LETO VIII. I junij j/1982 glasilo szdl občine logatec F OVICE jjb 40-letnici °°lomitskega odreda '943 D»taljona 1. Dolomitskega odreda (Foto F. Trček, februarja na Babni gori) KT Partizanskimi odredi, ki Ivu Slav'J° 40 let svoje usta-. > Je NOV ■ tudi Dolomitski od-in pos Ustanovljen ^bK|iM*d 1"in 1°iuliJem 1942 n0 So Si O'iuću in Vranjih pečinah v Jh°9rajskih Dolomitih. Po . 'e tudi dobil svoje ime. l5 otie znano, se je narodno-°bodiino gibanje v Poljakih Dolomitih začelo *9odaj. Prvi partizanski ;,' so bili organizirani v Ra-C' ir» Mengeškomoravški v! *arnniškega bataljona ter |Jšk°-Kranjski četi Stražiš-|j|9a bataljona. Ko je spomladih . 2 narodnosvobodilno b*ni« zajelo vso Slovenijo, foiri" V Do,omitin odhajalo v I d vse vec zavednin Iju-L,a bi se borili proti okupali '!* in domačim izdajalcem. I KuP«n, ki so nastajale v po-V*n ih območjih, je bila Ustanovljena 4. četa 1. T'iona Notranjskega odre-Pa je četa štela več kot L" °0rcev, je nastal 4. batal-ij^ °tranjskega odreda. Tudi K? 'e kaj kmalu zaradi svoje !*d. s n°sti preoblikoval v od-0gr Prva se je imenoval Pol-lsk' odred, kasneje pa so ga na željo borcev in poveljstva odreda preimenovali v Dolomitski odred. Novo ime je bolj ustrezalo, ker je odred deloval od Ljubljane do bivše jugoslovansko-italijanske meje in meje med italijanskimi in nemškimi okupatorji, torej na širšem področju Polhog-rajskih Dolomitov. Odred je bil ustanovljen v najtežjih dneh, ko je divjala velika italijanska roška ofenziva na naše prvo slovensko osvobojeno ozemlje. Sodelovalo je 82.000 do zob oboroženih sovražnikov, ko nemški vojaški stroj s 6 milijoni vojakov na vzhodni fronti še ni bil skrhan in ko so Nemci v Afriki še prodirali proti Aleksandriji Danes po 40 letih prav zagotovo lahko trdimo, da je bila ustanovitev Dolomitskega odreda postavljena v najodločilnejše in najusodnejše prelomno obdobje narodnoosvobodilne vstaje na Slovenskem in v celotni Jugoslaviji. V prvih borbenih vrstah je stala predvsem delavska in kmečka mladina, ki je nosila glavno breme oborožene borbe. Posebnost in pomembnost Dolomitskega odreda se kaže zlasti v izredno težkih okoliščinah, v katerih je delovala, in v izredno pomembnih bojnih nalogah, ki jih je uspešno izvajala. Najpomembnejše obdobje je od ustanovitve odreda do odhoda osrednjega vodstva NOG Slovenije iz Dolomitov na Rog spomladi 1943. Ob ustanovitvi je tedaj sorazmerno maloštevilni odred zavaroval prehod II. grupi odredov na Gorenjsko čez močno zavarovano razmejitveno črto med italijanskimi in nemškimi okupatorji, kmalu pa je nadzoroval večji del svojega operativnega območja. S tem je bilo ustvarjeno malo osvobojeno ozemlje, ki je omogočilo nastanitev in delovanje osrednjega vodstva NOG Slovenije, kar je bilo za tiste razmere izrednega pomena (vodenje vse večje vstaje v predelu Primorske, Gorenjske, Notranjske, Štajerske, iz Dolomitov pa so bile možne zveze na vse strani, zlasti z Ljubljano). Dolomitski odred pa je bil sposoben tudi braniti osvobojeno ozemlje. Kronika odreda pove, da je petkrat obranil malo osvobojeno ozemlje oz. območje Ključa in da je pretrpel samo dva neuspeha in sicer v Belški grapi in Bezenici marca 1943. Zaradi izjemno težkih vojaško-političnih okoliščin je bil Dolomitski odred aprila 1943 ukinjen, borci pa so bili porazdeljeni v enote Tomšičeve in Šercerjeve brigade. Z odhodom odrednih enot je v Dolomitih ostalo do kapitulacije fašistične Italije le manjše število partizanov in političnih delavcev. To je izkoristila reakcija za ustanavljanje belo-gardističnih postojank. Septembra 1943 je bil Dolomitski odred ponovno ustanovljen. Množičen odhod v partizane je omogočil oblikovanje številčno zelo močne enote, saj je imel v svoji sestavi 600 borcev. Vanj je bil vključen tudi ves Logaški bataljon. Dolomiti so bili spet skoraj v celoti