Stran 80____________________VRTEC_____________________Leto 51
*
J. E. Bogomil:
Pri zobozdravniku.
'ogar zob boli, ga najlepša muzika ne veseli« veli pregovor. In prav ima. Kdor ne verjame, naj vpraša Koritnikovega Ton-čka. Ali pa tiste, ki so imeli z njim kaj opravka tiste dni. Miru ni bilo ne podnevi ne ponoči. »Uuuuuu!« se je glasila njegova večna pesem tistega časa. Ponoči in podnevi je jokal in se šobil. Kar pogledati ga je bilo hudo. Zob se pa ni nič zmenil za Tonč-kov jok. Kakor nalašč mu je nagajal: bolj ga je bolel, bolj ko je Ton-ček razsajal.
»Tonček, kar h Kovačevemu očetu bova šla, pa ti ga bodo izrvali-Nič se ne boj! Potem ti bo pa miš zlatega prinesla.«
H Kovačevemu očetu! Tistemu grdemu, kosmatemudedcu? Ki ima tista strašna, črnoobrobljena očala! Pa tako marogast obraz! Nak! Za vse na svetu da ne!
Zlati zob bi bil pa seveda Tonček rad imel. Ali takrat, ko se je to godilo, ljudje še niso nosili zlatih zob po ustih. Zato je Tonček bolj malo verjel na to obljubo. In da ga bo miš prinesla? Saj ga še sama nima! In če bi miši imele zlate zobe, kdaj bi že miši nobene ne bilo več na svetu! Ali tako so tolažili starši že Tončkovo mater in Toničkove matere mater in vsakega, koraur so izpadli prvi zobje. »Uuuu, h Kovaču pa že nikoli ne!«
»Naj te pa zob boli!  Samo potem mi pa nikar tako ne tuli!« »Se spati ne moremo zaradi tebe in tvojega zobu.« »Jaz se nisem nikoli tako jokala kakor ti za tisti ničU Vse vprek se je kregalo  na Tončka, vse je imel zoper sebe. A odgovarja naj jim? Še zdrav bi ne mogel, kako pa sedaj,  ko ga zob boli in glava in roka tudi in še noga in še vse. . . Tako ima pa na vse opomine in zbadljaje le še en sam odgovor:   »Bom pa vseeno šel, če ne bo nič bolelo!«
Ce ne bo nič bolelo?
»Nič ne bo hudega, Tonček, kar pojdi! In jaz bom šla s teboj.«
Ja,  če gredo mama z njim------- Tonček je bil prepričan,  da ga
bo pol manj  bolelo, če bodo šli mama z njim. Kako pa znajo mama opogumiti in potolažiti! Noben človek ne tako.
In šel je. Pravzaprav: rjul je skozi vso vas, kakor bi meso padalo z njega. To je bilo dobro, da je že prej vsa vas vedela, da Koritni-kovega Tončka zob boli. Sicer bi bili stali ljudje na pragih in ob oknih in gledali, če res koga davijo? Ali pa bi se bili od strahu poskrili ... Kovačeve kure so se pa le prestrašile, in Matevževa kobila je plašno pogledala, ko je Tonček za mamo prirjul na Kovačevo dvorišče.
Pri zobozdravniku.
Stran 82______________           VRTEC                                     Lcto 51^B
          Pa je bilo kmalu konec. Kovač je med drugo ropotijo našel svoj       
»štrment«,  Tonček je pokazal s prstom, kateri  ga boli, pa —  pa -—       
malo je zaškrtalo in on zacvil, pa je bil zob zunaj in z njim vse bolečine.       
V Koritnikovo  hišo  se je pa zopet vrnil  smeh podnevi, ponoči       
pa počitek in sen.         ¦