Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Diii 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Stev. 25
Sreda, 25. marca 1936
Leto XI
„Slovenčarji“, izpolnite obijube!
Pomoč rudarjem je nujna!
Mezde so padle od 168 na 60 milijonov dinarjev. — Rudarji še beračiti ne morejo.
Mleko je postalo luksus. — Grozeča katastrofa.
Širša javnost si niti ne predstavlja, kako se je od leta 1929 dalje poslabšal položaj naših rudarjev.
Če pa vzamemo v roke suho statistiko, vidimo: Da se je izplačevalo v Dravski banovini še 1. 1929 za rudarske mezde letno 168 milijonov dinarjev, leta 1935 pa že komaj nekaj nad 60 milijonov dinarjev; da je znašalo decembra 1929 število tu zaposlenih delavcev 31. 12. 1935 še 8977, pa le 4336, da je danes nad 82% vseh rudarjev v teh revirjih poročenih; da delajo poleti še ti komaj vsak drugi dan (že marca 13 dni).
Državna politika, ki bi imela čas za gospodarske in socialne probleme, bi morala takoj uvideti, da se takih krajev ne sme prepuščati samim sebi. Kam naj se zateče rudar v skrajni sili? Po Beogradu, Zagrebu in Ljubljani žive brezposelni do 80% od beračenja. To je za brezposelne bridko in težko. A končno le privadi človek tudi temu.
Trboveljski brezposelni rudar bi moral beračiti v glavnem pri rudarjih, ki so pa sami delno brez posla. Drugo prebivalstvo je tu številčno tako šibko, da kot pomožni vir ne prihaja v poštev.
Ali naj naš brezposelni rudar gre na občino? Občine store, kar morejo. Odvisne pa so finančno predvsem od rudnika. Poleg tega se uničuje z napačno gospodarsko politiko sistematično njih finančna moč Znano je, da na centralnih mestih Trboveljski pre-mogokopni družbi niso preveč naklonjeni. V enem primeru pa ji dajejo vendar prav. To je vedno, kadar prihajajo interesi podjetja navzkriž z interesi rudarjev. Vse to je povzročilo, da so padle občinske doklade v naši največji revirski občini za 75%, od nad 4 milijone dinarjev na pod 1 milijon dinarjev. Trošarine na vino v kraju, kjer je že mleko luksus, izpad-ka ne morejo nadomestiti. Trošarina
na električni tok se občini zabranjuje.
Tej in v enakih razmerah poslujočim občinam se nalaga potem glavno breme brezposelnega skrbstva. Da je zlo še hujše, so poslali v te kraje še nad 400 povratnikov-rudarjev, ki so delali v Franciji in v Nemčiji. Naše begate sosedne, politično prijateljske zemlje, so poslale naše brezposelne takoj ob nastopu prve krize domov.
Zdi se pa, da zlu ni konca .. .
Meseca! februarja tega leta je prišel še nov udarec. Začeli so sanirati na nov način tudi Bratovsko sklad-nico, ki vpokojuje starejše in onemogle rudarje in ki je en vir za preživljanje prebivalstva v naših revirjih. Ta bratovska, skladnica — naslednica stare že nad 100 let obstoječe socialne institucije, se nahaja že dalje časa na robu finančne propasti.
Njeno nekdaj lepo premoženje, po sedanjih vrednostnih relacijah nad 100 milijonov dinarjev, je upropastila inflacija. Reorganizacija bratovskih skladnic v naši državi se je izvedla skoz in skoz nestrokovnjaško, brez čuta odgovornosti. Posledica tega je, da so vse bratovske skladnice v državi, ne samo ona v Ljubljani, globoko pasivne.
Resnična sanacija bratovskih skladnic je mogoča le z njih centralizacijo in z državno podporo, ki bi se lahko dala najlažje preko 2% doklade na vso tuzemsko produkcijo premoga in rudnin in preko enake doklade na uvožen premog.
Delavstvo se je za tako sanacijo zavzemalo.
Sanacija pa ni bila mogoča, ker se ji je del podjetnikov upiral. Glavni cdpor je izhajal od dveh inozemskih rudnikov, od rudnika bakra v Boru in od rudnika svinca v Trepči. Znano je, da plačujeta oba ta dva rudnika visoke dividende, ki so omogočile, da je porastel nominale njihovih akcij za 300% in več. Znano je, da uživata
pri tem ta dva rudnika vse mogoče privilegije — celo davčno prostost — in da izkoriščata našo delovno silo na način, kakor je le v kolonijah mogoč. Odpor teh rudnikov proti solidni starostni oskrbi njih delavcev je uspel. Uspeti je mogel, ker je našel med našimi političnimi delavci močne zaščitnike.
Zato je poskus resnične, četudi le delne sanacije, ki je bil 1. 1935 pripravljen, propadel.
Mesto, da se potem nič ne napravi, se je uzakonila — tu se je šlo spet na roko Trboveljski premogokopni družbi — sedanja uredba o ustanovitvi Centralnega fonda za sanacijo glavnih bratinskih blagajna za osigu-ranje radnika, isnuui' '■
''n Vsa sanacija bratovskih skladnic po tej uredbi obstoja praktično v tem, da se je odpravila trošarina na v Sloveniji producirani premog. Dohodki te trošarine so znašali 1. 1929 — 8 milj. Din, 1. 1930 — 7,3 milj. Din, 1. 1931 — 6,5 milj. Din. (Od te svote so dobivali rudarski vpokojenci 1. 1929 — 6,6 milj. Din, 1. 1930 — 4,9 milj. Din, 1. 1934 — 4,1 milj. Din). Ti zneski so se rudarskemu zavarovanju z novo uredbo vzeli. Mesto tega izpadka naj bi prispevale ostale, tudi pasivne bratovske skladnice za bratovsko skladnico v Ljubljani do 10% svojih prispevkov
Merodajni politiki so doslej dajali rudarjem samo obljube. Včasih pa še celo lepih besed ni bilo slišati. »Slovenec«, ki je toliko obetal ob občinskih volitvah v Zagorju, danes molči kot grob in pisari samo o komunizmu.
Dalekovidna politika pa ne bi smela pozabiti na svetopisemske prerokove besede:
Kaj kuhajo v Nemčiji?
Dr. Schacht se boji sankcij, — Kdo zmaga?
V Nemčiji se pojavlja močan odpor proti Hitlerjevi izzivalni politiki in strahotnemu oboroževanju. Fevdalci, to je veleposest in nacistična stranka so za izzivalno politiko. Fevdalci so tudi dejanski očetje fašizma, ki so ga kapitalisti v dobri veri in v svojo obrambo podpirali.
Toda kapitalisti in tudi del vojske je pa pričel svariti pred to politiko. Dr. Schacht (in drugi finančniki) trdi, da je nemški narod v zadnjih letih silno obubožal in se je življenjski standard katastrofalno znižal.
Dr. Schacht, ki je gospodarski komisar, svari pred nezmiselnim ob-
oroževanjem, ki ne more nikdar izboljšati gospodarskega položaja. Go-spodarsavo, pravi dr. Schacht, se bo izboljšalo le, če navežemo svoje gospodarstvo z dobrimi odnošaji na-pram vsemu inozemstvu.
Tako zreta v Nemčiji na gospodarski in politični položaj dve močni fronti:	kapitalistično	gospodarstvo
na eni strani, fašizem in fevdalizem na drugi strani.
Kdo bo močnejši v težkem kaosu?
Zanimivo pa je, da ima kapitalizem, ki je pomagal fašizmu na oblast, mačka.
StanovSČIna rodi sadove
Delavski nemiri v Krakovi
Delavske strokovne organizacije v Krakovu na Poljskem so dne 23. marca sklenile simpatijsko stavko za stavkujoče delavce v tovarni »Sem-perit«. Delavstvo je disciplinirano korakalo v sprevodu po ulicah. Nastopila pa je policija, ki je začela streljati v demonstrante, hoteč za-
ustaviti njihov pohod. To je izzvalo demonstracije po vsem mestu. Policija je še na več mestih streljala in ubila šest delavcev, 42 pa ranila. Tako iz-gleda v državi, kjer se voli parlament po receptu stanoviščine. Za delavstvo v takih državah ni kruha in boljših mezd, ampak krogle.
Iz Abesinije nič novega
Sklenitev miru ni več daleč
Na severnem bojišču se vrše še vedno hudi boji. Po italijanskih vesteh je Ras Makonen padel v bitki pri Amba Alagi.
Italijanska vojska je pričela z zrakoplovi bombardirati in požigati vse večje abesinske kraje. Pri teh napadih je bilo mnogo civilnih oseb pobitih ali zastrupljenih.
Na južnem bojišču se istotako o-mejuje Italija le na zrakoplovne napade.
Abesinija baje zahteva pogoje premirja. Posebej pa se je obrnila zopet na Društvo narodov, ki je sklicalo v pondeljek sankcijski trinajsto-rični odbor.
Italijansko poveljstvo poziva vse inozemce v Abesiniji, da zapuste deželo, ker prične proti Abesiniji neobziren boj in ne more jamčiti za življenje tujcev.
Na vse dogodke, intervencije, grozote te vojne pa mednarodni merodajni faktorji lepo — molče.