osvobojeni, razen maloštevilnih belogardističnih in nemških postojank v večjih krajih. Po odredbi operativnega štaba za zahodno Slovenijo so 17. oktobra 1943 Dolomitski odred ponovno ukinili, borci pa so odšli v enote Triglavske divizije NOV in POS. Ko so 23. januarja 1944 odred tretjič ustanovili, so bile razmere v Dolomitih že tako težavne, da je odred lahko akcije na tem področju izvajal le občasno, največ pa se je zadrževal na območju sedanjih občin Idrija in Postojna. Tudi odred v tretji sestavi je bil zelo aktiven, saj je izvedel mnogoštevilne uspešne bojne akcije, tesno sodeloval z ostalimi enotami NOV in POS ter veliko prispeval k osvoboditvi Dolomitov in vse naše domovine. Prebivalci Dolomitov so ponosni na svoj odred. Ponosni so na svoj boj za svobodo, ponosni so na žrtve, ki so jih dali. V štiriletnem boju so imeli 97 prvoborcev - nosilcev Partizanske spomenice 1941 in 14 narodnih herojev. Utrpeli so 994 žrtev okupatorja, od teh jih je padlo v boju 526, ubitih je bilo 137 talcev, v taboriščih jih je umrlo 129 in v zaporih 114. Požganih je bilo 476 domov in gospodarskih poslopij. Še živeči borci Dolomitskega odreda, združeni v Skupnosti borcev, se ob 40-letnici s ponosom oziramo na prehojeno pot. Naše misli so ob tem osredotočene na izročila narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, ki niso pomembna le za čas v katerem živimo, ampak pomenijo kažipot za prihodnost vseh bodočih pokolenj. Naše misli zato prežema zvestoba revolucionarnim tradicijam, ki jih moramo razvijati in ustvarjalno uresničevati tudi v bodoče. Naše misli so hkrati z mlado generacijo, katerih vrstniki so pred 40-timi leti nosili glavno breme oborožene borbe, generacijo, ki bo nadaljevala našo pot in ki iz naših rok vedno bolj prevzema odgovornost za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične družbe. Še vedno pa se čutimo dolžni posredovati naše bogate izkušnje, dolžni smo tolmačiti resnico o našem boju in njegova izročila, dolžni smo z osebnim zgledom poosebljati moralne in etične vrednote revolucije in še zlasti lik našega borca. Ohranjanje revolucionarnih tradicij ne pomeni samo obujanje spominov, temveč predvsem razvijanje tovarištva, medsebojne pomoči in spoštovanja, iskrenosti, odgovornosti, ljubezni in spoštovanja, iskrenosti do domovine in še marsičesa lepega, kar je krasilo tudi borce Dolomitskega odreda pred 40 leti. Le tako bomo laže premagovali težave, ki so neizogibne spremljevalke boja za boljši jutri. Z neomajnim zaupanjem v Titove besede, da je moč v našem mladem rodu, bomo letos praznovali 40-letnico ustanovitve odreda na Ključu 3. julija. Borci odreda bomo zborovali ob 9. uri, ob 11. uri pa bo začetek osrednje slovesnosti in tovariškega srečanja z aktivisti, mladino in ostalimi prebivalci dolomitskega območja. Franc Dolenc Gozdarji in lesarji na skupnem sestanku Razprave o izkoriščanju lesne mase v naši občini in po posameznih delovnih organizacijah so se že nekaj let odvijale na ravni družbenopolitičnih organizacij ter strokovnih krogov. Prišlo je tudi do raznih obtožb, tako s strani KLI, kot Kmetijske zadruge in TOK, predvsem na račun razreza količin hloodovine, cen in kvalitete dobavljenega lesa, črne sečnje ipd. Na pobudo komiteja OK ZKS Logatec se je ta sestal skupaj z osnovno organizacijo ZK GG ter predstavniki KLI. Tudi na tem sestanku se je razprava večidel vrtela v »začaranem krogu«, ki jo je ustavil sklep, da komisija v sestavi: Franc GODINA, direktor KLI, Boris OPARA, direktor TOZD in Franc MIHEVC, direktor TOK Gozdarstvo pripravijo gradivo, ki naj na podlagi podatkov pove, kako smo do sedaj gospodarili z lesno maso Skupni sestanek delavskih svetov je nato bil 2 6. 