Celje - skladišče D-Per 581/1981 I 5000000295,11 COBISS o Prelci Leto IX — Št. 11 (100) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA December 1981 PRAZNOVANJE 29. NOVEMBRA GLAVNI DIREKTOR LOJZE LIBNIK O NAŠIH DESETIH LETIH Ob razpravi na razširjenem strokovnem svetu, v kateri so sodelovali predstavniki organov upravljanja, sindikata, ZK, mladine in ZB o tem, ali nadaljujemo s tradicijo skupnega praznovanja našega največjega narodnega praznika 29. novembra, rojstnega dneva nove Titove Jugoslavije, so bila mnenja glede na nelahko gospodarsko situacijo različna. Po krajši razpravi, v kateri so povedali mnenja predstavniki iz posameznih delov našega kolektiva, smo se nazadnje le odločili, da z več kot 20-letno tradicijo nadaljujemo. Istočasno pa smo se dogovorili, da damo večji poudarek prvemu, slavnostnemu delu, drugi pa naj bo bolj skromen — stabilizacijski. Vsem nam je znano, da so se na ta dan pred skoraj 40 leti zbrali delegati iz vseh delov naše širše domovine in na 2. zasedanju AVNOJ položili temelj novi, enakopravni, federativni, sociali-stiščni in neuvrščeni Jugoslaviji. Sklepi AVNOJ so daljnosežni in so osnova našim sedanjim socialističnim samoupravnim odnosom. Naš veliki mislec in vizionar Edvard Kardelj, ki je bil soustvarjalec teh nadvse pomembnih sklepov, je ob praznovanju tridesetletnice AVNOJ ocenil, da pomeni II. zasedanje tega takrat naj-višjega političnega foruma dogovor naših narodov o tem, da prostovoljno ostanejo v skupni državi pod pogojem, da se zgradi nova družba na enakopravnem in federativnem načelu. Nadalje pravi, da je prav iz te opredelitve nastala sedanja ustavna ureditev, temelječa na bratstvu in enotnosti, na delegatskem sistemu in samoupravljanju. To naše srečanje vsako leto pa nima le slavnostnega oziroma družbenega karakterja. Vedno mu damo tudi delovno obeležje. Do pred kratkim smo na tem zboru obravnavali letno poslovanje in kritično ocenili naše delo v tekočem letu. V skladu z Zakonom o združenem delu pa letos že četrto leto na zborih delavcev vsako tromesečje obravnavamo poslovanje ter sklepamo o doseženih rezultatih in delitvi dohodka, kakor tudi o programih in razvoju vseh delov naše delovne organizacije, pa tudi Zdravilišča kot celote. Zato menim, da sedaj tekoče problematike ni potrebno obravnavati. Za nami pa je že 10 let, odkar smo se zdravstveni, turistični in gostinski delavci, slatinarji, obrtniki in vzdrževalci z referendumom odločili, da se združimo v skupno organizacijo, katere cilj je čim boljše nudenje vseh naših storitev, skrb za dobro počutje gostov in za čim večjo krepitev materialne baze našega zdraviliškega kraja. Zato menim, da je prav, če se z nekaj stavki in številkami ozremo, katere od zastavljenih ciljev smo dosegli s skupnimi močmi. Številke, ki jih boste slišali, potrjujejo pravilnost takratne referendumske odločitve. Ozreti se na prehojeno pot je pomembno tudi zato, ker se izteka preteklo in stopamo v novo srednjeročno obdobje, pa tudi zato, da se skupaj spomnimo neprijetnih, težkih pa tudi razve- (Nadaljevamje na 2. strani ' Ofllnog.® u&pe^oa pcL dela aeLiko &cece a dcukini zeLi utedniAlna tpceLcea VRELCI Tridesetletni jubilej tovariša Metelka, direktorja TOZD 3 (Nadaljevanje s 1. strani) seljivih dogodkov. Niti prvih, niti drugih ni bilo malo. Razumljivo je, še posebej pa je to značilno za našo delovno organizacijo, ki je odvisna pri prodaji svojih proizvodov in storitev od splošnih gospodarskih in socialnih nihanj doma in v svetu, da prehojena pot v teh letih ni bila ravno gladka, nasprotno, na določenih odsekih je bila podobna našim spomladanskim cestam. Spoznali pa bcmo, ko bom naše prehojene kilometre podkrepil s podatki, da smo vse jame uspešno preskočili. In če se sedaj vprašamo, od kod smo črpali energijo za naporen pa vendar uspešen trim, moramo reči, da je enotnost kolektiva bila tista sila, ki nas je vodila preko vseh preprek, od ene do druge zmage v utrjevanju našega organizma samoupravnega sistema in preko njega do širjenja materialne baze, tako skupne-družbene, kot tudi posamez-ne-osebne. V tej dobi je bilo nadvse razgibano samoupravno, družbenopolitično življenje. Nismo bili le pasivni opazovalci, temveč aktivni tvorci krepitve samoupravljanja in uresničitve delegatskega sistema. Bili smo soustvarjalci delavske ustave, kot se upravičeno imenuje Zakon o združenem delu. V tem času je bilo pripravljenih in sprejetih po najširšem demokratičnem postopku 126 samoupravnih sporazumov, 5 statutov in 28 pravilnikov. Priprava teh aktov in njihovo sprejemanje pomeni veliko angažiranje vseh subjektivnih sil: sindikata, ZK, mladine in ZB ter preko njih aktiviza-cijo celotnega kolektiva. To je mnogo prispevalo k njegovi osveščenosti, ki spodbuja voljo do dela, kar v končni fazi daje dobre poslovne rezultate. Poleg teh pravno-norma-tivnih oziroma statutarnih nalog pa je bilo delo ves čas razgibano tudi na organizacijskem, komercialnem in investicijskem področju. Ker so investicijske naložbe v precejšnji meri dokazilo o vitalni sposobnosti delovne organizacije in tudi pogoj za nadaljnji razvoj, najprej o njih nekaj podatkov: V prvi polovici tega desetletja predstavlja naj večjo naložbo izgradnja nove polnilnice mineralne vode in predpriprave za polnjenje brezalkoholnih pijač ter za sodobnejše polnjenje plina CO2 in njegovo distribucijo. Veliko sredstev je bilo vloženih v adaptiranje in modernizacijo hotelov: Zagrebški dom, Styria, Ljubljanski dom in hotel Park. Skupne investicijske naložbe v teh petih letih so znašale 82 milijonov 773.950 dinarjev. V drugi polovici tega desetletja pa pomeni naj večjo delovno zmago izgradnja hotela Donat, ki smo ga pričeli graditi že v zadnjem letu prejšnjega petletnega obdobja. Pomembne naložbe pomenijo tudi izgradnja nove plinarne za CO2, izdelava 36 cistern CO2 za kupce, nabava avtocisterne s prikolico za prevoz CO2, modernizacija avtoparka — nabavljeno je bilo skupaj 25 tovornih vozil. Usposobljene so bile nove etaže v terapiji, nabavljen sodoben rentgenski aparat, gastroskop ter vrsta novih aparatur za diagnostiko fizioterapije. Modernizirali smo hotel Boč, Ljubljanski dom, Slovenski dom, Sočo. Modernizirali smo pralnico, povečali in posodobili kurilnico. Prav tako pa so se