2, stev.___ V Kranju, dne 14, januarja 1905._VI, leto. GORENJEC ■: Političen in gospodarsK« list : Izhaja vsako soboto zvečer. — Strne za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in nprn vn išl v o se nahaja v hiši št. 105 nasproti župne leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse uprav le zadeve, uredništvu pa dopisi in novic«. Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., će se tiska enkrat, za večkiat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Hokopi«i se vračajo. m ijTn_n ovuj i u~rnj^C~i * nf*i ~* V "> * f*T J"">*"i"'~Y"rJ~"ii''"i f*r' Q ""in* •»■*nnpi^w\jrnJirii/ijm~in.riL w J\ »~*M L t j\ n—■ n_r 11 ju i~>n.rnrt Slučaj brezsrčnosti. Škof ljubljanski menda res nima srca, ali pa nima poguma, da bi se uprl svojim hudobnim svetovalcem, ki ga zapeljujejo, da neusnrljeno razpise duhovniku njegovo župnijo, ne da bi imel gotove vzroke. Kako je z župnikom Brcetom naredil, se je pojasnilo pred kratkim. Drug slučaj se je pa zgodil istočasno z Brcetovim slučajem z župnim upraviteljem Ivanom Volkom pri Sv. Lenartu. Pred Šestimi leti je nastavil škof imenovanega duhovnika za župnega upravitelja v hribovsko vas Sv. Lenart nad Škofjo Loko. Takrat je bil duhovnik g. Ivan Volk popolnoma zdrav. Ko je .šel nekdaj obhajat v Martinvrh, se je prehladi! v noge. Od Udaj ni bil već zdrav, vendar je opravljal svojo služb \ kolikor je mogel. Pripomniti moramo takoj, da župni upravitelj Volk ni nikdar uganjal v svoji župniji tiste podivjane klerikalne politike, ki jo smatra večina duhovščine za svojo duhovnu delo. Nasprotno je bil v svojih pridigah miren in priljubljen govornik. Bolezen v nogah mu je postala često hujša in večkrat ni mogel maševati. Sosedni duhovniki to ga skoro vsi pisano gledali, ker ni letal okrog ob času volitev. Pa kako naj bi letal sromak, ki ima bolne noge. Hodili so ga zato tožit škofu, naj ga penzijonrj. Pred štirimi leti je škof res razpisal župnijo Sv. Lenart in le odločnemu nastopu župljanov se je vdal škof in PODLISTEK. Pismo Iz lemenata. Dragi ! Spominjaš fe idealov, načrtov, sklepov, trdnih in neomajanih; spominjaš se izprehodov in pogovorov najinih, polnih življenja, upov in nad; spominjaš se rožic, lepih in svežih, katero sva dobila prvo nedeljo majnika mi seca v osmi šoli: ti od Fanike, jaz od Karle, spominjaš se priseg pri luninem svitu: spominjaš se človeka, to je mene, ki sem rojen za življenje, za prihodnjost . . . . Zaprli so me v semenišče, to je bila volja očetova in materina, volja bratov in sester, volja tet in stricev, volja cele vasi, da, celega okraja. Na duhu potrt uklonil sem se. Kje je moja eneržija, kje ideali«, kje upi, kje življenje? Želje in zahtevanje sebičnežev so me ubile moralično, pahnile so me v temnico in t-edaj sem stroj, ki opravlja svoja dela mehanično; čuje se lahek tek, v notranjosti pa se iz- pustil v miru g. Volka. Tako je visel nad njim vedno Damoklejev meč. Duhovščina v Selcih je posebno pisano gledala župnika od Sv. Lenarta in neprenehoma hodila tožarit Volka k škofu. In res je škof razpisal pred .štirinaj Umi dnevi župnijo Sv. Lenart. Kaj bodo naredili z župnim upraviteljem Volkom, ne vemo. Grdo pa bi bilo ako bi bolehnega moža, ki je mnogo več dilal, kakor marsikateri politično razposajeni župnik, z malo plačo upokojili. Se grše pa bode, ako bode kateri duhovnik pro-jil za to službo. Najbolj krščansko bi bilo, da bi škof pustil g. Volka na svojem mestu, saj opravlja popolnoma dovolj svojo službo. Poznamo pa sedanje postopanje Škofa in njegovih svetovalcev in skoraj že naprej vidimo, da bodo pognali župnega upravitelja v neprostovoljni pokoj, na njegovo mesto bodo pa posadili kakega strupenega duhovnika, ki bode uganjal /golj klerikalno politiko. Kaj duhovska služba, politika, to je prva stvar današnjim duhovnikom in škofu. Ko bi prišel Kristus sedaj na svet, bi ga naši politikujoči duhovniki prisilili, da bi netil sovraštvo in prepir, drugače bi ga pa še enkrat križali. Ce se ne motimo, ima pri tem vpokojenju Ivana Volka precejšnjo besedo krščansko-socijalni zdražbai dr. Krek. T» človek ima velik upliv pri škofu, katerega duševno presega, zato se nc bo-demo čudili, če bode škof svojo namero, upokojiti g. Volka — uresničil. Tudi še to pri- rablja, pili, uteka in čas ni več daleč, da se zruši---kup starega izrabljenega železa, na moje mesto pa pride drugi stroj, s katerim se zgodi isto. Toda čemu Ti pišem vse to. Zato, ker me poznaš, ker me ne bodeš sodil tako, kakor bi me sodili tisočeri, če bom stri te okove, to mašinerijo, če bom stopil zopet v življenje in izkušal uresničiti svoje ideale. Dragi moji Moja mati me je učila ljubezni, skrival sem se v njeno krilo, pogladila mi je lica: Francek bodi priden! — Ta moja mamica še živi, toda ni več tista nežna mamica, temveč stvar, ki zahteva od mene, da moram žrtvovati vse svoje življenje v to, da bodo zadovoljni drugi: oče, mati, sestre, bratje — vsem naj zadovoljim sebične namene;mene pa ne vprašajo, če sem tudi jaz zadovoljen --Tirani! Rožico, katero mi je dala Karla, spravljam, kakor svetinjo. Molil bi že še, ?' eda kakor stroj. Učim se, drugače sera pa popolnoma --, čudno — niti samega sebe ne stavljamo da se nam, neduhovnikom zdi škofovo postopanje v slučaju Brce in Volk — nasihtvo. Mi ju ne zagovarjamo kot duhovnika, temveč kot svoja sočloveka. Sto-tisočkr.'t pa se oddahnemo, da škof in duhovščina nima tistega upliva na druge posvetne stanove. Kakšno preganjanje in šikaniranje bi nastalo, ako bi se izročili drugi stanovi na milost in nemilost v oblast duhovščine!? Izobraženstvo in omikance opozarjamo na te slučaje v duhovskih službah in jih v ta namen opominjamo, naj sleherni izmed njih gleda, da ne bode pripomogel niti najmanj duhovščini, da bi ista dobila v posvetnem življenju in stanovih neomejen upliv in moč. Vsak varuj zlato prostost, kar najbolj mogoče! Dragi rojaki! Znana Vam je naša huda borba za našo slovensko šolo, znan tudi isti žalostni izid: ni je več, edine petrazredne slovenske šole na Koroškem! Zaslepljenost nekaterih domačinov; tuji nemški in laški in žal tudi slovanski delavci, ki delajo predor skozi Karavanke in Slovencem nasprotne šolske oblasti — vse to se je z divjo strastjo zagnalo v zaklad in biser naš, in dasi smo se branili z vsemi močmi, se takoj premoči nismo mogli vstaviti: naša slovenska šola je strta, zdrobljena v dva dela. — morem več primerjati živemu bitju. Življenje ne primerjati življenju. Morda se boš nasmehnil mojim izdanjem in rekel: Franc pretirava! Veruj mi, da ne pretiravam, da pišem le to, kar mi narekuje srce. Kako vesel si lahko, četudi se boriš za vsakdanji kruh, upanje pa imaš, da bo to minulo, da bodeš kdaj koristen član človeške družbe, človek, ki bodeš mogi 1 živeti kakor človek, ne prikrito in hinavsko, temveč tako, kakor žive milijoni, naravno —---Gas P', teka, treba bo v cerkev k litatiijam, okrog mene sami svetohlinski, hinavski, na drugi strani trpeči, bledi in izmučeni obrazi. U mati, zakaj si me rodila na svet, zakaj-- Pozdravljam Te, pozdravljam amice Tvoj Franc. Na valovih življenja. Novela. Spisal Sever. V temni, umazani ulici starega mesta, v mali podstrešni sobici je ležala bolna Anica. Lesene, napol slrohnene stopnice, ki so se Hud udarec jo lo, ne samo za št. Jakob, ampak m vse koroške Slovence ker s padcem naše šole se je vsem Slovencem na Ko-ro-kem za dolgo zopet odmaknilo upanje piiboriti si slovensko šolo. Vendar nikakor ne obupavamo, ker iz razvalin naše šole vidimo dvigati se voli k o lepšo, vel ko boljšo in popolnejšo šolo: „Narodno solo" dražbe sr. Cirila in Metoda. Res je, da je »Narodna šola sedaj šele misel, a ta misel je t;iko krepka in povsod sprejeta s takim navdušenjem, da se bo gotovo uresničila Domači' ljudstvo se je je kot edine ladije r eši 1 k e ok len i lo z navdušenjem in s poz rt ova I nostjo, ki presega vsako pričakovanje. Družba sv. Cirila in Metoda je v odborovi seji dne 1.'