Iz notranje politike
Beograd, 21. III. 1936.
Z organizacijo JRZ imajo še vedno dovolj dela. Na terenu je zmerom nekaj propovednikov, tudi par ministrov se močno trudi za stranko. Sedaj bodo organizirali ne le po terenu, torej ne le teritorialno, merveč skoro bomo črtali, da ustanavljajo v stranki posamezne sekcije. Prva taka sekcija bo delavska, v to sekcijo bodo vabil delavca v tovarni in na kmetih. Program bo pa tudi za to sekcijo enak strankinemu, kakor velja pač za gospode in za kmete v stranki.
Po takem receptu je delala tudi JNS, torej: nič novega.
V senatu premetavajo finančni zakon. Iz kopice zakonskih pooblastil so potegnili par določil, ki jim je vsebina prvenstveno politična. Tako so zagrabili pooblastilo o formaciji občin in s tem zvezani možnosti, razpuščati občinska zastopništva, dalje pooblastilo o neodvisnosti sodnikov in prav ljubljanskemu pravniku drju Zalokarju na ljubo tudi odločilo, da se ukine samostojnost ljubljanske ženske bolnice in porodnišnice.
Sicer pa skušajo v politični areni prikazati sledeče dvojno politično na-ziranje: v taboru vladne stranke oni, ki so za demokracijo, v taboru opozicije oni, ki so za; fašizem. Morda bomo sčasoma opazili še kake druge ločivne konture v političnih akcijah in laktikah posameznih strank in skupin.
V senatu so imeli interpelacijsko debato. Govorili so o interpelaciji, ki so jo lani vložili senatorju kluba JNS, pa je bila te dni obveljavljena. Za vlado je odgovarjal ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič sam, njegovi pravijo, da je to storil z dobrim uspehom. Pohvalil je jugoslovanstvo drja Korošca, državotvornost drja Spahe, veliko pa je bilo govora tudi o ljubljanskem dnevniku Slovencu, ki so mu nekateri očitali, da kaj rad drugače govori in piše, kot pa dejansko misli. To podtikanje pa so seveda zavračali tisti, ki Slovenca poznajo.
Socialni demokrati v Nemčiji delalo
V Nemčiji se je močno razvilo gibanje socialnih demokratov. Njih delo je ilegalno ali ipak prospeva, dasi o gibanju ne sme nihče ničesar poročati. Zadnjič so bile rpzpisane volitve obratnih zaupnikov. Toda vlada je te volitve odgodila, ker je delavstvo že lani v velikem številu izreklo nezaupnico diktiranim kandidatom. Po Nemčiji se širi zlasti tisk, ki ga izdaja vodstvo stranke v Pragi. Tiskovine vlože v sodčke ter jih po Odri in drugih rekah spuščajo čez mejo, kjer jih zvesti sodrugi polove in razširjajo po vsej Nemčiji.
SploSno pomilo-ščenje v Grčiji
Na narodni praznik dne 25. t. m. bo grška vlada objavila splošno pomilostitev za vse izgnane uporne častnike in mnoge civilne osebe. To dokazuje, da Grčija iskreno želi po-mirjenje v deželi in nje svoboden razvoj. S tem so pomiloščeni domala vsi udeleženci na raznih revolucijah in popravljena vsaj moralno maščevalna krivica nad sodržavljani.
Socialistični proces na Dunaju
Nihče ne more dokazati, da so socialisti pripravljali vstajo.
Tudi tretji dan obravnave ni dokazal, da bi obtoženci pripravljali oborožitev šucbunda in nasilni prevrat z meščansko vojno. Tudi oba obtožena komunista sta priznala, da tu ni organizatorične enote.
Zaslišani so bili ta dan tudi policijski uradniki.
Prva je bila zaslišana gospodinja Haas, pri kateri sta bila aretirana Sailer in Felleis. Dalje sta bila zaslišana komunista Honner in Fiirnberg. Fiirnberg je hotel govoriti več. Toda predsednik mu je rekel: »Čim več. govorite, manj si zapomnimo.« Povedal pa je, da v teh razmerah legalno ni mogoče delati, zato je ilegalno delo. Celo kardinal Innitzer je rekel, da s sedanjimi razmerami ni mogoče biti zadovoljen.
Kar so policijski uradniki izpovedali le dokazuje, da socialiste policija povsod nadzira. Obtoženec Sailer je ugotovil, da je mogel take izpovedi dati le kupljeni bivši strankar, ki je neznačajen malopridnež.
Sodružice Vamderveldejeva
Sodružica Vamderveldejeva, ki je hotela tudi prisostvovati procesu, je povedala listu »Het Volk«, da je angleški poslanec Priče interveniral, da se sodrugom dovoli prisostvovati procesu. Intervencije so bile brezuspešne. Justični minister se je izgovarjal na sodišče. Namestujoči podpredsednik sodišča pa vstopnic ni dal, češ, sem inteligenten, prepovedi ni, da je dam in ne naročila. Torej se ne da nič napraviti.
Glavna priča denunciant
Odločni nastop sodrugov obtožencev, in jasna izvajanja so napravila mogočen utis. Niti četrti dan obravnave ni mogel vreči sence krivde na obtožence.
Najprej je bil zaslišan kot glavna obtežilna priča Stockl, ki se je udeležil brnske konference (ter je bil nekoč pristaš socialne demokracije). Obtoževal je svoje bivše sodruge in je bil najbrže že v Brnu v zvezi s policijo. Priča se nahaja v zaporu zaradi drugega delikta ter priznava, da se nadeja milejše kazni zaradi teh izpovedb, Ko je zagovornik pripomnil, da je vsaka kazen za tako pričo premajhna, ga je sodnik ostro ukoril.
Glavni obtoženec Sailer pripomni, da je Stockl v preiskavi pri konfrontaciji izjavil, da je po neumnosti kaznovan, naj bodo pa še drugi. Sodnik je nato pripomnil, da tako ne bi smel govoriti; zakaj ni rekel, da »je vse to resnica«.
»Lažete!«
Stockl je dalje trdil, da jim je bilo naročeno, naj se poskrbe z alibijem (da so bili ta čas kje drugje, ne na konferenci), toda on tega iz taktičnih razlogov ni napravil. Ko mu je obto-
ženka rekla da laže, je predsednik niti ukoril ni. Dokazal mu je drugi obtoženec celo vrsto neresnic v izpovedi in mu zaklical: »Vi ste nesramen neznačaj! Več Vam nimam povedati.« Pritrdila je pa tudi ta priča, da med socialisti in komunisti ni dogovora.
Ta človek je bil glavna priča, ki je pa s svojim nastopom skoraj osmešil proces.
Časnikarji nimajo vstopa
Razprave se je hotelo udeležiti 75 inozemskih časnikarjev, ki jih je sodišče odklonilo. Tudi intervencija ni zalegla.
Lažnjivo časopisje
Sramotno je, da časopisje poroča, da gre v procesu za zaroto. To se tiče zlasti nemškega časopisja. Proti taki pisavi protestira ves mednarodni tisk.
Državni cbtožitelj se umika
Peti dan obravnave sta govorila predvsem državni obtožitelj in en zagovornik. Obtožitelj je svojo obtožbo tako omilil, da na smrtne obsodbe ni misliti. Njegov govor je izdajal, da je vsa obtožba na piškavih nogah, ker je končno izzvenel kot opravičba preostre obtožnice.
Izborno je govoril zagovornik dr. Steinitz, ki je primerjal cilje fašizma in socializma prav posrečeno. Govor je bil jasna obtožba avstrijskega fašizma v imenu mednarodne socialistične internacionale in svetovne demokratične javnosti.
Če bi dunajsko časopisje le polovico teh izvajanj objavilo, bi nedvom-
Vest o ukinitvi veljavnosti § 219 obrtnega zakona je vzbudila med rudarji in topilničarji vihar ogorčenja. Od vseh strani dežujejo protesti na
Guštanjski jeklarji
so poslali to-le protestno brzojavko Predsedstvu senata Odločno protestiramo proti ukinitvi veljavnosti § 219 obrtnega zakona za rudarje in topilničarje in prosimo, da se tozadevna določba finanč-
Občinske volitve v Madridu. Po
sklepu ministrskega sveta bodo ob-
no imeli obtoženci najširšo avstrijsko javnost na svoji strani. Toda časopisje hujska proti obtožencem, ki se ne morejo braniti. Navedimo samo nekaj misli iz govora dr. Steinitza.
Obtoženci so hoteli mirnim, zakonitim potom izpremeniti ustavo. To ni veleizdajstvo! Tem manj, ker režim sam krši ustavo s svojevoljnimi na-redbami. Socialisti so ostali istega mnenja kakor so bili 1889. Niti stara Avstrija ni označevala njih prepričanja za »veleizdajo«. Druge dežele priznavajo še danes tako prepričanje. Kar se v civilizirani Evropi ne smatra za veleizdajo, se tudi v Avstriji ne more smatrati.
Dajte socialistom legalnost, pa ne bodo več ilegalni. Delavsko gibanje s svojo veliko tradicijo je izgubilo svoje organizacije; ta rana je in ostane odprta; s tem ne bo zaceljena, če se zopet napolnijo ječe. V deželnem sodišču tukaj je prostora za 800 jetnikov, zaprtih pa je v njih 1600 jetnikov.
