam pesnik piše: „A eno te prositi smem"; „Ti'sam si gospodar". A prav to krasno vrstico preobrača in pači kritika prav hudomušno, kakor bi jo hotela s strupom napolniti. Čemu to? „Prošnja naj ostane prošnja!"
Oglejmo si pa tu še posebej, kaj je g. M—u njegova „velevnikova oblika", kako jo tolmači iu ali se dado po njej razlagati pesnikovi verzi. „Velevnikova oblika, pravi, ima dovolitven ali dopusten pomen, kakor bi rekel: moreš, ali prav za prav smeš." Povedali smo, da je dvojen pomen „velevnikove oblike"; prvi oni, ki ga naznanja beseda sama, t. j. imperativ; drugi je želevni ali optativen. Prvi pomen izraža: velitev, ukaz ali postavo, kar je čisto kaj drugega, nego g. M—cev „dovolitven ali dopusten" pomen; drugi pa: željo, prošnjo ali molitev, kar je zopet čisto kaj drugega, nego g. M—čev „dovolitven ali dopusten" pomen. Sicer si g. M. v svoji „velevuikovi obliki" sam ugovarja pišoč, da ji je pomen „dovolitven ali dopusten", t. j. moreš ali smeš, a kmalo potem pa: moraš (t. j. postavodajalni pomen). — V tem zmislu ne more g. M. razlagati pesnikovih verzov, nikakor
ne, to že zato ne, ker si prereka, namreč, če so pesnikovi verzi, sojeni iz enega in istega stališča: „svet ali nauk" ne morejo biti ob enem: „postava", dana Bogu. Tako razločujemo n. pr v evangeliji „evangeljski svet": če hočeš biti popolen, idi, prodaj ... od evang. postave: Ljubi Boga čez vse . . . Mat. XIX. 21.; toraj svet ni postava, ne ta svet. Morebiti pa samo v „dovolitvenem ali dopustnem" pomenu? Tudi ne, ker te oblike nihče ne pozna in ni „velevnikova oblika", v kteri naj bi bili pisani pesnikovi verzi. Tako tudi ne samo v drugem pomenu g. M—čeve „oblike", po kterem se postavlja pesnik Bogu za „postavodajalca"; zakaj ne? bilo je že rečeno: ker je g. M—u „postavo dajati" eno in isto, kakor „svet ali nauk", in kot „svet ali nauk" se ne dado, ker „velevn. oblika" no pozna ne „sveta ne nauka", v kteri („velevn. obliki") so, po trditvi g. M—čevi in naši, pisani oni verzi pesnikovi.
Iz tega sledi, da pomen pesnikovih verzov ni no: „svet ali nauk", ne: „postava", ampak prošnja do Boga: „A eno te prositi smem". — To je drugi dokaz naši trditvi.
Sledi tretji. Da je pomen „velevn. oblike" v
Franciji izrecno obljubil zadnjo jesen pred konfer renco v Londonu. Toda kaj so storile evropske vlade, da bi otele rodovitni Egipt in ga iztrgale iz rok izlamskemu preroku? Manj kot nič! Pustile so Angliji v Egiptu proste roke, a pod noge so ji metale krepelce. Konferenca v Londonu se je razbila in ostala je Anglija sama, obdana od sovražnikov v Evropi in Afriki. Mahdi pa je imel dobra ušesa; vdani mu seli so mu donašali vestna poročila in hitro sta mu bila znana needinost evropskih vlad in sovraštvo do Anglije. Smejal se je v pest, in vidno je rastla njegova armada. Na to je opozoril evropske vlade dopisnik Londonske „Pall Mali Gazete" pišoč: „Ni je mošeje v Kahiri ali Aleksandriji, kjer ne bi vernih opominovali, da se maščujejo nad ne-verniki (Evropejci). Povsod po deželi, v dolenjem in gorenjem Egiptu je narod pripravljen in pričakuje Mahdija, kteri se jim zdi močnejši od nas. V Egiptu se je nagromadilo toliko streliva, da je treba lo iskre, in vse je v ognji. Samo na sebi bi to vnetje nezadovoljnosti ne bilo ravno velicega pomena. Toda preko meje se vali hudourni oblak upornega Mahdija. Tii je velika nevarnost, na ktero se moramo pripraviti, za kar se pa nič ne stori. Ako ne vničite Mahdija, bo Mahdi vas uničil. To je vsa resnica v orehovi lupini." Se jo li motil mož?
Malo krdelce angleških vojakov stoji v divjem požaru. „Naprej ne vem, nazaj ne smem", velja tudi o angleški ekspediciji. Preden jim dojde pomoč, leže že lahko angleški junaki pod pekočim peskom. Kar jih tolaži, je to, da se Mahdi ne znd okoristiti s svojimi zmagami.
Vsi ti boji pa še nikakor niso koncu začetek. Star znanec v Afriki, Samuel Baker, je rekel pred začetkom vojne: „Ona država, ki posede Chartum, gospodarila bo v Egiptu." To Angleži dobro vedo, in da sedaj ne bodo odnehali, o tem pričajo zadnje besede z ministerskih stolov v obeh angleških zbornicah.
Med tem ko je vrgel Gladstone mrežo v Egipt, prežal je na plen tudi sosed naš, Lah. Znana je politika učencev Macchiavelli-jevih. Povsod se vrinejo, kjer jim kaj kaže. Pridružili so se zapadni Evropi v Krimski vojski brez vzroka; za plačilo so pograbili Lombardijo. Priskočili so na pomoč „Ger-maniji irredenti"; v zahvalo jim je vrgel vsemogočni Bismark benečanske ravnine. Ko je 1. 1878 na Burolinskem kongresu tedanji minister, grofCorti v imenu Evrope pooblastil Avstrijo, da posede Bosno in Hercegovino, pričakovali so Lahi „odškodnino" v bojaželni Albaniji. In sedaj so se vrgli Angliji v naročje.