1982 v KLI. Po ogledu celotnega delovnega procesa KLI je potekala razprava o razvojnih usmeritvah gozdarstva in lesne industrije v srednjeročnem obdobju ter o skupni informaciji in predlogih zaključkov o nadaljnjem sodelovanju med delavci in kooperanti gozdarstva in lesne industrije Logatec. Razprava je kot na dosedanjih sestankih potekala predvsem med poslovodnimi strukturami, soglasno pa smo delegati delavskih svetov sprejeli zaključke, ki pomenijo našo nadaljnjo aktivnost na tem področju 1. Uskladiti moramo skupni razvoj programov zaradi boljšega izkoristka surovine in vloženega dela; - doseči moramo višjo stopnjo predelave tanjših sortimentov iglavcev (trami, grede) v gradbene elemente in strešne konstrukcije, - pri izdelavi stavbnega pohištva moramo z raznimi tehnološkimi rešitvami večjo stopnjo izkoriščenosti lesa in proučiti možnost uporabe manj kvalitetne surovine (jelovino) - proučiti moramo možnost izvoza končnih izdelkov iz lesa iglavcev. 2. Vpeljati moramo dohodkovne odnose med lastniki gozda in proizvajalci končnega lesnega proizvoda. Pri tem je treba zlasti upoštevati pravilno ovrednotenje prispevka lastnika gozda in stopnjo razvoja proizvajalnih sredstev v gozdarstvu (zastarela in neustrezna spravilna sredstva in drugo orodje). Z ureditvijo teh odnosov se bodo prav gotovo izboljšali medsebojni odnosi med proizvajalci in porabniki lesne surovine. Na podlagi že sprejetega dogovora med GG in žago KLI se izvajajo ta določila, naloge že imenovane komisije pa so dograjevanje sistema dohodkovnih odnosov do končnega proizvajalca. 3. Izboljšati je treba strokovnost in doseči večje sodelovanje pri načrtovanju v TOZD Gozdarstvo, pri čemer je treba zlasti stremeti za prehod v oddelčno gospodarjenje pri TOK ter za večjo intervencijsko sposobnost pri realizaciji svojih letnih in srednjeročnih obveznosti Urediti je treba čimhitrejši transport lesa iz gozda do mehaniziranega lesnega skladišča. 4. Z ustrezno gozdarsko zakonodajo je treba doseči, da bodo motnje, ki izvirajo iz lastništva pri realiziranju letnih etatov, čimmanjše, obenem pa z ostrejšimi ukrepi zavreti delo na neregistriranih žagarskih napravah. 5. Povečati moramo nadzor v gozdovih, zlasti v zasebnem sektorju, ter k nadzoru pritegniti tudi organe milice in inšpekcijsko gozdarsko službo. 6. Organizirati moramo maloprodajo lesa in lesnih izdelkov, saj prav pomanjkanje lesa v redni prodaji sili porabnika k črnemu nakupu. Določiti je treba nosilca naloge v občini. 7. Uskladiti je treba kadrovske potrebe glede na to, da zaradi vpliva vremenskih pogojev v gozdarstvu čestokrat prihaja do zastojev, ki bi jih lahko odpravili z začasno zapos- litvijo v pokritih prostorih (KWj obratno, da bi v konicah reffl potrebe delavcev v gozdarstvu*! lavci iz KLI. 8 Delavci gozdarstva in I8**J dustrije ter kmetje kooperanti", še posebej stimulirali pravo'1* posek in dobavo napadle mase kmetom kooperantom kmetom, ki se ukvarjajo izklj* kmetijsko proizvodnjo. V ta prizadevanja se mora čevati tudi kmetijsko zer* skupnost. 9. Predhodne sklepe je treba1' kretneje opredeliti v stroko službah gozdarstva in lesne in<^ je, določiti nosilce izvedbe I" zanje ter o tem periodično p°r0' organom samoupravljanja, j Rok strokovnim službam za19 javo tega sklepa je konec me junija 1982 j Ivanka KO"1 rt »u! Pr0. H, k kot Nove cene komunalnih storitev ${ bodo pokrile izgub Na seji delavskega sveta G'8 ka sta zbor izvajalcev in zb°rs(i rabnikov (delegati OZD in KS) ^ maja preučila finančno posl° g komunalnih dejavnosti za leto ter finančni načrt za leto 1^, skupno ugotovila, da gosp0<,(| razlogi terjajo sprotno usklaje cen tudi na tako občutljivem j ročju, kot je komunala. Za Pr' povečanja cen v okviru 15 samoupravni organ odločil sKjj z resolucijskim stališčem, "l zavedajoč se, da vseh narasel stroškov ne bo moč pokriti, P8, bo moč le znatnejše zmanjša'1 ko med prihodki in odhodki k° nalnih storitev v letu 1982. Ce^ potrebam po pitni vodi, na