Proces je političen, vprašati je treba po motivih kakor pri drugih procesih. Obrambi mora biti dovoljeno govoriti o tem in tudi za izpre-membo razmer. Nihče ne more dobiti slabega utiša o obtožencih. S kraljem Filipom v Don Karlosu bi morali zaklicati: »Kakšna izguba za državo. če morajo take glave praznovati!«
S pravično sodbo bo sodišče blagodejno pospeševalo razvoj. Bolje bi bilo, da se da obtožencem legalizacija njih gibanja, kakor, če se jih obsodi. Za svojo idejo bodo delali dalje, ker vedo, da je močno delavsko gibanje najmočnejše jamstvo za neodvisnost Avstrije in obenem za mir v Evropi. To moralno pravico imajo.
V soboto so se nadaljevali govori obtožitelja in zagovornikov.
vlado in senat, da se rudarjem in to-pilničarjem ne sme odvzeti pravice do enotedenske mezde v bolezni.
nega zakona črta ter zaščiti naše pravice.
Za delavstvo jeklarne Guštanj, odbor Saveza metalskih radnika Jugoslavije, preds. Juh Luka.
činske volitve v Madridu, glavnem mestu Španije, dne 12. aprila t. 1.
V Nemčiji sestavljajo kandidatno listo
Nemški državni zbor je imel 6? 1 poslancev. Nova zbornica bo štela še več članov. Zanimivo je, da ministra dr. Schacht in baron Neurath ne bosta več kandidata. Na kandidatni listi bodo pa emigranti iz Avstrije in Čehoslovaške. — V Nemčiji torej zopet »čistijo«.
Dr. Schacht je gospodarstvenik, ki se zavzema za devalvacijo nemške marke. Njegova izločitev iz vlade pa ni naperjena proti tej njegovi politiki, ampak politiki sporazuma s kapitalističnimi velesilami.
Doma	in
Stare grožnje. V nedeljo so zborovali v Bajlonijevi pivnici v Beogradu neki delavci, ki se organizirajo pri JRZ. Na shodu smo čuli ponavljati že stare grožnje na naslov delavskih socialnih institucij in njihovih predstavnikov. O § 219 o. z., čijega veljavnost za rudarje in topilničarje bo ukinjena pa na tem shodu nismo slišali niti besede. To so bili pa res zavedni delavci!
Pomiloščenje v Jugoslaviji. Po predlogu vlade je bilo pomiloščenih 172 političnih obsojencev, deloma v celoti, deloma le delno s pridržkom, da v treh letih ne zagreše enakega političnega deliktai. Pomiloščenje se ne nanaša na dobičkarske delikte in po zakonu o zaščiti države. Pomiloščenje ima namen pomiriti politične odnošaje iz prejšnje napetosti.
Mednarodna statistika o nezaposlenosti in naša domača poročila. V predzadnjem pobbčilu smo čitali, da je v Jugoslaviji okoli 10.000 nezaposlenih. Ta poročila dobiva mednarodni urad dela od naše borze dela. Te dni pa poročajo iz Osijeka, da je bilo samo tam in v okolici okoli 20.000 nezaposlenil to zimo. Poročilo mednarodnega urada dela navaja najmanj tridesetkrat premajhno število. Mednarodna javnost je torej povsem krivo informirana o delavskem položaju pri nas.
Obračun za španske strahote 1934. Španske oblasti so zaprle generala Lopeza Ocha, ki je oktobra 1934 vstajo v Asturiji kot vrhovni poveljnik krvavo zatrl. Z njim je moral v zapore major Nilo Felo, ki je ukazoval meščanski gardi. Najvišji sodni dvor v Madridu ju obtožuje, da sta mnogo asturskih delavcev kar povprečno pomorila brez preiskave in sodbe.
Žene v španskem parlamentu. V
pivem španskem parlamentu po ustanovitvi republike je bila v parlamentu samo ena žena, v drugem so bile štiri, v sedanjem, tretjem, jih je pet. Najagilnejša je Julija Alvarez, ki so jo v Madridu izvolili socialisti. V par-
Protest rudarjev in topilničar-
jev proti ukinitvi veljavnosti § 219 o. z. ►
Načelstvo Zveze rudarjev Jugoslavije
v Zagorju je na obvestilo o nameravanem razveljavljenju § 219 obrtnega zakona za rudarsko in plavžarsko delavstvo poslalo na predsedstvo senata v Beograd daljšo brzojavko, v
kateri zahteva razveljavljenje čl. 86, odst. 9 finančnega zakona za leto 1936-37 in zahteva, da ostane čl. 219 o. z. za vso delavstvo, ne izvzemši rudarjev in plavžarjev, v veljavi.
B. Traven, Bombaž
Prevaja Talpa
&
II. Knjiga	64
Parižanke so najelegantnejše; so pa tudi morale biti, če so hotele vzdržati v tem predelu. Kakor hitro dohodki za potrebno eleganco ne zadoščajo več — in to se prav lahko in hitro zgodi se mora senjorita radi presilne konkurence umakniti v naslednji cenejši predel. In tako se večkrat pripeti, da se marsikatera, ki je bila najprej v »zlatem« predelu in se ni naučila umetnosti konkurirati mojstrinjam, znajde, kmalu v cenejšem predelu, končno pa pristane v najtemnejšem kotu, kamor prihajajo samo še peoni, ki ponujajo samo po petdeset centavov.
V »zlati« predel pa prihajajo samo tisti, ki ne gledajo na denar. Semkaj prihajajo petrolejski podjetniki, ki so preživeli šest ali osem mesecev v pragozdu ali v džungli, kjer niso mogli ničesar zapraviti; sedaj imajo v listnici dva tisoč dolarjev, od katerih nameravajo samo dvajset zapraviti; toda, ko mine noč, jim ostane često samo še toliko v žepu, da si morajo celo od rojaka izposoditi pezo za avto, ki jih pripelje v hotel. Potem prihajajo sem ladijski kapitani, ki so si kaj postrani prislužili, potem špckulantje, ki so obesili kakemu zelencu delnice za petrolejska polja, na katerih dobiš le tedaj petrolej, če si ga razlil po
njem iz vrča. Potem prihajajo sem riggarji, ki so včeraj podpisali pogodbo, danes pa dobili denar. Taki bogataši hodijo iz hiše do hiše, od senjorite do senjorite in zdi se, kakor bi imeli v sebi neizčrpno življenjsko silo. Toda ne smemo pozabiti, da obiskujejo samo res umetnice, ki znajo tudi še iz najbolj suhega debla spraviti živahen potoček — in sicer bolj gotovo kakor najsvetejši indijski fakir.
Hiše so bile večinoma lesene. Vsaka je imela samo po en prostor. Hiša je bila podobna hiši in tičale so druga' poleg druge. Soba je imela samo ena vrata, ki so vodila neposredno s ceste vanjo. In vsaka soba je imela samo po eno okno, ki so bila večinoma brez šip, namesto šip so pa imela nekatera mrežo zoper mloskite.
Po vozni cesti nisi mogel hoditi, nego si moral iti po ozki cementirani poti, vodeči tik ob hišah. Senjorite so sedele vse pred odprtimi vrati na stolu ali pa so stale tam posamič ali v gručah ter kramljale in se smejale. Mimo nobenih vrat nisi mogel, ne da bi te senjorita ne ustavila in te z najslajšimi besedami ne povabila, da vstopiš in se pozabavaš z njo. Pri tem pa so ti toliko obljubljale, da so že same obljube zadoščale, da si na vse drugo pozabil. Če pa si prišel do naslednje hiše, te je prva senjorita takoj izpustila, kajti naslednja hiša je že spadala v delokrog sosede, kjer je smela samo ona kaj obljubljati; in njene obljube so bile za nekaj stopinj celo višje kakor obljube dame, mimo katere si šel.
Pred neprestanimi napadi si se rešil samo z izgovorom: »Nimam denarja«. Potem si bil takoj prost, če ti je seveda senjorita verjela. Največkrat pa ti tega ni verjela in ti je pretipala žepe. Toda nobena niti poizkusila ni, da bi ti vzela samo petdeset centavov.
Kako dobro so poznale ljudi, pa so pokazale s tem, da niso nikoli nadlegovale častitljivih meščanov, ki so morali po tej ulici, da so prispeli na stanovanje, ali pa so se jim ponudile prav skromno in nevsiljivo. Mnoge so si prav skrbno izbirale družbo in se niso zmenile za vsakega, ki je šel mimo. Nekaterih se z nobeno vsoto ni dalo pridobiti, če jim gospod iz kakršnegakoli vzroka ni bil všeč. Mnoge niso marale Kitajcev, druge zamorcev, mnoge Indijancev. Kadar pa je bila kupčija slaba, tako na primer ob koncu meseca, pa se je ta ali ona vendarle posilila ter se nasmehnila komu, ki bi ga ob začetku meseca ali še pred tremi dnevi začudeno pogledala, če bi se je le dotaknil.