modernizirale tudi delovne skupine, ki skrbe za vzdrževanje stavb in naprav ter za izgled kraja. Nadaljevali smo z raziskovalnimi deli na vrelčnem območju. Skupno je bilo v teh letih izvrtanih skoraj 4000 metrov vrtin ter porabljenih v te namene skoraj 2 milijardi starih dinarjev. Nadaljevali smo tudi z znanstvenimi raziskavami v Centru v Mariboru in doma ter prejeli za to delo več pomembnih priznanj. Investicijske naložbe v zadnjih petih letih so znašale 204,134.853 din. Preden pogledamo, kaj so v celoti prinesle nakazane naložbe, pa menim, da je prav, če povem nekaj številk o tem, kako se je rentirala naložba hotela Donat. Vzel sem jih iz poročila, ki so ga pripravile delavke ekonomsko finančnega sektorja za centralni delavski svet in Ljubljansko banko. Povedati jih je treba zato, ker se še, čeprav poredko, slišijo pomisleki, ali so investicijske naložbe v hotele smotrne. Za hotel Donat smo predvideli, da bo v prvem letu zaseden 70% s tujimi gosti, dosegli pa smo 82% zasedbo. Predvideli smo 35.000, dosegli pa 41.501 nočitev tujih gostov, indeks 119. Devizni priliv smo predvideli 9 milijonov 536.000 din, dosegli pa 11,768.000 din, indeks 123. Že ti podatki dovolj zgovorno pričajo o smotrnosti investicije. K temu dodajmo še, da je v hotelu Donat združilo delo skoraj 100 delavcev, da se je na njegov račun še v drugih dejavnostih, predvsem v zdravstvu, povečalo število še za 20; da se je kljub temu, da so se nastanitvene kapacitete z njim povečale za manj kot 20% (od 1100 na 1309), celotni prihodek povečal za 33 % v celotni zdraviliški dejavnosti. V letu 1970 je združevalo delo 497 delavcev, v letu 1980 pa 892, ind. 179. Ti so opravili v letu 1970 1,042.861 ur, v letu 1980 1,535.052 ur, ind. 147. Ko bom kasneje nakazal fizične pokazatelje in jih bomo primerjali z urami, bomo ugotovili, da je porasla tudi produktivnost. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da smo napredovali prav v vseh dejavnostih. Iz doseženih količin nudenih storitev, proizvodnje in prodaje, kvalitetno spremenjenih storitev in proizvodov, nekaj pa tudi prodajnih cen, čeprav moram tu poudariti, da z višanjem cen nikoli ne dohitevamo porasta stroškov, ugotavljamo, da so rezultat poslovanja ugodno odraža v celotnem prihodku. Nekaj podatkov o fizičnem obsegu poslovanja: v 000 1970 1980 Indeks zdraviliški pregledi 22.524 38.234 170 postopki fizioterapije 116.663 254.010 218 nočitve 202.762 314.176 155 polnitve in prodaja mineralne vode in BP 21.189 35.835 169 oprano perilo v kg 418.665 861.996 206 Osnovni podatki o finančnem rezultatu: 1970 1980 Indeks CELOTNI PRIHODEK 38,719.929 520,278.835 1344 DOHODEK 17,306.061 247,242.672 1429 prispevki iz dohodka 1,059.086 29,416.162 2777 ČISTI DOHODEK 16,246.975 172,478.370 1062 del za osebne dohodke 12,575.125 117,995.825 938 skladi 3,671.850 54,482.544 1484 sklad skupne porabe 1,100.759 27.601.997 2507 Iz zgornjih podatkov, predvsem fizičnih, ker ima pri finančnih delen vpliv na višino tudi inflacija, ni težko zaključiti, da je referendumska odločitev delavcev bila pravilna, še posebej, če upoštevamo, da sta pred tem obe organizaciji poslovali na robu rentabilnosti. Gostinstvo zaradi razdrobljenosti ni imelo dovolj sredstev, da bi jih vlagalo v enostavno reprodukcijo, za razširjeno pa jih sploh ni bilo. Po združitvi pa ta dejavnost z lastnimi sredstvi modernizira in širi svoje kapacitete. Pravilno usmeritev potrjuje tudi dejstvo, da se investicijske naložbe in modernizacija, kot smo videli iz prejšnjih podatkov, izvajajo v vseh delih Zdravilišča. V vsem času pa je bila posebna skrb namenjena tudi družbenemu standardu delavcev in s tem v zvezi rasti osebnih dohodkov, kar je razvidno iz prejšnjih podatkov. Čeprav osebnim dohodkom posvečamo vsa leta vso skrb, se le s težavo prebijamo do cilja, ki smo si ga zastavili ob združitvi, da moramo doseči republiško povprečje. Iz prejšnjih podatkov smo videli, da so le-ti v masi porastli v indeksu 938. Leta 1970 je znašal indeks na republiško povprečje le 86,4, in to od 1158 proti 1341. Nato smo ga v letu 1971 dosegli 4623 proti 4693, indeks 99, to se pravi, da smo svoj cilj že dosegli. Zaradi nenormalnega gospodarskega stanja in sistemskih omejitev pa smo lani zopet zaostali, smo pa še vedno nad občinskim povprečjem s 7340 proti 7194, ind. 102. Da ne bi bili prizadeti delavci z nižjimi osebnimi dohodki, smo se spomladi odločili za korekturo točk, tako da smo jih nižjim dodali. S tem smo razpon med najnižjim in naj višjim ocenjenim delovnim mestom skrčili na 1:3,8. Iz tega moramo zaključiti, da mora biti naša nadaljnja skrb za dobre osebne prejemke, ker so le-ti v sodobnem gospodarstvu pomembna ekonomska in ne le socialna katego- rija. Te pa lahko dosegamo, prav s tega vidika, le z dvigom produktivnosti, pod katero pa ne razumemo večjega fizičnega napora, temveč dobro organizacijo, dosledno izvrševanje dogovorjenih nalog in polno izrabo delovnega časa. Temu služi tudi že več let v skladu z zakonom dovoljen neenakomeren delovni teden, kateremu je v naši delovni organizaciji podvrženih nad 80°/o vseh delavcev, in to v vseh delovnih sredinah. Ta je pripomogel, da so sedaj pri nas sezonska nihanja zaposlitve minimalna, kar ste lahko razbrali tudi iz podatkov o stalni zaposlitvi. Zelo veliki pa so tudi zneski, ki si jih namenjamo iz sklada skupne porabe. Ti so v lanskem letu, kot smo slišali, znašali skoraj 3 stare milijarde. Velika sredstva namenjamo tudi za stanovanjsko izgradnjo. V teh letih smo zgradili 108 stanovanjskih enot s skupno površino skoraj 5000 m2, sedaj jih gradimo 24, 232 delavcem pa so bili dani krediti za lastno gradnjo. Ti podatki povedo, da ima pri nas vsak tretji delavec družbeno stanovanje ali pa svoje s pomočjo kolektiva. Če prištejemo še, da imamo v naši delovni organizaciji 98 primerov, ko sta zaposlena dva ali celo več družinskih članov, pridemo do podatka, da ima vsak drugi delavec stanovanje, ki mu ga je dal oziroma omogočil zdraviliški kolektiv. Tu pa lahko s ponosom rečemo, da je malo kolektivov, ki bi se lahko s tem pohvalili. K standardu spada tudi skrb za izobraževanje. Zato tudi o tem nekaj številk: V teh letih smo šolali na raznih srednjih, višjih, visokih in strokovnih šolah 274 dijakov in študentov