!. novembra 1904 odobrila to misel in je obljubila, da prevzame vzdrževanje šole, če jo sezidamo ter opravimo sami. Za stavbo nove šole bo potrebnih najmanj 50.000 kron! Ta velika svota, gotovo pievelika za nas kor> sfee Slovenec -ni prevelika za vse Slovence in bližnje nam brate Slovane! Ljubezen je dobrotljiva ljubezen nikoli ne mine. Na lo radodarno ljubezen se zanašamo i mi ler prosimo, nuji o prosimo: Bratje rojaki! Po naga j te n.un sezidati »Narodno šolo v S t. Jakobu v Kožu, sezidati Lidijo -reillko koroškim Slovencem, ki se potapljamo r požr 'snem nemčurskem morju. — Ne bomo se utopili, dokler se bodo ljubili sini BHijke Slave! št. Jakob v Kožo 18.decembri 1904. It. Majer. načelnik šol. sveta Fianjo Kobenter, župan, Matej Kažun. župnik. Prispevke prejema Matej Kažuu. župnik, pošta Št. Jakob v Kožu (Koroško). X. redni občni zbor „Gor. Sokola". Dne o. januvarja t. 1. zvečer ob deveti uri je v gostilniških prostorih br. P. Marija otvoril X. redni občni zbor »Gorenjskega Sokola« br. 'tarosta Ciril Pire. Pozdravil je navzoč člane, katerih je bilo lepo število G4. rekoč, da se je Gor. Sokolu- ob ustanovitvi prerokovalo kratko življenje, da pa je z mla-deniško ('ilostjo premagal bude težkoče ter da stopa z današnjim dnem v zadnje leto jnve desetletnico. Kakor je razvidno iz števila članov, kfJMtih je 14f> in 8 zunanjih, društvo redno in vedno pridohhra. Priredilo je društvo letos drugo svojo maškeralo pod naslovom »V Sahari«, katera je pokazala, da to uživa vsestranske simpatije. Telovadci pa so priredili več pei, jc stala stara postelja, zbila iz štirih desk. na kateri je bilo nekoliko cunj odeji podobnih. To je služilo bolni Anici za posteljo. Ob nji je bil prislonjen stol in na njem je slala posoda z limonado. Vsak četrt ure ji je dajala nje postrežnica, stara Meta, žlico te tekočine, ki je bolnica z veseljem požirala. Morila jo je nepopisna žeja. Ležala je znak z zaprtimi očmi navidezno mirna. Mrtvaška bledica je pokrivala njeno lice, ki je bilo grozno propadlo in uvelo. Časih je odprla njene veiike, lepe, črne oči ter žalostno uprla pogled v vrata, kakor bi nekoga pričakovala, a le za trenotek in zopet jih je zaklopila. V duši pa se ji je pojavljala podoba za podobo. Pred njo so vstajali prošli žalostni dnevi, a izza njih so je pojavljalo ludi nekaj kra-mejiih časov. Bila je še napol otrok in hodila je v samostansko šolo in sanjala sanje, ki so tako kmalu minule. Vse vprek se ju mešalo v njenih mislih . . . Spomnila se je. ko sta drug drugemu slonela na prsih in so se njune ustnice strinjale v sladkih, dolgih poljubih. Izprehajala sta se roko v roki po cvetočih poljanah in brežiiuh ter pos ušala v tihem somraku in temnem objeiju otožno pesem slavčevo. ki jima je polnilo srci' z nepopisno slastjo in sladko grozo. A vse te lepe sanje, vsi ti krasni upi so splavali po vodi . . . Videti ji je bilo, kakor bi si šiloma klicala v spomin nekatere dogodke, ki se vračajo sicer počasi, a z grozno istinitostjo . . . Čutila je v tem trenolku, da je pogubljena zanjo vsa sreča. Kakor otrok, ki bi želi igračice ter steguje svoji ročici po njej, ta So želela si je ona v tem trenutku — smrti. Želela si je, da bi bila že kmalu tam gori, kjer ni trpljenja, ne tuge . . . Meta. privzdignite mi nekoliko glavo; ne morem sops'i!» reče s slabim glasom. Meta, ki je molče sedela pri njenem vz-glavju ter na vsako njeno gibanje prežala, ji izpolni željo. Ležala je zdaj više. *Tako, zdaj bo že bolje.« Po sobi je zavladala grobna tišina. Slišalo se je le težko, t nakomerno dihanje bolnice. Tu pata m je zgrešila kaka muha svojo pol ter pribrenčala skozi razbito šipo v sobo. Letala je semintja. krožila nekaj časa nad sčaja 271 knjig, skupno H72 ali povprečno na mesec 74 knjig. Ko se odobri tajnikovo poiočilo, poroča blagajuik br. Ivan Jagodic v podrobnem računu, iz katerega posnamemo, da je imelo društvo dohodkov K 117G85, stroškov pa K 1557 1*0, torej primaiikljaja K .'»SPIl, omenja pa, da ni plač; nih še nekaj računov, ki jih še ni prejel, ter opozori, da bo treba članarino začasno povišati. Namesto odsotnega načelnika poda poročilo podnačclnik br. M i r o s I a v A m b roži č, premotroje in v mnogem ozira graja telovadbo in telovadce v lanskem letu tir poroča st ilističia) sledečo: Vaditeljski zbor je koncem leta sestojal: načelnik E, Sajovic, podnačelnik M. Ambrožič in vaditelj Janko Sajovic, pripravniki Fr. Ažman. Fr. Benedik in i. Vidmar. Med letom pa je prenehalo biti članom zbora 5, med temi 1 po izključenju vsled malomarnega poslovanja. Telovadilo jij: Članov v celem letu 3294 v 138. urah. louj povprečni letni obisk 24; ženske so telovadile v 111. telovadnih urah, povprečni letni obisk 11; sokolski naraščaj v 89. arah, povprečni letni obisk 10; obrtni naraščaj v 24. urah, povpreč >i obisk 11. — Lansko leto je bilo več izletov ter javnih nastopov, in sicer: Pešizleti v Podluezje (starejših bratov). Škofjo Loko. Križe - Pristavo. Olševek, Podbrezje (žensk), čez Tržič in Begunje na Bled, žab-nico in k Sv. Ani nad Tržičem: poleg tega se je društvo udeležilo vsesokolskega zlela v Ljubljano ter priredilo javno telovadbo v Kranju in notranjo tekmovalno telovadbo. Natančneje načelnikovo poročilo se priobči v »Slovenskem Sokolu«. Nato se je volil odbor, ki se je sestavil, kakor smo poročali že v prejšnji štev. Gorenjca«. K slučajnostim je predlagal br. Janko Sajovic. da naj se zviša mesečna članarina na 1 K, kar se je soglasno sprejelo. Ker se ni nihče več zglasil k besedi, zaključil je br. starosta občni zbor. bodreč člane k vztrajnemu sokolskomu delu. ter se zahvalil glavo bolnice, a opazivši, da nima tu s čini nasititi svoj lačni želodec, je odletela zopet svojo pol. Anica je ležala mirno, kakor bi spala. Prsi so ji močno dvigale, a iz njih prihajalo je pridušno hropenje. Kar nenadoma se dobrovoljno nasmeje ter upre oči v obraz Meli, poda ji svojo koščeno roko in počasi govori: »Meta! — Umrla bom. In zapuščena, zavržena od vseh, bom morala na oni svet. Le vi, dobra Meta, imate še usmiljeno srce zame. Le vi me imate le radi in ludi jaz vas. A kmalu m bova ločili . . . Glejte, ali ni naše življenje, kakor cvet na drevesu? Dokler je zgoraj, tedaj je lep, ko pa pade na tla, oveni in mi ga poteptamo . . . Tako me peče pri srcu, kakor žrjavica in vendar mi leze mraz po vseh udih . . . Najhuje mi je, ko bom umrla, ne da bi ie enkrat videla svojega očeta in — njega ...» Umolknila je za trenotek; govor jo je utrudil. Za nekoliko časa zopet nadaljuje: •Da boste pa vsaj vedeli, komu ste storili toliko dobrote, hočem vam povedati nekoliko dogodkov iz mojega življenja: Moj oče je bil imovit posestnik in gostilničar v P. Jaz sem bila edina hči. Mali mi je umrla, ko sem bila stara pet let. In morda 1. priloga ..Gorenjcu" št. 2 iz 1.1905. čitalniškemu pevskemu zboru, posebno pevo-v odju br. V. Rusu za vedno prijazno sodelovanje pri vseh prireditvah. Po otieijelnem delu občnega zbora se je razvila prosta zabava in čitalniški pevski zbor je zapel nekaj krepkdi zborov. Tedenski politični pregled. Štajerski deželni zbor. Dne 10. t. m. se je nadaljevala debata o proračunu. Predlagalo se je, da naj dobiva «Studentenheim» v Mariboru vsako leto 3000 K podpore, slovenska dijaška kuhinja v Mariboru 800 K, v Ptuju pa 000 K. Predlog glede podpiranja slovenske dijaške kuhinje v Celju se je vrnil deželnemu odboru. — Dežela mora prispevati za različne nemške zavode, realko, gozdarsko šolo. meščanske šole z zneskom K 466.3G0. Za ljudsko šolo je proračunjena potrebščina na K 4.354.G1G. Klerikalni kan dunajske vlade. Nori justični minister dr. Klein je šel poljubit nadškofu dr. Gruši roko. Pri tej priliki je minister vprašal škofa, kake želj1 ima katoliško prebivalstvo. Gospod minister pride baje tudi na Kranjsko, da se pokloni škofu m ki arijskomu dekanu Koblarju. V Macedoniji vre dalje. Bolgarske čete so prekoračiic bolgarsko mejo. Vstaši so baje zažgali 21 večjih tuiških kmet j. V Ištipu so