P': tudi letos še ne bo moč ustrec navsezadnje: 15 % podražite", munalij velja le za drugo Pr'" leta! Navajamo cene tistih štor1' najbolj zadevajo vsakodnevno podinjsko porabo: *aii, S komunalnimi storitvami je nekaj podobnega kot z vsakdanjimi življenjskimi potrebščinami; bolj ko se kraj urbanistično razvija, večja je neogibnost oskrbe z vodo, odvoda odplak, odvoza smeti itd. Tudi komunalne storitve so vezane zdaj na opremo, zdaj na naprave, zdaj na stroje in vozila. Vzdrževanje naprav, opreme, strojev in vozil zadeva amortizacijo, nadomestne dele, energijo pa še mnogo tega, kar spremlja življenjske stroške, ki se »gibljejo« po zakonitostih težko ustavljive inflacije. Komunalne storitve so sicer le del celotne komunalne dejavnosti, ki je vezana na izvedbo načrta, katerega realizacijo močno nažirajo tudi inflacijska gibanja. Družba, ki se je odločila brzdati inflacijo, zato pa jačati stabilizacijska stališča, je sklenila, naj življenjski stroški letos ne bi presegli 15 %. Zanesljivost tega usmerjenega dogovora za leto 1982 ni več povsem prepričljiva (dnevna časopisna poročila o gibanju življenjskih stroškov napovedujejo presežke!). 1. odvoz smeti - mesečno na osebo 2. oskrba z vodo - 1 m3 vode (po števcu) - pavšal mesečno na osebo 3. odvod odplak - za gradnjo kanalizacije od 1 m* vode - za vzdrževanje kanalizacije od 1 m' vode - za gradnjo čistilne naprave In na koncu. Da pri tem ne gre za popularne predloge, se zaveda tudi predlagatelj jI, ražitev, saj je navsezadnje sam tudi uporabnik taistih storitev Ekono"', soodvisnost je namreč neizprosna. i K S s stara cena 13,20 no«« 6,50 2,37 3,80 1,40 1,80 0 k. kovice Varstvo pred požarom - naša vsakdanja skrb ovoljna gasilska •I Logatec vilo »iko združujejo veliko Privržencev. Vsak kraj se n"^tevP°hVali Z akC"ami J'«1 Oženja J |ftVolJne i gasilskih ki ne vključujejo le vaj in ob požarih, temveč tudi ,j u . w Sl v letošnjem letu še posebno #kondeVai0' da dosežejo urejenost, - J.° *e imajo večja društva, je tudi Qilsko društvo Rovte. čilsko društvo Rovte je gradnjo e9a doma zastavilo v letu 1954 'I? svojih prostorov Med društ- začet so hi pomoči družbe. Iz leta v >■ Ob dajale akcije za dograditev skromnih sredstvih pa ni Mogoče pričakovati, da bo vse l„tJeri° tako, kot so si sami želeli. jI* 0 so se v letošnjem letu obve-Ss6 k°do zamenjali dosedanje e stropnike z betonsko ploščo n poleg tega uredili sejno sobo in stanovanje za hišnika. Krajani in gasilci so se akciji odzvali. Vsak od gasilcev se je obvezal, da bo opravil 12 ur prostovoljnega dela K temu delu so pristopili postopoma. Doslej ' so izmenjali že dve plošči in pri tem opravili prek 500 delovnih ur. Za primerjavo njihove učinkovitosti in prizadevnosti le en podatek: ob betoniranju plošče je skupina, ki je štela 23 ljudi, v pičlih treh urah gradila 9 m' betona. Pohvale in posnemanja vredno in verjetno primerljivo, če ne celo preseženo, tudi ob določeni mehanizaciji. V takšni zagnanosti članstva lahko pričakujemo, da bo že jeseni njihov dom prenovljen v skladu z načrti in jim pri skupnem delu v nadaljnje želimo obilo uspehov A. Č. Požar, ogenj! Ob teh dveh besedah se vsa stresem. Mrzlično me oblije pot Glas sirene - je kakor udarec v glavo Ogenj - prijetna stvar, ki nas greje in nam daje svet lobo. A vedno ni tako. Večkrat, predvsem v poletnih mesecih, smo slišali pri poročilih, da se je vnel požar, ki uničuje gozdove, stavbe in podobno, če več dni zapored. Vprašam se: »Zakaj«? Zaradi malomarnosti nas vseh, ali pa je tu vmes hudobija človeka do sočlove- črtovanje razvoja 'Si. vo l0ven'Ji smo z družbenim do-ieVj1rQhr0rn 0 Pospeševanju razvoja n Hi^iii 69a 90sP°darstva utemeljili jt.ranie tega dela gospodarstva. m, sprejemajo plane razvoja uunen= ___ . . . ____ * oC"e9a gospodarstva za svoje VV6 L0t'e plani zajemajo tako obrt-°t dejavnosti ostalega drobne-P8'!