raznih profilov. Ob delu je obiskovalo te šole 59 delavcev. Razne dopolnilne tečaje za razne specialnosti, tuje jezike in podobno je obiskovalo in opravilo izpite 284 delav- T. Turbšek, predsednik sindikalne konference cev, podiplomski študij je končalo 5 delavcev, 2 pa sta doktorirala. Te naložbe so nam omogočile naslednjo spremembo v kvalifikacijski strukturi: 1970 1980 Indeks visoka izobrazba 13 19 146 višja izobrazba 16 24 150 srednja izobrazba 39 122 313 nižja izobrazba 49 25 51 visoko kvalificirani 13 21 161 kvalificirani 108 291 269 polkvalificirani 62 216 348 nekvalificirani 197 174 88 497 892 179 Če ste poročilo vsaj bežno spremljali, menim, da delite mišljenje z menoj, da ga ni potrebno posebej komentirati, da lahko brez prizvoka samohvale rečemo, da uspešno delamo, da organi upravljanja in vodenja skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami zasledujejo politiko, ki je odraz vsesplošnega prizadevanja tako v socialnem kot v gospodarskem notranjem in širšem družbenem pogledu. Zato menim, da v našem razvitem samoupravljanju, kjer so nam vedno vsi podatki pravočasno na razpolago, ker veliko časa porabimo za sestanke, pripravljamo materiale, ki so razumljivi, skratka ko se trudimo, da bi bil vsak o vsem obveščen, niso umestne skupinske kavarniške razprave, ki skušajo razvrednotiti prizadevanja velike večine kolektiva. V zadnjem času imamo celo pri-(Nadaljevanje na 8. strani) VRELCI POROČILO DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Devetmesečno obdobje letošnjega leta izkazuje slabše finančne rezultate kot lani. V povprečju zaznamujemo tudi rahel padec proizvodnosti. Stopnji ekonomičnosti in rentabilnosti pa v času pisanja tega prikaza za TOZD Zdraviliška dejavnost še nista bili znani. Takoj moramo ugotoviti, da slabši rezultati uvodoma omenjenih kategorij niso posledica neugodnih tržnih gibanj. Povpraševanje po zdraviliških storitvah je bilo celo nekaj boljše od lanskega. Povečalo se je število inozemskih gostov (ind. 103), prav tako tudi nočitev (ind. 108), pa tudi domačih gostov samoplačnikov je za okoli 5 °/o več. Vzrok za slabše rezultate je v zmanjšanem številu postelj za okoli 70, ker Park-hotel in Zagrebški dom ob novogradnji nista sprejemala gostov. V finančnih rezultatih imajo pomemben delež ob- iskovalci iz konvertibilnih valutnih področij. Neugoden je padec števila obiskovalcev iz Avstrije, razveseljiv pa je porast števila gostov iz Italije in Nemčije. Njihova valuta nam daje multiplikativ-ne učinke (premije, refakci-je, devizni delež). Menimo pa, da ukrepi za večji pritok deviz nimajo želenih učinkov. Vnašanje dinarjev v SFRJ je še vedno bolj stimulativno kot pa zamenjava deviz v jugoslovanskih menjalnicah. Kasa-skonto 3 °/o ne odtehta tečajne razlike. Bolj kot doslej postaja opazna lokalna konkurenca v gostinski potrošnji. Novi ponudniki so: pekarna z novo urejeno slaščičarno in kavarno, trafika, ki streže kavo, prodajalna s toplimi prigrizki v lokalu ob prodajalni sadja in zelenjave. Ob tem pa ugotavljamo, da se Pošta še ni uveljavila s svojo ponudbo ekspres kave. Obračunana finančna realizacija močno odstopa od dejanske. Temu je krivo zaostajanje nakazil od družbenih zavezancev. Vzrok za zamudo pa so prekasne uveljavitve določenih cen in sporazumov. V republikah izven SRS pa tudi ne sprejemajo faktorskega načina obračunavanja opravljenih storitev v zdravstvu. Število zdravniških pregledov gre v korak s številom gostov v hotelih, število postopkov pa je v dokajšnjem porastu (indeks 111), od tega največ pri elektro- in kinezioterapiji. Prodaja pitnih kart nebistveno odstopa (ind. 99) od plana oziroma leta 1980. Zaradi specifičnih vzrokov, ki so letos vplivali na število delavcev, je zaznaven padec produktivnosti, merjen s številom storitev na enoto časa. Tako je bilo porabljeno na en pregled za 13 °/o več časa kot lani, na eno uro fizioterapije je bilo oprav- ljenih 18 °/o manj postopkov in zdravniških pregledov. Načelna ocena glede zniževanja produktivnosti bi bila v tem, da število delavcev oziroma masa porabljenega delovnega časa na eni strani in število pacientov na drugi ni dosezalo optimalne količine. V danih okoliščinah bi lahko dosegli z enako količine porabljenega časa ugodnejše rezultate produktivnosti in druge ekonomske učinke. V gostinskem delu TOZD je ocena podobna. Porabljeni delovni čas (ind. 99 v restavracijah in 100 v hotelih ter ind. 101 v hotelu Donat) v primerjavi z ind. 97 v pen-zionskih obrokih to potrjuje. Nočitev v hotelih je bilo 0,99 na eno uro, lani v istem obdobju 1,04 (ind. 95), v celem TOZD 0,36, lani 0,38. Nekoliko ugodnejši je indeks prodanih količin pijač — 109, iztržkov hrane po naročilu lllllllll!lllllllllllllllll!llllllll!lllll!lllllllllll!lllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM NEODVISNI SINDIKATI NA POLJSKEM n u a ti > Spričo nasprotij, ki prevejajo poljsko družbo, je tamkajšnji delavski razred oživotvoril svojo sindikalno organizacijo. Imenuje se s pridevkom neodvisni sindikati. Rekli bi, nič posebnega. O revoluciji pravi marksistični nauk takole: Če delavski razred zaradi neznosnih družbenih razmer in življenjskih prilik vidi, da nima ničesar več izgubiti in da bi rešil le svoje golo ižvljenje, seže po skrajnem sredstvu — tudi po krvavi revoluciji. Poljski delavski razred je izbral nekrvavo pot družbene preobrazbe za spremembo proizvodnih odnosov. Kazno pa je, da so pri tem stopile na plan in pristavile svoje lončke tudi druge zamaskirane temne sile. Menijo, da je nastopil čas, ko bodo lahko za svoje prikrite cilje nekaj iztržile. Cilji se manifestirajo v zahtevi za odpravo socialističnih družbenih odnosov in vzpostavitvi meščanske demokracije po vzorcu zapada. Negirajo obveznosti, ki jih je v preteklosti sprejela poljska vlada v odnosu do gospodarskih, političnih in vojaških grupacij vzhodnega bloka pod okriljem Sovjetske zveze. Raznolikost sil znotraj >; Solidarnosti« je prav gotovo faktor, ki bo otopel njeno udarno moč in dobre namene. To pa je lahko začetek konca epizode, ki je v svetovni javnosti postavila moč in enotnost poljskega delavskega razreda v zavidno spoštljivo luč. Predsednik ZS Slovenije, tovariš Vinko Hafner, je v Krškem takole primerjal poljski trenutek z