Poštnina plašana v gotovini.
89.	V Ljubljani, dne 25. septembra 1924.	Letnik VI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
V s e Ib i in a,:
Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«.
284.	Uredba o izbiranju strokovnih drugov za člane disciplinskih sodišč in o odrejanju disciplinskih tožiteljev.
285.	Pravilnik razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote.
286.	Popravek k izpremembam in dopolnitvam pri tar. post. 559. komentarja carinske tarife.
Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi prosvetnega oddelka za Slovenijo
Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
b „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca".
Številka 213 z dne 18. septembra 1924.:
Ukaz Njegovega Ve-ltomstva kralja z dne 31. avgusta 1924., s katerim se postavlja za direktorja nižje kmetijske Solo v Mariboru v 4. skupini I. kategorijo Andrej Žmavc, direktor iste Sole v 5. skupini iste kategorije.
Številka 214 z dne 19. septembra 1924.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. septembra 1924., s katerim se postavljajo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani:
v 4. skupino I. kategorije dosedanji višji nadzornik Leon Dol ko ws ki; v 6. skupino I. kategorije dosedanji nadzorniki Vaclav Hladik, inž. Adolf P a II i e g e im inž. Josip T u r b a;
v 3. skupino 1. kategorije: dosedanji centralni nadzornik inž. Mihael Ogrinc za načelnika strojnega oddelka; v 6. skupino 1. kategorije dosedanji strojni višji komisar inž. Nikola K a 1 i t o v i 6 in dosedanji gradbeni višji komisar inž. Ferdinand S c lm 1 z; v 2. skupino podskupine b) II. kategorije dosedanji višji revident Fran Bes ek; v 1. skupino III. kategorije dosedanji revident Jurij H r i b e r -s c h e k;
v 1. skupino III. kategorije dosedanji strojevodje Alojzij And eri e, Alojr/.ij E de Ih a u ser, Ivan Fran J a r o š, Maks Kern, Ignacij T h 0 n y, Avgust W o h 1 k o n i g, Anton K o f 1 e r„ Henrik K o -zelok, J osip Sand. Anton Romk up in Ivan Za c h; v 1. skupino III. kategorije dosedanji skladiščnik Leopold Buri a n, dosedanji postajni odpravnik Fran C i c h o c k i, dosedanji kretniški mo jster Konrad Vrdlovec; dosedanji strojevodje Stanislav W a g n e r, Peter Ignacij B o d e n d o r f e r, Josip S i t & c h in Friderik Klar;
v 2. skupino II. kategorije dosedanji višji revi-denti Fran Teodor Kaiser, Fran K a sp ar, Josip H o i e 6 ok in Fran J a n h u b a;
v t>. skupino I. kategorije dosedanji nadzornik Ivan Z upam e v p.
Z odlokom direktorja pošte in telegrafa v Ljubljani z dne 30. maja 1924. je bil postavljen po službeni potrebi pri poštnem in telegrafskem uradu v Mozirju poštni in telegrafski uradnik 4. skupine II. kategorije Karol Kosem od poštnega in telegrafskega urada v Celju.
Številka 215 z dne 20. septembra 1924.:
Uka/z Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. avgusta 1924., s katerim se postavljajo: Josip Peč, ni k, učitelj v Veliki Dolini, za šolskega upravitelja istotam; Vitko Jurko, učitelj v Dolu, za šolskega. npravSitelja istotam; Fran Lebar, učitelj v Hrastniku, za šolskega upravitelja na deški osnovni šoli istotam; Hermina L u n d e r, učiteljica v Hrastniku, za Šolsko upraviteljico na dekliški osnovni šoli. istotam; Robert Plavšak, učitelj v Trbovljah, za šolskega upravitelja na deški ossnovni šoli istotam; Alojzij Bučlar, učitelj na Zidanem mostu, za šolskega upravitelja na deški osnovni šoli v Trbovljah-Vodah;
Ljudmila Zavrtanik, učiteljica na deški osnovni šoli v Trbovljali-Vodah, za učiteljico istotam; Ana Lapornik, učiteljica v Trbovljah, za šolsko ujpra-vdttelljico na dekliški osnovni šoli istotam; Ana M i-s e 1 j, učiteljica v Starem trgu, za stalno učiteljico v Dolenjem Logatcu; A vrelija. Vrezec, učiteljica v Gorenjem Logatcu, za stalno učiteljico istotam; Alojzij Ponikva r, šolski upravitelj v Babne,m polju, za stalnega učitelja v Podgradu; Egiidij Schiffrer, učitelj v Gorjah, za šolskega upravitelja na Breznici; Emil Križman, učitelj nai Planini pri, Sevnici, za šolskega, upravitelja istotam; Srečko Borštnik, učitelj v Novem mestu, za stalnega učitelja, istotam; Marija Jurjevčič, učiteljica v Ligojni, za stalno učiteljico na dekliški osnovni šoli v Celju; Franja Novak, učiteljica pri Sv. Lenartu nad Laškim, za stalno učiteljico v Št. Petru v Savinski dolini; Avgust C a j n k o, šolski upravitelj v Rakovcu, za šolskega upravitelja v Svetini; Rajko Vrečar, učitelj v Žalcu, za šolskega, upravitelja istotam; Josip Golob, učitelj v Vuzenici, za šolskega upravitelj«, istotam; Ferdinand Rose list ei n, šolski upravitelj v Št. Juriju ob Taboru, za šolskega upravitelja v Št. Petni pri Mariboru; Henrik Bregant, šolski upravitelj na Sladkem vrhu, za šolskega upravitelja v Rušah; Radovan M e -j o v š e k, šolski upravitelj v Orli vasi^ za šolskega upravitelja v Slivnici pri Mariboru; Slavko Černi-g o j, učitelj v Kamniku, za. šolskega upravitelja pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini; Ferdinand S p rage r, učitelj v Veržeju, začasno v Beltincih; Aladar V e r-t e š., učitelj v Fokovcih, za; šolskega upravitelja istotam; Kristina Pinterič, učiteljica pri Sv. Bol-fenku na Kogu, za stalno učiteljico v Tvrdkovi; Ferdinand Kokot, učitelj v Pišoča h, za šolskega upravitelja pri Sv. Petru pod Sv. gorami; Ljudmila K o k o t - B r a d a š k a, učiteljica v Stari vasi, za stalimo učiteljico pri Sv. Petni pod Sv. gorami; Fran Šafarič, učitelj pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, za šolskega upravitelja pri Sv. Križu pri Ljutomeru; Fran Karbns, šolski upravitelj v Ljutomeru; Marija Bur mi k, učiteljica v Mariboru, za stalno učiteljico na pomožni šoli v Mariboru; Simon Petrovič, učitelj v Ljubečni, za šolskega upravitelja pri Devici Mariji v Brezju; Marijana Šket, učiteljica v K,ožjem, za. stalno učiteljico v Framu; Štefan Firm, šolski upravitelj v O.limjah, za šolskega upravitelja v Hočah.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. avgusta 1924., s katerim se postavljajo v stalno stanje pokoja po členu 133., točki L), in členu 239. uradniškega zakona: Rudolf Horvat, stalni; učitelj na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; Fran Kozjak, stalni nadučitelj v Toplicah pri Zagorju; Fran Lovšin, stalni nadučitelj na Vinici; Fran Marolt, stalni učitelj na IV. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; Ivan P e r k o, stalni nadučitelj; na Ježici.; Ivan Petrič, stalni učitelj na I. mestni dleški osnovni šoli v Ljubljani; Viljemi nn Lesko-ve c-Repič, stalna učiteljica na Uncu; Ana S e -d 1 a. k - P e r i n, stalna učiteljica v Ljubljani; Fran iS c h 0 ni h e ir r, stalni učitelj na IH. deški osnovni šoli v Mariboru; Terezija Škulj, stalna učiteljica v Mostah pri Ljubljani; Martin Šalamun, stalni nadučitelj pri Sv. Miklavžu; Ana W e s s n e r, stalna
nadučiteljiica v Trbovljah; Frančiška Zorn m e, stalna ravnateljica meščanske šole v Ljubljani; .Janko C e p o m, stalni učitelj na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; Serafina Golia-Hubad, .stalna učiteljica v Ljubljani; Roza M u 1 a č e k - B i z j a k, stalna učiteljica na Kapli.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. avgusta 1924., s katerim se postavlja Viktor Šega, začasni verončitelj v Ljubljani, za stalnega verouči-telja na državnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani s prav icami državnega uradnika 1. skupine HI. kategorije.
Uka,z Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. avgusta 1924., s katerim se postavlja v stanje pokoja po členih 141. in 239. uradniškega zakona Dragotin Če«mik, nadučitelj na Rakeku.
Odloki ministra za poljedelstvo in vode z dne 4. junija 1924., s katerim se postavljajo: za ekonomskega uradnika in voditelja poslov državnega, ekonoma vranskega sreza, ljubl janske oblasti, v 2. skupini lil. kategorije Jakoib Hladnik, bivši živinorejski inštruktor v Kranju; za; pisarja oddelka za. poljedieliski pouk in poljedelske oglede minfetrstva, za, poljedelstvo in vode v 8. skupini L kategorije Ferdinand V o n č i n a, profesor nižje poljedelske šole na Grmu, iste skupine in kategorije; za, državnega ekonomu ljubljanskega sreza, v 3. skupini H. kategorije Vladimir Kure t, bivši poljedelski učitelj kmetijskega oddelka pokrajinsko uprave v Ljubljani; za pisanico kmetijske stroke pri velikem županu ljubljanske oblasti v 4. skupini II. kategorije Josdpina Trampuž, bivša asiistentioja kmetijskega oddelka pokrajinske uprave v Ljubljani.
Uredbe osrednje vlade.
284.
Uredba o izbiranju strokovnih drugov za člane disciplinskih sodišč in o odrejanju disciplinskih tožiteljev.*
I.	Strokovni drugovi.
Člen 1.
Za izbiranje strokovnih drugov, določenih v členu 171. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, služijo liiste strokovnih drugov, iz katerih se popolnjujejo oddelki upravnih sodišč.
Člen 2.
Po razglasitvi te uredbe naj pošljejo vsa ministrstva upravnim sodiščem za vsako svojo podrejeno stroko kot listo strokovnih drugov po en seanamek, v katerem morajo biti imena 20 stalnih državnih uslužbencev dotične stroke, najstarejših po činu iz območja upravnega sodišča, prvenstveno iz kraja sodišča, z označbo njih zvanja, njih kategorije (vrste)
* Razglašena v »Službenih Novnmah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št,. 207, izdanih dne llega septembra 1924. (Prilog XLV. — 1924.)
im skupine, zaporedoma po Činu. Od tega se izvzemajo uslužbenci prvih troh skupin I. kategorije.
Prve liste veljajo do konca leta 1920., potom pa se bodo sestavljale in pošiljale liste vsako tretje leto najkosneje do konca meseca novembra.
Strokovni drug ne sme biti uslužbenec, ki je bil v poslednjih petih lotih disciplinski kaznovan ali je v disciplinski preiskavi.
Če v eni ali drugi stroki ne bi bilo 20 uslužbencev v obmiočju dotičnoga upravnega sodiščai, se vzamejo v listo vsi, ki izpolnjujejo pogoje za to.