%°SpodarsWa organizacij zdru-ti('l)os|9a dela z manjšim številom za-K0f p^'h delavcev. slo'O'korak na poti k oblikovanju Prilf: 8oSd 9a plana razvoja drobnega 8ii'Cy urarstva je bil storjen ob kon-e" 1977 Teda) imenovana ko-#oJa naj bi oblikovala izhodišča in bili- ^i bit eli,a temelje planiranja Delo . iotaQ dokončano, ostalo je na pol 10» itt^i rednjeročno obdobje se je •11%. ki m. 1 začelo se je novo, vendar '8|Wđa' n' bi'° dovoljšnje Pripravl-W(w|** uresničitev cilja. Letošnji Ha J11 "ačrt občinske skupščine Plan 1 Prinaša nalogo izdelati ta Vendarle zdaj kaže, da ne gre več za zgolj deklarativno opredeljevanje Delo je steklo in če bo teklo tudi naprej, smemo res še letos pričakovati sprejem tega, predvsem za obrtništvo zelo pomembnega dokumenta Kaj lahko pričakujemo od sprejema plana? Opredelitev pomena in mesta drobnega gospodarstva v naši gospodarski reprodukcijski povezanosti, opredelitev pogojev za razvoj, povečevanje zmogljivosti, vključevanje v usmerjeno izobraževanje, zaposlovanje, razvijanje koo-peracijske proizvodnje Vsa ta področja morajo najti svoje mesto v planu, da bi bil res življenjski, uporaben, tak, da bi resnično pomagal razvijati področje drobnega gospodarstva Ne moremo pa mimo dejstva, da bo za oživljanje plana treba združiti tudi potrebna sredstva. To pa bo, verjetno, najtežji del uresničevanja Jago rtniki med seboj fflOjl Junijsko sobotno popoldne l!*et|ja ni logaškega obrtnega zdru-il\ta^Vet,ne namenili srečanju v '^tk P° s°razmerno delovnem ^ Sret '6ta S0 se tokrat ne,°rmal-ilj^Nn,3'1, da se brez zadreg pogo-(/1*1 re^d seboj, preskusijo del svo-\j6 reativnih sposobnosti na f m balinišču, pa se tudi pove- ka Morda je golo naključje Večkrat hodim po gozdu. Na mogočnem hrastu je pripeta tabla »Prepovedano kurjenje«. Pogledam naokrog Polno majhnih pa tudi večjih pogorišč. Le malokdo spoštuje ti dve besedi, ki nam dovolj povedo. Morda bo nekega dne zgorel tudi ta hrast, na katerem je pripeta opozorilna tabla Nekdo se zopet ne bo niti ozrl na napis. Morda bom to jaz, morda ti, ali pa nekdo drug sele Srečanje je bilo precej bolje obiskano kot tisto pred letom dni, namen je bil uresničen. Takih neformalnih sestankov bi si še želeli, saj mnogokrat uspešneje zbližujejo udeležence, kot pa formalni, med najrazličnejše nujnosti razpeti dogovori. Jago Obvestilo naročnikom evidenčnih tablic za lahke priklopnike Obveščamo vse lastnike lahkih avtomobilskih prikolic, ki so naročili tretjo evidenčno tablico do 14. maja 1982, da jih prevzamejo pri referentu za promet v sobi št. 6. S seboj prinesite prometno dovoljenje! Oddelek za notranje zadeve SO Logatec ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCA PODOBNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, darovali cvetje, izrazili sožalje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Angela, hčerka Majda, brat Tomaž, sestra Fani, Rozi in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in deda FRANCA ŠEMROVA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sodelavcem, prijateljem in vsem, ki so nam v trenutkih slovesa stali ob strani, podarili cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospemili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom Zdravstvenega doma Logatec, Gasilskemu društvu Gor Logatec in vsem sosednim gasilskim društvom za častno spremstvo, pevcem, govornikom za poslovilne besede in g župniku za pogrebni obred Vsi njegovi Lepi obeti za kmečki turizem Na sliki: prenovljena in za kmečki turizem namenjena hiša. (Tekst in foto: Janez Škrlj) V zaselku Grčarevec se ukvarjata s kmečkim turizmom poljedelca Jožica in Milan Žigon, po domače Pavlinova. Grčarevec je majhen in miren kraj, kot nalašč za turiste, ki iščejo samoto in oddaljenost od bučnih mest. Pavlinova imata v knjigi vtisov dosti