našim stanjem in s sindikati: »Bistvo današnjih razmer na Poljskem je vendarle v tem, da je stvaren družbenoekonomski razvoj poljske družbe, razvoj proizvodnih sil, prišel v konflikt z zastare- limi družbenimi odnosi. Ob visoki stopnji razvoja je poljski delavec v bistvu ostal v mezdnem odnosu, odtujen od dejanskega upravljanja in od sadov svojega dela. Etatistični socializem — pri nas smo mu rekli tudi revolucionarni etatizem, ko smo bili v podobnih razmerah — je lahko le prehodno obdobje socializma. Potreben je za obračun s kapitalizmom in za osvobajanje delavcev, vendar pod pogojem, da je to podlaga za naprej, do končne osvoboditve dela in delavca. Jasno je, da se trajno konfliktna situacija na Poljskem ne^ more razrešiti brez spremembe družbenih odnosov in višje stopnje socializma. Dogodki na Poljskem so tragični, ker se vse to dogaja v socialistični deželi, lahko so pa tudi vzpodbudna za hitrejši razvoj socializma. Nimamo potrebe, bilo bi narobe, če bi položaj našega delavskega razreda enačili s položajem poljskega. Gledano v celoti, je Poljska razvitejša dežela in vzeto v povprečju, ima poljski delavec verjetno boljši osebni in družbeni standard kot naš delavec. Pa vendar je njegov družbeni položaj znatno nižji od položaja našega delavca. Vse to, kar ima naš delavec že po ustavi in po zakonu o združenem delu, postavlja poljski delavec v tej situaciji kot minimalno zahtevo. Nekatere ekonomske okoliščine, gospodarske težave in nasprotja so pri nas v mnogočem podobna onim na Poljskem. V mnogočem tudi pri nas vzbuja nezadovoljstvo (inflacija, negativen saldo v plačilni bilanci, preskrba) in še vrsta stvari je, ki niso neznanke tudi v nekaterih kapitalističnih državah. Ne smemo se zavajati, češ da smo s stopnjo samoupravljanja že dosegli stanje, ko bi delavec v celoti razpolagal s pogoji in g rezultati svojega dela. Dosti je še bi- g rokratizma in možnosti za konflikte g med družbo in delavskim razredom, g Dosti je še odtujenosti delavca od re- g zultatov njegovega dela. Če bi napra- g vili anketo med delavci o tem, kako g so zadovoljni s svojim delavskim sin- g dikatom, se bojim, da bi bilo dosti ti- g stih, ki niso zadovoljni. Del nezado- g voljstva je tudi v nerazumevanju se- g dan j e družbene vloge sindikata, ker g mnogi delavci le terjajo: ščitete nas, g potegujte se za nas, ne glede na to, ka- g ko delamo. Drugi del delavcev pa bi iz- g razil svoje nezadovoljstvo nad našo g neučinkovitostjo. g če bi danes sprožili debato med de- g lavci o tem, ali so nam tudi potrebni g kakšni drugačni sindikati, verjemite, g bi dobili kar nekaj takih, ki bi rekli, g da nam je potreben boljši sindikat kot g je današnji, začenši že z delovanjem g sindikata v TOZD pa do republiškega = in zveznega sveta. Zato se moramo ob poljskih dogod- g kih prav resno zamisliti in negovati = vzpodbude za krepitev delavske usme- g ritve, da krepimo položaj delavca kot g gospodarja, da ga ščitimo, dvigamo in g da on to čuti, da čuti v sindikatu svo- = jo organizacijo. To velja še v večji me- g ri za zvezo komunistov kot delavsko g avantgardo, ker je to oboje zelo ozko g povezano. g Ni nam potreben noben svoboden g sindikat, tudi za svoboden sindikat se g še ne ve, kaj je in kaj hoče in kdo ga g poleg delavcev izkorišča tudi za svoj g namen. Zato moramo ustvariti take g sindikate, ki bodo sami po sebi dovolj g samostojni in učinkoviti, da bo delavec g v njih videl svojo lastno delavsko or- g ganizacijo. Šč g 4 iiiiininiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH pa ind. 129. Če bi pa rezultat zmanjšali za korekturo prodajnih cen, bi bil v najboljšem primeru enak lanskemu. Pavšalna ocena govori v prid trditvi, da praviloma ni bilo fizične preobremenitve dela. Več kot doslej smo v tem obdobju zabeležili pojavov slabe discipline in neformalnih pritožb delavcev na višino OD. Očitno je, da realni OD nazaduje, da malenkostno zvišanje nominalnega ne Po devetih mesecih poslovanja že lahko ugotavljamo, ali je poslovno leto bilo pravilno začrtano in če smo dosegli to, kar smo planirali. Naša proizvodnja še vedno temelji na sezonskih nihanjih, tako da v zadnjih treh mesecih ne moremo več pričakovati pretresov na trgu, to pa tudi pomeni, da smo večino dosegli dosedaj, do konca leta pa naj bi po možnosti le še izpolnjevali zastavljeni plan. Ko gledamo rezultate našega devetmesečnega poslovanja, pa ne moremo mimo ugotovitve, da le ni vse tako kot smo si zamislili ob začetku leta in ne le, da nismo dosegli lanskih rezultatov, tudi planiranih količin ne dosegamo. O vzrokih, zakaj je tako, je poročilo podal komercialni sektor. Pa poglejmo rezultate in količine za prvih devet mesecev: Napolnili smo za 7 °/o manj mineralne vode kot lansko leto v tem obdobju, prav tako pa smo napolnili 3 % manj Trimvita. Ker je bil plan postavljen nekoliko nižje kot je bila realizacija v lanskem obdobju, nam rezultati kažejo, da smo pri mineralni vodi dosegli plan le 97-odstotno, pri Trimvitu pa 99-odstotno. Skupaj smo napolnili 22,956.446 litrov mineralne vode ter 4,205.000 Trimvita. Pri plinu CO2 beležimo lanskoletno realizacijo, ki pa je za 8 % nižja od planirane, vendar pa obstojajo vse možnosti, da bomo do konca leta planirane količine tudi realizirali. Do težav je prišlo predvsem zaradi zamude pri dokončni montaži cistern za tekoči CO2, ki pa je nasta- more nadomestiti velike dražitve življenjskih stroškov. Zgoraj navedeni rezultati pa gotovo pogujejo višino OD, ki mora po resoluciji rasti počasneje kot dohodek. Preskrba z osnovnimi živili je tekla normalno. Uveljavila se je tudi pripravljalnica porcij mesa in reorganizacija skladiščne službe. Močno primanjkuje rezervnih delov (žarnice itd.). Investicije tečejo v okviru programa. Napovedi za otvo- la zaradi zamujanja rokov naših kooperantov. Ko primerjamo delovne ure s proizvodnjo, lahko ugotovimo, da so se ure v temeljni organizaciji zmanjšale za 6 %, proti planiranim pa za 15 %>. To je podatek, ki pokaže, da se je splošna storilnost dvignila. Poraba potrošnega materiala je na lanskoletnem nivoju, zadovoljuje pa podatek o zmanjšani porabi etiket za 2 %, baza sirupa pa celo za 12 %>. Ta podatek pa je re- Ob zbranih podatkih za 9 mesecev gospodarjenja v Temeljni organizaciji Vzdrževalna