Mnoge niso govorile samo gladko francoski, nego so znale kramljati tudi v angleščini, španščini ali nemščini. Včasih te zabava namreč samo tedaj res veseli, če jo spremlja godba materinega jezika. In nekateri čuti se samo tedaj docela razvijajo, če jih zbudiš z besedami, ki zadenejo tiste čuvstvene živce, ki jih priučeni jezik nikoli ne more zadeti.
(Dalje prihodnjič.)
lamentu bo s svojim možem De Fafra, ki je bil izvoljenv Murciji in tudi socialist.
Velik dobiček angleške tovarne orožja, — Angleška tovarna orožja Wickers Armstrong je izplačal letos osemodstotno dividendo (lani šest-odstotno). Razen tega dobi vsak delničar petdesetodstotni bon na račun nove delnice za vsako delnico. Vrednost teh akcijskeh bonov znaša osem milijonov funtov ali skoraj dve milijardi dinarjev, ki jih prijemajo delničarji kot darilo poleg osemodstotnih obresti. Koliko časa bo cvetela ta gospodarska »prosperiteta«, smo res radovedni.
Zanimiv poizkus z zločinci. V Rusiji v marsikaterem oziru posrečeno eksperimentirajo. Taiko so 400 zločincev 1929 zaprli v Belševo. Naselbina je polagoma naraščala in šteje danes 1500 moških ter 500 žensk. Lepo so si uredili mesto, imajo tovarne, gledališča, šole itd. Zločinov pa v tem mestu ni. Kdor želi zapustiti kraj in so prepričani o njem, da je postal pošten državljan, mu to dovolijo. Od odsvobojenih, pravijo, ni niti eden postal zopet zločinec.
Konec leSkega rudnika
Razprodaja posesti.
Prevalje, dne 22. marca.
O tragični usodi leskih rudarjev je širša delavska javnost dobro poučena. Rudnik, čigar lastnica je bila »Ilirska premogokopna družba«, je šel v konkurz in sedaj predajajo njegovo posest. Glavni upnik je Prva hrvat-ska štedionica, ki je vknjižena na, posestvu za okroglo 2 milijona dinarjev, nato država, ki ima terjati zostanke na neplačanih davkih v znesku 365.000 dinarjev, potem Bratovska skladnica s 300.000 dinariev zaostanka na neplačanih prispevkih'itd.
Javna dražba nepremičnin traja že od 11. marca in bo 26. t. m. končana. Zanimanje za dražbo je veliko in kupcev ni manjkalo. Seveda se prodaja pod pravo vrednostjo, kot je pri konkurzih to že v navadi.
Tako n. pr. je bilo prodanih 21 hektarjev polja za Din 42.000, 31 hektarjev gozda za Din 106.000 (dočim je prava vrednost gozda najmanj Din 400.000). Poslopje, v katerem se nahaja sresk.o načelstvo, je draž-bal neki Prevaljčan za Din 80.000 (izklicna cena je bila Din 101.000). Iz tega je razvidno, da se kupci sicer zanimajo, da pa ne draže po nepotrebnem in ne ženejo cen kvišku.
Doslej je bilo odprodane posesti za poldrugi milijon dinarjev. Splošno prevladuje mnenje, da bodo z izkupičkom krite terjatve Praštedione in pa davčne uprave, Bratovska skladnica se ho pa najbrž obrisala za celotni znesek.
Tako žalosten je konec nekdaj cvetočega leškega premogovnika.
Bivši rudarji, člani Rudarske zajednice, sedaj še vedno kopbejo ostanke premoga in si s tem nekoliko pomagajo v svoji bedi. Škoda le, da naročila prihajajo bolj poredko, tako da se kopiči zaloga.
Kakor je sedaj položaj, bodo ubogi rudarji vsaj še dve leti lahko nadaljevali s kopanjem poslednjih ostankov premoga, če bo tudi v teh težkih prilikah vladala med njimi sloga.
Žalosten konec leškega rudnika pa naj bo opomin rudarjem tudi v drugih pokrajinah in zlasti v sosednjem svinčenem rudniku, kjer so zadnje čase izvažali svinčeno rudo v ogromnih količinah, da s preudarno akcijo preprečijo, da bi jih predčasno zadela enaka usoda kot je zadela leške rudarje, z njimi vred pa tudi vse tiste, ki so živeli od njihovega zaslužka in to je doberšen del prebivalstva v Prevaljah in okolici.
Književnost
Nesreča nikdar ne počiva. Vsak dan beremo o različnih nesrečah in nezgodah. Ce ni takoj pomoč na mestu, potem se velikokrat zgodi, da mora ponesrečenec umreti, ker ni nobenega, ki bi znal pravilno Pomagati. Za take slučaje je spisal dr. Karel Petrič poučno knjigo »Prva pomoč pri nezgodah in nega bolnika«. To knjigo bi moral imeti vsak delavec, da bi lahko pomagal tovarišu, če se mu kaj pripeti. V tej knjigi boste našli nasvete za vse primere, kjer je potrebna hitra pomoč. Tudi za dolgotrajne bolezni Vam da dosti neprecenljivih nasvetov. Pove vam, kako morate bolniku streči in kako je treba z njim ravnati, uu se njegova bolezen ne poslabša. Pred to knjigo so izšle še tri zdravniške knjige ur. Karla Petriča: »Človek«, »Bolezni« in »Nalezljive bolezni«. Vse štiri tvorijo obsežno zdravniško delo, ki ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Vse knjige se na-P?u'.'o Pri upravi »Žena In dom«, Ljubljana, . almatinova ul. 10. Našim naročnikom jih 'opio priporočamo!
Ali sl 2e poravnal naroi-nlnol Ako le ne, stori tako| svo|o dollnos« l
IZ NAŠIH KRAJEV
Ljubljana Novi proraiun ljubljanske obilne
je predmet najživahnejših razgovorov in debat med občani. Saj je stvar tudi razumljiva, kajti proračun pomeni pač odmero višine prispevka, ki ga bo moral odriniti vsak občan k skupnim stroškom občine. Odriniti prispevek je pa dandanes skoro za vse sloje, zlasti pa za delavce in uradnike zelo težka stvar. Zaslužki so majhni in nevarnost je, da bodo še dalje padali, mnogim pa celo popolnoma usahnili.
Razumljivo je torej ipri takih razmerah, če poizkuša vsak posameznik kolikor le mogoče omejiti svoje izdatke, zlasti tiste, ki gredo na račun javnih dajatev. Še ibolj bi bilo razumljivo, če bi pri javnih dajatvah prejemajo najnižje mezde in plače, uspelo čim bolj razbremeniti tiste sloje, ki
O ljubljanskem proračunu pa tega ni mogoče reči. Številke kažejo prav nasprotno dejstvo. Iz njih vidimo, da skuša občina kriti svoje izdatke predvsem z večjim obdavčenjem najnujnejših življenjskih potrebščin. Tako vidimo, da so se skoro vse postavke tarife od 1 do 26 občutno povišale: sladkor od 1 na 50 par, olje od 0.50 na 1 Din, riž od 40 p na 70 p, mast od 1.50 na 2 Din, milo od 40 p na 50 p, pralni praški od 20 p na 50 p,
Kuluk je bivši viški občini tako zelo pri srcu, da ga iztirjava tudi za nazaj za 1. 1930 do 1933, če ravno bi ji moral biti znan sklep upravnega sodišča v Dubrovniku, po katerem se kuluk za nazaj sploh ne sme iztirja-vati, razen prav z izrecnim dovoljenjem g. finanč, ministra in to k večjemu za eno leto. Najbrže je pa stvar taka, da gospodje kar poskušajo: kdor se vjame bo pač vjet! Saj vemo, da ljudje s prazno glavo vsako stvar dvojno plačajo. Čitatelji našega lista bodo
kava od Din 2 na Din 4, kavni nadomestki od 10 p na 50 p in k temu še banovinska trošarina 1 Din, tako da znaša trošarina na kavine nadomestke Din 1.50.
Značilno pa je, da se taksa na nekatere življenjske potrebščine vendar ni podražila. Oglejmo si te, da bomo videli koliko je s tem revnemu ljudstvu pomagano: V tej kategoriji vidimo:	pomaranče,	domače	južno
sadje, vloženo sočivje, smokve i. t. d. Kajne, nekaj uvidevnosti do revnega ljudstva so pa mestni očetje vendar le pokazali. Kolikim proletarcem bo s tem pomagano, da se pomaranče, južno sadje in vloženo sočivje ne bo podražilo? Pri tej veliki uvidevnosti že lahko spregledamo, da se je podražila taksa na fižol od 2 p na 6 p in na testenine in kruh pa kar od 6 p na 25 p.
Proračun, kakršnega smo .opisali, bo potoval te dni v spremstvu dveh gospodov občinskih svetnikov na potrditev k finančnem ministru v Beograd. Ker delovno ljudstvo nima moči, da ibi povišanje tarifnih postavk življenjskih potrebščin preprečilo, si pa vsaj želi, da bi papirji, na katerih stoji vse to napisano ne bili potrjeni in magari, če bi se izgubili.
pa že vedeli kaj jim je storiti, če ne, naj pa pogledajo prejšnjo številko »Delavske Politike« (Pravni svetovalec) in naj se po tem ravnajo.