zaprli 13 oseb. med njimi so štirje bolgarski duhovniki in devet članov cerkvenih občin. Blizu Danice so našli na neki strmi skali razmesarjena trupla štirih Bolgarov. Zraven trupel je bil listič z napisom: Možje, ki so izdali vodib Ija i evolucije, Delčeva, plačajo s tem s\oj krvni dolg. Trupla so ležala na tistem mestu, kjer so turški rojaki leta 1903 ustrelili Delčeva. Poljaki na Pruskem. V nemškem državnem zboru je razlagal 10. t. m. finančni minister proračun za leto 1905. Med večjimi izdatki j" tudi svota 750.000 mark kot di*po-zicijski zaklad višjemu predsedniku za pospeševanje iu utrjevanje neinšlva med Poljaki. je to bila ravno moja poguba. Po njeni smrti oslfla sva sama z očetom in ta je skrbel zame prav po očetovski. Ker pa je imel veliko posestva in gostilno, toivj ni mogel vedno paziti name, zalo mi je priskrbel za odgojo staro postrežnico, ki mi je nadomestovak mater. Na njo sem bila tedaj popolnoma navezana. Ljubila sem jo, kakor ljubi otrok svojo mater in tudi ona me je imela rada kak<->r lastno hčer. A kmalu je prišlo drugače. Oče je potreboval gospodinje pri tako velikem posestvu in oziral se je že po drugih. Kaj bi se tudi ne. Bil je še krepak in v najboljših letih, poleg tega pa je imel še veliko posestva. In brezdvomno bi se ga bila vsaka z veseljem oklenila. In res, nekega lepega dne dobim mačeho. Težko sem se ločila od stare postrežnico, ki mi je bila res kakor prava mati. Vendar ni nič pomagalo, morala sem se udati. V začetku je še precej lepo ravnala z menoj. Ali, kolikor bolj sera doraščala, tem bolj pisano me je gledala. Sovražila me je, zaničevala in prezirala. In v čem bi se bila pregrešila, nedolžno dele 'i Otroška leta, ki so vsakomur najljubša leta, so bila meni trojeva. Za ustavo na Ruskem se poteguje skoro vsa ruska aristokracija z ruskimi knezi vred. Ruski učenjak profesor Mihajl pl. Reusner je baje izjavil o ruskih razmerah: Ako se car ne odloči, da bi izvedel reforme, ki jih zahteva sedanji čas, potem je revolucija neizogibna. Rusko-japonska vojna. Rusi so že zapustili Poit Arlur. Predaja se je vršila brez motenja in brez vsake ovire, Nad vsemi utrdbami vihrajo japonske zastave in v mestu opravljajo policijsko službo od G. t. m. japonske vojaške patrulje. Zadnji napadi, ki so se vršili pred kapitulacijo so bili strahoviti. Po dveurnem obstreljaranju ■0 Japonci naskočili kitajski zid pri foru št. 3 in prodrli do Orlovega gnezda. Rusi so več-kiat odbili napad in provzročili Japoncem mnogo škode. Četrtina braniteljer, od katerih pa je bila polovica bolna, je brez rsake podpore branila utrdbe, ki so se razprostirale 27 vrat daleč, ne da bi si privoščila le za hip počitka. Vojaki so postali sencam enaki. Sicer pa padec Port Arturja ni takorekoč še odložil vojne, ampak jo bo samo podaljšal. General Ojama dobi sicer 40.000 mož v pomoč izpred Port Arturja, a bo kljub temu številno slabejši od Kuropalkina, Ojama se ne bo umaknil, kakor se je prvotno sodilo na Ljaodun, ampak čez Jalu v Korejo. Zadnje bojišče med Kuropatkinom in Ojamo bo Koreja. Tudi se ne bodo Rusi več toliko bo-jcrali za Port Artur. ker je posest Koreje za nje večje važnosti. Ako se tu utrdijo, potem Port Artur lahko pogrešajo. In to bo slednjič cilj Rusije. Na boljšem so pa Rusi tudi v tem. da je krajina zapadno od reke Hungo do kitajske meje le ni redko preskrbljena z japonskimi varnostnimi četami. Iz tega je torej razvidno, da je japonska fronta na sro-jem levem krilu od bitke pri Saho ostala še vedno ista. Njeno levo krilo, ki je tedsj splnh segalo do reke Hungo na zapadu, ni od tedaj doseglo nikakega uspeha. Rusi pa so se med tem časom pomaknili za Komaj sem čakala dneva, ko sem začela hoditi v šolo, kajti takrat ne bom več toliko doma, ne bom gledala grdih pogledov, ne poslušala psovk. Iz šole prišedši so se šli drugi otroci igrat, le jaz sem morala domov. Tu mi je mačeha odkazala že kako delo, da s.m le doma ostala. Delala sem rada in trudila sem se, da ji kolikor možno ustreženi, a vse zaman. Ce sem ji še tako prav naredilo, njej gotovo ni bilo po volji. In vselej se je vsula cela ploha psovk name. Oče je to dobro uvidel in hudo mu je bilo, a bal se je prepira. Prestrojila je tudi njega po svojem okusu. Spoznal je bil, a prepozno, da je dobil mesto žene, kačo v hišo. Preslab je bil, da bi se ji postavil po robu. Tolažbe je iskal v vinu, začel je piti in zapravljati. Njegovo premoženje pa je slo rakovo pot. To občutila sem tudi jaz. Kolikokrat sem na skrivnem jokala, kolikokrat brez večerje šla spat. Ni čuda toraj, da sem tako oslabela, da me je bila samo kost in koža. In skl nila sem iz hiše iti, naj stane kolikor hoče. Do tega koraka ne je pripravila moja najmanj 100 km med rekama Liaoho in Hungo proti jugu. Možno je Utrvj, da se Rusom vendarle posreči s približno 100 eska-droni konjice na nje desnem krilu, da že lakoj zdaj prisilijo Nogija, da potegne svojo armado na japonsko levo krilo in da potem v bodočnosti s podobnimi operacijskimi odredbami dosežejo gotov uspeh. Skoro gotovo pa prične Kuropatkin z ofenzivo v najkrajšem času, prodno dospe na bojišče svobodni del Nogijeve armade izpred Port Arturja. In sicer na desnem krilu s konjvo v reliki meri proti železnici Liaojang Kajčov. To cirkuliranje pa se prične skoro gotovo že prihodnji mesec, ako bo le dopuščalo vreme. Tako da utegne torej kakih 10.000 ruskih jezdecev kaj neprijetno delovati proti imenovani železnici in proti hrbtu armado Ojama, če ista sploh še ostane toliko časa na reki Saho in severno od reke Tajso. Zadnje dni se od vseh strani in po vseh stran »kih progah prevažajo velike množice novomobiliziranega ruskega vojaštva, ki gre na bojišče v Mandžurijo. Kakšne bodo bojne sile, ako dobi Kuropatkin vso to pomoč? Zdaj ima 400.000 peščev in divizijo konjikov, a v kratkem bo imel 500.000 za boj spo-svbnih mož. Ojama ima le 300.000 mož, kateri se pomnože s portarturškimi četami na 350.000 mož. Torej bo imel Kuropatkin še vedno veliko premoč. Kakor se čuje, se je te dni začel na celi fronti zapadnega krila topničarski boj. V petek zjutraj se je slišalo močno grmenje topov ob železnični progi pri Liušipu in Ša-kopu. Tudi 5. t. m. so napadli ruski vojaki na desnem krilu pri vasi Santajci okoli 12 km jugozapadno od Čjentava nenadoma japonski oddelek ter se polastili več vozov z municijami. Dopisi. Ispod Grintavca. 1 ostave pozna bivši cerkljanski kapelan gosp. Matevž Kos, ki je v šoli učencu Janezu Stenovcu z neko železno rečjo prebil glavo, da je moral isti vsled bo- nekdanja sošolka, ki je bila lakr.it že eno leto v samostanski šoli nekje na Koroškem. Ko sem prebila z dobrim uspehom ljudsko šolo, stopim nekega dne pred očeta in mu razložim svoj sklep. Nekoliko je osupnil pri teh besedah, a rekel ni ničesar. Spoznal je, da je bolje, da grem. In res, nekaj dni pred odhodom sem imela že vse skupaj, kar je potrebno — in šla sem. Popisati vam ne morem, kako sem se veselila! V tem pripravljanju, v tem pričakovanju sem bila vesela in pozabila sem vse gorje in vse trpljenje. V samostanu sem ostala do petnajstega leta. Prve dni se mi je nekoliko tožilo po domu, a sčasom sem pozabila tudi na to. V vsem tem času ni bilo k meni ne očeta, ne mačehe, v vseh teh letih nisem videla nikogar razven součenk, samostanskih sestra in izpovednika svojega. Mačeha je pošiljala redno denar zame, a meni ni pisala, le redkokdaj me je pozdravila po načelnici. Kako težko mi je bilo. ko so klicali to ali ono deklico, češ, da je prišel oče, prišla mali! Mene ni klical nihče! In vendar so mi bila ta leta najsrečnejša, najlepša in rada bi bila ostala vedno v samostanu. Tam ni bilo psovk, ne grdih ločin ležali 2 dni v postelji. Postave pozna neki gosp. kapelan, ki je na podlagi teh učencu Francu Kernu prebil s palico meso nad očmi, da deček dlje časa ni izpreglodal — postav pa ne pozna g. nadučitclj Andrej Kmet, ki je pogovarjal razjarjenega očeta, da ni kapelam ovadil. Usmiljeni gospod Matej Kos. sedanji dobrovski kapelan brskajoč še vedno po Cerkljah - se je nekoč vpričo cerkljanskega učiteljstva - posvelujočega se o metodah, blagovolil izraziti, da je njegova meloda brca v . ., seveda je tO vzorno pokazal z žegnauo nogo. Pač so mu postave dobro znane. Postave pozna tudi kapelan Janez Hešter. ki skoro po vsaki uri citira otroke v kapetanijo, kjer se otročjim telesom približuje s svojo žegnano roko ali namestnico — palico. Postav pa ne poznajo gg. učitelji, ki tolažijo jokajoče otroke, češ, da gospod to delajo iz krščanske usmiljeno?!i. Govorilo bi se lahko o drugačnih, ja!"