dejavnost ocenjujemo, da so bili rezultati v primerjavi z letom prej ugodni. Fizični pokazatelji opravljenega dela v Vzdrževalni dejavnosti sicer niso popolni, če odračunamo pralnico, kjer ugotavljamo v urah oprane kilograme perila, ker so merilo le opravljene ure. Ti podatki nam kažejo, da je bilo v letu 1981 opravljeno za 2 % manj ur kot v letu 1980. Po enotah pa so indeksi delovnih ur v primerjavi z letom 1980 naslednji: vodstvo temeljne organizacije 98 gradbena skupina 93 kovinarji 93 kurilnica 107 pralnica 105 PTT mehanik 105 parki, vrtnarija 96 skupaj 98 Na prikazane podatke v primerjavi z letom 1980 lahko precej vplivajo izkorišče- ritev hotela Sava so v mejah realnosti. Inflacijska gibanja v gradbeništvu nam utegnejo negativno vplivati na gradnjo nekaterih objektov hotelskega kompleksa. Samoupravna dejavnost je bila usmerjena na izvrševanje tekočih stabilizacijskih nalog. Izveden je bil en referendum. Doslej izvršene rezervacije napovedujejo, da bo ostanek leta potekal v dokaj ugodnih poslovnih uspehih. zultat upravičene nabave Predosixa. Poseben in zelo pereč problem pa še vedno predstavlja lom steklenic. Ker se je steklena embalaža podražila in je sedaj dosegla ceno, ki prekoračuje že vse normalne meje, bomo morali vsi, ki delamo v temeljni organizaciji, z največjo skrbnostjo in pazljivostjo skrbeti, da bo loma manj, kajti s tem bomo dosegli, da bodo stroški manjši, to pa pomeni več denarja. ni dopusti in bolniški izostanki. Skupni izostanki zaradi bolniških in porodniških dopustov so bili letos manjši za 6 °/o. V strukturi vseh ur zaposlenih pomenijo bolniški izostanki 7,9 °/o. Na zmanjšanje bolniških izostankov so vplivale zlasti upokojitve delavcev, ki so bili že nekaj let težko bolni. Podatki o opranem perilu sicer kažejo, da je bilo v 9 mesecih letos oprano za 5 °/o perila na 1 uro manj kot leto prej, vendar v primerjavi z indeksom v I. polletju ugotavljamo, da se je indeks za 9 mesecev izboljšal v primerjavi z indeksom za 6 mesecev od 90 na 95. To pomeni, da se stanje popravlja in da bo pralnica do konca leta dosegla lanskoletno produktivnost, merjeno s kilogrami opranega perila na 1 uro. V kurilnici ponovno ugotavljamo zelo velik porast stroškov goriva, vendar je ta porast relativno, v primerjavi s povečanjem drugih stroškov, manjši. Porast stroškov kurjave v primer- javi s stroški v 9 mesecih lanskega leta znaša le 26 %>. Vrednostna realizacija vrtnarije je letos za 4 °/o večja kot v istem obdobju lanskega leta. Če računamo letos s povečanimi cenami za 16 %>, tedaj vidimo, da je fizični obseg prodaje v vrtnariji za ca. 12 °/o manjši kot lani v istem obdobju. Realizacija cvetličarne se je letos vrednostno povečala za 15 %>, kar pomeni, da je obseg prodaje v cvetličarni približno isti kot v preteklem letu. Pregled zaposlenih nam kaže, da smo imeli letos povprečno 2 delavca manj zaposlena kot v letu 1980. Glede na povečane hotelske kapacitete v letu 1982 in na kvaliteto vzdrževanja pa bomo morali prihodnje leto zaposliti še najmanj 3 delavce. S postavitvijo novega rastlinjaka se povečujejo tudi kapacitete vrtnarije, da bomo tako lahko vzgajali več cvetja za prodajo, kakor tudi za povečanje parkovne površine. Povečujejo se tudi kapacitete kotlarne, na katero se bo 1. 1. 1982 priključila polnilnica in bomo morali zaradi bolj raztegnjenega delovnega časa zaposliti še enega delavca. Rezultati finančnega poslovanja v času sestavljanja tega poročila še niso znani. Uporabljati jih bo treba iz tabel, ki bodo v nadaljevanju. Objektivna kritika Naš pacient tovariš Basa-ra Mile nam je napisal pismo. V njem ugotavlja, da bi bilo treba urediti še več telefonskih govorilnic. Telefon na pošti je največkrat pokvarjen. Vprašuje, zakaj dobivamo beograjsko časopisje s tolikšno zamudo. Posebno kritično je ocenil onesnaženo fasado in stebre Zdraviliškega doma. Tudi golobi imajo svoje potrebe. Če pa jih že imamo, jim je treba urediti golob-njake in pod njimi zaščitno napravo za iztrebke. Sedanje stanje je zelo neugledno in vzbuja vtis brezbrižnosti. Umetno izdelano fasado — res škoda, da jo tako uničujejo golobi. Sč. POROČILO DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE POLNILNICA POROČILO DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE VZDRŽEVALNA DEJAVNOST VRELCI Uubilejtta številka glasila NAŠE GLASILO PRAZNUJE LEP JUBILEJ — DO SEDAJ JE IZŠLO 100 ŠTEVILK In. pred nami je ta, jubilejna. Vseskozi od prve številke naprej je čisto na zadnji strani v majhnem stolpiču in v neki vrstici vsa leta zapisano »Glavni in odgovorni urednik: Stane Čujež«. Zadolžena sem bila, da ga povprašam o njegovem delu pri urejanju našega časopisa, pa o problemih pri tem delu in še o marsičem. Pogovor je stekel takole: Kdo je bil pobudnik za izdajanje glasila in kdaj ste prevzeli naloge glavnega in odgovornega urednika? Že ob združitvi vseh delov v današnjo delovno organizacijo Zdravilišča smo čutili potrebo, da bi bili delavci insor-mirani o vsem, kar je pomembnega, da bi kar najbolj tvorno sodelovali pri uresničevanju sprejetih nalog. V tem času so tudi sindikati vodili obsežno akcijo za uveljavitev informiranja med delavci, saj je informiranje tudi ustavna pravica vseh, ki sodelujejo v procesu neke družbene dejavnosti. Zelo vztrajen pri tem je bil naš glavni direktor tov. Libnik, dokler ni naša zamisel v drugi polovici leta 1972 dobila čvrstejšo fiziognomijo. Bili smo brez izkušenj. Sam zakonski predpis o informiranju je bil sicer dovolj zgovoren, vendar vsega ni mogel rešiti. Tov. Libnik se je dogovarjal z nekaterimi profesionalnimi novinarji iz Ljubljane. Obiskal nas je eden od njih, da bi nam sestavil vsebinsko zasnovo in pomagal pri oblikovanju organov za izdajanje glasila. Predlagal je, da bi ob moji asistenci on prevzel vlogo glavnega urednika, da bi glasilo izhajalo enkrat mesečno, zato pa bi on prejemal mesečno po 4.000,— (!) (štiristo starih tisočakov). Znesek je občutno presegal naše predstave o tem, zato smo se razšli. Nato smo se skupno dogovorili, da bomo sami, s svojimi delavci prevzeli izdajanje glasila. Mene je takrat izdajateljski svet imenoval za odgovornega urednika. Prva številka glasila je izšla MARCA 1973. Bi lahko opisali vaše delo oziroma probleme, s katerimi ste