Z iskrenimi besedami je naznanil Mancini v zbornici to novo ljubezen Italije do Anglije: „Tudi Italija", tako se je hlinil, „ima vzgojevalno misijo za človeški rod, kakor drugi narodi, in ne sme od strani opazovati te moderne križarske vojske v prid civilizacije. Anglija je bogata matrona v dragoceni obleki, in gotovo bo rada videla nekaj dragih kamenov na prsih mlade prijateljice." A mi si upamo dostaviti : „kaj pa poreko drugi ljudje?"
Mancini je še dostavil, da je že pred dvema letoma Anglija vabila Italijo v Egipt. A tačas, tako sklepamo, ni še bilo Skierneviškega shoda, prija-
Gospodovi molitvi: „oče naš", v kterem so izražene raznovrstne naše želje in prošnje optativen, ne more nikdo — menda tudi g. M. ne — tajiti. Poglejmo, ali se Gregorčičevi verzi v pomenu „velev-nikove oblike" razločujejo od prošenj „očenaša", ali ne. Če se, tedaj pesnikovih verzov pomen ni ,.že-levni", niso molitev ali prošnja do Boga; če se pa ne, potem so prošnja do Boga. Poglejmo pa tudi ali se, ali ne, dado razlagati prošnje „očenaša" po pomenu g. M—čeve „velevn. oblike".
/V eno te prositi smem: lz praha vzgoji ti cvetico, Podari logu pevko-ptico, Katerokoli v stvari stvar; Kedor lii pa ko jaz na sveti ImM čutiti in trpeti, Mej dvomi, zmotami viseti — Človeka — vstvariti nikar!
„Razloček med prvim in drugim delom te „prošnje", piše g. M., vidi se le v tem, da tam pesnik pozitivno govori, tii pa negativno, ker oba dela sta vezana po partikuli „pa", ki ima adverza-tivno moč." — Slično tej pesnikovi kitici nahajamo v „očenašu", da je prvih pot prošenj pozitivnih, a šesta negativna, kteri je sedma nasproti po-
teljstvo med Berolinom in Parizom še ni bilo tako očitno, Italija je bila še „tretja" pri nemško-avstrijski zvezi, s kratka: grozdje še ni bilo zrelo. Na tihem pa so Manciniju gladili pot nezavisni in slednjič tudi vladni listi ter zahtevali, da z mečem maščuje Giuliettija in Bianchija.
Italija je posedla z angleškim dovoljenjem brez ozira na Oarigrajskega kalifa Massanah in Beilul in gotovo bo pogledala tudi v Assab in Suakim. Kako daleč jo bode peljala pot proti Berberu, o tem nas poduči prihodnjost.
Opomnili smo že, da hoče Gladstone pustiti Sudan domačinom, in Egipt naj bi bil „vzhodna Belgija", kjer naj bi zapovedovala cela Evropa, toda kot plačilo naj bi Anglija razvila svojo zastavo v pomorskih mestih rudečega morja. Ta mesta naj bi bile nove postaje angleške svetovne trgovine in ob enem tudi stražnice, od koder bi se opazovalo gibanje sudanskih rodov. In Italija? Ta bi se Angležem umaknila v — Tripolis.
Leta 1882 smo slišali iz Berolina glas: „Nemčija bo v pravem trenutku spregovorila odločilno besedo." Chartum je pal, in vsiljuje se nam vprašanje: kedaj pride pravi trenutek?	H-t-b-r.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. februvarja.
Notranje dežele.
Ravnotežje v državnem gospodarstvu
avstrijskem se leto za letom vedno bolj približuje in ga bo doseglo, kedar bodo plačani letni doneski, ki si jih je država za zgradbo večih železnic, kakor je arlska, česko-moravska in pa gališka transverzalka, na ramena naložila. To seveda bi morale ostati tudi vse razmere, kakor so sedaj in finančne razmere v rokah moža, ki jih ima sedaj v rokah. V očigled tega se je pač nadjati, da če pojde vedno tako nadalje, bomo vendar le enkrat dospeli do tistega dne, kakor so ga nektere države že videle, da bo finančni minister rekel: zadosti imam, sedaj se lahko našim kmetom nekaj davka odpiše. Tedaj bo tudi vojui minister rekel: sedaj lahko dovolim našim vojakom gorko večerjo, kakor jo imajo po drugih državah. Da je tisti dan še daleč, smete vrjeti, ga tudi marsikdo dočakal ne bode, kajti še bo treba tu pa tam železnic po krajih, kjer sedaj še voliči škripajoča kola vozijo, in te bodo morale vse še poprej dodelane biti. Med temi je tudi naša dolenjska železnica iu pa železnice po Bosni, ktere bodo, kakor se čuje, sedaj vendar le svojo dozdevno"podobo zgubile in se bodo vresničile.
Dunajski župan TJhl zahvalil se je cesarju za potrditev njegove zopetne izvolitve. Pre-svitli cesar je pri tem rekel, da se bo pred vsem drugim na Dunajsko prestolnico milostno oziral. Dunajsko mesto je vživalo v prvi vrsti posebno varstvo presvitlega cesarja in tega mu tudi v bodočnosti neče odtegniti. Na to je cesar popraševal še o raznih srenjskih zadevah in je konečno župana jako milostno odpustil. To je prav lepo in ima vsa podoba na to stran jako lep obraz. Kdor se le količkaj peča z dnevno politiko, bo takoj sprevidel, da ga ni mesta v Avstriji, kteremu bi solnce cesarske milosti vedno tako sijalo, kakor ravno Dunaju. Kakošna pa je tudi prestolnica v teku časa postala, od kar sedi cesar Franc Jožef na slavnem prestolu Habsburžanov! Memo starega Dunaja iz nekdanje dobe, današnjega cesarskega mesta skoraj poznati
stavljena po partikuli „ampak" (temuč), ki ima od-verzativno moč.
(Dalje prih.)
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
(Dalje.)
Enoindvajseti dan.