Med mesarji ni soglasja. Na občnem zboru mesarske zadruge, v kateri so 'Včlanjeni mojstri, pomočniki in vajenci, sta bili za nov odbor predloženi dve listi. Ena lista je dobila 57 glasov, druga 56, 1 .glas je bil pa srečno razveljavljen.
Maribor
Premestitev železniške delavnice iz Maribora še ni aktualna, tako je izjavil te dni železniški minister dr. Spaho v senatu. Iz-gleda, da nameravajo železniško delavnico polagoma demontirati, ker bi takojšnja premestitev preveč razburila duhove. Ljudje iz JRZ so trosili govorice, da demontiranja železniške delavnice ne bo, ker je interveniral nek njihov prvak, ki zna in more vse preprečiti.
Za novega upravnika železniške delavnice je bil imenovan bivši šef kurilnice v Mariboru g. inž. Vidic. Dosedanji upravnik g, Andba Jovič je premeščen v Niš.
Kako postopajo s hišnicami. Pri nekem bogatem hišnem gospodarju v Melju je bila dolgo vrsto let zaposlena hišnica, ki je morala opravljati vsa hišna dela v dvonadstropni hiši, za kar je dobila prosto stanovanje, majhno sobico, ki bi komaj zadostovala za samca. Njen mož že štiri leta hira na jetiki in je za vsako delo nesposoben. Uboga žena se je v delu izčrpala, ker je morala preživljati tudi bolnega moža. Ko je postala nekoliko bolehna, ji je »dobri« hišni lastnik odpovedal stanovanje. Čeprav je opravljala tudi dela na polju, ji pri odpovedi ni hotel priznati nobene odškodnine. Kam bo revica sedaj šla s svojim bolnikom, seveda premožnega hišnega lastnika ne briga. Ljubezen do bližnjega pa taka!
Tudi za natakarje veljajo nadure. Malokateri poklic je tako naporen in obenem zdravju škodljiv kot je natakarski. Skoro noč in dan morajo tekati sem in tja v zakajenem in zaprašenem, nehigijenskem prostoru in delovni čas nima nobene mere. Celo mladostniki, mladi fantki, morajo streči po dalmatinskih kleteh do polnoči in še čez, čeprav zakon izrecno prepoveduje delo taki mladini preko 8 ur dnevno iri v nočnem času. Za vse ostale je dopusten največ 10| urni delavnik dnevno, in vsak natakar in vsaka natakarica morata imeti v tednu najmanj 36 ur neprekinjenega počitka. Samo da so redke gostilne, restavracije in kavarne, kjer bi gospodarji spoštovali ta zakoniti in za človeško zdravje edino umesten predpis. Krivi so seve temu največ
Celje
Predavanje za Cinkamo. Podružnica Saveza Mctalskih Radnika Jugoslavije priredi z ozirom na važne odločitve glede delavske zakonodaje v prihodnjem času, to je v nedeljo, dne 29. marca t. i. predavanje o socialni zakonodaji s poročili o pogajanjih s »Cinkarno« za novo kolektivno pogodbo, o kateri bodo poročali delavski zaupniki in funkcijonarji organizacije. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Eržen iz Maribora. Predavanje se bo vršilo ob 9. uri v dvorani »Pri zelenem travniku«.
Sevnica ob Savi
Delavska godba. Delavstvo tovarne »Ju-gotanin« je ustanovilo novo glasbeno društvo pod imenom »Glasbeno društvo Šmarje-Sevnica«. V nedeljo, dne 8. t. m, je imelo svoj prvi redni letni občni zibor v prostorih hotela »Triglav«. Ker je bil predsednik društva odsoten, je otvoril in vodil občni zbor podpredsednik s. Peternel, pozdravil je navzoče ustanovne in podporne člane in izrazil željo, da društvo dela za dobrobit in kulturni napredek ljudstva. — Spomnil se je v preteklem poslovnem letu umrlega ustanovnega in dveh podpornih članov, nakar je godba zaigrala žalno koračnico. Nato je podal tajnik s. Kolander poročilo o društvenem delovanju, prečital zapisnik ustanovnega zbora, društvenih pravil in pravilnika, s. Juhant pa je podal blagajniško poročilo. Za naklonjenost, ki jo je izkazal društvu, je bil izvoljen za častnega člana Zupanc Karl, hotelir v Sevnici. Nadalje so bili izvoljeni:
uslužbenci sami, ki so menda najslabše organizirani delojemalci. Molče ali kvečjemu z godrnanjem trpijo in garajo, dokler jih ne upogne tuberkuloza ali vsesplošna izčrpanost. Te dni sta dva takšna trpina iskala pravice pri sodišču in nek kavarnar je bil obsojen, da je moral plačati natakarju Din 2000.— za nadure in v drugem slučaju premožen restavrater Din 7000.—. Upamo, da bo to vsaj nekaj zaleglo. Popolnoma pa bi lahko natakarji uveljavili svoje pravice, če bi se že vendar enkrat zavedli svojega človeškega dostojanstva in se do zadnjega vsi organizirali v svobodni strokovni organizaciji in se tam tudi energično ter dosledno in smotreno uveljavljali. Kako dolgo boste še čakali na to?
Člani OUZD plačujejo zdravljenje! Zopet prihajajo pritožbe, da nekateri zdravniki OUZD ne postopajo baš prijazno z obolelimi člani. Neki delavec je te dni prišel k zdravniku , s (poškodbo na roki, ki ga je potiskal od sebe
kakor kakšno garjevo ovco. Ko se je šel pritožiti h gospodu upravitelju, ga je napotil h gospodu šef-zdravniku. Pričakujemo, da se taki slučaji ne bodo več ponavljali, ker kvarijo ne le ugled urada, temveč tudi zdravnikov, ki niso prizadeti.
Produktivno zadrugo čevljarskih mojstrov ustanavljajo mariborski čevljarji. Namen zadruge je organizirati skupen nakup čevljarskih potrebščin in razdelitev delovnega trga. Ako bo zadruga uspešno poslovala, bo lahko znatno konkurirala tovarnarjem.
Poročilo o poteku občnega zbora Krajevnega medstrokovnega odbora bomo priobčili v prihodnji številki našega lista.
Gosli vredne 50.000 Din je te dni neznan tat ukradel tkalskemu mojstru Križanu. Ta dragoceni instrument je baje delo umetnika Stradivari-a.
Moribcrsko gledališče. Torek, dne 24. t. m. ob 20. uri: »Siromakovo jagnje«. Pre-mijera. Red A. Sreda, dne 25. marca ob 15. uri: »Cigan baron«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Kariera kanclista Winziga«. Globoko znižane cene. Zadnjič.
predsednik Marusig Gvido, obratovodja; podpredsednik s. Peternel Jože, kurjač; zapisnikar s. Kolander Jože, skupjnovodja; blagajnik s. Juhant Ivan, sodar; gospodar s. Peternel Jože; arhivar s. Peternel Leopoldi-na, šivilja; odborniki: s. Robar Štefan, brusač; s. Šalamon Karl, mizar; s. Kuštreba Ivan, kurjač; s. Smeh Vinko, tov. delavec. Namestniki: Gorišek Jože, Kosmus Jože. Nadzorni odbor: Jamšek Martin, s. Šantej Ivan, s. Strnad Jože. — Pohvalo zaslužijo vsi, ki so v teh težkih časih z denarjem podprli društvo, omogoči1 i nabavo instrumentov in se pod vodstvom dirigenta s. Peternela v tako kratkem času usposobili za nastop. Po končanem občnem zboru je godba zaigrala več komadov. Nato so sc udeleženci polni veselja razšli.
Senovo pri Rajhenburgu
Med in mleko se bosta cedila izpod: sv. Jošta in Bohorja, skozi Senovo in Rajhen-burg v Savo takrat, ko bodo zavladali na občini sedanji nezadovoljneži okrog JRZ (med njimi tudi razni »perleki in lovreki«, ki mislijo, da ne spadajo k ostalim rudarjem). Med iin mleko sta se cedila takrat, ko jc gospodaril na občini gospod, ki je dobil tri milijonski kredit za zidavo nove šole na Senovem in to brez vednosti občinskega in šolskega odbora. Dopisnik »Slovenca«, ki je postavil svojo hišo za »naravni zakon«, da ne sliši rudniške piščalke (in klicov lačnih rudarjev), katerim žvižga piščalka samo tri dni v tednu (dnevno dvakrat), že komaj čaka, da hi zapela kukavica v radio usodni memento sedanji občinski upravi, ki je bila
izvoljena s pomočjo rudarjev. Zato je napisal v »Slovencu«, da je dobil g. minister notranjih del v finančnem zakonu pooblastilo, po katerem lahko razpiše nove volitve. Ni pa napisal ta »veliki pisatelj in dramatik«, da je v istem zakonu tudi določila, s katerim se bodo ukinile pravice rudarjev po § 219 obrtnega zakona. Kaj njemu mar delavec, saj se njega to ne tiče. Zato tudi pravijo tisti, ki hodijo za njim: Pa naj se ustavi rudnik, samo da bomo mi dobili občino v roke in v njej gospodarili, mi — zajedni-čarji, kateri smo najboljši in najbolj socialni gospodarji! (Razdeljene imajo že tudi vse službe na občini). Odkar ije imenovan nov sreski cestni odbor, v katerem so njihovi zastopniki, tudi gradnja nove banovinske ceste Senovo—Mali kamen s filmsko naglico napreduje. Deset brezposelnih je delalo že štiri dni. Koruzo za brezposelne sta delila g. Keržišnik in še nekdo. Ker je baje občinska uprava ni dala zastonj, zato jo pa tudi niso dobili vsi, ki so je potrebni. Ali res? Gospodje, z vso naglico se pripravljate in delate za nove volitve, katerih se tako veselite. Saj je že rekel neki »atlet«, da bo prišel čas ko bo tudi on »atlet« imel nekaj za govoriti. Zapomnite si pa že danes, da mi razredno zavedni rudarji, delno zaposleni in brezposelni, točno vodimo evidenco dobrot, katerih smo že deležni in :se nam še obetajo, da bomo vedeli pri občinskih volitvah in tudi pri vseh ostalih volitvah, oddati pravilno svoj glas. — V bivši občini Senovo na je nad polovico volilcev rudarjev, zato bomo tudi mi odločali o tem, kdo nam županil ne bo! — Sodrugi! Na Vas pa ponovno apeliram, da se združimo v svoji organizaciji vsi do zadnjega, da bomo ob 12. uri pripravljeni braniti svoje pravice. Na naši občini ne sme vladati niti absolutizem, niti španska inkvizicija. Saj smo mi jeziček na tehtnici!