se srečevali pri delu glavnega urednika v teh devetih letih? Ob molku iz baze me je skrb za vsakokratno vsebino lista miselno in dejansko zelo obremenjevala. Uredniški odbor je bil zelo aktiven: določil je vsebinsko zasnovo naslednje številke. Tu pa so se pričele težave. Mnogi, od nas določeni pisci, so pisanje odklanjali z raznimi izgovori: »ne obvladam tematike«, ali pa »če bom pisal objektivno, se bom marsikomu zameril, to pa mi ni potrebno«, itd. Vsekakor niso bili vsi tako razpoloženi. V tem času smo krog dopisnikov dokaj dobro razširili, vendar pa niti to ni vedno zadostovalo. Neštetokrat sem na dan skrajnega roka za oddajo materiala tiskarni moral ugotoviti, da zbrani prispevki določenih piscev ne zadoščajo niti za polovico predvidenega obsega glasila. Praksa mi je odprla nove poti iz takšnih zagat, pa sem začel sam sestavljati in zbirati gradivo za tisk. Na zalogi sem imel po več člankov, ki sem jih črpal iz našega vsakodnevnega življenja in dogajanja, iz raznih dogodkov pri poslovanju naših TOZD, iz strokovnega časopisja, iz tuje literature ipd. Če na kratko povzamem to vprašanje, lahko ocenim, da je vsaka številka glasila zame predstavljala stanje nervoze, podobno tistemu, ki ga občuti študent pred izpitom. Ste imeli v začetku vašega dela več problemov kot kasneje? Razumljivo je, da je vsak začetek težak. Že prej sem omenil, da je stiska zaradi pomanjkanja člankov sprožila v meni varnostne mehanizme v tem smislu, da sem članke zbiral na daljši rok. Problem pomanjkanja prispevkov oziroma nezainteresiranosti delavcev za pisanje je prisoten že od samega začetka izhajanja glasila? Problem pomanjkanja člankov ni lasten samo naši delovni organizaciji. Na občasnih posvetovanjih, ki jih je organiziral republiški sindikalni organ za informiranje, smo si uredniki izmenjali izkušnje. Vedno sem iz takih sestankov šel pomirjen, saj sem ugotovil, da tudi uredništva, kjer so imeli sistemizirano delovno mesto urednika — v delovni organizaciji z več tisoč zaposlenimi delavci — niso imela vedno dovolj člankov za objavo. Ko smo ob neki priložnosti o tem razpravljali s tov Šetincem (sekretarjem Izvršnega komiteja ZK Slovenije), je poudaril, da je lahko molk iz baze pogojen ali z nezainteresiranostjo delavcev ali pa z nerazvitimi medsebojnimi odnosi v samoupravi j alski družbeni bazi. To pa je lahko znak za alarm družbeno političnim organizacijam (ZK, sindikatu, mladinski organizaciji), da morajo nekaj ukreniti. Rekel je, da organizator proizvodnje, ki se nima preko glasila s svojimi delavci kaj pogovarjati, ni dober vodja delovnega procesa. Pred nami je stota, jubilejna številka glasila. Imate morda podatke, koliko vaših člankov je bilo objavljenih glede na skupno število člankov v vseh letih? Nekaj podatkov o tem je bilo objavljenih po letnih konferencah izdajateljskega sveta. Moji članki so bili podpisani z inicialkami Sč. Od 260 člankov, ki so bili objavljeni v dveh letih, je bilo mojih okrog 100. Verjetno sem v obdobju osmih let objavil približno 400 člankov. Ob tem pa moram takoj pripomniti, da to ni v čast glasilu. Uredniki naj ne bi pisali člankov. Njihova naloga se izčrpava v pobudi za pisanje o določeni tematiki, v zbiranju člankov, v vrednotenju vsebinske zasnove, v ocenitvi, če je članek v soglasju z izakonom o tisku in drugimi občili informiranja, v polemičnosti ipd. V glasilu mora biti čimveč informacij in kritičnih pogledov na poslovanje in upravljanje iz baze. Izvirna in neponarejena delavska beseda lahko odločujoče pripomore k reševanju problematike in zanesljivih ciljev. Vemo, da ste v svojih člankih obravnavali različne probleme. Kdaj so ti vaši članki nastajali? Vsebina za članke se mi je porajala spontano. Dostikrat sem vzel v roke papir in svinčnik kjerkoli na naših delovnih mestih, ko sem začutil, da bi problem zaslužil osvetlitev v javni luči. Pestrost dejavnosti, ki jo opravljamo v naših TOZD pa je vedno in ob vsaki priliki nudila obilo snovi za objavo. Ste morda ob objavljenih člankih kdaj doživeli neprijetno kritiko ali pa prijeten dogodek? Moram takoj reči, da še danes ne vem, če nisem morda streljal v smer, kjer ni bilo Božo Kolar, višji fizioterapevt, novi glavni urednik Vrelcev V oktobrski številki glasila je bil objavljen razpis za mesto odgovornega urednika Vrelcev. Na razpis so se prijavili 3 kandidati: 2 iz TOZD Zdraviliška dejavnost in 1 iz Skupnih služb. Odbor za informiranje se je sestal 25. 11. V dokaj težavni odločitvi (vsi kandidati namreč izpolnjujejo pogoje) je sprejel sklep, da se za glavnega urednika imenuje BOŽO KOLAR, TOZD Zdraviliška dejavnost — Zdravstvo. KJ Stane Čujež, dosedanji glavni in odgovorni urednik Vrelcev tarče. Niti osebno, niti anonimno nisem prejel ob nobenem članku povratne informacije. Molk s strani bralcev pa vrednotim kot neugodno oceno. Vsak članek ima namreč v sebi nekaj iztočnic za polemičnost, vendar so pri nas vsi avtorji ostali glede tega praznih rok. Prav gotovo je za tako dolgo ustvarjalno delo potrebno kaj več kot nadomestilo v obliki honorarja? Prvi dve leti, to je 1973 in 1974 sem opravljal delo odgovornega urednika popolnoma brez vsakega honorarja. Med tem so dobivali kolegi, uredniki v drugih delovnih organi zacijah že 100 do 150 starih tisočakov na mesec za enako delo. Bil sem morda naiven ali pa me je preveč prevzel občutek, da se šele uvajam v ta posel in da moje delo še ne zasluži določene cene. Priznati pa moram, da s tem mojim mišljenjem ni soglašal tov. glavni direktor in me je večkrat opomnil na honoriranje tega dela. Šele v letu 1975 sem pričel prejemati po 500,— din mesečno. Toda mnogo pomembnejša kot honorar bi mi bila reakcija naših bralcev. In ker tudi tu ni bilo polemičnosti ali povratne informacije — pa naj bi bila to graja ali pohvala — moram reči, da sem tudi za te materialne užitke bil prikrajšan. Sedaj se po devetih letih poslavljate od tega dela, zakaj? Republiški sindikati so že pred leti sprejeli kriterij, da mora biti vodstvo glasila v celoti pod suverenostjo baze, to je nevodilnih delavcev iz neposredne proizvodnje. Na to sem večkrat opozarjal na sestankih. Pred dvema letoma smo že tudi razpisali mesto odgovornega urednika, pa vse zaman. Letos pa sem se odločil, da to funkcijo brezpogojno