Skoz mesto Št. Vid grede kupili smo si češenj; kje bi se meni poprej sanjalo, da bom 26. avgusta jedel češnje! Jaz sem jih kupil dve merici, po 3 kr. eno; drugo sadje je bilo v vseh goratih krajih drago, te češnje so bile pa vredne svojega denarja. Saj so pa tudi češnje bile! One drobne, črne in sladke! Bolj so bile sladke ko one tri „sladke" besede, ki jih je Eibničan za „sladke" imel, rekoč, da „sladke" so: „cuker, med pa Tržaške fige; — tudi so bile precej bolj sladke in tudi drugače sladke, ko one „ta sladke", za ktere učitelj neubogljivega včasih v šoli pocuka.
In tako dalje stopaje — pridemu ob ,/47 v Celovec. V prvo si poiščemo potrebno ..povšino", dokler je še dan. V kratkem smo si jo odbrali. K
ni. Padli so močni nasipi, in zasuli so 6e globoki rovi; na njihovem mestu stoje dandanes krasne palače, deloma državna, deloma zasobna lastnina. Vse to se je zgodilo poleg druzih neštevilnih milosti po volji sedanjega cesarja. Kaj pa Dunaj? V očigled vsega tega obnašal se je posebno v najnovejšem času, odkar so začeli židje ondi v magistratu zvonec nositi, prav tako, kakor je na tem svetu običajno. Dobrote povračeval je z nehvaležnostjo. Nismo še pozabili in tudi ne bomo tako kmalo, grdih spletek, ki so se ravno v mestnem Starešinstvu delale 1.1883, da bi zaprečile slavnost oblege Dunaja po Turah in sijajne zmage kristjanov nad neverci. Presvitli cesar zarad te nelojalnosti tadaj tudi ni kar nič svoje nejevolje prikrival nad toliko židovsko nesramnostjo. In tako bi našteli še sto in sto drugih reči; toda presvitli cesar je na nje pozabil in tudi najmanjše trohice ni Uhlu očital, si mar li bode mestno starešinstvo to zapomnilo?
Tnaiije države.
Nemška vlada, oziroma njeni zastopniki v zapadni Afriki se pritožujejo o angleški sebičnosti in neprijaznem vedenji angleških agentov po onih krajih, ter povdarjajo, da je tako postopanje Angležem samim na škodo. Bismark sam pravi, da če bi bili Angleži takoj iz začetka Nemce podpirati hoteli, namesto da so jim polena pod noge metali, bi bilo za Angleže dandanes v Afriki mnogo bolje, kakor je. Sicer še ni vse zamujeno. Vendar pa, če bi se Angleži še nadalje sovražno obnašali proti Nemcem, bili bi poslednji prisiljeni prijateljske podpore pri Francozih iskati. Je že prav! Ali bodo pa Francozi res šli Nemcem kostanj iz žerjavice v za-padno Afriko pobirat, Bismark nima še pisma v žepu. Minister zunanjih zadev, Jules Ferry, bi mu ga morda tudi celo dal, kaj bi pa francoski narod k temu rekel, je pa zopet kaj druzega. Saj ji še znano, kakošen škandal je napravila francoska vse-učiliščna mladež nedavno pri pogrebu nekega socija-lista, kterega so se tudi nemški socijalisti vdeležili z vencem iz vijolic. Današnji Francozi so še vedno tisti, kakor so bili pred 14 leti, ter za Nemce še vedno toliko marajo, kakor za lanski sneg. Da bi pa že posebno za nje icaj storili, na to pač misliti ni! Tukaj se toraj Bismark moti, če se na francosko podporo zanaša, če tudi je očividno, da edino le na videz tako dela, da bi Angleže preplašil.
Lahi so zemljo ob Rudečem morji, ktero so zasedli, vže s svojo krvijo napajali. Od oddelka, ki je šel v Masano, podali so se brsaglieri (lovci) na ogled po deželi. Petnajstorica tistih zabredla je predaleč v notranje kraje; tu so jo divjaki rodu Dani-kil napadli. Boj na smrt in življenje se vname. Pač so Lahi dobro vedeli, da bo vsak ondi končal svoje življenje, kjer je ravno stal, kajti rešiti se ni bilo nikakor več mogoče. V očigled tega se pa tudi sklenili svoje življenje kolikor se da, drago prodati. Borili so se z desetkrat večjo močjo kakor levi do poslednjega moža. Niti eden ni prišel živ divjakom v roke. Laška vlada sicer taji ter pravi, da strašna novica ni resnična, toda že je tolikanj gotovosti prišlo med svet, da jo ljudje kljubu temu verujejo. Sicer so morali pa Lahi že na to pripravljeni biti in vedeti, da zamorci ne nosijo gladkih rokavic. Kar se jim je ravno sedaj zgodilo, primeriti se jim zna še večkrat; posebno pa naj se dobro pripravijo na sprejem pri Osmanu Digmi, ki je z 20.000 ustaši v Suakimški okolici.
Več francoskih listov je prav pesimistično navdihnjeno glede francoske mornarice ter pravijo, da ji manjka za mobilizacijo častnikov in bi morali častniška mesta na morji napolnjevati s častniki iz armade na suhem. Se teh bi ne bilo toliko sposobnih, da bi vse vojne ladije, kakor se spodobi, pošteno oborožiti zamogli. Prancoska mornarica klatila se bo po svetu, domače obrežje stalo bo pa nezavarovano in vsakemu na stežaj odprto. Res je
„Sandvvirthu" smo stopili. In ko si tukaj zagotovimo tudi „sobo" za prenočišče, stopimo v mraku še nekoliko po mestu.
Ko končamo za danes svoj „dirndaj", gremo nazaj k svoji „povšini", in vstopivši, zdaj pri svit-lobi zapazimo, da v taki krčmi do sedaj šo nismo bili na našem potovanji.
„Tukaj bo pa malo drago!" — si pošepetamo, ko smo si vse sobane ogledali.
„Nič ne de!" — si pogumno zopet pošepetamo drug drugemu, rekši: „Saj smo že blizo doma in — drobiža imamo tudi še precej v žepu", in — utolažili smo svoj nepotrebni strah.