Ce se pripeti pri osebah, iz katerih so liste sestavljeno, liziprememba, ziaradi katere ne morejo ostati na listi, se popolni lista tako, kakor je določeno v tem členu, o čemer obvestijo ministrstva upravna sodišča.
Člen 3.
Stroka je po tej uredbi in po členu 171. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih v enem resortu ista vrsta poslovanja po obči tehnični razdelitvi poslov, kakor: administrativna, policijska, sodniška (i lirža vinnpravduiska in pravnobra niteljska), je ti i iška, davčna, carinska, finančniokon-trolna, računovodstvenai, tobačna, inženjerska, arhitektonska, geodetska, zdravniška, lekamiarska, du-hovnosiodna, šeriatskosodna, aigronomska, veterinarska, šumarska, rudarska,, socialuozaščitna itd.
Člen 4.
Z list se pozivljejo strokovni drugovi na razprave po zaporedni' vrsti, toda tako, da morata hiti 'Oba. po činu starejša od .onega, komur se sodi. Če je več tožencev, se odmerja čin po onem, ki je med toženci najstarejši po činu.
Prvenstveno se pozivljejo strokovni drugovi iz kraja upravnega sodišča. Samo če takih ni, se jemljejo, nadalje po vrsti, tudi osebe iz drugih krajev.
Ce sc vrsta izčrpa, se vrši pozivanje na prej navedeni način, po isti listi od začetka.
člen 5.
Strokovne drugove odrejajo in pozivljejo na poedino razprave predsedniki upravnih sodišč.
Vsakemu strokovnemu drugu postavi, če bi utemeljeno izostal, predsednik upravnega sodišča po enega, namestnika. Za odrejanje namestnikov veljajo načela iz člena 4.
Strokovni drugovi in njih namestniki morajo ugoditi pozivu. Če neutemeljeno izostanejo, odgovarjajo disciplinski ter povrnejo škodo; ki bi nastala iz tega. Ali je izostapek utemeljen, to ocenjajo predsedniki. upravnih sodišč.
Člen 6.
Če osebe, ki se jim sodi pri isti razpravi, ne pripadajo istim strokam in če sta samo dve, se vzame svaki ,po en istrokovni drug in namestnik iz liste njegove stroke, če pa jih je več, a se jim razprava ne more ločiti, izbere upravno sodišče z žrebom izmed list vseh tožencev dve listi, iz katerih se vzamejo strokovni drugovi in njih namestniki za vse tožence.
Člen 7.
Če upravno sodišče nima liste za stroko, ki ji pripada toženec, odredi predsednik sodiščla, po načelih te uredbe, strokovno drugove in namestnike iz liste one stroke, .ki je, ne glede na rosort, po bistvu svojih poslov sorodna ali najbližja tožemčevi stroki.
II. Disciplinski tožitelj.
člen 8.
Za disciplinskega tožitelja po členu 176. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se jemlje prveusitvenio oseba, ki je po činu starejša od onih, ki se jim sodi.
Člen 9.
če v kraju upravnega sodišča ni državnih uslužbencev .pravnikov one upravne grane, kateri pripadajo oni, ki se jim sodi, smejo postaviti njih oblastni starejšine onega disciplinskega tožitelja iz iste upravne grane, ki službuje v drugom kraju, ali pa ga postaviti izmed državnih uslužbencev .pravnikov drugo upravne grane, ko so se predhodno sporazumeli z njih oblastnimi starejši nami.
Za. državne uslužbence v vrhovnih uradih odrejajo disciplinske tožiltelje ministri.
Člen 10.
Oblastni .starejšima je veliki župan za svoje podrejene organe, a za upravne grane, ki po zakonu o obči upravi ne .spadajo v sestav administrativne ob-
lasti, ali kjer administrativna oblast še ni organizirana, so Oblastni starejlišine šefi onih uradov, ki so najbližja nižja instanca pod ministrstvom.
Člen 11.
Disciplinski tožitelj opravlja svojo službo po nalogih in navodilih oblastnega ali centralnega starej-šine, ki ga jo postavil,, ter mu mora predložiti poročilo o vsaki odločbi sodišča, zlasti ipa, čo smatra, da bi bilo treba prekiniti postopanje ali vložiti pritožbo.
Člen 12.
Ko dobi neposrednji višji .starejšima po členu 180. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih poročilo nepo&rednjega starejšine državnoga uslužbenca, da je ta zakrivil disciplinski pregrešok, iporoča o tem takoj oblastnemu ali centralnemu starejšimi, če ni on ta, da postavi disciplinskega tožitelja.
Ce je nujno, .sme. predložiti neposrednji uslužben-čov starejšima to poročilo tudi neposredno .oblastnemu ali centralnemu starejšim, da postavi disciplinskega tožitelja.
Oblastni ali centralni starejšima postavi takoj disciplinskega tožitelja ter o tem obvesti pristojno disciplinsko sodišče.
Člen 13.
Disciplinsko sodišče ne sme odločiti, dokler ni disciplinski tožitelj postavljen, razen v primeru poslednjega odstavka člena 209. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Člen 14.
Vse;, kar je odrejeno za disciplinskega tožitelja, velja tudi za njegovega namestnika.
Člen 15.
Ta uredba,, izdana na podstavi pooblastitve členov 171., 176. in 251. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., ima z ozirom na člen 94. ustave moč zakona ter .stopi v veljavo z .dnem, ko se razglasi v »Službenih No vi rudi».
V Beogradu, dne 23. avgusta 1924.
Minister pravde:
dr. H. Krasnica s. r.
*	* »H
Min istrski svet je v seji z dne 23. avgusta 1924. usvojil to uredbo.
Predsednik ministrskega sveta:
Ljub. M. Davidović s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
285.
Pravilnik razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote.
§ L
Na ljubljanski borzi obstoji stalno razsodišče po § 33. borznih pravil, ki, jih je odobrilo ministrstvo za trgovino, in industrijo v Beogradu z odloki z dne 30. marca 1922., VI., št. 1455, z dne 13. junija 1922., VI., št. 2131, in z dne 3. avgusta 1923., VI., št. 3948.
Službeno so aiazivlje: »Razsodišče ljubljanske borze za blago in vrednote*.
Področje in pristojnost razsodišča.
§ 2.
To razsodišče je pristojno za spore, ki izvirajo: a.) irz borznih poslov, sklenjenih na ljubljanski borzi
za blago in vrednote;
b) iz trgovskih blagovnih poslov, ki bi se mogli
»klepati, na borzi,, a .so bili sklenjeni zunaj borze.
§ 3.
Spori, označeni v § 2. pod a), se morajo reševati pred razsodiščem, če se niso stranke pismeno pogodile drugače.
§4.
Spori, označeni v § 2, pod b), so dopuščeni za reševanje pred razsodiščem fakultativno, a le ob nastopnih taksativno naštetih pogojih:
1.) Vsaka sporna stranka mora biti ali organ javne uprave ali trgovska družba ali pridobitna ali gospodarska zadruga ali član katerekoli borze au | taka oseba, ki se bavi po poklicu s produkcijo,
tng|ovino aii predelovanjem takih premičnih stvari, ki' so predmet dotiču ega opravila.
2.	) Opravilo, ki je predmet sjpora, se mora nanašati na blago, s katerim se sme trgovati na borzi.
3.	) Obe stranki se morata podrediti reševanja razsodišča s pfememo pogodbo ali že ob sklepanju pogodbe ali pa vsaj pred izvajanjem posla; proto-kjolirani trgovci im borzni člani so podrejeni borz-•niemu (razsodišču že s tem, da so brez ugovora sprejeli sklepno pisano, ki določa, da se morajo razsojati spori iz dotočnega posla pred razsodiščem ljubljansko borze.
Glede inozemoev ne velja določba točke 1.) tega člena. Inozemci so podrejeni razsodišču ljubljanske ibtorze že s tem, da so brez ugovora »[jrejeli sklepno pismo, ki določa, da se morajo razsojati spori iz dotičnoga posla pred tem razsodiščem.
§ 5.
Sporov, ki so pred rednim sodiščem že rešeni ali ki bodo pred njim že. jv teku, ko dobi ta pravilnik pravno moč, ne more reševati razsodišče v nobenem primeru. Spore, glede katerih je redni sodnik končno in, pravnomočno ugotovi pristojnost razsodišča, mora le-to breizizjemno sprejeti v razpravo.
§ 6.
Vsakdo, ki opra vi ji posle, za katerih presojanje je pristojno razsodišče ljubljanske borze, se podredi že s tem vsem predpisom tega pravilnika o raz sodišču in o izvršitvi njegovih sklepov in sodb.
Sestava razsodišča, izvolitev razsodnikov in doba njih mandata.
§ 7.
Kolegij razsodnikov sestoji iz predsednika, 16 članov uprave in 16 izvoljenih razsodnikov (ki so borzni člani).
Število izvoljenih razsodnikov smo borzni svet pomnožiti ali zmanjšati.
Če ne bi bil kolegij ali imenik izvoljenih razsodnikov v kateremkoli času popoln, ker so nekateri razsodniki umrli, izstopili ali so začasno zadržani, ne utemeljuje to ugovora zoper sestavo poedimega razsodišča ali zoper izrečemo sodbo.
§ 8.
Raz,sodniška služba je častna in brezplačna.
§ 9.
A.	Aktivno volilno pravico ima vsak borzni član, ki je državljan (kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Izvoljen sme biti (izvzemši borzne posrednike im njih pomočnike) vsak borzni član,
a) ki je imel dve leti letno borzne izkaznico in jo ob času volitev še ima, ali ib) ki je bil poslednji dve leti vpisan v trgovinskem registru ljubljanskega deželnega sodišča kot imetnik, družbenik ali prokurist firme, protoko-li.rano pri deželnem sodišču v Ljubljani, ali c) ki je upravičen, samostojno ali kolektivno podpisovati firmo delniško družbe, katere delnice ali kreditnega zavoda, katerega zadolžnice (obligacije) so kotirane na ljubljanski borzi.
B.	Razsodniki so izvoljeni za triletno dobo. Ponovna izvolitev je dopustna.
C.	Volitve razpiše borzni svet; vrše se po istih pravilih kakor volitve za borzni svet (§ 18., točka 3., in § 19. borznega pravilnika). Izid volitev se raz glasi na objavili deski na borzi.
§ 10.
Čo v dobi mod rednimi glavnimi zbori ena tretjina ali šo več izvoljenih sodnikov odstopi ali ee njena mesta izpraznijo kako drugače ali če sklene v takem času borzni svet, da naj se število razsodnikov pomnoži, »e morajo iz,vesti naknadne ali dopolnilne volitve na izrednem občnem zboru, ki ga je sklicati najkesneje šest tednov potem, ko se je število izvoljenih raizsodnikov znižalo pod dve tretjini ali ,ko je postal sklep borznega sveta, da naj se število razsodnikov pomnoži, pravnomočen.
Mandat nadomestno izvoljenih razsodnikov traja do čaisa, do katerega bi trajala poslovna doba tistega, na čigar mesto je bil izvoljen novi raz-sodniik; čo pa se število razsodnikov z,viša, traja mandat izvoljenega razsodnika do naslednjega rednega občnega zbora.