odložim. Veseli me le, da se je na razpis prijavilo nekaj interesentov. Moja bežna ocena je, da vsi prijavljeni izpolnjujejo zahteve. Boste s pridobljenimi izkušnjami in pa s svojimi članki tudi v bodoče sodelovali pri glasilu? Zelo rad — še slej ko prej — vendar pa sedaj iz drugačnega zornega kota. Prav gotovo! Misel, ki se bo utrnila, bo morala najti mesto na papirju. Neutrudna roka bo skrbno zapisovala vse, kar bo pomembnega za informiranje delavcev — pa čeprav iz drugačnega zornega kota kot doslej. Prav je, da se za dolgoletno ustvarjalno delo dosedanjemu uredniku tov. Čuježu zahvalimo tudi preko glasila. S svojimi številnimi članki in dolgoletnim delom je dodal svoj delež pri informiranju delovnih ljudi. Vemo pa, da je obveščanje eden temeljnih pogojev uresničevanja in razvoja naše samoupravne socialistične ureditve. Pogovor in spremno besedilo pripravila Jožica Korez Izid glasovanja na referendumu dne 22. novembra za podaljšanje samoprispevka VOLILNA UDELEŽBA 90,3 %>, »ZA« je glasovalo 75 %>. Volilna komisija je v dneh 23. in 24. 11. 1981 pregledala glasovalno gradivo za vsa glasovalna mesta, primerjala rezultate glasovanja po zapisnikih glasovalnih odborov z lastnimi ugotovitvami in ugotovila tole: 1. V volilni imenik na vseh 74 glasovalnih mestih je bilo vpisanih skupaj 22.237 glasovalnih upravičencev, na podlagi potrdil pristojnih matičnih uradov je glasovalo 63 glasovalnih upravičencev, ki niso bili vpisani v volilni imenik. Tako znaša število vseh glasovalnih upravičencev skupaj 22.300. 2. Od števila 22.300 glasovalnih upravičencev je komisija odštela 416 opravičeno odsotnih glasovalnih upravičencev (vojaki in zdomci) in je tako upoštevala pri glasovanju oz. ugotavljanju izida glasovanja 21.884 glasovalnih upravičencev. 3. Od skupneg števila 21.884 gasovanih upravičencev je glasovalo 19.754 glasovalcev ali 90,3 %>. Od teh je 16.406 glasovalcev ali 83,1 °/o glasovalo za predlog, 3.127 glasovalcev ali 15,9 % pa je glasovalo proti predlogu. Neveljavnih je 222 glasovnic ali 1,1%. 4. Od skupnega števila 21.884 glasovalnih upravičencev je tako glasovalo za predlog 16.406 ali 75 %, zato komisija ugotavlja, da je bila na glasovanju dosežena potrebna večina za veljavno podaljšanje samoprispevka v občini Šmarje pri Jelšah. 5. Ves glasovalni postopek je potekal brez nepravilnosti, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost glasovanja in ugotavljanja glasovalnega izida. Občinska volilna komisija i var Ocena uresničevanja gospodarske stabilizacije OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK V ZDRAVILIŠČU Običajna razprava o uspehih poslovanja, doseženem dohodku in njegovi delitvi za tekoče leto je pravkar za nami. Današnjo oceno rezultatov našega dela in gospodarjenja smo pripravili v skladu s stališči 21. seje CK ZKJ, da bi skupno določili konkretne naloge za naš prispevek v uresničevanju gospodarske stabilizacije. Ko ta cilj v našem krogu opredelimo kot nemoteno uspešno poslovanje in normalen razvoj vseh dejavnosti v Zdravilišču, je nesporno, da je to lahko in mora biti cilj tudi slehernega delavca v Zdravilišču. Ko pa današnja gospodarska situacija zahteva tudi določena odpovedovanja, ugotovimo, da ta trditev ni dovolj prisotna pri našem delu in v naši zavesti. Zelo pogost je odziv »da bomo boljše delali, ko bodo tudi drugi, in manj trošili, ko bodo to tudi drugi«. Za premostitev teh dveh bregov v širši skupnosti imamo delegate, ki pa morajo biti še bolj aktivni, predvsem pa, tudi s pomočjo določenih služb, več obveščati o problemih, prizadevanjih in doseženih rezultatih. Za razmerja v okviru Zdravilišča pa moramo najboljše rešitve opredeliti v usklajenih planih. Seveda to ni mogoče po principu, da planiramo čim večje število potrebnih delovnih ur in čim manjši obseg dejavnosti. Tudi če potreba po večjem številu zaposlenih izhaja iz normativov, morajo biti osebni dohodki za te dodatne delavce pokriti iz povečanja dohodka. Toda, kako naj bo dohodek povečan pri manjšem številu nočitev, prodane mineralne vode, plina? Lahko je, z višjo prodajno ceno, vendar bistveno višjo, ne samo toliko kolikor nam pobere podražitev materiala in povečana vrednost točke. Ali pa se odpovejmo povečani vrednosti točke! V povečanju prodajnih cen lahko ugotovimo, da smo zmerni. Od lani je cena pen-siona 26 % višja, za prihodnje leto jo povečujemo za 28 %. Mineralna voda je za 21 % dražja, za drugo leto predvidevamo povečanje za 15 %. V enem letu se je material podražil za 48 %, osebni dohodki so v tekočem letu povečani za 30 %. Ob vsem tem pa ugotavljamo, da smo sorazmerno dragi v Zdraviliški dejavnosti, ter da ostali proizvajalci, razen Radenske, ne želijo povečati cen mineralne vode. V teh okvirih je vendarle največ izgledov za uspeh, če usmerimo naše pri- zadevanje v povečan obseg in dopolnitev dejavnosti povsod, kjer so za to možnosti. In te bodo s povečano kapaciteto v Zdraviliški dejavnosti, vendar bo treba bistveno povečati dejavnost prodaje; pa tudi v polnilnici, ki bo za to ojačala le tehnično službo. Zaostrena gospodarska situacija, zmanjšano kreditiranje bank in omejitev uvoza, bodo odmaknili izvršitev planiranih investicijskih programov, tudi zaradi povečanega lastnega financiranja. V dosedanjih investicijah je bilo povprečno 50 % lastnih sredstev, pri večjih — hotelski kompleks Sava le 11%. To investicijo smo lahko pričeli šele z deležem sovlagatelja in inozemskim posojilom, ker je kredit naše poslovne banke po letu 1980 lahko pokrival le 50 % predračunske vrednosti. Ta delež (Nadaljevanje na 8. strani) 7 VRELCI (Nadaljevanje s 7. strani) se bo še zmanjševal, povečati pa se bo moral delež skupnih naložb zainteresiranih temeljnih organizacij. Zaradi že prevzetih obveznosti, boljšega izkoriščanja kapacitet in ne nazadnje zaradi sprejete družbene opredelitve, moramo v našem poslovanju doseči čim večji devizni priliv. V lanski bilanci smo ugotovili 3 milijone dolarjev deviznega priliva, obračunanega na podlagi statističnih podatkov. V letošnjem sistemu obračuna in načinu razpolaganja z devizami pa veljajo le dejansko ubrani iztržki in nakazila v tuji valuti. Tej novi situaciji smo se organizacijsko prilagodili, vendar pa je uspeh manj kot polovičen. Le 40 °/o iztržkov od