Ta nepotrebni strah nam jo pa France potem še kar „zadušil", in to je storil po prav lahki poli. Tako-le nekako jo govoril:
„Vesta kaj, „Dunajčana" ! Danes si pa le nekoliko bolj in kaj dobrega privoščimo; nič so ne bojmo, — par „kebrov" več ali manj, — sem ali tje. Do Ljubelja ni daleč; to stran, na koroški strani Ljubeljevi imam jaz bratranca, ki jo kovač v fužini, njega pojdetno obiskat, in stavim sto na eno! — da nam bo on z veseljem skuhal dobrih žganjcev. S tistimi okrepčani bomo Ljubelj kar
lepo, domači obrtniji v daljne kraje pot odpreti, če je pa tudi modro zarad tega domača obrtniška in trgovinska mesta ob morji zanemarjati in jih brez varstva puščati, povedal bi sovražnik, ki bi med tem, ko francoska mornarica po indiškem in kitajskem morji brodi, lakho prišel palit in rušit francosko pobrežje ob srednjem morji in atlantiškem. Vtak položaj francosko republiko spravi že majhena praska z „nebeškim" kraljestvom (Kitajem). Kaj bi pa še le bilo, ko bi Gambettovo zapuščino zgrabila kaka evropejska pomorska velesila, recimo Angleška ali Nemška? Lahko se reče, da bi se Francozom slabo godilo, ne zarad tega, ker bi imeli premalo častnikov za pomorsko službo, temveč ker bi morali svojo vojno moč na tri kraje, ki so silno daleč drug od drugeza, vsak v enem delu sveta, razkrojiti. Zavarovati morah bi si namreč severne obali afrikan-ske, Tonkin v Aziji in pa domačo državo h krati od dveh strani: na jugu v srednjem in na zapadu a atlantiškem morji, Tako francoski listi. — Ne bomo rekli, da časniki, ki tako sodijo o francoski mornarici, vse preveč črno vidijo, ker v takem slučaji iz sedanjosti v bodočnost je vedno bolje gledati malo bolj na črne, kakor pa na presvitle očali, ter si vse v rožnem cvetji domišljevati.
Francoska kamora je carino na moko že zopet zdatno povišala z doklado. Evropska moka in pa tista izvanevropejska, ki se na Francosko naravnost pripelje, plačevala bode doklade k carini že vpeljani po šest frankov; na tisto izvanevropsko moko pa, ki preko Evrope na Francosko pride, vpeljala se je pa doklada po 9'6 frankov.
Kdor pravi A, reči mora doslednjo tudi B. Tako se danes godi nam. Meseca oktobra ali novembra je bilo, ko smo svojim čitateljem naznanili novico, da se je pričela Kongiška konferenca v Berolinu, ktera bo sklenila postave za vroči del sveta, za črno Afriko, kjer se bo ustanovila nova država, sedež prostosti, kakor že njena zastava zlata zvezda na modrem polji to kaže. Konferenca je imela potem mnogo sej in mnogo posvetovanj; nekaj tistih je bilo še dokaj ojstrih. Portugalci so si pri-lastovali pravice ob Kongu, kterih že zdavnej več nimajo; konferenca morala jih je o resničnosti tega prepričati. Bilo je teško delo, dovršili so ga pa vendar in sedaj je kongiška konferenca dokončana, postave za novo prosto državo ob veletoku Kongo so dodelane in potrjene. Pripoznala jih je tudi mednarodna družba afrikanska, ki je do sedaj bila pod pokroviteljstvom belgiškega kralja Leopolda. Podpisa jih je njen zastopnik polkovnik Strauch, ki je iz Afrike v Berolin prišel. Z veliko kadilnico kadilo se je pri tem od vseh strani knezu Bismarku za zasluge, da je konferenco sklical in tako novi državi dal pravo podlago. Nam druzega ne ostaja, kakor želeti ji iz celega srca vse dobro pod žarečim solncem afrikanskem!
Izvirni dopisi.
Na Češnjicah, 21. febr. (F obrambo in pojas nilo.) Kdo bi si li misliti mogel, da, ko so nam vrlega našega župana Jakoba Zordanija v noči 11. februvarja tuji srenjčanje ubili, nam ga bodo zdaj zopet vnanji z obrekovalnim pisanjem — da si že mrtvega — vendar še pobijali! Eden tacih dopisovalcev popisuje v „Ljublj. Listu" št. 35. v dopisu „iz Krašinje" (kteri dopis pa je bil skovan v drugi kovačnici) poboj na svatbi v Lipi pri Češnjicah, kjer je bil med mnogimi ranjenci ubit tudi naš župan. Omenjeni dopisnik v tem svojem sporočilu pravi, da je ranjki naš župan vžival do zadnjega časa
spoštovanje vsih občanov. — To je res, to je nam češnjiškim občanom najbolje znano, kterim je ranjki že enajsto leto zaporedoma županoval.
Ali čudno, kako se omenjenemu dopisniku „Lj. ista" h krati vse zmede! Komaj pove, da je ranjki župan do zadnjega časa vžival spoštovanje vsih soobčanov, že sam sebe krene po roki, rekši, da to ni res, marveč jel je zadnja leta vsled nekega neumljivega gospodoželjstva ali pa morda naščuvan od druge znane strani, nadlegovati ljudi z ravnimi naredbami in ukazi, vsled tega bila je nejevolja nanj dokaj velika. — Tedaj do zadnjega časa vžival je ranjki spoštovanje vsih soobčanov, in vendar je rila ravno ista zadnja leta nejevolja nanj dokaj velika. Tako žlobudranje zamore gotovo le tisti umeti, kteremu je pač le za obrekovanje poštenjaka, a ne za resnico.
Kje li so, vprašamo, tiste razne naredbe in ukazi, s kterimi bi bil naš župan tolikanj nadlegoval ljudi? Nam Češnjiškim občanom o vsem tem ni čisto nič od tega znano, zatoraj smatramo to dopisnikovo izjavo za zlobno obrekovanje in grdo laž, ki je tolikanj ostudnejši, ker se mrtvemu nasproti godi, ki se sam nič več braniti ne more. Z dokazi, t. j. z danimi naredbami in ukazi stopi naj dopisnik na dan, ako mu je resnica in ne obrekovanje poštenjaka mar. Pa teh najditi ne bo — naj si jih išče tudi križem sveta.