^ zanimivih in čudnih postavah. Ce jaz poznam postave, bi vam rad razložil na pristojnem mestu, zato zahtevam, da objavite svoje ime, ee imate kaj časti v sebi, sicer vas imenujem nesramnega lažnivca. Cerkljance pa opozarjam na popravek, ki ga mora objaviti Slovenec na podlagi očetove izjave tekom naslednjih dni. J. L Is Radovljice. Pred kratkim se je pred tukajšnjim kazenskim sodiščem vršila zanimiva razprava. Znani klerikalec Ivan Faj-diga, vinski trgovec, ali kakor se sam imenuje: slovenski časnikar in pisatelj v Radovljici, je postavil predlanskim zunaj mesta na svetu svoje žene leseno uto, okrog nje pa dal polje nasejati s samim ovsom, v katerem je potem s svojo nezrelo pestunjo pri belem dnevu iskal svinčnik. Tako je neki sam rekel, ko so mu ljudje očitali njegove špase za ovsom in v ovsu. Letos jeseni pa se je začela tista zabavna hišica ponoči preseljevati iz kraja v kraj. kakor nekdaj Marijina hišica. Najprej je bila prenesena k eosli, ki pelje v Lesce in ko jo je potem dal njen pogledov, ne sovraštva ne prepira. Moje so-učenke so mi bile, kakor rodne sestre in ljubila sem jih po sestrsko, katero ljubezen so mi tudi one vračale. Tako so mi potekali dnevi, one lepe, tolikanj blagiovane mladosti v samostanu. A le prehitro je prišel čas, ko sem morala za vedno zapustiti tiho. sveto samostansko življenje . . . Zopet nekoliko umoikne, a po bledem, upadlem licu ji zdrkne svetla solza. Hitro vzame Meta ruto ter jo obriše. Po dolgem premoru pa zopet nadaljuje: Prišla sem domov. Takoj sem morala pomagati mačehi pri gospodinjstvu in v kuhinji, kadar pa je bilo veliko gostov v gostilni, ostala sem navadno tam in jim stregla. Sčasoma sem se privadila popolnoma domaČemu življenju. Zahajala nis m v družbo. Moja pot je bila v cerkev in zopet domov. Tako neizpremenjena sem ostala kaka tri leta. Kar se začuje, da pridejo vojaki v naš trg na vaje. Vsaka, količkaj prostorna hiša jih je morala vzeti. Tudi k nam so jih dali precejšnje število, poleg navadnih vojakov pa tudi mladega lajtnanta, ki je obenem tudi hrano imel pri nas. Svojo sobo je imel od-kaznno v prvem nadstropju, z dvema okni z razgledom na vrt. Dalje prih lastnik postaviti zopet nazaj na njeno prvotno stojišče, se je kmalu potem Fajdigova utica preselila še bolj daleč kakor prvič, in sicer na drugo stran ceste na mali grič. ki ga imenujejo Atilov grob. Tu je stala tako dolgo, da jo je raznesel veter. Komu se je zljubilo prenašati Fajdigovo uto, tega se dolgo ni moglo zvedeti. Sumilo pa se je, dn so morali biti to le kaki rokodelski učenci in pomočniki. Prejšnji mesec pa so prišla na dan imena tistih, ki so prenašali Fajdigovo uto. po neki klepetavi ženski, ki. je vedela to skrivnost ter jo izdala Fajdigi, ker so se ji doličniki nekaj zamerili in to so bili res rokodelski pomočniki in učenci. Fajdiga jih je takoj ovadil kazenskemu sodišču zaradi poškodbe tuje lastnine, a sodišče je vse storilce oprostilo v razlogom, da Fajdigova zabavna hišica ni bila poškodovana, ampak samo prenesena. Faj-digH se je zoper lo razsodbo baje priložil. Novice iz Cerkljan. — «Će se psu na rep stopi, zacvili,« pravi star slovenski pregovor. Tako naši klerikalci. "Slovenec« je prinašal med letom dopise »izpod Glintovca* ter napadal v njih drugače politično misleče osebe. Po pregovoru »vsaka sila do vremena« mu je jel odgovarjati »Gorenjec*. To dopisniku ■Slovence* ni prav, zato bije in maha v sobotni (f>.) številki okrog sebe, kakor «tuleč lurš'ii derviš- v svoji obsedenosti. — Ne bodi na solnce. ako imaš maslo na glavi, temu pregovoru podobno začre s svojo duševno revščino. Pravi, da bode »mladega dopisnika postavil na loloce, da ga zamolčani grehi ne bodo težili». Ej, dopisnik, pazite, da se kaj tistega masla tudi vas ne prime. Dopisnik «Slovenca» je toliko neumen, da ne čuti svojega masla. — Se ni u že meša, namreč »Sloven-čevemu« dopisniku. Mi nismo pisali, da učiteljici ne izpolnjujeta svojih dolžnosti; pač smo pribili, da ne bodo učiteljice pri nas politizirale. Ali hoče še kaj komentara k temu? Revščina v puhli glavi zagrizenega klerikalca! — Laž ima kratke noge. Precej v prvem dopisu je pokazal Slovencev« dopisnik, katero pot bode hodil. Kajne, prav po katoliško, hinavsko bi rad zavijal. Torej v oddelku glede učiteljic je navadua farizejska 1 až. — Svetujemo dopisniku, ko bode od-govorjal v drugo, naj misli bolj mirno in hladnokrvno, ne tako nervozno in srborito. Vemo, da so ga cerkljanski doiisi silno zbodli, a mi ne moremo zato, ker se ravnamo po poslovici »klin s klinom*. Kdo je prvi začel ? Torej, dopisnik, le pametno! — Jaz pa kor a j žen, vesel.... S srčnim veseljem, mirno roko in smehljajočim obrazom pišemo tele vrstice, želeč, da si nas «Slovenec* zopet kmalu privošči. Prosimo! — Časi se izp rem i nj ajo, ni li res klerikalno revše? Ni še dolgo, kar je to revše pravilo, da na dopise naprednih listov ne bode odgovarjalo, a si je premislilo; — druga laž — mu že zadnji dopisi bolje ugajajo I Še marsikatero šalo bomo razbili o njegovi dolgočasnosti. — Tisto pa ne! Mi ne bomo molčali na sleparije klerikalcev in, ako je «Slovencu» do resnice, naj priobči, kar vedo vsi cerk-Ijanci o grdobiji klerikalcev. Kdor išče, ta najde! Tako grozi »Slovenec* i razločkom, da piše on namesto klerikalcev liberalce. Vreme naj ze zjasni! — Le perimo perilo! «Gorenjčevega> dopisnika to veseli. Vrgli bomo sempatja «pi-roksilinsko patrono*, da bo nekoliko omamila in od časa do časa kako bombo, da bo za-grmelo po klerikalni trdnjavi. »Slovenec« naj prične, ako ima korajžo. Njegovi somišljeniki naj se mu lepo zahvalijo, če bomo posegli v njih preteklost. Bomo videli kje bo ruC" uma-zanosli. Milo (žajfo) imamo že pripravljeno; torej »ogenj*. — Duševna revščina. Pečat duševne revščine si pa »Slovenec- pritisne ob koncu svojega zmedenega dopisa, ko pravi: Farška bisaga je napravila v Cerkljah l po kamenito obhajilno mizo in krasno večno luč. To stane denarja! Vse se je naredilo brez pomoči »Gorenjčeve« in njegovih pristašev, ki imajo široka usla. a zadrgnjene žepe. Grozno se je urezal ta »Slovencev revež. Se mu pozna, da še ni do'go, kar je prišel med svet. Beg ve, koliko časa se je trudil revež, prodno je spravil skupaj I o »skrpucalo . No, šalo na stran! — Resnica je, ka ero ve vsak Cer-kljančan, da farška bisaga — po »Slovencu« — ni napravila nobene obhajilno mizo, pač pa vsi farani liberalci kot klerikalci. Ali ne dajejo ob cerkvenem darovanju vsi svojih doneskov? In ilenar je prihranil prejšnji, blagega spomina vredni gospod župnik, — več 1000 gld. — katere je že v ta namen hranil. Razumeš, hinavec? — In kakšno večno luč! Zanjo je volil pokojni A. D. lepo svoto, ki je popolnoma zadostovala. K nji ni dal «Slovenčev-> hinavec vinarja, kakor — radi priznamo — Gorenjcev* dopisnik nič. Laž na laž! Tako je farška bisaga razkrinkana. Revščina, revščina, v drugo le bolje zastavite. — Sam po sebi kopita meri »Slovencev* dopisnik. Na dan sv. treh kraljev je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda v rodoljubni Vavknovi hiši tombolo v korist imenovane družbe. Seveda klerika'ci imajo široka usta, a zadrgnjene žepe v narodne namene, zato ni bil nihče pričujoč od njih. Zadnji odstavek »Slovenca« je tako neumen, prekaša vse dosedanje neumnosti, da ni vredno, da odgovarjamo. V resnici Skoda papirja! Vendar v rezervi ga