§ H.
Mandat razsodnika, ki je borzni član, mine: 1.) s potekom funkcijske dobe; 2.) z izgubo njegove pa-
sivine vtiki Ine pravice; 3.) z izgubo državljanstva kraJjmine Srbov, Hrvatov in Slavoncev.
Razen tega sme izreči kolegij lazstidtnikiov, da je izgubil razsodnikov mandat svojo moč: a) zaradi težke kršitve mamdatarjevih dolžnosti ali jemanja daril; b) zaradi neopravičene zamude ali zanemarjanja dotičnih funkcij; c) zaradi' nedvomno pristranskega postopanja.
Ta sklep je veljaven samo, če je prisostvovalo sklepanju nad polovico razsodnikov in so glasovale tri četrtine prisotnih razsodnikov za. izgubo mandata. Vrhu tega mora sklep odobriti borzni svet.
§ 12.
Kolegij razsodnikov izvoli izmed sobe predalnika in podpredsednika. Za pravilno volitev je treba, da se je udeležita vsaj dve tretjilnil razsodnikov. Izvoljen je, kdor dobi absolutno večino glasov prisotnih razsodnikov. Vtili se po listkih.
Če je predsednik zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
Predsednik mora skrbeti, da je vedno na razpolago zadosti razsodnikov za sestavo poedinih razsodišč. Predsednik sklicuje seje kolegija razsodnikov, če je treba sklepata o predlogih, da naj se število razsodnikov pomnoži ali zmanjša, ali o stvareh, ki se tičejo kolegija razsodnikov samega ali njega organizacije in poslovanja, ali če je treba izreči mnenje o uzancah na borzi itd.
§ 13.
Kolegij sklepa po določilu § 11., tretjem odstavku,
§ 14.
Nečlani borze imajo pravico, imenovati za razsodnike osebe, ki niso borzni člani. V tem primeru pa so vezani na Szbero oseb, ki jih je po ministrski naredbi z dne 11. februarja 1896., drž. zak. št. 28, sprejela trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani v imenik dtitičnih razsodnikov. Ta imenik se mora razobesiti pri razsodiščn in na. borzi ter razglasiti v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti*. Enako je treba objaviti naknadne izpranembe v tem imeniku.
Število razsodnikov, vpteamiih v ta imenik, znaša 12 in ne sme biti nikdar manjše,
Če so izprazni eno tako mesto, je treba ukreniti njegovo popolnitev po določilih zgoraj navedene ministrske naredbe,
Ti razsodniki niso člani kolegija razsodnikov, sicer pa se udeležujejo .sej kolegija razsodnikov z odločilnim glasom v stvareh, ki so občega pomena in se ne tičejo samo kolegija.
§ 15.
Mandat razsodnika, ki ni 'borzni član, prestane v primerih § 6. ministrske naredbe z dne 11. februarja 1896., drž. zak. št, 28.
Kadar zve predse<lmik kolegija razsodnikov za težko prekršitov razsodniških dolžnosti, zlasti onih, tki so označene v § 6. navedene ministrske naredbe, mora zadevo javiti trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani
§ 16.
Razsodnike kolegija kakor tudi razsodnike, ki niso člani borze in kolegija, ziaprilseže pred nastopom njih funkcijo predsednik deželnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani po besedilu, določenem v § 1. mi-mistnske naredbe z dne 26. marca 1903., drž. zak. št. 71.
Ztii izposlovatnje zaprisego zaprosi borzni svet predsetdništvo zgoraj označenega sodišča.
§ 17.
Razsodnike, ki kršijo uradne dolžnosti, sme odbor, sestavljen iz predsednika in dveh razsodnikov, ki ju določi koncem vsakega leta. predsednik za dobo prihodnjega leta, kaznovati v denarju z. Din 1500—. Denarne kazni zapadajo v korist trgovskemu bolniškemu zavodu v Ljubljani.
§ 18.
Kolegiju razsodišča se zlasti prideli tajnik raz-todišča s potrebnim številom tajnikov-namestnikov. Ti morajo biti sposobni za izvrševanje sodne službe. Imenuje jih borzni evet, potrdi pa. jih minister za trgovino in industrijo.
§ 19-
Tajnik razsodišča posreduje občevanje med strankami in razsodiščem, .sprejema tožbe, daje strankam
potrebna navodila za pravilno izvedbo postopanja in za obrambo njih pravic, nadzira vročanje ukrepov za sestavo razsodišča, odpravlja vabila na naroke, opravlja zabdežbo pri razpravah, se udeležuje vseh sej razsodišča s posvetovalnim glasom ter odpravlja sodbe.
Sestava razsodišča v poedinih primerih.
§ 20.
Razsodišče sestoji v poedinih primerih iz treh ali petih razsodnikov, ki morajo biti s tajnikom razsodišča vred neprestano prisotni pri vsej razpravi, vsem posvetovanju in sklepanju; sicer bi bila sodba nična.
Vsaka stranka sme predlagati enega ali dva razsodnika. Če imenuje ena stranka dva razsodnika, mora druga stranka tudi imenovati dva. Razsodnike je izbrati izmed kolegija razsodnikov. Ostibe, ki niso borzni člani, imajo pravico, izbrati razsodnike iz imenika razsodnikov, ki niso borzni člani.
Če se med razpravo razsodnik izmenja, se mora vsa razprava ponoviti pred novo sestavljenim razsodiščem; pni njej se uporabijo predlogi, nadalje dokazi, izvedeni in zabeleženi v spisih, in razpravni zapisnik.
Stranke niso primorane, izbirati svoje razsodnike ravno izmed razsodnikov, prisotnih na borzi, ali iz med onih, ki so po morda uvedenem redu ravno na vrsti
Če kolegij razsodnikov ali imenik razsodnikov, imenovanih po trgovski in obrtniški zbornic^ slučajno ne bi bil popoln, ne utemeljuje to ugovora zoper sestavo posameznega razsodišča ali zoper sklenjeno sodbo.
§ 21.
Tožitelj mora imenovati razsodnike že v tožbi. Če tega ni storil, ga mora tajnik razsodišča naknadno: pozvati, naj jih imenuje. Toženca je treba ob vročitvi tožbe pozvati, naj imenuje razsodnike, ker bi sicer nastopile jmsledice, označene v § 22.
Strankam, ki niso borzni člani, mora vročiti tajnik s pozivom, naj imenujejo razsodnike, izvod imenika razsodnikov, ki niso borzni člani, ter jih opozoriti na posledice, označene v § 22., če ne imenujejo razsodnikov.
Rok za imenovanje razsodnikov ne sme nikoli prekoračiti 15 dni.
§ 22.
Razsodniki se imenujejo pismeno ali protokolarno. Če. opusti tožitelj imenovanje vkljub tajnikovemu pozivu v določenem roku, se postopanje ne uvede. Če predlaga tožitelj naknadno uvedbo postopanja, izgubi pravico, imenovati sam .svoje raz sodnike, in namesto njega jih imenuje predsednik razsodnikov.
Če ne izvede toženec imenovanja pravočasno, imenuje predsednik razsodišča namesto njega dva razsodnika iz kolegija razsodnikov. V takih primerih mora tudi tožitelj imenovati dva razsodnika.
Sospomiki se morajo zediniti glede razsodnikov, če se ne zedinijo v roku, ki ga določi tajnik razsodišča, imenuje predsednik kolegija razsodnikov dva razsodnika.
§ 23.
Izvoljeni razsodniki imenujejo predsednika raz-sodiščnega senata iz imenika kolegija razsodnikov ali pa iz imenika razsodnikov, ki niso borzni člani. Če se izvoljeni razsodniki ne morejo zediniti glede predsednika, imenuje tega predsednik kolegija razsodnikov.
Če so izvol jene za razsodnike osebe, ki so člani kolegija razsodnikov, in osobe iz imenika razsodnikov, ki niso borzni člani, in .so te med seboj ne zedinijo glede predsednika, imenuje tega predsednik 'kolegija razsodnikov po vrsti .poedinih sporov izmenoma iz kolegija razsodnikov ali iz imenika razsodnikov, ki niso borzni člani.
§ 24.
Razsodniki, ki jih izvoli stranka ali imenuje predsednik kolegija, razsodnikov, kakor tudi predsednik razsodišča so zavezani, vršiti službo kot sodniki.
če se kdo brani izpolnjevati službo, odloči predsednik kolegija razsodnikov, ali je uvaževati dotični navedeni razlog.
Ce se uveljavljam razlog spozna za upravičenega, ali če ne pride razsodnik na razpravo, mora dotična stranka izvoliti drugega razsodnika, in sicer v 24 urah po sprejemu dotočnega obvestila ali pa, če je prisotna, takoj. Sicer bi .predsednik razsodišča, ne glede na to, ali je dotična stranka borzni član ali ne, imenoval razsodnika iz kolegija, razsodnikov.
Odklonitev razsodnikov.
§ 25.
Razsodnika sme stranka odkloniti:
1.	) v stvareh, v katerih je razsodnik sam stranka, ali glede katerih je proti eni izmed strank so-upravičenec, 'soobvezanec ali regresni dolžnik;
2.	) v stvareh razsodnikove soproge ali takih oseb, ki so z njim po premi vrsti v sorodstvu ali v svaštvu ali po stranski vrsti do četrtega kolena v sorodstvu ali do drugega kolena v svaštvu;
3.	) v stvareh razsodnikovih posinovljen cev, rejencev, varovancev ali gojencev;
4.	) v stvareh, v katerih je bil razsodnik pooblaščenec ene izmed pravdnih strank;
5.	) če dokaže stranka zadosten vzrok za dvom
0	razsodnikovi nepristranosti.
Razsodniki, pri katerih nastopi ena izmed okolnosti pod točkami 1.) do 4.), se morajo vzdržati izvrševanja razisodniškega posla in to nemudoma javiti predsedniku kolegija razsodnikov.
Stranka ne more razsodnika več odkloniti, če je z njitm že razpravljala, dasi ji je bil znan razlog pod točko 5.) tega člena.
§ 26.
0	dopustnosti odklonitve, predlagane po stranki
1	ved razpravnim narokom, in o izključitvenem razlogu, ki ga je prijavil razsodnik sam, odloči predsednik kolegija razsodnikov.
če pa o tem predsednik kolegija razsodnikov ni odločil pred začetkom razprave ali čie se uveljavlja eden izmed razlogov § 25. šele pri naroku, odločijo
0	tem ostali razsodniki. Ob enakem številu glasov ođloči, predsednik kolegija razsodnikov, enako tudi, če je odklonjenih več razsodnikov.
Namesto izsitopivšega razsodnika mora stranka v 24 urah po prejetem obvestilu ali pa, če je pri-
1	šotna, takoj izvoliti' drugega razsodnika, sicer ga imenuje predsednik kolegija razsodnikov. Namesto izstopivšega načelnika morajo izvoliti razsodniki drugega načelnika.
Postopanje pred razsodiščem.
§ 27.