Hrastnik
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata in strica, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno še gasilski četi (steki.) pevskemu zboru Zarje ter govornikoma gg. Koritniku Matiji in Novotni Adolfu za poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki so pokojnika spremljali na zadnji poti. Žalujoči družini Zorkovič-Strašnik.
Trbovlje
Važno predavanje. Na praznik v sredo, dne 25. marca se bo vršilo važno predavanje ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Jelen o so-cijalno-politični zaščiti rudarjev. Rudarji, predavanje bo zanimivo in važno, zato pridite!
Pcdraženje mesa. V Trbovljah se je podražilo meso za 2 Din pri kg. To podražitev utemeljujejo mesarji s tem, da morajo kmetom plačevati živino dražje. Meso je bilo za rudarja že do sedaj predraga hrana, tem manj si ga bo lahko kupil sedaj, ko se je podražilo. Dvomljivo je, da bi to podraienje mesa koristilo kmetu, ki živino prodaja. Kakor nam je znano, navadno ne kupujejo mesarji na kilo, pač pa na čez, ker jim takšen način kupovanja bolj ugaja. Zahtevamo od občine in srekega načelstva, da se za po-draženje mesa zanimata in da se cene oblastveno določijo, ker si bo delavec le na ta način lahko od časa do časa tudi privoščil pol kilograma mesa.
Zagorje ob Savi
To in ono iz našega kraja
Pri nas še vedno živimo v strahu, kaj bo z nami rudarji. Trboveljska družba je zadnjič zagrozila, da bo v Zagorju izvedla najobsežnejše redukcije, ako ne dobi lanske količine naročil cd drž. žel. V petčlanski delegaciji, ki je šla v Beograd posredovat radi naročil, so bili kar trije Zagorjani in sicer glavni zaupnik, poslanec in najvišji gospod na občini. Vsi so se srečno vrnili, vendar povedali niso še nič, čeprav so že nad teden dni doma. Radi bi zvedeli, če so uspeli s svojo intervencijo vsaj v prid tistim, ki so jim dne 19. januarja t. 1. izkazali zvestobo.
V ostalem posebnih novic pri nas ni. To še ni največje zlo, če se »figovci« po noči skavsajo in si nekoliko glave razbijejo radi ljubezni do bližnjega. To je človeku prirojeno, Nerodno je le, da so prizadeti ravno figovci in ne kakšni marksisti. Sicer pa upamo, da bo misijon imel vsaj ta učinek, da se bodo naši mesa in krvi željni zagorjam nekoliko poboljšali.
Kranj
Delavsko pevsko društvo »Cankar« iz
Ljubljane priredi v nedeljo, dne 29. marca v prostorih restavracije Semen koncert. Na sporedu so delavske, narodne in umetne pesmi. Opozarjamo na ta koncert delavstvo in vse ljubitelje lepega petja.
Jesenice
Krajevna protituberkulozna liga bo imela svoj redili letni občni zbor v četrtek, dne 26. marca ob pol 7. uri zvečer v narodni šoli na Jesenicah. Na dnevnem redu je izven običajnih poročil liginih funkcionarjev še sklepanje o izpremembi pravil in volitev odbora.	Odbor.
GuitanJ
Člansko zborovanje tukajšnje podružnice Konsumnega društva za Mežiško dolino
r. z. z o. z. se je vršilo v nedeljo, dine 22. t. m. pri Miloniku. Zborovanje je vodil s. Juh. ki je tudi orisal delo krajevnega odbora v preteklem letu. Propaganda za zadrugo se je širila zlasti med strokovno organiziranim
Arih:
»Socializem hoče uničiti vero“
Naša akcija
za svobodno strokovno organizacijo in »Delavsko politiko"
Sijajno uspelo predavanje v Kranju. — 72 novih naročnikov.
iMinulo nedeljo je kranjsko delavstvo zopet enkrat do zadnjega kotička napolnilo dvorano in dvorišče pri Semenu, da sliši predavatelja ss. dr. Reismana in Jelena iz Maribora. Shodu je predsedoval naš vztrajni borec s. Kerč. Pevski zbor »Zarja« pa je zapel vzpodbujajočo delavsko pesem. Kljub lepemu pomladnemu dnevu se je delavstvo odzvalo vabilu in do zadnjega pazno sledilo izvajanjem govornikov. Cele tri ure je trajalo predavanje in mnogi so po predavanju imeli še dolgo pot do doma. Predavatelja lista prišla zastonj! Toda polje, na katerem sta sejala pšenico, je bilo treba obdelati, če sta hotela, da ne bi zrastla ljulika. Sad je bil obilen. 72 novih naročnikov za Delavsko Politiko sta nabrala skupno z agilnimi so-drugi in sodružicami. To je kolosalen uspeh. 72 novih naročnikov je, katerim bo pismonoša začel dvakrat tedensko na dom dostavljati »predavanja«, ki se tičejo izključno delavskih interesov. In če računamo razen naročnikov še svojce in sostanovalce, bo teh predavanj deležno najmanj toliko ljudi, kolikor jih je bilo minulo nedeljo v dvorani pri Semenu navzočih. Seveda Delavska Politika ne sme ležati neprečitana doma na polici. Novi naročniki pa so tudi obljubili, da bodo pridobili vsak vsaj še enega novega
delavstvom in to z uspehom, ki bi bil pa I lahko še večji, če bi bila zavednost delav- | stva večja. Ako bi bila zadružna ideja med delavstvom močna, bi delavsLvo tudi v Gu-štaniju že lahko imelo svoj dom, ki bi bil središče kulturnega gibanja. Poročilo o računskem zaključku zadruge je podal s. Topolovec. Zadruga zaznamuje lep napredek tudi v preteklem letu. Vživa zaupanje in čeprav rojena takorekoč iz nič, reprezentira danes močno gospodarico postojanko. Poročilo so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje. Pri volitvah novega odbora so bili izvojeni ss. predsednik Juh Luka, namestnik Verčko Ivan, zapisnikar Vavče Anton, namestnik Storže Anton; blagajnik Sikora Josip, namestnik Šuler Helena; ostali odbor tvorijo: Blatnik Marija, Janei Jurij, Slivnik Eliza in Prikeržnik. — V debati so se oglasili tudi člani in članice, ki so iznašale svoje želje. Ob koncu pa je spregovoril s. Eržen o velikem pomenu zadruge za delavsko družino in delavsko gibanje, o zadružni propagandi in uspešni obrambi zadruge pred nasprotniki zadružne ideje. Ob koncu sta se med navzočimi našla še dva, ki nista bila naročnika »Delavske politike« in sta se tudi priglasila.
Jeklarna bo nekoliko izpopolnila svoj obrat. Na novo bo uredila oddelek za tkzv. »blauguss« [mehko litje). Vsled tega bo sprejela tudi več livarjev.
Muta
Zadrugarji so zborovali. V nedeljo, dne 22. t. m. se je vršil krajevni članski sestanek Konsumnega društva za Mežiško dolino pri Dobniku. Ker je bil sklican dopoldne, se ga delavske žene niso mogle udeležiti, čeprav bi bile mnoge izmed n]ih rade prisostvovale. Zborovanje je vodil naš preizkušeni s. Po-deržan. Poročala pa sta vodja centrale s. Topolovec in s. Eržen. Navzoči zadružniki so odobrili poročilo soglasno in so s posebnim veseljem naglašali, da se je zadruga v kratkem času tako globoko zasidrala. ■— Delavstvo na Muti je poznalo pravo vrednost zadružništva tudi takrat, ko je delavstvo po drugih krajih obupavalo. Izvoljen je bil stari odbor s s. Poderžanom na čelu. Ob koncu se je priglasilo tudi še osem novih naročnikov za naše časopisje, ni mu pripada važna naloga vzgoje delavstva tudi na zadružnem polju.