podpisov z zahvalami tujih letoviščarjev; med njimi je največ severnjakov. Čeprav izvažata svoje delo in kmečke pridelke neposredno - tujci morajo prodajati devize banki -, jima ne priznajo izvozne »stimulacije«, niti nista soudeležena na deviznem »prilivu« Kmečki turizem je obetavna dopolnilna dejavnost, čeprav je še vedno pastorek »pravega« turizma, dodatni zaslužek je pa le in je združen s težkim kmečkim delom - od zore do trde noči. Ribolov je dovoljen od prvega maja dalje, zato imata Pavlinova večji obisk Pod gostoljubno streho sprejemata mlada turistična delavca stare znance-ribiče in tudi naključnih ne bo malo; le-ti bodo kupovali enodnevna ribolovna dovoljenja Staro hišo sta preuredila v sodobni penzion, le s pitno vodo imata večkrat težave, ki jih poskušata prebroditi z nasmehom; turist ne plačuje žalostnih obrazov ... Prek meja odmeva glasba Pred spomenikom v Gonarsu še slika godbenikov v spomin (Foto A. Maček) Z gostovanja logaških pihalcev in okteta Zadnja nedelja v juniju je obetala lep, sončen dan Pihalni orkester in oktet sta porajžala zarana k zamejskim prijateljem na Prosek, kjer so domači godbeniki priredili vokalno-instrumentalni koncert v okviru dni, posvečenih srečanju pihalnih godb. Obmejni postopki so stekli mimogrede Takoj onstran meje nas je pozdravila napisna tabla, ki mimoidoče obvešča o pobratenju občin Repen-tabor in Logatec, nas pa je še posebej opozorila, da bi morda tudi po- potnika, ki ga pot pelje skozi Logatec kako znamenje opozorilo na pobratenje Logatca ne le z Repen-tabrom, temveč tudi z Gackim. Gonars - pomnik mučeništva Podpredsednik in tajnik proseške godbe sta ljubeznivo pozdravila logaške goste in jih povabila na krajše popotovanje po Furlaniji. Mimo znamenitega vojaškega pokopališča Sredipolja (Redipuglia) je pot vodila po beneški avtocesti skozi vzorno obdelana furlanska polja, ki so buj- no valovila in obetala bogato klasje. Potovanje je najprej zastalo v Gonarsu, danes prijetnem furlanskem mestecu, v preteklosti pa - kraj prokletstva - kraj izničevanja upornega slovenstva in jugoslovanstva - koncentracijsko taborišče, skratka. V pomladnem soncu je žarel veličasten spomenik na gonarskem pokopališču, spomenik nepregledni množici žrtev fašistične razčloveč-ujoče pošasti. Oktet in orkester sta se poklonila žrtvam z žalostinkami. Govorica lepega Proti poldnevu se je nagnilo, ko je avtobus z logaškimi popotniki prispel v Oglej, zgodovinsko mesto, ki je močno cvetelo kot rimska utrdba, doživela svoj največji razmah pod vplivom aleksandrijske kulture. Znamenita oglejska patriarhija je pomembno vplivala na razvoj cerkvenih in umetnostnih, zlasti sakralno arhitekturnih usmeritev po dobršnem delu zahodnih in južnih slovanskih pokrajin. Ko so oktetovci zapeli sredi Ogleja pozdravno pesem dirigentu orkestra Francu Kor-barju, ki je tega dne slavil svoj rojstni dan, se je na mah zbrala truma poslušalcev, ki je z nenehnimi aplavzi terjala še nadaljnje prepevanje, da se ga je nabralo kar za mali koncert. - Pihalni orkester je s koračnicami še posebej pritegnil navdušene radovedneže, da so spraševali, češ kako da niso bili z ničemer ob-' veščeni o koncertu; meščane' komajda pomirila pojasnila o ti jučnih popotnikih. - Slovenske P(; mi in slovenske koračnice so Oi jale srca z govorico lepega. Praznik glasbe in prijateljstva Proti Prošeku so se zadoVl godci in pevci vračali prek md1 no turističnega Gradeža in strijskega Tržiča. Na kraških W| proseška godba izrazila dobro* co Logačanom s koračnicami." leta v narodnih nošah pa so PriPs la gostom nageljčke. S koračni^ sta obe godbi odkorakali na Pfl( ditveni prostor, kjer sta skupnog jali krajši promenadni koncert" no popoldne pa je v koncert sporedu nastopil najprej Lofl ' 'h,1 V* oktet z izborom partizanski!1 moljubnih in narodnih pesmi- V gem delu koncerta