Kdor namer ja v pravni stvari, katere vsota ali vrednost no preseza Dim 25.000—, tožiti pred razsodiščem, sme, če je razsodišče pristojno in če stanuje nasprotnik v Ljubljani, predlagati, preden vloži tožbo, naj se povabi nasprotnik zaradi poizkusa poravnave pred tajnika razsodišča ali njega namestnika. Če povabljenec ne pride pred razsodišče, mu to ni na kvar.
§ 28.
Tožba se mora vložiti pri tajniku razsodišča ustno na zapisnik ali pismeno. Ob vložitvi tožbe mora tožitelj položiti sodno takso, določeno v tarifi (§ 59., drugi odstavek).
Tožba mora navajati stranke po imenu, poslu in bivališču kakor tudi po njih vlogi v pravdi, eventualne zastopnike, dejansko stanje sporne stvari, dokazila za trjene dejanske okolnosti, število in kakovost prilog, razloge za pristojnost razsodišča, določen tažberii zahtevek in podpis stranke same ali njenega zastopnika.
Pismena tožba se mora vložiti v dveh izvodih. Če je toženih več oseb, je treba vložiti toliko izvodov tožbe in prilog, kolikor je nasprotnih strank, razen tega pa še. en izvod za razsodišče.
Ce se zahteva pristojnost razsodišča glede spora, ki ne izvira iz borznih poslov, se mora priložiti tožbi izvirnik ali prepis pogodbe, v kateri sta .se stranki dogovorili glede pristojnosti.
V vseh drugih primerili sme tajnik razsodišča tožbo vrniti v popravo in postopanje se ne nadaljuje, dokler ni izvršen popravek.
§ 29.
Če že iz tožbe same očitna izhaja, da borzno razsodišče v dotičnom primeru ni pristojno, je tajnik razsodišča upravičen, tožbo sporazumno s predsednikom kolegija razsodnikov vrniti tožitelju s poukom, da mu pristoji pravica predlagati, naj se sestane razsodišče in odloči o svoji pristojnosti.
Zlasti jo postopati tako, če. pripada ena stranka kmetijsko^gospodarskemu sloju in je blagovni posel, ki je predmet spora, očitno v no razmerju z gospodarskim obratom stranke 4
§ 30.
Tajnik razsodišča odredi na tožbo narok v čim krajšem času, redoma ne nad 30 dni. Prva razprava
nag se vrši najkasneje v 45 dneh po vložitvi tožbe; razpisati jo jo tako, da ipreoistaja strankam od dne, ko se vroči poiziv, do naroka zadosti časa, imenovati svoje razsodnike in zastopnike.
Na razpravo se morajo povabiti tudi razsodniki, kakor hitro so bili po strankah izvoljeni, z naročilom, naj se odzovejo vabilu in izvolijo načelnika,
§ 31.
Ptrvopis tožbo ali izvirni zapisnik tožbe se mora položiti med uradne spise. V pozivu, ki »e izda na tožbo, se morajo stranke pozvati, naj izvolijo razsodnike in naj pristopijo točno določenega dno ob določeni uri k razpravi osebno ali po pravilno izkazanem zastopniku z dokazili; nadalje je treba navesti v pozivu, da se bodoi, če ena stranka zamudi nairok, smatrale za resnične vse dejansko navedbe došle stranke, ki se tičejo dotičnoga pravnega spora, kolikor niso opovržene z danimi dokazi, in da se bo na tej podstavi odločilo o tožbenem zahtevku po predlogu došle stranke.
Vročanje sodbenih spisov.
§ 32.
Tožbe in sodbe ise vročajo toženou samemu v lastne roke ali njegovemu namestniku, pooblaščenemu za sprejemanje tožbe, ali pa prokuristu firme, če je toženec protoikolirama firma in se tiče pravna stvar njenega trgovskega obrata.
Vročati se morajo spisi v stanovanju, v obratovalnici ali v poslovalnici, borznim članom pa tudi v borznem lokalu. Vročba zunaj teh mest je veljavna samo, če se ni odklonil sprejem dotičnoga spisa.
Če oseba, ki ji je treba vročiti spis, nima stanovanja, obratovalnice ali poslovalnice, se ji sme vročiti povsod, kjer se ta oseba najde.
§ 33.
Vročitev tožbe in odpravka sodbe lahko izvrši v Ljubljani sluga razsodi štit. če je treba vročiti spis borznemu članu, mora sluga razsodišča naslovljenca;, ako ga ne najde, pozvati s kratkim pismenim pozivom, ki ga izroči domačinu ali hišniku poslopja, v katerem je nasLovljenčevo stanovanje, njega poslovalnica ali obratovalnica, maj bo določenega dne ob gotovi uri' tam prisoten zaradi sprejema godbenega spisa, ki mu ga je vročiti^ ker bi se sicer izvršila vročba z nabiitkiom na borzi. Če naslovljenec ne ugodi temu pozivu, se mora sodbeni spis nabiti na dotično ob javno desko na borzi. O tem se mora nar slovljenee obvestiti s kratkim dopisom, iki se mu dostavi v roke domačina ali hišnika dotičnega po-slopja. Tako izvršeno vročbo je smatrati za pravilno vročbo' v lastno roko naslovijemčeve.
Če se borzni član brani, sprejeti sodni spis, ki mu ga je treba vročiti, mora sluga razsodišča to javiti tajniku razsodišča, ki sme neposredno odrediti iz vršitev vročite s tem, da sc spis po gorenjih določilih nabije na borzno desko.
Ce jo vročiti spis zunaj krajai, kjer je razsodišče, je opraviti vročbo, ako je maslovljenčlevo bivališče znamo, po pošti proti poštni povratnici.
če se pa v tem primeru vročba ne more izvršiti po pošti v lastne rolke masliovdjemčeve, je treba zaprositi za vročbo okrajno »odiščie, v čigar okolišu se morajo spisi vročati.
Zaradi posredovanja ob vračanju v inozemstvu naj zaprosi razsodišče za vročbo ono okrajno sodišče, ki je na kraju njegovega sedeža, kdlikor inozemska sodišča po izkušnji ne ustrezajo že ua me-posralnje zaprosilo razsodišč.
§ 34.
če se izkaže verjetno, da je bivališče osebe, ki ji je treba spis vročiti, neznano, ji postavi tajnik razsodišča na predlog nasprotne stranke kuiratorja (skrbnika). Kurator mora biti upravičen, zastopati stranke pred razsodiščem.
Da je kurator postavljen, je razglasiti z ediktom, ki navaja njegovo ime in stanovanje, kratek podatek o vsebini sipimi, ki ga jo vročiti, pravdno razsodišče in sporno stvar. Obenem je treba navesti, da zastopa kurator stranko, na njeno nevarnost in ob njenih stroških, dokler se no zglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Edikt se mora nabiti na borzno desko ter objaviti v Uradnem listu, eventualno tudi v drugem časopisu.
Vročba se smatra za izvršeno, ko je edikt nabit in je spis, ki ga je vročiti, izročen kuratorju. Stroške za edikt in za imenovanje dotičnega kura-torja mora predjemoma trpeti stranka, ki jo izzvala pravdno1 postopanje (§ 59.).
če je treba izvršiti vročbo v inozemstvu, a ne pride v primernem času potrdilo o izvršeni vročbi, sme zahtevajoča stranka predlagati, naj se postavi kurator in naj se mu izroči dotični spis; obenem pa se objavi edikt. Isto velja, če se je poizkusila vročba v inozemstvu brezuspešno ali če ni pričakovati od dotičnoga zaprosila nobenega uspeha, ako jo obče znano, da inozemska oblastva odklanjajo pravno pomoč.
§ 35.
Za vse druge vročbe, razeu vročih v §§ 33. in 34., veljajo predhodna določila s pristavkom, da sme v Ljubljani sluga razsodišča vročati njemu znanim rodbinskim odraslim članom, ki so v našlo v!jen če ■ vem stanovanju, ah pa odrasli osebi, uslnžbeni v njegovi poslovalnici ali obratovalnici. Po pošti se sme poslati spis s priporočenim pismom, kolikor se s tom ne pozivlje stranka ali njen pooblaščenec.
§ 36.
Stranka, ki izpremeni med pravdo svoje stanovanje, mora to naznaniti razsodišču. Isto velja za njenega namestnika ali pooblaščenca, ki je upravičen, sprejemati vročbe.
Onemu, ki je to naznanitev opustil in se zaradi tega ne more najti, se izvrši vročba z oklicem na objavni deski y borznem lokalu.
Stnainiki, ki ne biva v Ljubljani, ali stranki, ki preloži mod pravdo sedež iz Ljubljane, sme, če nima v Ljubljani zastopnika, predsednik razsodišča ali njegov namestnik na predlog ali uradno naročiti, naj v gotovem roku naznani sodišču osebo, ki je pooblaščena, sprejemati vročbe.
če se stranka temu ne odlzove, jo je po brezuspešnem poteku roka obvestiti, da se bodo založili vsi zanjo namenjeni spisi pri razsodišču in se smatrali za pravilno vročene.
Postopanje je javno.
§ 37.
Postopanje pred razsodiščem se vrši javno.
Javnost se sme izključiti iz razlogov nravnosti, javnega reda ali pa zato, da se izvede razprava ne-motenia.
Vrhu tega sme razsodišče na predlog tudi samo ene stranke izključiti javnost, če se morajo zaradi rešitve pravnega spora razkladati dogodki iz družinskega življenja.
Javnost se sme izključiti' za vso razpravo ali za poedine njene dele. Nikoli pai se ne sme raztegniti izključitev javnosti na razglasitev sodbe.
O izključitvi javnosti odloča sodišče v tajni seji. Sklep o izključitvi javnosti se mora razglasiti.
Visaka stranka sme zahtevati, naj se dovoli, če razprava ni javna, razen njenemu pooblaščencu tudi trem njenim zaupnik (mi, da smejo biti prisotni pri razpravi.
§ 38.
Predsednik razsodišča skrbi za red pri ustni razpravi.
Onega, ki vkljub opominu moti razpravo, je dopustno odstraniti, a stumo, če se mu je prej zagrozila odstranitev in je bil s tem opozorjen ma njene pravne posledice.
Izrazi odobravanja ali grajanja so prepovedani.
Zoper istrajnfco, ki je bila odstranjena od razpravo, se sme na dotični predlog postopati, kakor bi bila odšla prostovoljno. Dopustno je torej, v njeni odsotnosti isamo z nasprotno stranko nadaljevati razpravo, jo zaključiti in eventualno izdati zamudilo sodbo. Na to je stranko opozoriti, ko se ji zagrozi odstranitev.
Zastopniki strank.
§ 39.
Stranke imajo pravico, da so dajo pri razpravi 'zastopati po pooblaščenih zastopnikih, kar ne izključuje, da sime stranka priti pred razsodišče v spremstvu svojega pooblaščenca tudi osebno ter se izjavljati poleg 'pooblaščenca. Zastopnik se mora izkazati ob pričetku razprave s pooblastilom stranke. Za zastopnika strank je pripuščati osebe, sprejeto v seznamek razsodnikov, ki niso borzni člani, nadalje odvetnike, javne družbenike, prokuriste, trgovske pomočnike in druge nameščence strank, borzno člane, sodno iimemovalne' kuratorje, razpravljalce in upravitelje konikurznih skladov.