Ruie
Požar je vpepelil te dni hišo in gospodarsko poslopje s. Cerka v Bezeni. Požarne brambe so sc trudile, da b* rešile kar se rešiti da, gašenje pa je bilo silno otežkočeno radi močnega vetra. Pri gašenju sta dobila gospodar s. Cerk in gasilec s. Eigner iz Ruš težje opekline. Škoda znaša okrog 150.000 Din in je deloma krita z zavarovalnino. Ni še dognano, kako je požar nastal, domneva se pa, da se je zrušil dimnik in ker je bilo poslopje iz lesa, se je ogenj širil zelo hitro.
Studenci pri Mariboru
Volilci!
V nedeljo 29. t. m. na volišče za našega starega župana-domačina s. Kaloha!
V najhujših časih brezpravnosti in nasilja JNS, Orjune ali Pofa so se studenški delavci, obrtniki, kmetje in nameščenci vedno strnili okrog svojih zastopnikov in jim izrekli popolno zaupanje. Že prva Kalohova lista pred 16 leti je zmagala in tudi vsi poznejši valovi so se brezuspeSno zaletavali v postojanko delovnega ljudstva! Nasprotno! močnejša je postajala Kalohova armada od volitev do volitev! Pri zadnjih naj.bolj terorističnih JNS-volitvah leta 1933 —- je dobil s. Kaloh 821 glasov, nasprotniki pa — kljub vsemu strahovitemu pritisku — komaj 387 glasov, t. j. 32% proti KalohovAm 68%! To je bilo najhujše, kar smo doživeli in vendar je bila zmaga častna! Da se je občina v zadnjih letih razvijala in napredovala P° smernicah zdrave občinske politike, to je morala priznati celo neobičajno ostra opozicija JNS, ki je pri zadnji seji izrekla županu zahvalo in priznanje! Le gotovi nasprotniki na zvit in lažnjiv način blatijo občinske odbornike ter jih celo denuncirajo pred
naročnika in da bodo redno pri poverjenikih ali zaupnikih plačevali naročnino. Kdor pa bi vsled gmotnega položaja težko zmogel Din 10—- mesečno, pa ima gotovo znanca ali prijatelja, ki bi mu za skupno čitanje nekaj prispeval. V današnji dobi, ko kapitalizem podpira in izdaja svoje časopisje, katero dela na tem, da zabriše odgovornost kapitalizma za posledice gospodarske kriz«, in s katerim kapitalizem neti razdor med delavstvom, se pravi delavski časopis uspešno širi med množice delovnega ljudstva in osa-ja vedno večji krog svojih eitateljev s po-r.očjo naše agitacije. To je vsekakor raz) veseljiv pojav, ki nam je garancija -za boljšo bodočnost. V času ko smo pred veliko borbeno akcijo tekstilnega delavstva, se moramo zavedati, da 'bo ravno delavski časopis tisti, ki bo dajal smernice in tako pripomogel k čim večjemu uspehu. Mi si želimo še takih predavanj, ki brišejo in trgajo kopreno iz oči kranjskemu proletariatu, 'da jasneje spozna pot do cilja, ko bo pravična človeška družba postala dejstvo. Želimo pa tudi, da bi se besede govornikov in obljube poslušalcev, ki smo jih čuli na minulem predavanju, ne zgubile v prazen nič. Zato pa začnimo v tern smislu s pozitivnim delom.
nadzornimi cblastmi! Pred nekaj dnevi so na višjo oblast poslali celo vlogo z 8 podpisi o — nerednem poslovanju! Na shodu pri Kuraltu so gospodje iz Maribora udrihali po občinskem odboru, kakor da bi to 'bili najhujši rokomavhi! Za marsikaj bodo gospodje morali dajati odgovor še pred sodnim forumom, studenško delovno ljudstvo pa si bo te politikante dobro zapomnilo! Pričeli so z nabiranjem nekih podpisov — še celo žena J. N. je morala podpisati!), nadaljevali so z demagoškimi izpadi in — konec? Studenčani smo prepričani, da bo vsak volilec storil svojo dolžnost in soodločal o bodočnosti studenške občine s tem, da bo našemu domačinu s. Kalohu poveril zaupanje tudi za bodoča tri leta!
Volitve bodo v poslopju deške osnovne šole od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Sre-sko načelstvo je imenovalo za predsednike na voliščih v Studencih L dr. Kejžarja iz Maribora; Studenci II. odvetn. pripravnika Leskovarja ml.
Razgovor na ulici:
A: Kaj pa je delal pri občinskih sejah zadnja leta?
B: Zelo »pridno« je sodeloval s Kalo-hom. Vsako reč si je takoj točno beležil.
A: Ali je bil morda zapisnikar?
B: Kaj še! Sestavljal je sproti sejna poročila za mariborske meščanske liste. Plačajo vrsto po 50 para! Vsaka seja 100 vrst, za 2 časopisa je 200 vrst. Računaj!
A: O vraga, pa se res izplača!
Laž ima kratke noge! Ta pregovor se bo izkazal najbolj resnično pri obč. volitvah, Za izzivače pa še prej, če ne bodo nehali s svojimi polovskimi in orjunskimi metodami! Gospodiče iz Maribora, ki hočejo uživati studenško gostoljubnost za agitatorstvo posebne vrste, pa svarimo pred nepremišljenimi izpadi napram sicer mirnemu delovnemu ljudstvu v Studencih!
Sestanek volilcev sklicuje nosilec liste delovnega ljudstva s. Kaloh v petek, dne 27. t. m. cb 19. uri pri Špureju. Poročali bodo predsedniki odsekov o delu v zadnji funkcijski dobi. Sodrugi-volilci, iskreno vabljeni!
Radvanje
Volilci! V nedeljo, dne 29. marca 1936
ja naša dolžnost, da gremo vsi kot en mož na volišče in oddamo svoje glasove za listo Zveze delovnega ljudstva, katere nosilec je s. Pesek Alojz, žel. del. v pok. in pos. — Storimo svojo dolžnost žu zjutraj, potem pa bodi naša naloga ta, da poiščemo in pripeljemo na volišče vse zamudnike, o katerih vemo, da so pristaši naše liste. Agitirajmo od moža do moža, da bo Zimaga naše liste tem lepša.
Nasprotniki so zbegani, zato sklicujejo shode, na katerih govorniki iz Maribora udrihajo po naši listi, nosilcu s. Pesku in našim kandidatom. Nekateri agitirajo z jugoslovanstvom, češ, da je samo tisti dober državljan, ki bo volil njihove kandidate. Še nedavno tega smo čuli, da v naši državi nihče nima pravice jemati državotvornosti v zakup kot je to delala JNS, danes pa zopet poslušamo isto agitacijo iz ust tistih, ki so prej enkrat JNS radi tega obsojali. — Agitacija z železniškimi delavnicami se seveda nadaljuje. Gospodje vedo, da so v takih vprašanjih brez moči, vendar pa si mislijo: zakaij bi ne agitirali tudi s tem, ako nam ljudje verjamejo. Silno zadirčljivi so bili na zadnjem shodu tudi na socialiste. Jeze se nanje, ker nočejo delati takih neumnosti, da bi jih lahko potem po mili volji preganjali. Tega veselja jim gotovo ne bomo napravili. Nek govornik se je strašno hvalil s svojim političnim mučeni-štvem, ker je par dni sedel. Naše mnenje je, da sam ne pridajo toliko važnosti tej zadevi, ket pa bi rad, da bi jo drugi, Zelo lepo so gospodje žigoleli tudi pomladno pesem o svobodi, političnih zakonih itd. Poslušalci so se muzali in sosed je rekel sosedu: Ali so ti kosi, kako lepo mmejo peti! Najbolj zabavna reč pa je bila izjava, da bodo uvedli starostno zavarovanje. Nekdo je gospode vprašal odkod nameravajo dobiti sredstva. Odgovor se je glasil: Iz dohodkov zunanje trgevine, čim bodo ukinjene sankcije. Če bo to šlo iz teh sredstev, bomo lahko vsi Metu-zalemi, predno bomo dobili pokojnino. Tako
Kadar kapitalizmu odpovedo razna propagandna srestva, kot je n. pr. nacionalizem, katerih s,e poslužuje, da vzdrži svojo nadoblast, se posluži zadnjega dosedaj posebno na deželi med kmetskim ljudstvom še vedno močno učinkujočega agitacijskega sredstva: »Vera je v nevarnosti! Socializem hoče iztrebiti vero iz sveta in človeštvo vreči v popolno barbarstvo.«
Ali je socializem proti veri? Na to vprašanje nam odgovarja Marx, oče teoretičnega socializma, v svojem manifestu, kjer nam kliče: »Proletarci, vseh dežel, brez razlike vere in narodnosti, združite se v otrambi za svoje pravice proti svojemu izkoriščevalcu, mednarodnemu kapitalu.« Ta Marxov stavek je temelj socialističnega programa. Toraj ne vera, ne narodnost, niti ne navidezni različni interesi poedinih poklicev ne smejo pro-letarijfita odviačati od tega, da se združi v obrambi v usiljenemu razrednemu boju.