Vprašamo, kdaj li se je čulo, da so domači, t. j. Češnjiški srenjčani svojemu županu grozili? Ti so ga veliko več zlasti še zadnji čas mnogokrat prosili, naj jim še županuje tudi zanaprej. Pred kratkim je bila srenjskega odbora seja, pri kteri je župan položivši račun od preteklega leta, odpovedal se odločno županstvu. Vsi odborniki so ga tedaj vnovič prosili in potem tudi še mnogi drugi srenjčanje naj ostane srenji na čelu vsaj te leta, za ktere je prisegel, pa ni se dal preprositi nič več. Dovolj je, pravi, naj pa še kdo drugi poskusi, kaj se pravi vestno županovati, vsako leto je hujši, pomoči pa skoraj nikjer. Kje li, vprašamo, pri tem takem ostaja neumljiva gospodoželjnost ranjkega?
Kako tudi to, daje neka svojat tujih srenjčanov, pet ali šest iz Vrha, županije Krašenske, trije pa iz Pšavske srenje, župnije Zlatopoljske, napravila grozen poboj na svatbi v Lipi, in da je ta svojat le tujih zločincev ubila vrlega našega župana? Saj tem menda ni napravljal Češnjiški župan raznih naredeb in ukazov, za česar volje bi bila nejevolja nanj dokaj velika. Dalje vprašamo, od koga, v kteri stvari, kdaj in kako je bil ranjki župan naščuvan?
Omenjeni dopisnik „Ljublj. Lista" pripoveduje nadalje o nekem tepežu, ob priliki sejma na češnjicah, pri kterem pravi, da se je ranjki naš župan s fanti do dobrega sprijel in je bilo jih nekoliko hudo poškodovanih. Dalje piše: Govorilo in pisalo se je tedaj, da pride energičen župan na zatoženo klop, toda sreča in državni pravdnik sta m a bila ugodna. Preiskavanje proti njemu je bilo vstavljeno. O tem naslednje. Omenjeni tepež je bil velikonočni torek, 15. aprila lanskega leta o priliki semnja na češnjicah. Naravnost rečemo, ker so nam okoliščine dobro znane, da le ranjki naš župan v družbi nekterih srenjskih mož je z odločnim postopanjem zabranil,
prestopili in unkraj Ljubelja bodein pa jaz vsem trem postljal — zastonj! Toraj, korajžo in — pri-vošiti si moramo danes v tej družbi kaj boljega, da ne bodo gospodje — pri mizi navzoči — gledali in videli v nas kakih nevarnih postopačev."
Tako je govoril France; vrlo dobro je govoril in na tihem sva mu z Antonom ploskala ter prav dajala, rekoč:
„France' ta je pa moška!"
In potem smo se kar „moški" vsedli; poklicali natakarico in vprašali po jedilnem listu. To smo zbirali! In — najbolje smo zbrali! Ah! to je dišalo! Povem, da bolj, da! da! veliko bolj, ko v kuhinji, akoravno je zdrav nos in potreben želodec kaj tužno stopal memo nje.
Toda s tem naša baharija še ni bila pri kraji.
„Janez" ! — mi zašepeta nekaj za ušesmi, — ter kliče: „Jauez! Veš kaj, smodka, smodka, ta bi se tebi danes kaj dobro podala! Daj, daj seči po eni; saj vidiš, da tudi gospodje okoli mize „smod-kajo"!"
Ni mi bilo treba dvakrat reči, že poprosim sraodke; bolj pogumno in „dimnato" jo pušim zdaj tu za mizo, ko včasih po Ljubljanski ulici na večer, v vednem strahu pred „strahom". Ha! to se je dim
sukal in sukal po zraku; še bolj ko na Annabergu moja suknjiča in — jaz ž njo; tako lepo sem ga spuščal, da je kaj lepe kolesee delal; ti kolesci so se kaj mično drug k drugemu vrstili in videti je bilo sčasoma, ko da je v zraku voziček s čveterimi kolesci. — Kar zapregel bi ga bil, ko — ko — bi že ne bili zmenili se o sobi; — in kar čez Ljubelj bi jo bil „pihnil"; se ve, ko bi bil zamogel tudi „Dunajčana" gori posaditi in „stresti" jih unkraj Ljubelja v Tržiči. Toda kmalu vidim, da zidam le „začasne gradove" in — mirno sem obsedel za mizo, ter pušil dalje in razgovarjati sem jel z ono družbo, ki je bila pri naši mizi. Navzoči gospodje so nas namreč poprašali, kdo da smo in kam da gremo. In ko zvedo, da kot dijaki hitimo zdaj z našega peš-potovanja domu, se spuste z nami v prijazen razgovor, s kterimi smo uganili to in ono.
Ura je hitela dalje, akoravno smo mi mirno za mizo sedeli, in ker ni hotela ona nas počakati, smo pa mi stopili za njo — v posteljo.
V elegantni sobi, na izvrstnih posteljah smo tukaj spali, in vsi oveseljeni vstanemo v jutro iz te dobre in prijetne „povšine", ter stopimo zopet po svojem poslu.