inozemskih gostov smo v tuji valuti tudi vnovčili; tudi mineralno vodo smo še v tem letu izvažali za dinarje. Poleg prevzetih obveznosti za združevanje deviz in odplačilo kreditov smo v tekočem letu stalno pod pritiskom naših poslovnih partnerjev, ki zahtevajo plačilo repromateriala pa tudi storitev v devizah. Pri tem pa še v lastni hiši nismo razčistili, da teh deviz ni dovolj. Tudi ob tej usmeritvi v povečan obseg in kvaliteto dejavnosti bo za optimalen dohodek potrebna resnična skrb za obvladovanje stroškov in normativne porabe na vseh področjih. Iz razmerja med ustrezno kvaliteto dela, normativi in ustvarjenimi osebnimi dohodki moramo določiti optimalno produktivnost, saj je samo ta lahko osnova za ustrezno nagrajevanje po delu. Pri delitvi osebnih dohodkov smo po zadnji analitični oceni izvršili prerazdelitev in boljše vrednotenje proizvodnega dela. Ustvarjen dohodek pa v okvirih družbenega dogovora ne omogoča spodbudnega nagrajevanja ustvarjalnega dela in uspešnosti. Sedanji način obračuna je vse preveč usmerjen k uravnilovki, zato ga moramo čimprej preusmeriti v bolj vzpodbujajočo delitev osebnih dohodkov. To je tudi najboljša osnova za izboljšanje odnosa do dela in za boljše poslovne rezultate. (Nadaljevanje s 3. strani) mer, ko se zapostavlja demokratični mehanizem v lastni hiši, in se, preden stvari obravnavamo doma, išče pomoč od zunaj. Za to početje sta lahko le dva motiva: iz neznanja ali zlobe. Obema je treba pomagati s sredstvi, ki jih naš samoupravni mehanizem ima na razpolago. Da smo zadovoljivo opravljali naloge v tem obdobju, potrjujejo tudi priznanja, ki smo jih v tem času prejeli od ožje in širše družbene skupnosti. To so: priznanja SO Šmarje pri Jelšah, diploma Gospodarske zbornice, 2 inovacijski verižici in priznanje Raziskovalne skupnosti, ki jih je prejela delovna organizacija. Poleg tega pa so prejeli posamezniki prof. dr. Za-veršnik nagrado Borisa Kidriča, skupina prof. dr. Ozim, ing. Čoh in Franc Ogrizek VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Cu-jež. Tisk in klišeji: CGP Večer. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije. priznanje Raziskovalne skupnosti, direktor Libnik Kraigherjevo nagrado. Gostinci pa vrsto let prinašajo zlate, srebrne in bronaste diplome z raznih kulinaričnih razstav. Tudi za naslednje srednjeročno obdobje smo začrtali enak ambiciozen program kot v preteklosti. Najzahtevnejši je hotelski kompleks Sava s 480 ležišči. Nadalje je z njim povezana širitev in modernizacija Terapije. Začrtana je gradnja delovnih prostorov za vzdrževalno dejavnost, v TOZD Polnilnici pa izgradnja pokritih prostorov za finalizacijo cistern in modernizacija polnilnice v skupni vrednosti več kot 100 starih milijard. Prepričan sem, da bomo tudi te načrte uspešno izpeljali. Porok za to so nam razviti samoupravni odnosi, pomlajeni uspešni strokovni delavci v vseh enotah, še posebej pa nam je garant privrženost velike večine kolektiva hotenju, da si naprej razvija svoje Zdravilišče, ki mu to, kot smo videli, tudi vrača. Vsem želim prijetno praznovanje. Naloge Zveze sindikatov za uresničenje sklepov III. Kongresa samoupravljavcev Jugoslavije Neposredno po končanem III. Kongresu samoupravljavcev Jugoslavije, dne 3. julija 1981, je Svet ZSJ sprejel dokument »Naloge in neposredne akcije ZSJ za realizacijo stališč in sklepov Tretjega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije.« V gradivu je poudarjeno, da morajo organi in organizacije na široki fronti seznanjati slehernega delavca z vsebino teh dokumentov. Izhodišča naj bi bile specifičnosti delovne sredine in pogoji dela te sredine. Določiti je treba svoje neposredne in dolgoročne naloge, jih dopolniti in skrbeti za napredek samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Ena izmed prvih obveznosti je, da je treba proizvodno delo v težjih in zahtevnejših pogojih več in boljše ocenjevati kot pa dele podobne sestavljenosti pri administrativno tehničnih opravilih. Boljše je treba nagrajevati ustvarjalnost, novatorstvo in racio-nalizatorstvo delavcev in nagrajevanje postaviti v odvisnost od dela in rezultatov dela. V vsaki OZD je treba učvrstiti merila za ocenitev dela po količini opravljenega dela, racionalnega koriščenja sredstev za proizvodnjo in delovnega časa, o prihrankih, o zastavljenih rokih za izvršitev nalog, kot tudi po vseh rezultatih skupnega dela. Posebno naj bodo poudarjene obveznosti organizacij in organov ZS Jugoslavije, da se uvedejo merila za vrednotenje vseh nalog tam, kjer jih doslej še niso imeli. Avtarkičnemu obnašanju nekaterih OZD in družbeno političnih skupnosti, administrativnemu urejanju odnosov v združenem delu, problemom tekoče ekonomske politike, deviznemu režimu itd. se je treba zoper- staviti s samoupravnim povezovanjem in združevanjem dela in sredstev kot bistvene alternative za nadaljnji razvoj. Dokument priporoča nujnost dohodkovnega povezovanja OZD v reprodukcijske celote. Naloge so na-glašene spričo uresničitve ekonomske stabilizacije še bolj v smeri povečanja proizvodnje in proizvodnosti dela, zniževanja stroškov, usklajevanja vseh oblik potrošnje, štednje itd. Proizvodno problematiko je treba reševati prvenstveno z dohodkovnimi odnosi, če pa to ne bo mogoče, je treba rešitve iskati v spremembah sistema. Stališča III. Kongresa samoupravljavcev Jugoslavije zavezujejo organe sindikatov na vseh ravneh, da se odločno zavzemajo za ohranitev in za povečanje življenjskega standarda. Odločno se je treba zavzemati za zaščito delavcev, ki imajo nizke osebne prejemke, za načelo diferencirane socialne politike in solidarnosti pri koristenju sredstev za skupno potrošnjo. V ta splet je treba neizbežno šteti stanovanjsko problematiko in pa boljši življenjski standard, če sredstva zanj niso rezultat dela. Davčna politika je lahko močan instrument za odpravljanje neupravičenih variš Tito, je treba neogib- Na področju kadrovske politike je treba voditi odločen boj zoper odločanje v neformalnih skupinah, proti manipulaciji z ljudmi, izigravanju natečajev za zasedbo delovnih mest m še proti nekaterim negativnim pojavom. Iniciativo o kolektivnem delu, ki jo je utemeljil tovariš Tito je treba neogibno vplesti v politični sistem. (Vir: Informacije ZSJ. Prevedel: Sč.)