Ako pride delavstvo v tem svojem boju v navzkrižje z raznimi verskimi ustanovami, katere ali služijo kapitalizmu ali pa imajo celo samt kapitalizmu sorodne interese, potem boj proti takim ustanovam ni boj delavstva proti veri, temveč boj proletariata proti kapitalizmu in njegovim izrodkom in priveskom. Tudi če bi videli materialisti, kakor nazivlje kapitalizem razredno zavedni proletariat, v raznih verah oviro za razvoj, se predobro zavedajo, da je ubiti vero v človeku, ne da bi se mu dalo v nadomestilo za to nekaj boljšega in bolj stvarnega ravno tako nemogoče, kakor je nemogoče izriniti iz odprte steklenice zrak, ne da bi izpolnili prazni prostor s kako tekočino. Zavedati se moramo, da je edino človek izmed vseh bitij na zemlji edino bitje, katero se je povzpelo s svojim razumom visoko nad vsa ostala bitja. S svojim razumom je človek začel presojati bistvo in 'razvoj narave in njenih pojavov. In nehote je nastalo v njem vprašanje: Odkod in kam? Ker s svojim razumom in svojimi očmi ni .mogel slediti naravi pri njenem presnavljanju in pretvarjanju, na to vprašanje ni našel zadovoljivega odgovora, se je zatekel k raznim predstavam, ki so se porodile v njegovi domišljiji. Zamislil si je neko višje nadnaravno bitje, katero s svojo vsemogočnostjo vse obvlada. S tem si je dal na stavljeno vprašanje odgovor, ki ga je zadovoljeval dolgo vrsto stoletij. Ko pa je v zadnjih par stoletjih dobila znanost svobodnega razmaha, je začel človek vedno bolj prodirati v tajnosti narave. List za listom je odpirala na-
smo reševali na zadnjem shodu vsa velika državniška vprašanja, mi pa ne moremo biti tako velikopotezni, zato ostanemo kar pri občinskim vprašanju. Tega bomo rešili najbolje, ako bomo 29. marca vsi volili listo s. Alojzija Peska.
Volišče bo v osnovni šoli. Predsednik komisije je nadučitelj g. Firm. Volitve trajajo od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer! Vsi volimo listo s. Alozija Peska!
Sladki vrh
Dekvsko zborovanje. V nedeljo, dne 29. t. m. s pričetkom ob 14. uri popoldne se bo vršilo pri Stradnerju važno zborovanje. Poročala bosta ss, Vidovič in Jelen iz Maribora. Delavke in delavci pridite polnoštevilno.
Slovenska Bistrica
Zaposlitev v tukajšnji tovarni kovin še
vedno ni zadovoljiva. Podjetje ima na zalogi dovolj sirovin, zlasti bakra, ne more pa začeti delati s polno paro, ker se inozemska konkurenca še vedno uspešno uveljavlja na našem tržišču. Svojčas se je govorilo o tem, da bo tovarna priključila nov oddelek za izdelovanje podzemskih kablov. Ali je ta načrt opustila ali pa ga misli vendale uresničiti, ni znano. Želeti bi bilo, da bi tovarna delala s polno paro.
Petrovie
Kemnična industrija d. d. Kaseze v Petrovčah pri Celju je tudi eno onih podjetij, ki še vedno ne upošteva socialnih zakonov za naše delavstvo. Delavci so si radi tega že ponovno želeli, da bi se tudi pri nas vršilo predavanje o socialni zakonodaji, kot se ista se vršijo sedaj v zadnjem času s tolikim uspehom po drugih delavskih krajih. Že to nedeljo, dne 29. marca t. 1. se bo radi tega vršilo predavanje s. dr. Reismana in s Eržena iz Maribora ob 2. uri popoldne (14. uri) v gostilni Dolenc v Kasezah nasproti tovarne. Pridejo pa naj zlasti tudi rudarji, za katere je vprašanje socialne zakonodaje sedaj najbolj pereče.
rava pred človekom v svoji doslej zanj nerazumljivo pisani knjigi. Korak za korakom je vpeljavala človeka v tajnosti svojega presnavljanja. Čim globje je prodiral človek v tajne narave, tem bolj se je moralo umikati ono od človeka postavljeno namišljeno idealitično bitje. Korak za korakom se je morala umikati nadnaravnost naravnemu znanju in spoznanju. Mogoče ni več daleč čas, ko bo ležala pred človekom knjiga narave do konca prečitana in 'proučena. Takrat si bo dal človek na vprašanje odkod in kam čisto naraven odgovor. Izginilo bo samoob-sebi vse namišljeno pod pritiskom dokazov, kakor izgine zrak iz odprte steklenice, če nalijemo vanjo težjo tekočino od zraka. Kapitalizem vseh barv pa ima interes na tem, da se odločno protivi nauku dialektičnega (razvojnega) materializma med širokimi delavskimi plastmi, ki človeka uči spoznavati bistvo vseh stvari in odganja namišljene predstave. To pa vsled tega, ker se s spoznavanjem narave in razvoja in družabnih odnosov, ki temelje na materialistični podlagi, izpodkopava temelj idealizmu (namišljenim predstavam), kateri je glavni steber kapitalističnega individualizma (ki vidi samo osebnost, ne pa skupnost) in v katerem ima bogastvo prednost pred revščino. Materializem je oni faktor, kateri nosi v svojem bistvu smrt na idealističnem pojmovanju zgrajeni družbi.
Nasprotno pa proletariat nima povoda, upirati se spoznanju dialektičnega (razvojnega) materializma, ki mu odpira pot do rešitve vprašanja o pomenu življenja. Že sedaj spoznava človek svoje poslanstvo v človeški družbi. Spoznava, da je človek, kateri živi udobno življenje v brezdelju na račun sočloveka, izgubil svoj smoter in da je čisto brezpomembno, od družbe in narave v propast obsojeno bitje. Šele kadar poznamo temeljni zakon razvoja, se zavemo, da se morajo po tem zakonu ravnati vsa bitja in vsa narava, ako nočejo propasti. Če enkrat prav spoznamo nauk dialektičnega (razvojnega) materializma in s tem nauk socializma, vemo tudi, da tak nauk ne ogroža civilizacije, niti vere, k večjemu pa tiste, ki so vero posodili kapitalizmu kot orodje. Vera temelji na nepojasnjenem 'bistvu narave, njen izvor je tudi v naravi, človekova vera je tem večja, ' čim manj -je predrl v bistvo življenja in dogodkov, ki se odigravajo okoli njega, tem manjša, čim širši je njegovo spoznanje bistva snovi (materije), katere del je tudi sam. Naloga socializma je privesti človeka iz današnjega obupnega stanja in propasti, v katero ga je privedel sebični kapitalizem in zagotoviti vsem enako uživanje dobrin, ki jih daje narava s sodelovanjem človeškega razuma in človeških rok.
Glasba
»Fantje na vasi « je lepa zbirka skladb
skladatelja Cirila Preglja. Vsebuje 20 moških zborov po narodnih motivih. Stane 16 Din, s poštnino 17 Din. Odseki delavskega glasbenega društva »Zarje« dobe, če naroče od 10 izvodov naprej 25% popusta. Zbirka teh pesmi je kakor nalašč za delavske zbore. Izrecno delavskih pesmi imamo itak zelo malo, a pevci, če so kje na izletu, na sestanku, shodu, zborovanju itd., bi radi zapeli lahke, melodiozne pesmi, pa jih ni. Ta zbirka bo to vrzel izpolnila. Saj se med delavskimi zbori vedno sliši klic po skladbah, katerim bodo povprečni zbori kos in ki jih ne bodo peli samo na koncertu temveč ob vsaki priliki. V poplavi modernih harmonizacij, ki delajo silo preprosti, naravni harmonizaciji narodnih popevk, bodo te skladbe vsled svoje priprostosti in domače pristnosti gotovo z veseljem sprejete. Želeti bi bilo, da bi skladatelj založil tudi skladbe za mešane zbore in da bi bilo med temi tudi več icesmi z delavsko vsebino in besedilom. —
Iv. Vuk.
VABILO
na redni občni zbor Splošne delavske gospodarske zadruge »Železničarski dom« v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj v zadružnih prostorih v Ljubljani, .Novi trg št. 2.
Dnevni red:
a) odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora;
b) poročilo načelstva;
c) poročilo nadzorstva; č) odobritev bilance.;
d) volitev novega načelstva in nadzorstva;
e) razno.
Načelstvo.
Pristopajte Jc zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
OBLEKE
PERILO
OVRATNIKI
NOGAVICE
KRAVATE
KLOBUKI
Čevlji
DEŽNIKI itd.
MARIBOR
GLAVTRG
Dospela sva, to da še danes morava k Lahu, da si obnoviva oblačila; že med potjo sva zvedela, da se tam kupi dobro in poceni, tudi za birmance!
Čivk, člvkll
i
3
ZolMle talno In povsod kruh In pecivo Iz Delavske pekarne v Mariboru. ass
Za konzorcij Izdaja to arejule Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. t Maribora, predsu»ltelj Josip Ošlak ▼ Maribor«.