(Daljo prih.)
da že tedaj ni prišlo do krvavega pretepa. Le župan z navzočimi srenjskimi možmi in še nekterimi drugimi spravijo Pšavske in Vrhovske fante iz sobe, kjer so hotli Oešnjiške fante pretepavati. Ali zato mora pa prenašati od hudobnih fantov zaničevanje in psovanje celi popoldan. Naposled so bili po domačem gospodu duhovniku vendar odpravljeni. Eden teh ponočnjakov se na to 25. aprila, t. j. enasti dan po tepežu, vleže, češ, da je na glavi hudo poškodovan. Mnogi so mislili, da se je fante morebiti res kaj prehladil, ker je v mrzlih nočeh pohajal in po-legal od zunaj, čakajoč z oboroženimi tovarši Češnji-ških fantov ali pa da se je zopet potajil, kakor je to storil že popred enkrat kot 13letni dečko. Bil je previden s sv. zakramenti umirajočih in tudi komisija je bila pri njem. Zdaj so res govorili in pisali isti, kterim je bil pošteni značaj ranjkega našega župana hud trn v peti, da pride župan ne le na zatoženo klop, ampak tudi v zapor. Toda sreča in državni pravdnik sta mu bila vgodnejša, preiskovanje proti njemu ni bilo vstavljeno — vrli župan moral je z drugimi srenjskimi možmi in dvema fantoma na zatožho klop celo v Ljubljano pred c. kr. deželno sodišče. Tu je bil ranjki naš župan z drugovi vred 1. oktobra 1884 na veliko veselje vseh poštenih srenjčanov in tudi vnanjih poštenjakov oprosten vsake krivde. Zastran omenjenega fanta se je pa izreklo visoko sodišče, da ni najti kake poškodbe na njem. Ta fante, ki se je bil z nekterimi svojih navadnih jako zlobnih tovarišev pretepal 16. novembra
1884,	t. j. na Martinovo nedeljo, tam v Šmartnem v Spodnjem Tuhinju, ter je ondi na glavi poškodovan ležal nekaj dni in ga tedaj celo lastna mati, dasi komaj dobre pol ure proč stanujoča vse iste dni še obiskati ni marala, biva zdaj zopet v preiskovalnem zaporu pri c. kr. okrajnem sodišču na Brdu v družbi navadnih svojih zlobnih tovarišev zarad groznega poboja v Lipi dne 11. februvarja
1885,	pri kterem poboju je med mnogimi ranjenci ubit bil ranjki naš župan Jakob Žordani. Dobro smo pa vedili tudi mi češnjiški srenjčanje, kako hudo bode dejala nekterim, kterim pošteni značaj ranjkega našega župana Jakoba Zordanija nikako ni ugajal, da je bil prezgodaj nam umrli zarad omenjenega velikonočnega lasanja med fanti — kterega je pa — bodi še enkrat povedano — le ranjki s pomočjo nekterih srenjskih mož zabranil — da ni se spremenil že tedaj v krvavi tepež med fanti, po c. kr. deželnem sodišču oproščen vsakoršnje krivde. Da je to bolelo vse dotične, se lahko umč. Zlasti je pa bolelo nektere vnanje, kterim vrli naš župan nikakor ni dopustil, da bili bi njegovi srenjčani po njih ali zarad njih kako škodo trpeli.
Kaj se je vse od velikenoči pret. leta do nesrečnega 11. letošnjega februvarja godilo, tu ne bomo popisovali, le rečemo: Vse je na to kazalo, da hudobneži prej ne bodo odjenjali, dokler ne bodo napravili velikega poboja, kar se je žalibog na Lipi 11. t. m. zgodilo. Okoliščine uboja so že znane iz poprejšnjega pojasnjenja. Konečno v obrambo le še dostavljamo: Ne ranjki župan s svojim trmoglavim postopanjem je bil kriv si svoje smrti, ampak le dobro premišljena hudobija razbrzdanih fantalinov, kterim je bil poštenjak, kakor le malo takih, že zdavnej na poti. Vsem poštenim pa bode ranjki ostal nepozabljiv. Naj v miru počiva!
Iz Krškega, 26. febr. Iz vseh krajev Slovenije se pošiljajo vredništvu „Slovenca" razni dopisi, ki razmotravajo raznovrstne socijalne, politične in društvene razmere. Tudi meni ste, g. vrednik, že večkrat malo prostorčka v cenjenem svojem listu pustili na razpolaganje, zavoljo tega se nadjam, da mi tudi danes ne boste zamerili, ako vam sporočim popolnoma navadne novosti. Verjemite mi, da se nam dopisnikom mnogokrat trda godi, ker bi radi, pa ne veme kaj bi pisali in poročali? Zinirom opisavati veselice, gledališčne igre, petje, slabo ali lepo vreme pač ne kaže, ker to večini čitateljev vedno ne ugaja. Prepričali se bote sami, da mi manjka primernega gradiva; za tegadel naj vam danes malo opišem sedanjo cvetličje okoli Krškega. Nedavno sem čital. da je nek Ljubljančan prinesel v mesto iz Ljubljanskega grada prve zvončke. — Meni so otroci iz bližnje Trške gore (jako dobra vinska gorica, kjer raste izvrstno vino) prinesli že sredi januvarja prve zvončke ali dremavke (Galanthus nivalis). Včeraj se pa napotim sam na omenjeno goro, da sem se zamogel prepričati z lastnimi očmi, ktere cvetice nam že oznanujejo ljubo pomlad.
Razun teloha (Helleborus niger), ki včasih jame še izpod snega cveteti. sem našel v veliko začudenje:
dišečo vijolico (Viola odoráta), lapuh (Tussilago Far-fara), brezstebelni jeglič ali ovčico (Prímula acáulis), ljudje ji navadno pravijo „trobentica" ; jeternik (Anemone hepática) so mi otroci pred dvema dnema prinesli; včeraj popoludne mi je prijatelj pravil, da je videl pri Pijavški vasi na travniku „nunke" ali pomladanski žefran (Crocus vernus); tudi mi je prinesel popolnoma razcveteni lepi mesno-rudeči vres ali reso (Erica carnea.)
To so tedaj cvetice, ki nam že meseca februvarja napovedujejo zaželjeno vigred. Pri vas v Ljubljani in okolici je pa gotovo še dosti snega*) po polji in menda komaj čakate, da bi za to zimo enkrat za vselej vzel slovo. Podnebje okoli Krškega je po tem takem zeló ugodno, kajti tudi zima je pri nas navadno lepa. Letos n. pr. nismo nikdar toliko snega imeli, da bi bila pot za sani pripravna. Sploh imamo ravno zdaj krasne zadnje dni februvarja, kakoršnih po Gorenjskem še meseca aprila po navadi
nimajo.
Vidok.
Domače novice.