Ugotovitev pristojnosti razsodišča.
§ 40.
Preden poizkusi razsodišičle pri naroku, skleniti med strankami poravnavo, ali proden zabeleži po-
ravnavo, ki so jo stranke izvumsodno sklenile same, ali preden prične razpravljati, zlasti preden izreče zamudno sodbo, mora razsodišče vselej uradno ugotoviti svojo pristojnost.
Ce pripada ena stranka kmetijsko-gospodarskemu sloju, mora razsodišče uradno ali na predlog stranke tožbo zavrniti), ako je biagiavni posel, ki je predmet spora, očitno v neirazmerju z gospodarskim obratom ‘stranko. Ta določba ne velja za inozamce.
V	vsakem poedinom primeru mora tožnik okolnosti, ki so važne glede pristojnosti razsodišča, dokazati, kolikor niso sodišču znane. Okolnost, da priznava toženec dotična dejstva v celoti ali deloma za istinita,' ne oprašča ne tožnika dolžnosti, da dokaže istinitost svojih naivedlb, ne razsodišča, da ugotovi dotične okolnosti.
Ce se izreče razsodišče za nepristojno, mora to-žitelj povrniti tožencu vse stroške, ki so mu narasli zaradi tega, ker je pristopil k naroku in ker se je pritegnil izastopiik. V vsakem prime.ru se mora odločba razsodišča o pristojnosti zabeležiti v razpravni zapisnik.
Poravnave.
§ 41.
Razsodišče mora poizkusiti pri otvoritvi razprave poravnavo med strankami,, ostane pa za to upravičeno tudi v vsaki poznejši dobi razprave. Ce se ta poizkus posreči, mora razsodišče na zahtevo tudi le ene stranke poravnavo zabeležiti v zapisnik. Poravnave, sklonjene pred razsodiščem ali pred tajnikom razsodišča ah pred njegovim namestnikom, so vel javne saimo, če so pismeno zabeležene in podpisane po Obeh strankah.
Zapisnik o poravnavi marata podpisati predsednik in tajnik razsodišča; čie je poravnava sklenjena prod tajnikom, jo [»odpiše tajnik, če pa je sklenjena pred njegovim namestnikom, le njegov namestnik.
Pri poravnavi je mogoče določiti, da je priznanje pravnega razmerja ali zaveza dolžnosti za dajatev, opustitev ali pripustitev zavisna od dogovorjene prisege. Predmet prisege smejo biti le sporne dejanske okolnosti.
V	poravnavi je treba določiti rok, v katerem m&ra stranka, ki je dolžna priseči, pri razsodišču zaprositi za prisego.
Za prisego je zaprositi okrajno sodišče, v čigar okolišu stanuje stranka, ki mora priseči, ali kjer se mudi stranka, ki jo je treba, zapriseči.
Strankam se mora izročiti na njih zahtevo odpravek poravnave.
Postopanje je ustno.
§ 42.
Ce je bi poizkus poravnave brezuspešen, uvede razsodišče ustno razpravo.
Razsodišče mora stranke zaslišati glede njih izvajanj in dokazilmih predlogov ter ugotoviti dejanski stan, ki je temelj 'Spornega predmeta.
O,o so stranka ne more jaisno izjaviti o pravni stvari ali če se vede nedostojno, mora razsodišče odrediti, 'da se ji postavi zastopnik.
Postopanje določi razsodišče po svoji izpreml-nosta, kolikor ne predpisuje pravillnik drugače. Sodišče sme v stvareh večje važnosti ali zamotanega značaja ali v računskih sporih naložiti strankam, naj še pred maizprnaivmim rokom pismeno obrazlože svoje dejansko stanje. Te izjave jo treba vložiti v dveh enakoglasnih izvodili, od katerih se pošlje eden nasprotni stranki, drugi pa se ishrani v sodnih spisih.
V	takih primerih sme razsodišče napotiti stranke na pripravljalno razpravo [»red tajnikom razsodišča. Ta ipoiZovo stranke i»redse ter zabeleži njih dejanske navedbe on dokazilne predloge v zapisnik, ki ga potem predloži razsodišču. Stranke so upravičene, svoje opazke glede spornih točk računa ponoviti pred razsodiščem.
V	vseli drugih primerih lahko pušča razsodišče pismene izjave (razen tožbe) vnemar.
Postopanja ne ovira, če ema stranka ni došla ali če se prostovoljno odstrani med razpravo ali če sicer ^prisostvuje razpravi, toda neče razpravljati. V tem primeru se vrši obravnava samo z drugo stramkoi. Ce ne pride nobena stranka na razpravo, počiva postopanje, dokler ne predlaga ena. izmed strank, da naj se postopanje zopet povzame.
§ 43.
Razsodišče mora skrbno oceniti vso podatke vse razprave in vsega dokazovanja po svojem svobodnem prepričanju ter na tej podstavi presoditi, katere dejanske navedibe naj se smatrajo za istinite in dokazano in katere ne. Razsodišče 'Sme pozvati stranke,
naj pridejo zaradi ugotovitve dejanakegia, {>oložaja ali zaradi pojaismitve dvomlljivih tofik osebno pred razsodišče.
Razsodišče sme zaslišati stranke, priče in izvedence le brez prisege.
Če je treba, da ise stranka, priče ali izvedenci zaslišijo pod prisego, ali če se stranka, pričo ali izvedenci protrviijo zaslišanju, je naprositi za to z navedbo trditev, stavljenih pod dokaz, okrajno sodišče, v 'čigar okolišu biva dotična oseba, ki jo je zaslišati.
Isto je dopustno, če biva oseba, ki jo je zaslišati, zunaj Ljubljane.
Sodni vpogled v trgovske ali v druge poslovne knjige sme izvesti le ©n razsodnik razpravljajočega razsodišča ali njegov tajnik. Če pa so dotične knjige zunaj Ljubljane, je zaprositi za izvedbo tega dokaza okrajno sodišče, v čigar okolišu se vodijo dotične knjigo.
§ 44.
Če je zaradi pojasnila spornih dejanskih okolnosti treba in če sta obe stranki ali vsaj ena stranka zadovoljni, trpeti stroške brez pravice do njih povračila, sme razsodišče ukreniti, da prisostvuje tajnik ali njegov namestnik postopanju pri zaprošenem sodišču. O tem se morajo obvestiti stranke in zaprošeno sodaščie.
§ 45.
Za sprejem dokazov v inozemstvu je zaprositi inozemsko sodišče po pristojnem sodišču v Ljubljani, če ni obče znamo, da ustrezajo inozemska sodišča tudi neposredujim zaprosilom.
§ 40.
Tržne in borzne cene, ki jih je treba vzeti v poštev zai rešitev spora, ugotovi razsodišče uradoma.
§ 47.
Zaslišanje izvedencev in sodni vpogled sme odrediti razsodišče tudi brez predloga strank.
Stranke so upravičene, sporazumno imenovati skupnega izvedenca, če se stranke ne sporazumejo, mora vsaka stranka v neprestopnem roku, ki ga odredi razsodišče, imenovati po enega izvedenca, ki potem izvolita tretjega izvedenca za predsednika komisiji izvedencev.
čo so izvedenica ne zedinita glede osebe tretjega izvedenca, imenuje tega razsodišče.
Za stranko, ki v odrejenem roku ni imenovala izvedenca, imenuje izvedenca razsodišče.
§ 48.
Na. podstavi tega), kar so stranke navedle, da razsodišče izvedencem navodila ali sestavi vprašanja, o katerih morajo izvedenci izreči svoje mnenje. Mnenje toveidencev za razsodišče ni obvozno.
Odgoditev in konec razprave.
§ 49.
čo sta obe stranki prisostvovali razpravi, sme odrediti razsodišče nov narok brez posebnega pismenega pozival tako, da le ustno objavi dan in uro novega nairoka; ta objava se zabeleži v razpravni zapisnik.
§ 50.
Razsodišče sme razpravo zaključiti, kadar smar tra, da je predmet spora dovolj razjasnjen, ter skleniti im razglasiti sodbo.
Zapisnik o razpravi.
§ 51.
O vsaki razpravi se vodi zapisnik, ki mora ob-sezati:
1.	) čas in kraj razprave, naslove razsodnikov, tajnika razsodišča, strank in njih zastopnikov, kratko označbo spornega predmeta in pripombo, ali je bila razprava jiavna ali tajna;
2.	) imena oseb, ki so .prišle ma razpravo kot stranke, in imena njih eventualnih zastopnikov;
3.	) sodno poravnavo ali sodbe in druge sklepe, razglašene pri razpravi, zlasti jki sklep o odklonitvi razsodnikov ali' meti razpravo izrečene odločbe o fristojnioistd sodišča, o veljavnosti dogovora za razsodišče in o predlogu, podanem po drugem odstavku § 40.;
4.	) pripombo, ali sta bili obe stranki pri razglasitvi sodbe prisotni,
V zapisniku ise mora zabeležiti, ali se jo med razpravo priglasil ugovor, da je služila spornemu zahtevku za podstavo diferemčna kupčija^ ki jo je smatrati za igro in stavo.
Zapisnik se mora strankam prečitati in stranke ga morajo podpisati. Odklonitev podpisa je za.beleži ti v zapisniku in obenem »e morajo navesti vzroki odklonitve. Zapisniku je treba priklopiti pooblastilne listine, če ni pooblastila stranka zastopnika protokolarno.
§ 52.
Zoper sodbe razsodišča ni priziva.
§ 53.
Sodba ne sme nasprotovati neizogibnim pravnim določilom (ius oogems).
Sodiva, izrečena v glavni stvari, reši vse predloge in ugovore, ki se tičejo glavne stvari. Pred izrekom sodbe se sodišče posvetuje. Posvetovanje in glasovanje sodnikov je tajno. O tem se vodi po-isebeu zapisnik. Za sodbo dn vse sklope je treba absolutne večime glasov. Predsednik glasuje le ob enakem številu glaisoiv.
Noben sodnik so ne sme odreči glasovanju o vprašanju, danem na glasovanje, tudi ne, če je ostal pri glasovanju io poprejšnjem vprašanju s svojim predlogom v manjšim. O pristojnosti razsodiščlai, o potrebi dopolnilnega postopanja in o drugih predhodnih vprašanjih je vselej glasovati najprej, če nastanejo za ugotovitev večine glasov težkoče, ki jih ni mogoče odpraviti s tem, da se razdeli vpra-išanje na več delov ali da se jionovi glasovanje, mora predsednik vprašanje, o katerem se skled)a, razdeliti na poedine točke, odločilne- za odločbo, uvesti posebno glasovanje o njih ter tako na umesten način pripraviti združitev glasov in doseči večino. Ce nastanejo z ozirom na vsote), o katerih je sklepati, različna mnenja, od katerih nima nobene zase večine, se prištevajo glasovi, ki so bili oddani za najvišjo vsoto, tako dolgo glasovom, hi so oddani za naslednjo, po vsoti prvi majbližjot, dokler se ne dobi absolutna večina. Če so mnenja o pravilnosti uspeha glasovanja, razglašenega po predsedniku, različna, odloči razsodišče sšmo.
§ 54.