obdržimo pripravljenega, ker čez »sedem let vse prav pride«. — Domišljavost! »Slovencev* dopisnik je precej domišljav. Najbrž misli, da bode splašil «mladega ,Gorenjčevega' dopisnika«. A on je precej trdna, gorenjska kost. Mu ne škodi vsaka sapa! Tudi ni v zadregi pred tako neumno »kolobocijo*. — Obsojen je simulant Mečanov Jur s Spodnjih Brnikov na dve leti težke ječe, po prestani kazni se odda v prisilno delavnico. — Izgubila se je cela rodbina Presto-rova iz Cerkljan. Sli so neznano kam, brata Janez in Jur ter sestra Mica. Govore, da se jim je zbledlo. — Vihar je bil na dan novega leta in posebno zadnjo nedeljo 8. t. m. tako močan, da je odkril skoro vse slamnate strehe, pometal mnogo opek s streha in podrl nekaj kozolcev. Pravijo, da je vrgel nekega moža tako na tla, da se ni takoj zavedel. Stari ljudje ne pomnijo pri nas take sape. 2. priloga „Gorenjcu" št. 2 iz 1.1905. — Za kruhom. Zadnji deden se je izselilo nekaj osel» v Ameriko. Pravijo, da bode sedaj tam bolje, ker so izvolili »presidenta*. — Predaval je v čitaln;ei dne 8. t. m. ob precej obilni udeležbi filozof K. Vavken o «zgodovini svetovnega prometa*. Takih predavanj ielimo še već. Novice iz kamniškega okraja. — Lj u bi j anski tSlo venec- je prinesel 11. t. m. tri »novice iz kamniškega okraja«. V prvi se zadira v g. župana Močnika, češ, da Že dve leti niso bile ceste posute. To je taka Inž, katere je zmožen samo kak kranjski tebant. — Svinja je kravi odgriznila jezik. «Slovenec» pravi, da se je to zgodilo v Smarci. To je jako umestno, da je povedal, kje se je lo zgodilo, ker bi sicer kdo mislil, da se je to primerilo na volišču, kjer je mesar S. .kupoval* klerikalne krave. — »Sijajna zmaga v Kamniku. Tako ropoče naš tehant v škofovem »Slovencu* z dne 12. t. m. Kako more biti tehant i.ako predrzen, da se upa kričati o ■ sijajni zmagi v je nam neumljivo. Za to svojo <.sijajno zmago«- se ima tehant zahvaliti samo podivjanosti rimskih popov in pa nekaterim br ezz na ć a ju i m meščanom, ki imajo manj moštva, kakor kaka stara baba. — Lepi Janez je dirjal krog volilcev kakor nori Prigovarjal, obljuboval in giozl je tako, da je našim meščanom popolnoma zmešal glave. Sedaj niti ne vedo, ali so mandelci ali hu hce. -Kapelan J a k a je strgal par čevlj v, tako je revež dirjal. Mi ga priporočamo škofu, da ga pusti kmalu avanzirati za župnika. Jaka jo je gotovo «krvavo» zaslužil, saj tako deluje «za sveto katoliško stva'» pb vsakih volitvah, da je reveža sama kost in koža. Mi so v resnici bojimo, da nam ga veter no odnese na Kamniško sedlo. — Tudi tri ruja ve kule iz sam o-s ta na so agitirale po mestu. Ljudje, ki žive od milosti drugih, se morajo ponižno vesti in moliti svojega Boga. Samostancem se v Avstriji tako godi, kakor trotom pri čebelah, zato postajajo vedno bolj predrzni. Zgoditi se pa zna, da zavladajo enkrat tudi pri nas francoske razmere, in takrat se samostanski lenuhi ne bodo posebno smejali. — Trgovec Koschier je »opet pokazal svojo »značajnost*. Menda so sedaj Kanin i čari i vendar spoznali tega liga-moža. Imamo še mnogo drugih takih llga-mož, na katere je tehant res lahko ponosen. — 2ivio, tehant, bodoči župan, inLojzika, bodoča županja! — 1'rememba posesti. Gosp. Ivan Juvan v Domžalah je prodal svoj mlin za 27.0o0 K g. Kriz. Ladst&dterju, tovarnarju v Domžalah. Novi lastnik napravi pri mlinu elektrarno. Do 1. septembra L 1. bo delo končano. Loške novice. — Plesni venček, katerega priredi jutri v nedeljo škofjeloško prostovoljno gasilno društvo, obeta postati ena najsjjojnejftih pred-pustnih veselic, kolikor bi se jih utegnilo priredili v Skofji Loki. Odbor neutrudno deluje, da zadosti zahtevam, ki ae atavijo vanj glede prireditve tega plesnega venčka. Mnogoštevilni, krasni dobitki pričajo, kako zelo se trudi odbor, ustvariti iz srečkanja, ki se bo vršilo med počitkom, kar najzanimivejšo zabavo. Gasilno društvo je imelo v minulem letu čez mero izdatkov. Omenimo samo zgradbo novega gasilnega doma, ki je pravi kras glavnemu trgu. O tej zgradbi izpregovorimo po kolavdaciji nekoliko obširnejše. Ker je čisti dohodek plesnega venčka namenjen za poplačilo gasilnega doma, opozarjamo slavno občinstvo, domače kakor tuje, naj se isto kar najmnogoštevilnejše odzove odborovemu povabilu, saj to za Skofjo Loko in okolico pre-potrebno društvo zasluži vsestranske podpore. — Občni zbor ^slovenskega bralnega društva* v Skofji Loki se je vršil na sv. treh kraljev dan. Društveno delovanje je v minulem letu skoio popolnoma zamrlo. Vzrok: diušivo samo. ki se itak nahaja v precej slabih gmotnih razmerah, ni moglo priredili v minulem letu niti ene veselice. Število podpornikov se je. kar je popolnoma naravno, ludi skrčilo. Da pa se ni priredila niti enu veselica, je vzrok, ker ni imelo društvo na razpolago dovoljnih prostorov. Običajni prostori so bili vsi zasedeni vsled velikega števila uslužbencev v Kamenitniku. Sednj so se prostori nekoliko spraznili in društvo namerava še v teku tega meseca uprizoriti igro »Grevljar baron*. Omenjena igra ae je igrala pred kakimi šestimi leti v tem društvu kar trikrat zaporedoma, ker je občinstvo tako zahtevalo. Upamo, da m upri zori tudi letos z istim uspehom. Odbor se je takole konstituiral: Jurij Grohar, predsednik; Ivan Debelak, podpredsednik; Franc Sušnik, tajnik; Frančišek Primožič, blagajnik in knjižničar; Josip Svellič, odbornik; namestnika sta Fran Kalan in Josip Kalan. — Pokopali so v Skofji Loki v teku par dni tri matere, ki so zapustile skupno 24 otrok. Revščina pa povsod. Ubogi otroci! — Približno 371 etni samski delavec Matevž Sedej it Stare Oselice je bil 30. decembra m. 1. uretovan ter do 6, t. m. pridržan v zaporih tukajšnjega c. kr. okrožnega sodišča. Aretovan je bil zaraditega, ker ga je iskalo radovljiško sodišče z namenom, da ima doststi še neko kazen, a se je izkazalo, da je dotično kazen že pred dvema leti dostavil. Minulo soboto je prišel v Škofjo Loko ter dobil delo v Kamenitniku. V noči od ponedeljka na torek pa je nesrečnež zmrznil. Bržčas se je napil žganja in v Kamenitniku obležal. Truplo so prenesli v tukajšnjo mrtvašnico. Pogreb je bil v Četrtek. — Veteransko društvo ae baje snuje v Loki. Pametna misel! Samo, da bi se uresničila. Mesto in okolica štejeta veliko množico veteranov. Uresničenje te misli bi bilo primerno osobito sedaj, ko se bližate dve znameniti »lavlji: štirideaetletnica bitke pri Kustoci in šeatdesetletnka vladanja presvetlega cesarja. Fiat! K o vrt ar. Vabilo na naročbo. P. n. naročnike «Gorenj oa- uljudno prosimo, naj sam to dni iavolijo poslati naročnino M loto 100-5. Obenem so obračamo do vaoh pr\jateljev lista s po«lino prošnjo, da liatu pridno pridobivajo novih naročnikov. Osebna TOSt. Kranjski deželni odbor je imenoval g. dr. VValterja Šmida z Gašteja kustosom deželnega muzeja v Ljubljani. Rezervnim kadetom se bili imenovani s prvim januarjem 190f> sledeči bivši kranjski abiturijentje lanski prostovoljci Leopolda II. kralja Belgijcev št. 27 v Ljubljani: Vilko Lavrenčak k pešpolku št. 17, Rado Pavlic k pešpolku št. 70, Ivan Pikuš k pešpolku št. 87, Gustav Puš k bosn. pešpolku št. 2, Lovro Tepiua k pešpolku št. 78. VaJen odlok o. kr deželnega šolskega sveta. Tukajšnja kapelana sta kot kateheta na tukajšnji ljudski Šoli začetkom letošnjega šolskega leta zapovedala šolarjem, da morajo ob nedeljah in praznikih prisostovati takozvani «dcveti maši*, ki je vedno združena s pridigo, namenjeno odraslim poslušalcem. Nadalje sta zahtevala kapelana, da uij se otroci ob ned ljah udeležujejo popoldanskega krščanskega nauka in ob nedeljah ter delavnikih večernih litanij, kateri cerkveni opravili ste istotako spojeni s pridigami. Kateheta sta v šoli na ta način pritiskala na otroke, da so vsi tisti Šolarj', ki se niso pokorili njunim ukazom, morali stopiti pred klop in povedati vzrok, zakaj se niso udi težili tega ali onega omenjenih cerkvenih opravil Jeden kapetanov je celo izjavil, da bodo dotičn'ki, ki