so bili na vrst' gaški godbeniki, ki so z deva skladbami povsem dostojno P' stavili svoje glasbene moči 0 godci in pevci so bili deležni la vih priznanj množice poslušalce"1 tudi pozornosti tržaškega tisKj piše o nastopu kot o prazniku 9 be in prijateljstva. j Ljudska veselica se je nato ,a rala ob zvokih Dobrih zna": Vmes pa se je zaganjala ostra" ki s svojim trdoživim zavijanjem ^ si in kremeniti naš rod, ki biva od daljnih dob. Mrliška vežica V četrti številki Logaških novic smo si lahko ogledali idejne zamisli mrliške vežice dipl. inž. arh. Franca KVATERNIKA, dipl. inž. arh. Marka COTIČA in dipl. inž. arh. Janez BIZJAKA. Odbor za gradnjo mrliške vežice se je na podlagi strokovne proučitve in mnenj občanov odločil za idejni osnutek dipl. inž arh. Marka COTIČA Na izbiro so vplivale tudi ugotovitve, da ima osnutek tako osnovo, ki omogoča dodatno dograditev, brez spreminjanja same osnove, čeprav predvideni prostori rešujejo 1 % Hod \ % 3, s s potrebe obratovanja vsaj za tnj ^ let. Razporeditev prostorov i&l . ustreza zahtevam funkciona1 ^ Poleg vsake mrliške vežice je4 videna tudi soba za svojce, ki s^(l \^ z mrliško vežico smiselno tvo'1j ce. učeno enoto. V posebnem Prl & 5 6. 0 'bo. * 6, 'n c« »p *a s 'te Ha i dn,, a» i k »up % \ j je predvidena tudi garaža za m'1 avto, ki ga bo po izgradnji , [, imela komunalna služba. G1^ mrliške vežice se bo pričela 1982, izvajalec bo Gradnik Lofr, Skupna vrednost objekta tJ0^ šala 7.760.810 din. V ta nam6 združena naslednja sredstva: - presežki SIS, ki so se jim OZD odpovedale v korist izgradnje mrliške ..........................................................................................................................................2.681 J - sredstva iz nadomestil za uporabo mest. zemlj............................ 2.320.'-^ - sredstva kanalizacije prejšnjih let............................................................. - premostitveni kredit SKB Ljubljana....................................................... 1.860 ■ Skupaj din.................................................................................................................. 7.760» Vračilo kredita bomo zagotovili v letu 1983 iz: j - sredstev nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča............. 1.000^, - združenih sredstev TOZD za naložbe v KS......................................... 500% - sredstva SKIS - združena za komunalno rabo................................. 36 nrf Skupaj din.................................................................................................................. I.BeOJ Z. LesK" % S. a 1 \ u N K % 3 KULTURNA KRONIKA 0k'etiSo spet zapeli v zboru (Foto F. Godina) s,6j^"-EJNO SREČANJE »LESARJEV«. - Sredi maja so se v Mariboru bile, letos ze desetič zapored okteti lesne industrije Slovenije. Gostitelj ju-siavj|e9a lesarskega srečanja je bil vokalni oktet »Marles«, ki je sam letos Unj 15'letnico uspešnega prepevanja. Poleg gostitelja so tistega večera v Ca., ' dvorani zapeli še okteti: »TRO« s Prevalj, »Javor« s Pivke, »Jelovi-kr\\Z ofie L°ke, »Lesna« iz Slovenjgradca in »KLI« Logatec. Okteti zdru-jrarr)V 2boru »Lesarji« pa so pod vodstvom Tomaža Tozona nastopili s pro-uj pi,?171: swkaterim so na aprilskem mariborskem tekmovanju segli po srebrnoj pevsko prijateljstvo se združuje v vse bolj kakovostnem petju; Predstavlja dragoceno vrednoto. Maš s^DAjSKl KONCERT. - Konec maja sta kulturno društvo Pivka in Kulturna K0rn°st postojna priredili slavnostni Majski koncert v domu JLA na Pivki. itijr« 'e bil posvečen kongresnim dogajanjem, spominu na pokojnega ifl arr"^-.'n mesecu mladosti Koncertni program sta izvedla MPZ »Lesarji« T0rr, Pisno '^m 'n tUdi v resn'ci Je vseleJ družni nastop teh dveh ansamblov deležen s|0v ne Pozornosti. - Morda bi ne bilo narobe, ko bi tudi v Logatcu ob kaki n°sti pozdravili zbor Lesarjev in Ljubljanski armadni orkester. Maš I g- .....