Sodbo razglasi ustno po končani razpravi predsednik. Pri obsežnih pravdah se lahko določi za razglasitev sodbe posebni narok najkesneje na osem dni po dovršeni razpravi. O tem je treba stranke takoj obvestiti in jih pozvati za ta rok.
S sodbo se morajo razglasiti tudi nje razlagi. Če se razglasi sodba takoj po razpravi, se sme predsednik omejiti na objavo le najbistvenejših razlogov.
Razglasitev sodbe je pravnoveljavna brez ozira na to, ali so stranke prisotne ali ne.
Stranki, ki je borzni član, se vroči pismena sodba samo, če nista bili obe stranki pri ustni razglasitvi sodbe prisotni, ah če je izrečno zahtevala pismeno sodbo.
Stranki, Id ni borzni član, se mora tudi, če je bila prisotna pri ustni razglasitvi sodbe, vselej vročiti pismeni odpravek sodbe v 14 dneh.
Vsaka stranka ima pravico, proti plačilu borzne takse in predpisanih kolkov zahtevati overovljen prepis sodbe in obrazložitve.
V kondemnatorni sodbi je ustanoviti rok, v katerem se mora obveza izpolniti. Ta rok je, če ne gre za dajatve v denarju (§ 60.), običajno za stranke, ki stanujejo v Ljubljani, tri dni, za druge osem dni.
§ 55.
Sodba, mora obsezatai v pismeni izdaji:
1.	) označbo razsodišča in imena razsodnikov, ki so sodelovali pri sodbi;
2.	) označbo strank (tožitelja in toženca) in njih zastopnikov po imenu in priimku, poslu in bivališču ;
3.	) izrek sodbe;
4.	) dejanski stan sodbe;
5.	) raizlioge sodbe.
Dejanski stan sodbe in razlogi se morajo ločiti ter se me smejo združiti z izrekom sodbe. Dejanski stan sodbe mora ohsozati jedrnato obrazložitev stanja stvari, ki ise je ugotovilo pri ustni razpravi.
Koncept sodbe, namenjen za zbirko razsodiščnih listin, podpišeta predsednik in tajnik razsodišča. Ta koncept se mora priklopiti zapisniku o razpravi najkesneje v osmih dneh.
Predsednik in tajnik razsodišča skrbita za pravilno izdajanje sodb ter jih podpisujeta.
Repertorij sodb.
§ 56.
Tajnik razsodišča, vodi pri razsodišču repertorij sodb. V repertorij je vpisovati načelno važne sodbe, katerih vpis razsodišče sklene.
Vmesni spori.
§ 57.
Razsodišče razsoja tudi o vmesnih sporih, zlasti o predlogu za postavitev v prejšnji stan zaradi zamude v pravdnem postopanju.
§ 58.
Postavitev v prejšnji stan je dovoljena:
1.	) če je bila stranka zaradi mernajdnega ali ne-odoljivega dogodka zadržana, priti o pravem času na narok ali opraviti o pravem času pravdno dejanje, navezano na rok, in
2.	) če ima zamuda za stranko škodljive posledice, ki se pri postopanju pred razsodiščem, ne morejo veči popraviti.
Predlog se mora podati v osmih dneh. Ta rok teče od dne, s katerim je odpadel zadržek, ki je pro-vzročil zamudo, in je nepodaljšen. Očividno prepozno podane predloge je zavrniti brez nadaljnjega postojvanja..
Stroški.
§ 59.
Vsaka stranka mora najprej sama založiti stroške, ki nastanejo zaradi njenih pravdnih dejanj. Narasle izdatke in druge stroške, zlasti kalkovine in tožbemie takse razsodišča, .trpi stranka, ki je propadla v pravdnem {»stopanju, če razsodišče ne izreče drugače. V sodbi je treba določiti vsoto pravdnih stroškov, med katere se štejejo tudi izdatki za zastopnike.
Borzni svet izda tarifo o tožbeni odredbeni taksi (§ 28.) in drugih plačilih, določenih za postopanje pred razsodiščem; ta tarifa mora biti odobrena po borznem komisarju.
§ 60.
Dajatev v denarju, ki se je naložila, v sodbi, se mora izpolniti v 24 urah. Za druge dajatve sme določiti »odišče rok nad 24 ur (glej § 54.).
Reki, določeni v tem paragrafu ali v § 54., teko z razglasitvijo sodbe, če so bile stranke pri razglasitvi sodbe prisotne, sicer pa od dne, ko se je odpravek sodbe vročal obvezani stranki.
Poravnave, veljavno Sklenjene pred razsodiščem, adi .pred tajnikom razsodišča (§ 27.), imajo isti pravni učinek kakor sodbe.
Izvršba.
§ 61.
Na prošnjo stranke mora sodišče potrditi, kdaj jo postala .sodba pravnomočna. To potrdilo podpiše .{»ravni tajnik razsodišča ter pritisne nanje pečat razsodišča..
Za izvedbo izvršilnega postopanja je pristojno redno sodišče.
Hranitev spisov.
§ 62.
Izvirnik sodbe se mora hraniti z razpravnim zapisnikom in vsemi drugimi spfci, ki se tičejo pravdne stvari, pri razsodišču deset let po izdaji sodbo.
Vsi spisi, raizen zapisnikov o posvetovanju in glasovanju sodnikov, so skupne listine strank. Te sinejo vpogiledatti spise, ki se jih tičejo, izvzemši zapisnike o posvetovanju in glasovanju, ter zahtevati ob lastnih stroških prepiše in izpiske.
Službeni jezik.
§ 63.
Službeni jezik je slovenski in srbohrvatski. Vloge strank, ki niso spisane v teh jezikih, se ne vpoštevajo.
Stranke, ki niso vešče tema jezikoma, so dolžne, ob lastnih stroških dovesti na razpravo zapriseženega tolmača.
O povračilu teh stroškov odloča razsodišče v sodbi.
§ 64.
V	vseh stvareh, ki se nanašajo na borzno razsodišče, se mora vodstvo borze obračati na ministrstva za trgovino in industrijo, ki odloča sporazumno z ministrstvom pravde in, če je po stanju stvari potrebno, tudi sprazuanno z ministrstvom za .poljedelstvo in vodo.
Ministrstvo za trgovino in industrijo sine vsak čas po svojem delegatu preglodati pravosodistvo razsodišča, vpogledati s{)ise ter se prepričati o pravilnem poslovanju.
V	to svrho morajo razsodišča vsako leto predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo statistične izkaze.
Prehodna določila.
§ 65.
Roki za vložitev tožb, določeni v borznih uzancah, ki jih ustanovi borza, prično teči za spore, v katerih jo piro tost veljavno zglašen, izza dne 1. januarja 1923. z dnem, ko prične borzno razsodišče poslovati.
§ 66.
Ta pravilnik je sestavni del pravil ljubljanske borze za blago in vredlnlate.
*
Na podstavi člena 1. in otstalih členov zakona o javnih borzah in ukaza z dne 13. septembra 1919., VL, št 545, kakor tudi člena 11. uredbe o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo odobravam prednji pravilnik razsodišča ljubljanske borzo za blago in vrednote.
Pridržujem si pravico, ob vsakem času, kadar bi se pokazalo za potrebno, izvršiti v prednjem pravilniku izpremembe in dopolnitve.
V	Beogradu, dne 3.avgusta 1923.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. Drag. S. Kojič s. r.
286.
Popravek k izpremembam in dopolnitvam pri tar. post. 559. komentaija carinske tarife.*
V	Uradnem listu 87 z dne 17. septembra 1924. pod št 273, naj stoji v peti vrsti namesto: «352.» pravilno: «852.».
Svinjska rdečica.
Brežice: Zakot 1: 2. Kamnik: Krtina 1:1. Kastav; Kastav 1:6, Sroki 1:1. Kranj: Mavčiče 1:1. Krško: Čatež 1:1, Krško 1:1. Laško: Sv. Krištof 3: 3. Litija; Velike Pece 1:1. Ljubljana, okolica: Devica Marija v Polju 2:2, Vrhnika 5: 5. Logatec: Gorenji Logatec 1:2. Novo mesto: Dvor 2:3, Velika Loka 1:1, Žužemberk 1:1. Radovljica; Bohinjska Bistrica 2:2, Mošnje 1:1, Ovsiše 1:1, Ribno 1:1.
V Ljubljani, dne 20. septembra 1924.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L št. 1/5.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v območju mariborske oblasti za čas od dne 7. do dne 13. septembra 1924.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdravljenih	Umrlih |	Ostalih v na- 9 daljnji oskrbi |
					
M alaria.
Šmarje pri Jelšah . [	1 j . j .	|	[	1
I 1 I • I • I . I 1
Pertussis.
16. avgusta 1924., priobčenem v Uradnem listu 82 na strani 490, se mora glasiti v oddelku «Scarlatina» druga vrsta pravilno: Celje, mesto: ostali 3, ozdravljena 2, ostal v nadaljnji oskrbi 1.
V Mariboru, dne 18. septembra 1924.
Za velikega župana mariborske oblasti oblastni sanitetna referent: dr. Jurečko s. r.
Št. 1209/vet
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 20. septembra 1924.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev in meetnifc magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Slinavka in parkljevka.
Dolnja Lendava; Beltinci 1:50, Bratonci 1:15, Lipovci 1: 4. Ljutomer: Drobtinci 1:1, Konjišče 1:1. Maribor, desni breg: Sv. Miklavž 1:5. Maribor, levi breg: Krčevima 1:1, Na Ranci 1:1, Zaimankova-Lor-manje 1:8. Murska Sobota: Rakičan 1:16. Maribor, mesto: 1.
Vranični prisad.
Dolnja Lendava: Lipovci 1:1.
Šuštave c.
Maribor, levi breg: Šetarova-Radeihova 1 :1.
Mehurčasti izpuščaj goved.
Maribor, levi breg: Slatinski dol 1 :1, Svečina 2 :3, Sv. Jurij ob Pesnici 1:1.
Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Št. 22.139.	Št. 2340.
Razglas.
Ministrstvo za notranje posle je odobrilo z odlokom z dne 16. avgusta 1924., št. 17.818/24., da. se izpremoni dosedanje ime za občino «Djurdjevac», srez vršaički, podunavska oblast, v ime «Vdika Greda*.
Velika župan	Veliki župan
ljubljanske oblasti:	mariborske oblasti:
Spora s. r.	dr. Vodopivec s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Št. 22.565.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 20. septembra 1924.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občim.
Vranični prisad.
Kočevje: Koprivnik 1:1.
Šumeči prisad (š u š t a v e c). Ljubljana, okolica: Spodnja Slivnica 1:1.
Garje konj.
Črnomelj: Stari trg 1:1. Logatec: Dolenji Logatec 1:1.
Svinjska kuga.
Črnomelj: Metlika 1:1. Kastav: Rubeči 1:1. Krško: Št. Jernej 1:1. Ljubljana, okolica: Vrhnika 1:1. Logatec: Cerknica 4:8, Rakek 2:9, Stani trg 6:14. Novo mesto: Ambrus 1:1, Gornje polje 1:1, Prečna 1:1, Toplice 1:1.
Priobčen po popravku v »Službenih Novina h kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 214 z dne 19. septembra 1924. (Prilog XLVI. — 1924.)