(Zabavni vlalv Velehrad in v Prago.) Te dni je imel odbor za zabavni vlak na Velehrad in v Prago sejo, v kteri se jo določilo to-le: Vde-leženci zabavnega vlaka krenejo dne 12. avgusta t. 1. iz Ljubljane; pomude se nekaj časa na Dunaji, kjer bodo slovenski pevci priredili koncert. Potem se napotijo z Dunaja na Velehrad, kjer mislijo ostati jeden dan. Z Velehrada pa pojdejo čez Olomuc v zlato Prago, kjer bodo ostali dva dni in se vdeležili narodnega češkega gledališča. Odbor se že pogovarja zarad vlaka z ravnateljstvi dotičnih železnic in upa, da bode mogel skoraj poročati natančneje tudi*o tem. V isti seji je sklenil odbor na predlog g. I v a n a H r i b a r j a, da gledališčni odbor izda o tisočnici smrti sv. Metoda knjižico, največ dve tiskani poli obsežno, s podobami sv. Cirila in Metoda in Velehrada. Knjižica se bode tiskala v več tisoč iz-tisih in se prodajala po 10 kr.
(Slovensko gledališče) bode, kakor smo že pred tednom poročali, v nedeljo 1. marca. Predstavljal se bode „Zapravljivec", čarobni igrokaz v treh dejanjih. Po Ferd. Raimundu poslovenil I. Ogrinec. Vspeh, s kterim se je predstavljal omenjeni igrokaz lansko sezono zagotovlja nam tudi ta pot polno hišo. Ako še omenimo, da pri tej predstavi sodeluje iz posebne prijaznosti oddelek gospodov pevcev slavnega pevskega zbora „Slavec", preverjeni smo, da bode gledališče razprodano do zadnjega prostora.
(Zasežen) je bil včerajšnji „Narod" zarad uvodnega članka „Ekscelenca Waser in Kranjska".
(„Brencelj") izšel je zopet dobro osoljen. Zanimiv je odgovor Kranjca, ki ga v roki drži na zadnji strani, kjer stoje Primorec, Korošec, Sta-jarec in Kranjec pred palačo naučnega ministra.
(Ušla sta) dva postopača, kojema se ni več ljubilo pokoriti se. Prvi je postopač Jurij Miklavčič, kterega so v prisiluej delavnici delati ličili. Možic se je bil že nekoliko delu privadil, da je bil tii pa tam pri vrtnem delu za porabo. Jako lepa prilika za potep ponudi se mu v dekliški sirotnišnici zavoda „Lich tenthurnovega" na Poljanah, kje so ga bili za delo najetega dobili. Miklavčič ni čakal na drugo slično, temveč zameni, lopato, vile in grablje za zlato prostost. Drugi je pokaženi dimnikarski učenec Tone Petiani, ki je kljubu svoji mladosti (17 let) že na „Žabjeku" študiral, sedaj pa se ve, da zopet po nedolžnem zaprt dolgočasne prostore pri tukajšnji okrajni sodniji poskusil zameniti s krasnimi solnčnimi dnevi, kar se mu tudi posrečilo.
(Šikcev hlev) pred Križanki je v pravem pomenu pribežališče grešnikov. Kdor Ljubljanskih po-stopačev nima nikjer gostoljubnega kota, kamor bi položil trudno glavo ponoči, pomeri jo v Šikcev hlev, kjer je več nego za dvajset konj prostora. Po dnevu večinoma prazen izvzemši tržne dneve, oživi se ta hlev ponoči, da vse mrgoli po njem. Včeraj zjutraj vstali so po navadi prenočevalci vsi razun berača Jožeta Križaj a, ki se je iz hleva v boljšo večnost preselil. Prenesli so ga k sv. Krištofu.
(O pogrebu) Kamniškega poštarja g. Debevca poroča se nam, da je bil jako sijajen in živo spričevalo, kako priljubljen da je bil ranjki v celem
mestu. Ker nam je dopis prepozno došel za danes, priobčimo ga v ponedeljek.
(Celovški „Deutscher Schulvercin") vdeležil se bode Bismarkove slavnosti v Berolinu. To je vendar očiten kažipot, kam je vse mišljenje avstrijskih liberalnih Nemcev obrnjeno.
(Celovški obrtniški zbornici) postal je predsednik zopet Karol vitez Hillinger, podpredsednik pa Leopold vitez Moro.
(Red železne krone) prve vrsto dobil dobil je dolenje-avstrijski cesarski namestnik baron Possin-ger pl. Choborski, v priznanje zvestega, marljivega in izbornega službovanja.
(Deputacija suplentov) predstavila se je minulo sredo ministru Conradu s prošnjo, da naj vendar kaj stori za zboljšanje gmotnega stanja suplentov po srednjih šolah. Minister je obljubil, da bode, kolikor se bo le dalo, skrbel, da se zdatno število vsaj starih suplentov nastavi definitivno. Kakor povsod v državnih uradih, tako je tudi pri šoli prenapolnjeno z mladimi močmi, ki čakajo — lepše bodočnosti.
(Neutriidljiv, za cerkveno umetnost ves vnet gosp. Graus), konservator za Štajarsko, popisuje v številki 2. letošnjega „Kirchen-Schmuck-a" (Re-daction in Graz, Seminar, III. St.) podružnico svetega Primoža in Felicijana nad Kamnikom, ktero je obiskal v družbi prof. dr. Sta-nonika meseca septembra lanskega leta. Sestavek, ki se bo nadaljeval, je za nas jako zanimiv in zato opozorimo čast. duhovščino, ki se zanima za cerkveno umetnost, na list in osobito na omenjeni sestavek. Pridjane zgodovinske črtice so od prof. Smre-karja, ki jo v cerkveni umetnosti jako izurjen. Sestavku so pridjane med tekstom štiri podobe, namreč: črtež (Grundriss) cerkve sv. Primoža in Felicijana, črtež bližnje cerkvice sv. Petra, znotranja podoba cerkve sv. Primoža in podoba pokritega al-tarja (Ciboriumaltar), ki je prislonjen zadnjemu stebru. — Prav hvaležni smo g. Graus-u, da je začel razglašati cerkvene znanosti naše dežele, ter radovedni pričakujemo nadaljevanja. Želeti bi bilo, da bi učeni gospod sam imel priliko, mnogo popo-tovati po Kranjskem, ker njegovo izurjeno oko bi marsikaj našlo, kar mi pregledamo. Naj bi pa tudi cerkvena predstojništva varovala starinske reči, ter semtertje poslala kako razpravo o njih g. Grausu za „Kirchen-Schmuck". Ta list bi tako postal bolj pomenjiv za Kranjsko, in bi — bolj razširjen kakor sedaj — zamogel mnogo vplivati, da bi se ne grešilo toliko zoper cerkveno umetnost. Morebiti se kdaj vstanovi v Ljubljani družba za cerkveno umetnost, kakoršno imajo na Stajarskem, ktera prav bla-gonosno deluje! — Številka 1. omenjenega lista ima zelo podučljiv spis: „Ein Wort zur kirchlichen Kunstbewegung", v kterem dr. Hz iz Dunaja obsoja natezovanje nekterih, ki cerkvenemu zlogu na ljubo odstranjujejo dragocene in umetne reči (altarje, prižnice itd.), ter postavljajo na njih mesto zlogu cerkve primerne novosti, ktere so pa navadno jako dvomljive vrednosti in umetnosti. x.
*) V bližnji okolici za kak kilometer na okrog ga ni Ye5 dosti, na Gorenjskem pa še precej.	Vrodn.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
28. februvarja.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)
» avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Ces. cekini.......
Francoski napoleond......
Nemške marke......
Od 27. februvarja. Ogerska zlata renta 6$,
„„ ... . „ papirna renta 5% Akeije anglo-avstr. banke „ Liinderbanlte „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društva velj. 170 gl. i> državne srečke iz 1. 1854
i „ ......1860
Državne srečke iz 1. 1864 „ „ „ 1864 Kreditne srečke .... Ljubljanske srečke .... Rudolfove srečke .... Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice
„ „ Ferdinandove sov. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae.
200 gld.
250 gl.
500	„
100	„
50	„
100	„
20	„
10	„
83	gl.	65	kr
83		95	
108		40	
99	n	30	
866	n	—	
306	n	40	
124	n	30	n
5	n n	81	II
9	n	80'/	n
60	n	50	n
__	gl-	_	kr
98	n	40	n
94	n	05	n
107 100 572 307 214 129 138 172 172 178 23 19 112 105
50 25
50 75
45 50 50
25 60 75
104 „ -
V rudokopih Voitsberg, Rosenthal in Oberdorf na Štajarskem
(na železniški progi Gradee—Küflacli)
(2)	se sprejme
100 do 150 delavcev (rudokopov)
in
50 lo 60 pspMcev (Förflerer).
v
(2)
proti zmerni plači zanesljiv prileten samec, ki mora pa še vendar-le nekoliko trden biti in je do sedaj na kmetih živel. Znati mora brati in pisati in pa vešč mora biti v vodstvu male kmetije.
Na dotična vprašanja odgovarja Franc J o n k o v Kolodvorskih ulicah št. 31, pritlično na desni.
V Katoliški Bukvami v Ljubljani
se dobiva knjiga:
nW® W I® ©lUtCI f^
Spisal Jak. Alešovec. Cena I gl., po pošti 5 kr. več.
Telegrami.
Bern, 28. febr. Več anarhistov so prijeli. Tudi po drugih švicarskih mestih jeli so jih zalezovati. Zvezni sovet je sklenil, da bodo vse polovili, kar jih je lo količkaj sumljivih.
London, 28. febr. Zgornja zbornica sprejela je Salisburyjev predlog, da naj se vladi izreče graja s 198 proti 68 glasovom. Dolenja zbornica je pa ravno ta predlog s 302 glasovi proti 288 zavrgla. Z manjšino glasovalo je 30 parnelcev, več liberalcev, med temi G o še n, F or s ter.
T u j c i.
26. febr.
Pri Maliči: Scliulte, trgovec, iz Mnihovega. — Ilerzl, Zehler, Pikes, Gerstendorfor, Stein, Kriser in Schneider, z Dunaja.
Pri Slonu: Jul. Marzolla, trg. pot., iz Reimsa. — Matija Klotzel, trg. pot., iz Hamburga. — Nagy, Albin Franken-berger, trgovca, z Dunaja. — Viljem Vlek, župan, s soprogo, iz Weinberga. — Franc Achmann, tovarniški ravnatelj, iz Poggaua.
Pri Avstrijskem cams H. pl. Mayer, zasebnik, z Dunaja. — Peter Gensterle, iz Gradca.
Umrli no:
26. febr. Jožofa Skcdl, kleparjev» vdova, 62 let, Sv. Flo-rijana ulice št. 13, vsled spridenja trebušnih delov.
poprej
Matej Sclireirier,
izdelovalec cerkvenega orodja in posode,
v lijubljaui,
Sv. Petra cesta štev. 27.
Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo žo staro, daleč okolo dobro poznano
delavnico cerkvenega orodja.
Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih iri modelih; vso orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.: tudi iniain v zalogi veo reči izdelanih, kot inonštrance, keliho, lainpe, križe za ban-dera in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebreue, tudi izdelujem rumene, kakoršno kdo želi ; staro cerkveno orodje bode na novo pozlateno in posrebrcno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, sc v ognji pozlati.
Priporočam tudi svojo
novo napravo za posrebrovanje.
Sprejemajo so vsakojake kovine za posrebro-njo, pozlafonje, ponikljeujo, pobakrenje itd. Žlico, noži in vilice iz kitajskega srebra posro-brujejo bo pri meni vatrajno iu dobro. Srebrno reči osnažim, da so kakor nove.
Popravo v stroko spadajoče izvršujem točno in jake poceni.
1'on
i kije vanje so posebno priporoča pri železu in jeklu, kterega se potom ne prijema rja in prav lepo izgleda.
Naročena dela izvršujejo se. v vsa-koršnem zlogu natančno po nakazanem obrisu točno in kar mogoče po nizki ceni.
Tg0T Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano.	(i)