^ooou iMi'iuu.11 r\uin.cnitl |jiinj! priP«" drflvf' sr«** ZAHVALA Zahvaljujemo se Logaškemu oktetu, ki je z žalostinkami iz domačega kraja na reškem pokopališču pospremil v zadnji sen zlato mamo in sestro IVANKO SIROLA roj. Istenič Hčerke Liča in brat Rajko z družinama gasite sovice Pevska revija Vsakoletna revija pevskih *orov občine Logatec je Vselej doživetje za poslušal-Ce' saj se v programu predstavijo vsi delujoči zbori: ot-r°'5ki, mladinski in odrasli. °sebno vznemirljivo doži-Vetie je to za pevce otroških *orov matičnih in podruž-"lin-ih šol, saj morda prvič kažejo svoje pevsko sno-Vat1ie v občinskem središču 1)8 Javni prireditvi. Nestrpno pričakovanje je ''° Čutiti v skupinah pražnje °blečenih mladih pevcev, ki S0 Si Se še zadnjič pred nasto-^ urejali v vrste. Pričako-v&nie je bilo tudi v srcih njiho-1 staršev in vrstnikov, ki so J Prvi petek letošnjega juni-J Prišli poslušat v logaški ^rodni dom. Z Jenkovo in Vilharjevo Lipo so pevci otroškega zbora OŠ 8 talcev ob klavirski spremljavi svojega učitelja Jerneja Jeršinoviča otvorili revijo. Otroški pevski zbor podružnične šole Franca Krča iz Rovt se je predstavil pod vodstvom Ivanke Križ-manove. Zbor podružnične šole iz Hotedršice je, letos prvič pod vodstvom Darje Rupnik, izbrane pesmi odpel posebno vedro. Izbor pesmi otroških zborov podružnične šole iz Laz in logaške osn. šole se je zdel kar prezahteven za tako mlada grla. Vendarle pa je spodbudna želja njihovega vOdje, Jerneja Jeršinoviča, vzljubiti in gojiti slovensko narodno pesem. Pod vodstvom Zdravka Novaka sta občuteno zapela oba zbora OŠ Edvarda Kardelja, otroški ob spremljavi Dragice Klobučar ter številčno in glasovno močan mladinski zbor. Komorni zborček OŠ 8 talcev, v njem pojo os-mošolke, se je letos prvič predstavil. Vodi ga Jernej Jeršinovič. V drugem delu revije je najprej nastopil moški Dolenji Logatec. Samozavestno in tenkočutno je odpel svoj program. Po tem nastopu je predsednik občinske skupščine, Rudi Lipovec, izročil odlikovanje predsedstva SFRJ »red zaslug za narod s srebrno zvezdo« Janezu Hodniku. Ta čili devetdeset-letnik je še do nedavna aktivno prepeval v dolnjelogaš-kem zboru, hkrati pa je bil eden od njegovih ustanoviteljev pred 70 leti. Predsed- nik občine mu je zaželel še mnogo zdravja in dobrega glasu. Čestitamo. Dekliški pevski zbor je znova navdušil poslušalce, tokrat z občutnim kakovostnim napredkom. Zborovodja: Zdravko Novak. Tudi pevci moškega zbora iz Hotedršice so pod vodstvom Matija Logarja pokazali svoje zrelejše petje. Revijo, ki jo je povezovala Zvonka Peček, je kvalitetno dovršeno izpel Logaški oktet pod vodstvom Marcela Štefančiča. Upamo, da bomo ob letu spet slišali tudi ženski zbor aktiva kmečkih žena iz Rovt, ki se letošnje revije ni udeležil, ob njem pa tudi novoustanovljeni mešani pevski zbor iz KS Tabor. Polna dvorana poslušalcev bo, upamo, vabilo njim in vsem zborom ter njihovim zborovodjem na ponovno srečanmje. ZIG ^bilo k sodelovanju t! ' Vi* V šolskem letu 1982/83 se bo na obeh centralnih osnovnih r°'ah v Logatcu začela celodnevna osnovna šola od 1. do 4. ^reda. Naša občina je med zadnjimi, ki te oblike šolanja še §lrria Poleg številnih prednosti, ki jih celodnevna osnovna p0'a vsebuje, je tudi vključevanje zunanjih sodelavcev v ne- SrerJni pouk, oziroma vzgojo. ! 0 osnovna šola »8 talcev« in osnovna šola »Edvard Kar-l!'* Logatec razpisujeta dela in naloge za sodelavce nas-5dr,iih dejavnosti za delo z učenci od 1. do 4. razreda in od ,;d°8. razreda: Kulturno prosvetna dejavnost Varstvo ;f°'klora „jravljična dejavnost rarnska dejavnost l p. . J, roi*vodno tehnične dejavnosti . ebelarstvo , Varstvo ^arstvo -cvetličarstvo ;i>nje J^IJanje .Kr°ienje J^eiava gobelinov, tapiserij parjenje *°