Celje . . . . Konjice . . . Slovenjgradec.
1
9
2
12
Typhus abdominalis.
Celje...........
Celje, mesto . . Dolnja Lendava. Gornji grad . . Konjice .... Ljutomer. . . . Prevalje ....
Ptuj............
Slovenjgradec. . Šmarje pri Jelšah
4
1
i
1 1
2 1 4
J16
31
2
2
2
1
7
6
1
2
1
3
1
2
1
5
16
38
Paratyphus.
Celje..............
Gornji grad. . . .
Ptuj...............
Šmarje pri Jelšah .
Dysenteria.
Celje
Maribor, mesto . Ptuj.............
Ptuj, mesto. . . Slovenjgradec. . Šmarje pri Jelšah
3
4 3
1
i
13
4
i
1
1
7
1
2
i
4
2
6
3
1
1
2
J_
16
Scarlatina.
Celje............
Celje, mesto . . Maribor, mesto . Prevalje ....
Ptuj.............
Slovenjgradec. . Šmarje pri Jelšah
18
2
2
3
1
3
29
2
3
2
7
2
1
3
1	17
5 2 3 1 2 2
1	32
Diphtheria et croup.
Celje		2	•	1		1
Celje, mesto . . .	•	1	•		1
Maribor, mesto . .	.	1	.		1
Slovenjgradec. . .	.	1	.		1
1	2	3	1		4
V Mariboru, dne 17. septembra 1924.
Za velikega župana mariborske oblasti oblastni sanitetni referent: dr. Jurečko s. r.
K L ši.1/1.
Uradni popravek.
V tedenskem izkazu o nalezljivih boleznih v območju mariborske oblasti za čas od dne 10. do dine
Garje konj.
Konjice: Tepanje 1:1. Ljutomer: Branislavci 1:1. Maribor, desni breg: Spodnja Polskava 1:1.
Svinjska kuga.
Celje: Braslovče 1 :1, Sv. Jurij na Taboru 1 :8. Maribor, desni breg: Dolgoše 1:3, Prani 1:2, Lehen 1:2, Pobrežje 1:1, Ruše 1:14. Maribor, levi breg: Krčevina 1:1, Št lij v Slovenskih goricah 1:1. Pre-valje: Brezno 1:2, Dravograd 1:1, Ojstrica 1:1, Tolsti vrh 1:1. Ptuj: Breg 1:1, Slomi 1:3. Maribor, mesto: 2.
Svinjska rdečica.
Konjice: Bezovica 1:1, Žiče 1:1. Maribor, levi breg: Sv. Marjeta ob Pesnici 1:1. Ptuj: Destinci 1:1. Šmarje: Drensko rebro 1:1. Celje, mesto: 1.
V Mariboru, dne 20.septembra 1924.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Rajar s. r.
Razglasi prosvetnega oddelka za Slovenijo.
Št. 14.834.
Razpis.
Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru je izpraznjeno učno mesto ki zgodovino m zemljepis kot glavna predmeta s slovenskim učnim jezikom.
Pravilno opremljene prošnje, naslovljene na ministrstvo za prosveto v Beogradu, naj se vinče po uradni poti najkasneje do dne
16. oktobra 1924. pri podpisanem šolskem oblastvu.
Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani, dne 17. septemforaj 1924.
Šef oddelka: Vadnjal s.r.
Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Št. 5002.	1316
Razglas.
Podpisani urad je potrdil na podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 2- julija 1924., VI. št. 2290, izpremembo § 6. pravil Ljud-
ak.e tiskarne, d. d. v Ljubljani, po sklepu občnegi zbora z dno 15. julija 1928.
Izpreanemiba se nanaša na to, da se kvede zvišba delniške glavnice od 250.000 Din na 625.000 Din.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 15. septembra 1924.
Načelnik: dr. Marn s. r.
Št. 5638.	1332
Razglas.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo z odlokom z dne 12. maja 1924., VI. št. 8002, da smejo g. dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Ljubljani, Standard oljarne, d. z o. z. v Medvodah, g. Josip Senica, trgovec v Domžalah, in firma Lju-d e v 11 M a r x, tvornica lakov v Gaadnu pii Dunaju, osnovati delniško družbo z imenom »Ljudevit Marx, tovarna lakov, deinišfcai druržba v Domžalah*. Na {»odstavi ministrske pooblastitve je podpisani urad potrdil družbena pravila.
Namen družbe je, zgraditi in obratovati v Domžalah, tvornico lakov, pokostov (firnežev) in kemij »kih izdelkov vseh vrst.
Delniška glavnica družbe vnaša 4,000.000 Din ter je razdeljena na 80.000 delnic po 50 Din nominalne vrednosti, Id se glase na imetnika. Od delniške glavnice se vplača. 3,700.000 Din v gotovini, ostanek pa se pokrije s stvarnim vložkom firme Ljudevit Mar\ v Gaadnu.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 17. septembra 1924.
Načelnik: dr. Marn s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. AL 2462 ex 1924.
Razglas.
Po § 200. zakona o osebnih davkih se pozivljejo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prekmurju, v katerih se stanuje, naj vlože sami ali {»o svojih namestnikih pri pristojnih davčnih okrajnih oblastvih (v Ljubljani pri davčni administraciji) najtesneje do dne 3 0. novembra 1 9 2 4.
•na predpisanih obrazcih izkaz vseh v hiši stanujočih oseb, urejen po stanovanjih, odnosno poslovnih lokalih.
Ta izkaz mora izkazovati pri poslopjih, oddanih v najem, najemščino in morebitne podniajemodajalce v obliki najemniLniske napovedi, v kateri je navesti ime in vrsto poklica ali opravila stanovalcev. Podnaje-modajaki morajo napovedati svoje podnajemnike in najemnine, ki jih le-ti 'plačujejo, predstojniki hišnega gospodarstva (družine) pa vse osebe, spadajoče k njih gospodarstvu, zlasti one, ki imajo svoje lastne dohodke.
Za one osebe, ki no stanujejo v poslopjih, katerih se tiče izkaz, n, pr. najemnike prodajalni«, letoviščarje itd., je navesti v ra z predelku »Opomba*, kje stalno prebivajo.
Posestnikom hotelov in gostiln ni treba vlagati liilšmih izkazov glede potnikov, kolikor le-ti ne ostanejo pri njih dalje nego. tri mesece nepretrgoma; vlagati pa. morajo take izkaze lastniki hotelov-garniis, penizij i. dr.
Predpisani obrazek in sicer:
a)	hišni izkaz, ki ga izpolni lastnik poslopij, danili v najem,
b)	s t a ni o v a n s k i izkaz, ki ga izpolni predstojnik hišnega gospodarstva (družine), odnosno najemnik, in
c)	zaznamek prebivalcev v pošlo p j i h, n e od da ni i h v najem, ki ga izpolni hišni lastnik ali njegov namestnik,
se dobivajo brezplačno pri pristojnih davčnih okrajnih oblastvih, davčni administraciji v Ljubljani in pri vseh davčnih uradih.
Hišno prebivalce je izkazati po stanju z dno 15. novembra 1924.
Kdor bi se branil vložiti izkaz, ali pa bi ga vodoma, izpolnil napačno, se kaznuje po § 247. zakona, o osebnih davkih in po členu 202. finanč-
nega zakona za. proračunsko leto 1924./1925. v denarju do 1000 Din.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 16. septembra 1924.
Za delegata: Bajič s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 7855.
Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah pod državno upravo v Sloveniji.
Ime bolnice	Dne	Število oskrbovancev III. razreda
Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico)			359
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani		41
Zavod za umobolne v Ljubljani . .		248
Zavod za umobolne na Studencu. .	13. sep-	316
Splošna bolnica v Mariboru ....	tembra	129
Javna bolnica v Celju		1924.	180
Javna bolnica v Brežicah ....		25
Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . Javna bolnica v Murski Soboti. . .		37
		52
Javna bolnica v Ptuju			35
Hiralnica v Ptuju			108
Hiralnica v Vojniku			158
Skupaj . .		1688 j
V Ljubljani, dne 18. septembra 1924.		
Inspektor ministrstva za	narodno zdravje:	
dr. Katičič s. r.		
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 6108/1.	1323
Razglas.
»Panonija,* osrednja gospodarska zadruga, v Mariboru, r. z. z o. z., uživa, dokler veljajo sedanja pravila, po naredbi gospoda ministra za finance br. 43.322 z dne 25. decembra 1923., Ur. L št. 3 iz
leta 1924., one oprostitve od plačevanja taks, ki so navedene v označeni naredbi.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru,
dne 19. septembra 1924.
Freds. 818/4/24—4.	3—3
Raspis.
Odda se poduradniško mesto pri okrajnem so-dišičh v Murski Soboti kakor tudi vsako drugo, ki bi se izpraznilo tekom razpisa.
Prošnje naj se vlože do dne
2	5. oktobra 19 24.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 87. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 12. septembra 1924.
Preds. 819/4/24—1.	3—3
Razpis.
Odda se mesto izvršilnega uradnika pni okrajnem sodišču v Murski Soboti kakor tudi vsako drugo, ki bi so izpraznilo tekom razpisa.
Prošnje naj se vlože do dne
2	5. oktobra 1924.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 87. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 12. septembra 1924.
U 417/24.	1315
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 17. septembra 1924., da je Frančiška Lukane, stara 58 let, trgovka v Mostah št. 8, kriva prestopka, {»o členu 6. zakona o, pobijanju draginje živi jenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imela dne 21. av-gulsta 1924. v svoji trgovini označenih cen na predmetih.
Zaradi tega je bila obsojena po členu 6. navedenega zakona, na 12 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kaizem 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek III.,
dne 18. septembra 1924.
Št. 12/5 iz leta 1924.	RaSEgrlEta*	1311
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju:
aporedna j številka	Kraj, ulica, hišna številka	Pristojna okrajna	Kosmati dobiček v zadnjem letu prt						Ponudbe je vložiti pri finančnem okraj-		Jamščine
	sedanje trafike In davčni okraj	uprava finančne kontrole	tobaku		kolkih		poštnih znamkah		nem ravnateljstvu v Ljubljani		položiti
N			Din	P	Din	p	Din	P	do dne	ure	Din
1	Uršna sela št. 4 (davčni okraj Novo mesto)	Novo mesto	1941	38	—	—	—	—	13. 10. 1924.	10	350
2	Kranjska gora št. 38 (davčni okraj Radovljica)	Jesenice	1913	90	-	—	—	—	14. 10. 1924.	10	300
3	Dragomer št. 24 (davčni okraj Ljubljana-okolica)	Ljubljana II	1782	19	:	—		—	15. 10. 1924.	10	250
4	Ljubljana, Jeranova ulica št. 1 (davčni okraj Ljubljana-mesto)	v Ljubljani	6602	62			—		16. 10. 1924.	10	1000
5	Podzemelj št. 40 (davčni okraj Metlika)	Črnomelj	2195	20		—	—	—	17. 10. 1924.	10	400
6	Banjaloka št. 40 (davčni okraj Kočevje)	Kočevje	—	—	—	—	—	—	18. 10. 1924.	10	—
7	Brezovica št. 36 (davčni okraj Ljubljana-okolica)	Ljubljana II v Ljubljani	810	21	_	—	—	—	20. 10. 1924.	10	100
8	Železno št. 4 (davčni okraj Trebnje)	Trebnje	312	85	—	—		—	21. 10. 1924.	10	—
9	Stranska vas št. 7 (davčni okraj Ljubljana-okolica)	Ljubljana II v Ljubljani	1087	50	—	—	—		22. 10. 1924.	10	150
10	Dolnji Logatec št. 110 (davčni okraj Logatec)	Logatec	7293	—			—	—	23. 10. 1924.	10	1300
11	Kočevska reka št. 16 (davčni okraj Kočevje)	Kočevje	4012	75			—	—	24. 10. 1924.	10	700 j
12	Kočevje, Reška cesta št. 178 (davčni okraj Kočevje)		10.158	95		—	—	—	25. 10. 1924.	10	1000
Natančnejši podatki o dohodkih in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri zgoraj navedenih pristojnih okrajnih upravah finančne kontrole.
Vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se bodo mogle ponudbo vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in na uradni deski občine, pristojne za vsako posamezno trafiko. Interesenti se na to še posobe opozarjajo.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 15. septembra 1924.
S 1/21—185.	1320
Odprava konkurza.
Prezadolžen ec: javna trgovska družba »Svetla* v Ljubljani.
Konkurz, razglašen s tukajšnjim sklepom z dne 19. marca 1924., apr. št. g 1/21—11, o imovini prezadolžene firme se izreka glede na izvršeno razdelitev skladno imovino po § 139. konkurznega roda za končanega.
Obenem se razveljavljajo vse odredbe, ki so doslej omejevale prosto poslovanje prezadolžene firme. Komkurzni komisar, upravitelj in člani upniškega od bora so glede svojega posla razrešeni.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 16. septembra 1924.
Sa 16/24—17.	1342
Določitev poravnalnega naroka.
Poravnalna zadeva Karla. P o 1 e n i k a, posestnika in gostilničarja v Guštanjn št. 1.
Poravnalni narok je odrejen na dan 1. oktobra 1 9 2 4. ob pol enajstih v sobi št. 83.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 15. septembra 1924.
E 145/24—9.	1252
Dražbeni oklic.
Dne 4. oktobra 1924. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi It. 4 dra.žba nepremičnin: zemljiška knjiga Stavešamci, vi. št. 13, 67, 75, 79 in zemljiška knjiga Jan,že v vrh, vi. št. 122.
Cenilna vrednost: 150.908 Din; vrednost pri-tekline: 10.250 Din: najmanjši ponudek 107.438 Din 67 p,
Pravico, ki ne bi pripuščlate dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbanem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnail v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča,.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni,
dne 23. avgusta 1924.
Št, 3243/24.	1300 3—2
Razglas o ofertni licitaciji.
Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru razpisuje ponovno ofertno licitacijo za dobavo mlev-skih izdelkov za dobo od dne 1. novembra 1924. do dne 34. marca 1925. na podstavi podrobnih razpisov, Objavljenih v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo* 106, 107 in 108 ex 1923. in v »Službenih Novinah*.
Licitacija se bo vršila dne
17. oktobrai 192 4.
ob desetih v pisarni podpisanega ravnateljstva.
Posebni pogoji za dobavo se lahko vpogledajo pri upravi kr. moško kaznilnice. Ponudniki se opo-zarjaijo, dia morajo označiti v ponudbi cene v dinarjih, in sicer morajo biti cene fiksne.
Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru,
dne 15. septembra 1924.
Razglas o odpravljanju blaga z mednarodnimi tovornimi listi.’'1
Odpravljati blago z mednarodnimi tovornimi listi na podstavi tarifnega priobčila v št. 182 »Službenih Novin* z dne 11. avgusta 1924., G D tor. 22.876/ /24**, je dopuščeno samo, če je med prizadetimi železnicami dosežen poiseben sporazum o otvoritvi direktnega prometa in če je ta sporazum predpisno objavljen. Talk sporazum se jie dosegel do danes med našimi železnicami in železniškimi upravami v Italiji, Češkoslovaški, Avstriji in Madžarski.
Odpravljati blago z.direktnim mednarodnim to-vornim listom jo torej dopuščeno za zgoraj amonijem e države.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 18. avgusta, 1924.; G D tor. 26.250.
* Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 214, izdanih dne 19. septembra 1924. (Prilog NLVI. — 1924.)
** Uradni list pod št. 240.
Št, 43.421—IV—24.	1338 3—1
Raspis.
Dobava črne mehke pločevine za kritje vagonov.
Na podstavi člena 82. zakona, o državnem računovodstvu in odloka, gospoda ministra za promet št. 15.962/24 z dne 3. septembra 1924. razpisuje direkcija državnih železnic v Ljubljani ofertno licitacijo na d an
3	0. o k t o b r a, 1 9 2 4.
za dobavo 30.000 kg orne mehke pločevine za kritje vagonov, dimenzije 3000 X 1000 X 0-65 nun.
Pozivi jejo se vsi oni, ki se namenjajo udčl ožiti licitacije, naj predlože najkosneje do 11. ure dopoldne tega dnie ekonomskemu oddelku podpisane železniške direkcije v Ljubljani svoje pismene po-nudbe. v katerih mora biti naznačena enotna in skupna cena za to pločevino, kakor tudi iz java, da povsem pristajajo na predpisane specialne in otoče pogoje, ki so na vpogled vsak delavnik od 9. do 12. ure v pisarni ekonomskega oddelka železniške direkcije v Ljubi jami, pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah, trgovačkih in obrtnih komorah, trgovačkih zari ati ličkih komorah in industrijskih zanatličkih komorah.
Vsak licitamt mora položiti kavcijo, predpisano v zakonu o državnem računovodstvu, pri glavni blagajni te direkcije najkesmeje do 10. ure na dan licitacij©, t. j. dno 30. Oktobra 1924., itn sicer, ako je, naš državljan ali ruski emigrant, 5 %, ako pa, je tuj državljan, 10%.
Vsaka ponudba, mora biti v zapečatenem zavitku z naisilovom: »Ponudba za črno pločevino za kritje vagonov za direkcijo državnih železnic v Ljubljani, št. 43.421—IV—24» im opremljen s kolkom za. 100 Dim.
Naknadno predložen,c ponudbe, im tako ponudbe, ki ne ustrezajo členom 87., 88., 90., 91. in 93. zakona, o državnem računovodstvu, nadalje ponudbe, ki se ne ujemajo, s predpisanimi pogoji, se ne vzamejo v obravnavo.
V obravnavo »se prav tako ne vzamejo ponudbe anab licitamtov, ki ne ostanejo v besedi 30 dni po izvršeni licitaciji.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 18. septembra 1924.
Št. 31.306/III—24.	1319
Razglas o zgradbi poštne avtomobilne garaže in delavnic.
Direkcija, pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje s tem ua podstavi člena 94., odnosno členov 86. do 98., zakona o državnom računovodstvu z dne
6.	marca 1921. in njegovih izprememto, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah* z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., ponovno ofertno licitacijo za postavitev poštne avto-moibilno garaže in zgradbo poslopja za delavnice v Ljubljani ob Linhartovi in Robbovi ulici (prej: Za pokopališčem).
Pogoje, podatke, pojasnila in ofertno pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri tehničnem odseku poštne direkcije v Ljubljani (soba št. 77, II. n|a|distropje),.
Licitacija »e bo vršila dne 1 1. oktobra 1 924. ob 11. uri pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani), Sv. Jakoba tng; št. 2, soba št. 78.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja, ua stavbno pogoje, ter mora položiti kavcijo 5% (inozemci 10%) ponujene vsote pri pomožnem uradu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani najkesmeje do 10. ure na dam licitacije.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani,
dne 19. iseptemlbrsa 1924.
St. 5/294.	1339
Razglas.
Dodatno k tukajšnjemu razglasu z dne 16. septembra, 1924., št. 5/294, dajo podpisani magistrat po § 11. zakona o valitvi v oibčimslka zastopstva v Sloveniji ma zmamje, da so postali občinski volilni imeniki z današnjim dnem pravnomočni in da so naa-grn jeni v tukajšnjem uradu.
Kandidatne liste so morajo po § 12. zakona o volitvli v občinska zastopstva v Sloveniji najpozneje v 10 dneh po razglasitvi volilnih imenikov, t. j. v času od dne 23. septembra do dne 2. oktobra 1924.,
predložiti sroskemu poglavarstvu v Ptuju med uradnimi urami, t. j. od 8. do, 14. ure.
Mestni magistrat v Ptuju,
dne 20. septembra, 1924.
Župan: Anton Blažek s. r.
Razne objave.
1317 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. septembra 1924.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 468,263.815'68
Posojila....................... 1.500,239.658-58
Račun za odkup kronskih nov-
čanic....................... 1.208,216.353	"46
Račun začasne zamene ....	389,949.356	"74
Dolg države.................... 2.966,355.034-	—
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163" — Saldo raznih računov............. 243,701.492	72
Pasiva:	8.915,102.874-18
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te	vplačano	25,360.600" —
Rezervni fond...................... 5,937.903	"36
Novčanice v tečaju............. 5.894,834.715-	—
Državni račun začasne zamene.	389,949.356 74
Terjatve države po raznih računih 17,211.306"15
Razne obveznosti................. 380,417.735	" 93
Terjatve države za založene domene .........................  2.138,377.163-	—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde ....	63,014.094- —
8.915,102.874-18
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za, en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za, dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 7 % na leto.
Bilanca «Petovie», usnjarske industrije, d. d. na Bregu pri Ptuju, za leto 1923.
Aktiva: blagajna Din 77.871-20; vrednostni papirji Din 226.340-—; zalogo Din 11,736.129-31; stavbe Din 2,591.918-47; inventar Din 448.552-06; »stroji. Din 3,676.899-81; dolžniki Din 4,833.328-74; ustajuovni stroški Din 30.949-37; izguba 2,395.725 Din 31 p, skupaj Din 26,017.714-27.
Pasiv a: delniška glavnica Dim 6,000.000-—; amortizacija Dim 245.937-74; upniki:	a) banke
Dim 13,528.400-71; b) ostali upniki Din 984.645-05, skupaj Din 14,513.045-76; trate Din 5,209.260-77; rezervni fond Din 25.000—;	podporni sklad
Din 24470-—, skupaj Din 26,017.714-27.
Na Bregu pri Ptuju, dno31. decembra 1923. 1343	Upravni svet.
iS knjigami in prilogami primerjal in v soglasju
ra^':	nadzorstveni svet.
1312 3—2	Poziv upnikom.
Kmetijska nabavna i n p r o d a j n a zadru g a v C r n u č a h, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo.
Upniki se poživljajo, naj pr igla se svoje terjatve pri zadrugi.
Na Črnučah, dne 17. septembra 1924.
Likvidatorji.
1262 3—1	Poziv upnikom.
Živin or e j s k a zadruga v S o r i, r. z. z o. p., je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozi vi jejo, naj ji prijavijo svoje terjatve.
V Sori, dne 9. septembra 1924.
Likvidatorji.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.