Anton Žager. In tudi Tebe ni več med nami! Neizprosna smrt, ki si se ji dolgo časa — gotovo nad 20 let — uspešno branil, Te je pokosila. Iztrgala Te je iz sredine Tvojih otrok, ki si jih tako lepo vzgajal, tako srčno ljubil in zanje vse žrtvoval, kar si imel. Zapustil si žalujočo vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok, ki Te bodo težko pogrešali, dočim si drugim otrokom že preskrbel življenjski obstanek. Učiteljstvo je izgubilo s Teboj blagega, odkritosrčnega, zvestega, za svoj poklic vnetega tovariša, narod naš odločnega in spretnega bojevnika za napredek in svobodo. Tolaži naj nas zavest, da pridemo prej ali slej tudi za Teboj. Anton Žager je bil rojen 28. marca 1858.1. v narodnem trgu Žalcu, kjer je obiskoval tamošnjo trirazredno ljudsko šolo. Pozneje je absolviral vse tri letnike meščanske šole v Celju, potem 4 letnike učiteljišča, nekaj v Mariboru, nekaj v Ljubljani. Eajni Žager je bil vrlo naobražen šolnik, ki je imel o vsaki stvari trezno in dobro premišljeno sodbo. Dne 20. julija 1877 je nastopil provizorično službo v Št. Petru, kjer je ostal do 1. svečna 1878, ko je dobil službo v Petrovčah, torej v bližini svojega rojstnega kraja. Tu je služboval do 1. aprila 1880, ko je dobil službo v Novi cerkvi. Dne 30. maja 1881 je postal tam definitiven, ker je meseca maja napravil izpit sposobnosti v Gradcu. Dne 1. oktobra 1. 1881. je nastopil službo na takratni enorazrednici na Gorici v gornjegrajskem okraju, kjer je neumorno deloval nad 20 let. Ker ga je vzgoja otrok mnogo stala, si je želel priti v bližino mesta. čeprav je bil izboren učitelj, vendar se mu ta želja dolgo ni izpolnila. Šele takratni glavar grof Attems mu je pomagal, da je bil uradnim potom dne 1. oktobra 1902. 1. nameščen kot nadučitelj v Petrovčah. Dne 11. maja 1907 je izdihnil svojo blago dušo. Zaradi bolehnosti je imel daljši dopust I. 1892., 1. 1901. in 1. 1906. Ker se rau dopust ni mogel več dati in bi bil umirovljen, se je silil ves bolan v šolo, le nekaj dni pred smrtjo ni mogel več poučevati. Ginljivo je bilo, kako so bili učenci tihi in mirni v šoli, da bi ne žalili svojega dobrega in bolanega učitelja, kako se jim je smilil, kadar je bruhal kri. Ali ni zares grenko učiteljsko življenje? Jetika, ti si pa naša spremljevalka in končna rešiteljica. — To je pač naše plačilo! — Kakor že omenjeno, je bil Žager marljiv in vesten učrtelj, ynet za svoj stan, tovarišem pa je bil odkritosrčen in blag kolega. Zato so ga vsi ljubili; svoje zaupanje so mu s tem pokazali, da so ga večkrat volili kot učiteljskega zastopnika v okrajni šolski svet, kjer se je krepko potegoval za učiteljske interese. Enkrat je bivši okr. glavar Wagner — znan po svoji čmernosti — zarohnel na Žagerja, ko je zagovarjal nekega u.itelja: nSie haben das Protokoll zu schreiben". Ta pa mu je pojasnil stališče, da učiteljski zastopnik ni za to pri seji okr. fiol. sveta, da bi zapisnik pisal, ampak ima iste pravice, kakor vsak drug član te korporacije. Kot učiteljski zastopnik je imel mnogo dela, mnogo poročil, zlasti z obravnavo šolskih zamud za vse šole gornjegrajskega okraja. Ko so drugi sladko spali, je Zager ponoči opravljal to sitno delo, in sicer več let. Eajni Tonče je bil tudi soustanovnik nGornjegrajskega učiteljskega društva", ki ga je izvolilo svojim častnim članom. Oe je bil zdrav, se je gotovo udeležil zborovanj, v katerih je bil mnogokrat poročevalec. — Za svoje temeljite referate pri okrajnih uradnih skupščinah je dobil innogo pismenih pohval od okraj. šol. sveta. Žager je bil tudi tajnik občine Eokarje, kamor spada šola na Gorici, približno 18 let ter si je pridobil za občino mnogih zaslug tako, da ga je občina imenovala častnim občanom. Mnogo zaslug si je pridobil Zager kot spreten mladinski pisatelj; svoje mične povesti, ki so jih otroci jako radi čitali, je objavljal v _Vrtcu" in en spis v nKnjižnici za mladino". Eazen tega je pisal v ,,Popotnika". Tudi »Slovenske večernice" družbe sv. Mohorja so prinesle povest, v kateri je opisal resni.ne dogodke iz gornjegrajskega okraja. V povestih se je najrajše podpisoval nTone z Gošče". Dragi Tonče! Prestal si vse muke in skrbi, kakršne naprti življenje človeku, posebno pa še učitelju z mnogoštevilno rodovino. Legel si k zaslužnemu počitku. Vsak, kdor Te je poznal, Te ohrani v najboljšem spominu! Slava Tebi!