ne bodo vslr«zali njegovim zahtevam, dobili iz verouka slabše rede. Že nekaj let sem so vsakokratni kateheti tudi še nalagali otrokom, da naj pišejo nedeljske pridige, ki so bile večkrat politične in za nedoraslo mladino celo pohujš-ljive vsebine. Z ozirom na navedeno je krajni šolski svet v Kranju s posredovanjem okrajnega šolskega sveta prosil deželni šolski »vet za pojasnilo, v kol kn so kateheti opravičeni staviti napominanc zahteve. V tej zadevi je deželni šolski svet z dopisom od 12. novembra 1904 izdal nastopni odlok: 1.) Ker v Kranju ob nedeljah in praznikih ni skupne šolske službe božje, mora previdnosti staršev, oziroma njih namestnikom biti prepuščeno, da določijo, katere nedeljske ali prazniške maše naj se njih šolodolžni otroci udeležujejo; 2.) Ravnotako ae tudi ne more zahtevati verne udeležbe šolodolžnih otrok pri popoldanski službi bož.i ob nedeljah in praznikih in pri večernih litanijah; 3.) Zahtevo katehelov na obeh tukajšnjih ljudskih šolah, da morajo otroci pisati nedeljske pridige, se mora odpraviti, ker je nevaino, da se s tem mlade?, preobložuje, nadalje, ker tako pisanje pridige večkrat ni lastno delo šolskih otrok, temveč spisano po narekovanju odraslih in tedaj tudi v izgojevalnem oziru dvomljive vrednosti. Kakor Stokal pos se zaganja v zadnjem času «Slovenoc» v kranjskega c. kr. okrajnega glavarja g. Alfonza Pir ca. Gospod glavar je vesten, neumorno delaven, za napredek svojega okraja vnet in docela nepristranski uradnik, ki živi le svojemu poklicu in se pri svojem uredovanju drži le strogo postave. Blag človek je, ki namenoma še nikomur ni storil kaj zalega, uljuđen je in dobrohoten napiam vsaki stranki, a kljub temu ni našel milosti pri i /.vestnih ljudeh. Ima namreč eno veliko napako: bratranec je deželnega poslanca Cirila Pirca! Ker slednjemu ne morejo do živega, segajo s svojimi umazanimi rokami po glavarju. Toda gospod okrajni glavar Pire stoji previsoko, da bi ga mogli zadeti pljuski iz klerikalne gnojnice, -■Slovenćevi* neosnovani in podli napadi na kranjskega okrajnega glavarja ne dosežejo niti zaničevanja dostojnih ljudi, pač pu vzbuja surovost »Sloveiičevih« obošenjakov gnjus eelo pri — klerikalcih. S tem je povedano vse I Vedno več novega se pri nas dogaja, odkar Slovenec« zopet prinaša -Novice iz Kranja-, in Slovencev poročevalec prelij da bo novic leni več, čiru več bo odgovarjal •Gorenjec*. Ker 10 kar tresemo strahu, da bi krvoločni dopisnik ne uresničil svojega groznega žuganja in da ne bi s svojimi najnovejšimi novica ml koga umoril ali sploh nčinil kako drugo nesrečo, naj se omejimo na najpotrebnejše, kar nam veleva časnikarska dolžnost. Slavni pi-atelj najpoprej okrtači kranjskega dopisnika «Ljubljančanke ,kei ni ničesar poročal o Silvestrovem večeru društva Kranj'. Tudi mi to obžalujemo. »Ljubljančanka- bi nam gotovo podida točnejšo poročilo o tem lep m večeru, kakor 'Slovenec*, ki niti ne omenja, kako je neki govornik v verzih in s posebno izbranimi besedami izobraževal izobrazbe potrebne člane izobraževalnega društva. "Slovenec* nam je samo povedal, da se je zbrano občinstvo zabavalo neprisiljeno, ker so bili svoji med svojimi. Tako se je zopet obistinila slara kranjska prislovica, da gliha skup štriha! Nadalje se novičar pere zaradi svojega zadnjega neiesriičnega poročila o trži-ki železnici in izkuša prikrili svojo blamažiro z različnimi otročjimi zbadanji. Piše o kranjskih gospodinjah, o trgovini s prešiči, o ko-lednikih, elektriki, beračih in spravi med svet scnzacijonalno vest. da je na novoletno nedeljo burja nasula po glavnem trgu veliko množino jesenovega semenja, katero jo prinesla iz bližnjih goič! Konečno jo niladenček zavije na otroški vrtec in tam bi ga prav radi pustili v miru, ker bi bilo to zanj najprimernejše mesto. Toda fante je zlobno in meče kamenje čez vrtno ogiajo. »Gorenjcu* žuga, da bo pokazal poštenjake njegovih krogov, če ne bo lepo molčal! Pobič se čuti precej varnega za umazanim »Slovenčevim* plotom, toda pazi naj, da ne razgrnemo umazane srajčice, ki mu gleda iz hlačic. Kamenja sicer ne bomo metali nazaj, a navili bomo paglavcu ušesa, kar je, kakor pravijo, včasih prav koristno - «ni ed živimi*! Menda sc razumemo? Narodna čitalnica v Kranju prfn di običajno predpustno veselico z enodojanko in plesom dne 4. februarja t. I. „Slovensko bralno društvo" v Kranju priredi v nedeljo dne 22. t. m. običajno predpustno veselico s plesom in lulbigro • Nemški ne znajo« v prostorih Narodne čitalnice* v Kranju. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Koncert S plesom priredi tukajšnja meščanska godba v hotelu Nova pošla*, prvo nadstropje jutri v nedeljo 15. t. m. Začetek ob '/,8. uri zvečer. Vstopnina 50 v. za osebo. Strašanski vihar je bil minulo soboto zvečer v Kranju. Brila je silna burja in žvižgal močen veter, ki je metal obilo opeke raz slfehe, tako da so bila minulo nedeljo I h) posuta s samo opeko. K sreči se ni zgodila nobena nesreča. Tudi iz Škofje Loke sc nam poroča, da je v nedeljo v jutro razsajal Btrašen vihar in zlasti na škofjeloškem kolodvoru metal celo vejevje po zraku. Zjutranji vlak, ki pripelje ob polštirih v Ljubljano, je imel več kakor četrt ure zamudo. Gospod Ivan Graizer nas prosi z ozirom na zadnji dopis v «Gorenjcu» objaviti, da se poboj na novega lota dan ni vršil niti v njegovi gostilni niti prod njo. temveč fantje so se spoprijeli šele na železnem mostu. Nogo Si je Slomila Ivanka Pavlic, učinka II. razreda v Kranju. Otroci so so lovili v hiši, in Ivanka je padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo za gležnjem. Pozvali so seveda takoj zdravnika na pomoč. Pri občnem zboru telovadnega društva „Tržiški Sokol" dne tj. t. m. so bili izvoljeni v odbor naslednji gg: starosta: Mihael Zaletel; podstamsta Ivan Gurl: načelnik Kristian Paraboli: tajnik Franjo Meglic; blagajnik Josip Zupan; odborniki: Jožef Lužar, Ivan Dobrin, Ivan Mrak, Petor Smolej; odbornika namestnika; Franc Krištofek in Rudolf Pregelj račun, preglednika: Ivan Jerman in Andrej Mokorel. Predpustno veselico priredi telovadno društvo »Tržiški Sokol« dno 21. januarja 1005 v gostilniških prostorih gospoda A. Pernate v Tržiču. Sp- red : Godba na lok. Začetek ob K. mi zvečer. Vstopni a za članov sokolski obleki 40 vin., za nečlane 50 vin.; godba prosta. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Umrl je V Radovljici tajnik ondotne posojilnice, g. I. N. Legat v starosti 41 let. Po-kojiek, ki je bil obče priljubljen, zapušča pet nedoraslih otrok. Hodi mu zemljica lahka! Žganje je zopet umorilo nekega porabnika na Lancovem pri Radovljici, ki jo bil skoro vedno omamljen in omoten od špiri-tovca tor je v takem stanu kakor se pripoveduje, tudi zleze! enkral na razbeljeno peč, ter se tako opekel in ocvrl, da so mu opekline provzročile prezgoonjo smrt. Morilec delavoa Smukavca v Bohinjski Bistrici, Josip Juričič, 22 let stari čevljarski pomočnik, doma iz Jelšan, okraj Voloska, je <». t. m. v preiskovalnem znpoiu v Radovljici vsled trudapolnegn prizadevanja preiskovalnega sodnika priznal, da je na Smukavca ustrelil štirikrat iz samokresa, katerega mu jc kupila Sniukavčeva žena ter ga pripravila do tega. da. je usmttil njenega moža. Polog Juričiča je v preiskovalnem zaporu v Radovljici tudi žena Smukavčeva in njen pravi ljubimec Lovrenc Vreček, doma iz Girkljan pri Kranju. Nadaljna preiskava bo dognala gotovo še zanimivo reči, ki so se godil" v zvo/.i te lepe trojico. h Radovljice se nam piše: Pekarljo g. Auguštinu, mesarja v Radovljici, je vzel v zakup g. Mirtič. Kei že več let nismo imeli tako izvrstnega peciva, kakor ga peče gosp. Mirtič in kir skrbi imenovani sploh za veliko snažnost, priporočamo si. občinstvu, da imenovanega koikor mogoče podpira ter mu omogoči obstanek v Radovljici. Upamo pa, da se bode g. Mitrič potrudil ne samo sedaj ob otvoritvi obrta, ampak tudi v prihodnje svojim odjemalcem v vsakem oziru kar najbolj mogoče ustreči. Plesni veselici Veteransko društvo v Ratečah priredi plesno veselico v nedeljo dne 15. januarja 1905 v prostorih g. Ivana Kava-larja št. 17. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K. Dame proste. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — Plesno veselico s srečolovom priredi podporno društvo izučenih čevljarskih pomočnikov v Tržiču dne 29. januarja 1905 v gostilniških prostorih g. Kavčiča. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za nečlane 40 v.; ona dama prosta. Prodajo "Gorenjca« je prevzela gospa M. Ažman v Kamniku. Silovita razgrajača. Dne 8. t. m. stu delavec Andrej Bajželj in posestnik Franc Pogačnik razbijala v Potočnikovi gostilni na Dovjem. Poklicani orožnik Pirh je hotel razgrajača aretirati, toda postavila sta se mu v bran. Orožnik je bil prisiljen, da je z bajonetom sunil Bajželja v stegno, na kar je bil aretiran. Ljubljanski grad hočejo kupiti Balezi-janci. Pogajajo se že dlje časa z erarjem. — Slovenska podjetnost pa še vodno spi ■panje pravičnega. * ♦ * Originalni Singer na svetovni razstavi V St. Louisn. Med najbolj vabečimi izložbami na svetovni razstavi v St. Louisu je pri vseh obiskovalcih vzbudila največje zanimanje izložba Singer & Go. To si tolmačimo tako, da pomeni Singer v vsakem znanem j«ziku izvrsten Sivilnl stroj. Splošno so znane napisne table' s črko «8» v svetlih barvah, ki v vsakem mestu na vsem svetu kažejo na znani priljubljeni piodukt obrtne delavnosti. Ni pa tako splošno znano dejstvo, da je dobiti originalne Singerjeve šivilno stroje za vsakršno industrijsko šivanje. Obiskovalci razstave so se torej prav posebno zanimali za orig. fabrikacijske Singei jeve stroje. Zgrajena sta dva »Singerjeva« paviljona, kjer se kažejo stroji različnih Singerjevih tovarn. Tu vidimo praktično izdelovanje korzetov, finega perila, čevljev, moške obleke i. t. d., kar vse vršijo strokovni delavci dotičnih tovarn. Kažejo se tamkaj stroji, ki šivajo najdebclejše gumijeve, usnjaste gondne jermene, ki naenkrat izvrše po tucat ličnih gub, dalje stroji, ki se ž njimi šivajo gumbi, zapone ali luknje in pa struji za šivanje usnjatih rokavic iz ko-žuhovine, izkratka za vse, kar je moči šivati. Preko 200 strojev se kaže za tako vsakovrstno porahnost, da je njih preizkušanje zaradi odlikovanja moralo vi siti mednarodno razsodišče 14 skupin v 4 velikih departetnentih. Ta preizkušnja se je vršila kritično in je bil uspeh podelitev 7 Grand Prix in 7 zlatih svetinj, pri čemer je pripomniti, da poročila nekaterih skupin razsodišča še ni. Francosko časopisje. Koliko smo v Avstriji zaostali za kulturo glede čitanja — pri čimer je seveda m srečna cokla tudi zabranjena kolportaža — nam nvjbolj kaže Francija s svojim velikim časopisjem, ki se vrsti glede odjemalcev sledeče: «Le Petit Parisien* se tiska v 1,500.000 izvodih, «Le Petit Journal* v 800.000 izvodih, »Le Jouinal» v 750.000 izvodih, »Le Malin« v 500.000 izvodih, L' Echo de Pari« v 100.000izvodih, »La Patrie« v 90.000 izvodih, La Pre3se» v 70.000 izvodih, »L'lnlerasgeant* v 06.000 izvodih, d/Action* v 55.000 izvodih, "Le Radical* v 48.O0O izvodih, »La Lanterne* v 55.000 izvodih, »La Figaro« v 30.000 izvodih. — Pri nas je pa že veliko, ako ima list 1000 naročnikov. Nemška morala. V Berolinu je ravnatelj deželnega sodišča Haase imel čudno razmerje s trgovskim pomočnikom Lindnerjem, ki je od Haaseja vsled tega izsiljeval vedno večje svote. Ker se je Haase naveličal plačevati, je te dni na cesti ustrelil Lindnerja. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 9. t. m. Prignalo se je 158 glav goveje živine, 1 teleta, 04 prašičev, — ovac, — kozlov, — Ni. — 60 kg pšenice K 10-60, prosa K i'50. Mestna hranilnica t Radovljici. V mesecu decembru 1904 je 282 strank vložilo 70.886 K 08 vin. 312 strank vzdignilo 108.506 K 74 vin. 32 strankam se je izplačalo posojil 163.06G K 30 viti., denarni promet 714.848 K 59 vin. poslano. Vsakdo je po svoji moči dolžan hraniti svoje dobro ime. Od strani vedno čujem, da je moja pekarija ena najslabših na Gorenjskem, dasiravno ne more tega nihče dokazati. Podpisana lahko dokaže vsakomur, da bolj snažne in čedne pekari.je ni daleč okrog; tudi delavci, ki delajo v njej, so pametni in snažni, ne pa kaki zamazani pobalini, ki še ne vedo, kaj je snažnost. Podpisana gleda vedno na red in snažnost, kar je seveda tudi njena dolžnost, zatorej naj vsakdo, ki tjavendan govori, vendar pomisli, da se človeku lahko vzame dobro ime, povrnili pa se ne more. ,J ~1 M. Bajželj, pekarija v Radovljici. ki drži 100 litrov, in velika kad za vodo se proda pri 5—1 Leop. Uraniču (Felnar) v Kranju. 'NENBKtOCJURV HOU CONCOuRS- Z0b0- tehnični dtclji Oton $cydl pri gf. dr. E. Globo ćniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi »lata, dalje vravnalnloe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v slato., poroelanu, amalgamu in oemontu k ukor tudi vse soboadrav-niike operacije izvršuje tu apeoijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. Loterijska srećka dne 7. januarja 1.1. Trst S 50 35 10 03 70 TanctttlK it preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ler ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904.13B-IK Naznanilo. Naznanjam, da sem letos nakupil veliko dobrega vina ter ga prodajam na debelo in drobno. Priporočam se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. 284 4 Anton Kummer gostilna „pri dolarju" v Kranju. Konjsko kovaškega pomočnika in v to stroko spadajočega učenca takoj sprejme 4 2 Gašper Maher kovač in živinozdravn. pomočnik v Skofji Loki. Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kope", kakor ; tudi kipe, vaze in druge glinaste iz-; delke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča 99-2» prvn in nnjvečja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse --v Ljubljani.- Jttestna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge = po 4 odstotke = brez odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama. Stanje vlog K 3,432.02932. Stanje hipotečnih posojil K 2,003 069-64. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja r»e vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, rrečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete isdaja k vsakemu irabanjtt. Polnovplačani akoijski ti kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskompttrje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške žen it ninske kavcije. Gakompt ki inkasso menic — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vlotne knjižice proti ugodnim omjsttm. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Pariz 1900 „Grand Pri*" N.ijvtfjp odlikovanje. O H. Sittiep urar v Kranju priporoča svnjc izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih conah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja sc na vse kraje sveta. PIT* Singerjevi šivalni stroji. Original Singer šivalni stroji so vsomi v kon«rukciji in izvedbi, Original Singer šivalni stroji so noutrpyivi za obrt in domačo rabo. Original Singer Šivalni Stroji tonajboljrazsi rj en ittovaniisklhobratovialb. Original Singer Šivalni Stroji soneprekoiyMv;glodetrpežnoatiinzmoftnoitl. Original Singer Šivalni StrOJi m posebno pripravni za modtirno umetno vezenje. Brezplačni poučni kur/.i za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseli barvali v veliki izbori V zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. Singer Co. šivalni stroji, deln. družba Ljubljana, sv. Petra cesta it. 6. 7—1 """7 7..JH ™" -fcstas^i..;' Znižane cene. Jamčeno najbolje blago. Nilcolnnsta anker-remont. roakopf, iAfi-nir.iijcin dobro posnanu, nnjtrpeliiejhi in BfttiincO« ura, prav finu kolesje. Pokrov itnnovitno bel gid. B'?5, najfinejša man -ka, (Id, 6'fiO 114 28 JlajVečja zaloga najnovejših vrsi slamoreznic, gepeljnov, mlatilnic, motorjev, tromb in cevi, klin in drugih potrebščin za poljedelstvo se nahaja pri Fran« Zcmatin, £jiiMjana Poljanska cesta št. 24 pri Št. t*eterskern mostu. I*lls^vn^"4tf4f^ Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko .jelen'. Ono je SJaT' zajamčeno čisto ^BS in brez vsake škodljive primes'. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119 27 ime „Sohioht" in varstveno znamko „jelen". Dobiva se povsod! ustje JURIJ SCHICHT ustje največja toVarna svoje Vrste u eVropjijem kontinenti (C«sKo) Hočete li dolgo živeti in se veseliti zadovoljivemu zdravja? Da dosežeta to, morate skrbeti, da ohranite svoj želodec zdrav in za prebav ljenje vedno sposoben. Vsak, kdor sije izpridil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedtai in pijačami, ali ti ga J« z istimi ttiortla prehladil, naj se poslu/i Gertnanove okrepćalne esencije katera ae uporablja z največjimi uspehi pri: pomanjkanju apetita, želodčnem oslabljenju, vetrovih, riganju, zgagi, vedigovanju, glavobolu, omotici, ki ču, telesnem zaprtju, napenjanju in zlati tili. Pu unoao zuvzilam ko tlu, posebno le po mnstnih in težko prebavljivih jedilih, odstrani ta esencija pritisk in bolečine, vzbuja slast dn jedi, kar zdatno pripomore k ohranitvi in vzdrževanju telesa. Ho odstranitvi raznih izpridenih sokov iz telesa, učinkuje tako, da čisti kri in ima polen tega prod vsemi drugimi enakimi zdravili prednost, da ne škoduje prav nič, celo tedaj ne, će le jo rabi v presledkih mnogo let, ker se nareja iz mj-linojsili in nujboljzbranih loimh »okov ler ima prijulen, • greakoHkroineUcen vonj tako zelo, d jozavsivnjo s sla-Btjo tudi gosj e, otroci in celo prav razvajene osebe. Oermanove okrepćalne esencije, kot pravi ga domačega in ljudskima zdravila, bi ne .smelo manjkali v nobeni hiši, ker odvrne čestokrat najreanejšo bo lozen, kar je upoštevati zlasti tam, kjer ni »dravniake pomoči takoj pri roki. Pri k povanju naj ae zahteva vedno samo Oermanova okrepcalna esencija iz lekarne «pri črnem orlu- v Belovaru: zakaj i>o ■VttU kroži .«e nekaj temu sličnih zdravil, od katerih pj ae glede izvrstnosti ne more nobeno primerjati tej esenciji. Kot znak pristnosti mora imeti vsaka steklenica, ki se nahaja v zelenem Zivitku popolen tvrdkin napis: Lekarna • Pri črnem orlu» K. Gtermana v Belo?aru (HrvaŠko), knaor n.>j s« naslavljajo tudi vsa puš na naročila Cena steklenici je 1*40 K Po pošli se ne pošlje manj kakor dve steklenici. 1'ri predplači naj se blagovni iloposlati še 8*1 vin. za zavitek. Nnalovi naj bodo naUncni in čitljivi, Naznanila pri povprale vanju, prospektih ter navodila pri uporabi M zastonj. Geimanovo okrepčcvnlno esencijo priporočam DO* lehaviin kar najbolj, ker sem preverjen v izbirnem učinku, katerega sem zapazil že mnogokrat, deloma sum na sebi, deloma pri BDOgih župljanih, katerim sem to esencijo nasvetoval. 117-8 E d m ii n d M e d e o 11 i, župnik v Trojstvu (Hi vaško). Obv šćnm Vas, da sem prejel že od mnogih strani razna slična zdravila, toda laku niso učinkovala nobena kakor Germa nova okrepčal a esencija Andrej '/.itek, Sv. Ana, Kiiehenbe.g. Prosim, pošljite mi nemudoma zopet OtAUI steklenic Germanove okrepćalne esencije, katero najtopleje priporočam zlasti tistim, ki so bolni na želodcu. Zdiavje se mi vidni I oljša. Apolonija Hab ll, Semriaeh, p. Peggnu (Štajersko) .1. SpreitjKerjev naslednik LJUBLJANA, SlumSikove ulioe St. Stavbeno-umetao 1» konstrukcitsko kfluCavniCtrstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krize, štedilnike itd. Špecjjaliteta: 108-32 valj ioni zastori (Rollbalken). M. Fodkrajšek Svjstem laik« frizer I *. u dame m goli "spode. LiuDiiaua, It. petra c. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško pi i-poroćem gorio in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Daljo se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame s separat tlim vbodom. p. Jitrišić, lekarnar PozorI Bolnemn zdravje 1 Pozor I Slabemn moči Vidraarič kaze kmetom moč „Pakrasklh kapljic" in .Slavonske zeli. PakraSke kapljice In slavonska zel, to sta danes dve naj priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odpiln pot na vso strani sveta. Pakratke kapljioe dilujejo izvrstno pri vseh želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vet ove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajn mizi M in vse druge I olezni, ki vded mrzlic* nastajajo. Zdravijo vse bolezni na jetrih 'n vranbd. Najboljše iredstvo proti bolesti maternice in madron; teto ne smejo manjkati v nobeni meš-. . čanski in kmečki hiši Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER JURISIC, lakarnar v Pakracu it. 209, Slavonija. - Denar se pošilja naprej aH s postal« povzttjem. Gena je sledeča (franko nu vsako pošlo): 12 stekleoićie '1 ducat) f> kron, 14 stekleničic (2 ducata) 8 kron «0 vin, 36 stekleničic (8 ducati) 12 kron 40 vin., 4S steklrničic (4 ducati) 18 kron, 80 stekleničic (6 ducatov) 18 kron. Manj kakor 12 stekleničic se ne razpošiljn. Blavonaka aal se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspehoin proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavos'i v grlu, težkemu dihanju, ostmi, proti bodenju, lutam in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih. Gena je sledeča (franko na vsako pošto): 3 oiiginalni steklenici 8 krone 40 vin., 4 originalne steklenice 5 kron 80 vin., fi originalnih steklenic 8 kron 20 vin. Manj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naroči rja naravnost od mene pod naslovom: PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija. 195-8 Zastopnik 150 1!» I/ Ljubljane v Novi Tork s dobro proato brano. Odhaja so iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek ii četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z luzopamiki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez plačno. FR. 8BUNIG, Ljllbljftn&ij Dunajska cesta 81 (zraven šrange). Trgovina z železnino in špecerijskim blagom„JVt£RJ(UR" peter JVtajdič Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grublje; nadalje sledi hm ognjišča, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, kar-bolinej, trsje za obijanje v Kranju. stropov, vlite kotle. Velike lzber slamoreznic, železnih peči KiMMi?ortlul* cement, traVcrze, stare, železnice m šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. Ejnbljani (Kolizej) K. I^VIVO na Marij« Temi)« cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli. Mod rod Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. «7 -88 Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. „Dobra Iftiharica" spisala M i n k a V » s i č o v a v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h. Obtesa na 57«'i straneh ver nego 1300 receptov za pripravljanje nnjokiisnejših jtdi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega si rokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, prt slovenskih kuharskih kuj Vali nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja ziirmli njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—84 44#4WWt?4if ******************** JMT Krojaški salon za gospode Ivan Magdić Ljubljana, Stari trg18 Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-ženskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin 281-4 za Sokole. Pohištvo iz železa, otroške postelja In vozički po vsaki ceni. čudovito poceni za hotelo, vile in za letovišča 52 gld. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivelna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Najbolje za zobe. G. Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-11 varna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Franci S - turbine osobito za /.agine napravo zvezane neposredno /. vratilom. Sesa1no-genera -torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do .'i vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121—15 Ivan Jax-a v Ljubljani D'inajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopo-ljejo na zahtevanje zastonj. 10433 >;08ja«Bt-vo. Izdaja konsorcij »Gorenjca«, Odjjovorni urednik Andrej Sever. Uatnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranju,