TEDNIK LETO Lil, št. 46 PTUJ, 18. NOVEMBER 1999 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Maifin i nagubanim ielom Martin (tisti, ki ima kaj opraviti z vinom in resnico) se je letos poslovil z mešanimi občutki. Že leta opazuje, kako ga kot vinskega patrona slavimo z mešanico kbvnovsko-butalskih običajev in tek- mujemo, kdo bo o moštu in mladem vinu ter o obnašanju ljudi pod njunim vplivom našel več sočno popačenih arhivk ali novotvorb slovenskega jezika. V navalu veselja, razuzdanosti in neznanske ■ želje po ugajanju pozabimo, da je martinovanje silno resna zade- va, polna spoštovanja in zahvale do narave in njenih darov ter pridnih rok. "In vino veritas!" Takrat, ko se ga prenaužijemo in pokažemo svojo pravo podobo ali ko na simbolni ravni ob Martinu, znanilcu zatona nekega kmetijskega obdobja, ocenjujemo, kaj se je v njem dogajalo z nami in okoli nas. Četudi bi se vdali omamni dobri vol- ji, ki sledi po nekaj kozarcih žlahtnine, pa pravega, pristnega za- dovoljstva ob iztekajočem se kmetijskem letu ne bi našli. Težave so začele kmetijstvo spremljati lansko jesen, ko že setev ni obetala dobrega pridelka. Nadaljevale so se skozi večji del leta in pobrale dobršen del pridelka te in one poljščine ali vrtnine. Z vidika pot- rošnika izpadi v proizvodnji niso katastrofa, saj lahko poceni hrano kupimo tudi drugje, toda z vidika obstoja kmetijstva so taka dogajanja pogubna. Izpad pri pšenici in danes zelo iskanem krom- pirju, nekaterih vrtninah, grozdju pomeni manjši prihodek kmetij. Na drugi strani so se pojavili presežki prašičev, mleka in mlečnih izdelkov, pritisk na zniževanje cen in novo vrtanje luknje v kmečko blagajno. Kar niso naredile narava ter domača kmetijska in gospodarska politika, je dodala Evropa z žuganjem in grožnjo, da nas bo za ušesa, če se ne bomo obnašali tako, kot pričakuje od svojega bodočega posvojenca. Nobenega dvoma ni, da se dogaja vse hitrejši proces odmiranja dela našega kmetijstva. Tistega malega, a tako značilnega dela slovenskega podeželja. Koncentracija kapitala, tudi zemljiškega, je tu. V Evropi ali zunaj nje se svetovnemu procesu ne bomo mogli upreti. Pri tem imamo še to nesrečo, da nimamo močne industrije, ki bi vsrkala v propadlem kmetijstvu odvečno delovno silo. Koza- rec, dva, ali liter - nič ne poma- ga. Kljub prisiljeni dobri volji se 1 fU/~^ e^" ^ nam bo ob mislih na prihodnost A ^ '''^ še vedno nagubalo čelo. ^ Glavni prodajni artikel ornnoškega Martinovega sejma so bili topli copati. Ni kaj, zima je pred vrati. Foto: Majda FridI HAJDINA / PRVI OBČINSKI PRAZNIK Praznavanje z navdihom v soboto, 13. novembra, so v novi občini Hajdina praznova- li prvi občinski praznik. Ob tej priložnosti so pripravili os- rednjo slovesnost, sicer pa so ob prvem prazniku pripravili tudi kulturni večer v Hajdošah pod naslovom Praznujmo sku- paj, v telovadnici osnovne šole Hajdina pa so svoje nogo- metne spretnosti merile članske in veteranske ekipe malega nogometa Športne zveze Hajdina. Več na strani 17. Iz vinogradov in z domačih brajd so letos natočili več kot 800 litrov belega in rdečega vina ter ga družno popili, nekaj malega pa ga je, kot nalagajo pravila, ostalo za župnijo. Kletar letnika 1999 je bil Stanko Glažar starejši. Foto: Črtomir Goznik, 2 Četrtek, 18. november 1999 - TEDNIK AKTUALNO "V^V^I%IJ°ll^^OA ZA DOPOINILNO Tretjega novembra so svečano odprli nove prostore Sklada za dopolnilno izoraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih Ptuj. Sklad jih je kupil v tretjem nadstropju novega poštnega poslopja v Vodnikovi 2 v Ptuju, doslej pa je imel prostore v Vošnjakovi ulici 13, kjer je sedež Območne obrtne zbornice Ptuj. Ker pa tovrstni skladi v celi Sloveniji delujejo na samos- tojnih lokacijah, četudi večino programa uresničujejo skupaj z obrtno zbornico oziroma njenimi sekcijami, so se tudi v ptujskem skladu odločili za nakup lastnih prostorov, pisarne in sejne sobe, ki jo uporablja tudi sindikat obrtnih delavcev. Ptujski sklad letno zbere za svo- je delovanje okrog 24 milijonov tolarjev od enoodstotnega pris- pevka od bruto plač delavcev, ki ga plačujejo obrtniki-delodajalci. Namenska sredstva za izo- braževanje ob delu je včasih upo- rabljalo od 200 do 300 delavcev v obrti, danes že okoli tisoč, skupaj pa je v obrti na Ptujskem zaposle- nih okrog 1800 delavcev. Opazen dvig zanimanja za izobraževanje je zaznaven v zadnjih treh letih, odkar ima sklad profesionalnega sekretarja. Oblike izobraževanja, za katere se odločajo delavci v obrti, so raz- lične, od prekvalifikacij, študija ob delu od 3. do 7. stopnje, uspo- sabljanja za računovodje do raz- ličnih tečajev, v zadnjem času je vse več tudi jezikovnih tečajev in podobno. Dobro sodelujejo z Območno obrtno zbornico Ptuj, s katero skupaj načrtujejo izo- braževanje za potrebe sekcij. Kot sta povedala sekretar sklada Vla- do Petrovič in predsednik uprav- nega odbora sklada Marjan Hva- leč, ki to funkcijo opravlja že drugi mandat, so zelo zadovoljni, ker se iz leta v leto povečuje števi- lo delavcev, ki se odločajo za višje- in visokošolski študij. Tako trenutno šest delavcev obiskuje ekonomsko-poslovno fakulteto, dva študirata na višji gostinski šoli v Mariboru, eden pa na tehniški fakulteti - smer računal- ništvo. Zaradi povečanega vpisa v različne oblike izobraževanja so na zadnji seji upravnega odbora sklada nekoliko spremenili pra- vilnik o refundacijah, ki sedaj za študij ob delu znaša od 50 do 80 odstotkov. Z vsakim delavcem, ki se izobražuje, sklenejo pogodbo o izobraževanju. Če vloži vlogo za izobraževanje delodajalec, je re- fundacija nekoliko višja, ker gre za izobraževanje za potrebe obra- tovalnice. V tem primeru se tudi sklene tripartitna pogodba med delodajalcem, delavcem in skla- dom. Če vlogo vloži delavec sam, je refundacija nekoliko nižja. Po- godba delavca zavezuje, da mora izobraževanje končati v rednem roku, sicer sledi vračilo šolnine. Do sedaj na srečo in veliko zado- voljstvo sklada še ni bilo primera, da bi morali terjati povračilo sredstev, ker nekdo študija ob delu ne bi končal. O vlogah za izobraževanje odloča upravni od- bor, ki ima osem članov, po štirje predstavniki delodajalcev in štir- je predstavniki delavcev. Sej upravnega odbora se redno ude- ležujejo tudi člani nadzornega odbora sklada, ki pa ima štiri člane. Sklad vsako leto na začetku leta v Obrtniških novicah objavi pro- gram izobraževanja, prav tako pa tudi vse o tem, kaj mora vsebova- ti vloga za izobraževanje. Pro- gram je osnova za sestavo vsako- letnega finančnega načrta. Pred- nost ima v vsakem primeru izo- braževanje za potrebe obratoval- nice, poudarja Marjan Hvaleč. Tudi obrt je vse pogosteje pred evropskim izzivom, temu pa je lahko enakovreden tekmec le s kvalitetnimi izdelki, sodobno tehnologijo in novim znanjem. MG Vlado Petrovič, sekretar Sklada za dopolnilno izo- braževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih Ptuj, in Mar- jan Hvaleč, predsednik upravnega odbora sklada. Foto: Črtomir Goznik GORNJA RADGONA / KRONANJE SLOVENSKE VINSKE KRALJICA ZA LETO 2000 Martina - vinska kraliiia Na dan sv. Martina je na prostoru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni potekalo peto kronanje slovenske vinske kraljice, ki bo s krono stopila v tretje tisočletje. Pripravil ga je institut slovenske kraljice, ki je ena od dejavnosti Slovenske vinske akademije in deluje pod okriljem IW PRESS iz Ptuja, ob ge- neralnem pokroviteljst\ii Pomurskega sejma iz Gornje Radgo- ne v okviru 3. mednarodnega sejma Sadje 99. Slovensko vinsko kraljico je na osnovi razpisa 3. novembra izbra- la posebna komisija, ki so jo ses- tavljali predsednik Branko Vodušek iz Ptuja in člani Branko Resnik iz Ptuja, Iztok Klenar iz Kopra, Zdravko Mastnak iz Krškega, Mateja Jakič in Janez Erjavec iz Gornje Radgone. Na osnovi znanja, komunikativnosti in sposobnosti javnega nastopan- ja je komisija izbrala za slovensko vinsko kraljico za leto 2000 Mar- tino Segovec od Sv. Martina nad Brjami, študentko 2. letnika filo- zofske fakultete v Ljubljani, za prvo princeso Laro Znidaršič iz Šempetra pri Novi Gorici, absol- ventko ekonomske fakultete v Ljubljani, in za drugo princeso Polono Svab iz Čadramske vasi pri Poljčanah, študentko 2. letni- ka višje gostinske šole v Maribo- ru. Martina Segovec je po Lidiji Mavretič iz Bele Krajine, Selmi Lukač s Primorske, Katarini Jenžur iz Posavja in Ireni Kupl- jen iz Radgonsko-kapelskih goric že peta slovenska vinska kraljica. Slovesnost kronanja nove slo- venske vinske kraljice za leto 2000 je vodila Nataša Vodušek iz Ptuja. Kronanje vinske kraljice je po naključju pripadalo njenemu rojaku Borisu Ježu, ki je doma iz Vipave, zaposlen pa kot direktor uprave RS za pospeševanje kme- tijstva. Kraljice in občinstvo, ali kakor je prisotne simbolično imenovala Nataša Vodušek podložništvo, so z lepimi besedami nagovorili predsednik strokovne komisije za izbor slovenske vinske kraljice Branko Vodušek, v imenu po- krovitelja Pomurskega sejma Ja- nez Erjavec in direktor uprave RS za kmetijstvo Boris Jež. Ob občinstva in nove kraljice se je poslovila tudi Irena Kupljen in povedala, da je bilo njeno pos- lanstvo naporno in zahtevno, vendar ga je izpolnjevala vestno. Novoizvoljena kraljica Martina Segovec je povedala, da si bo pri- zadevala dostojno zastopati vino- rodno Slovenijo doma in v svetu. Pri tem bo uporabila izkušnje, ki jih je pridobila v domači družini vinogradnikov. Kronanje vinske kraljice se je končalo z druženjem, kot se spo- dobi, z zlato slovensko vinsko kapljico. Ludvik Kramberger Nova slovenska vinska kraljica Martina Segovec (v sredini) v družbi vinskih princesk Lare Znidaršič In Polone Švab TEDENS|<:i KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS- REDNISKE HISE Bolj optimistiitto Obdobje pred končno odločitvijo, kolika je last- nikov "praznih" in "polpraznih" delnic pidov, je postreglo z dokaj zanimivim razpletom. Verižna reakcija, ki je imela svoje temelje verjetno tudi v željah nekaterih, da bi biio kar največje število odločitev povezanih s pokojninskimi boni, je pote- kala na temelju arbitraže. V trenutku odločitve je postalo transparentno, katera od obeh naložb je boljša tisti, ki so imeli v rokah "prazne" delnice pi- dov, kot so Triglav Steber 2, Nacionalna finančna družba 2 sploh niso imeli kaj razmišljati cena teh delnic se že kar nekaj časa giblje okoli 36 to- larjev, pokojninski boni pa so vredni več kot 50 to- larjev. Odločitev za pokojninske bone bo delničar- jem prinesla nekaj dodatnega denarja oziroma na osnovi zamenjave za delnice pidov na trgu več delnic. Za delničarje, ki svoje pravice do izbire za bone niso izkoristili, bo prodaja zamrznjenega dela delnic še nekaj časa onemogočena. Predvidoma do konca meseca bo KDD uredila delniške knjige pooblaščenih investicijskih družb, kar je pogoj za prodajo delnic. Mogoče je ta odlog za delničarje ugoden, saj delnice na trgu rastejo. Indeks PIX je v prejšnjem tednu pridobil 0,4 od- stotka, od tega največ proti koncu tedna. Najvišjo rast so zabeležile delnice praznih pooblaščenih investicijskih družb. Vrednosti so se povišale za okoli 3 tolarje, kar pomeni nekaj manj kot 10 od- stotkov. Praznim pidom so se pridružiti tudi pol- prazni. Atenina delnica se je dvignila za dobra 2 odstotka na 54,5 tolarja, Aktiva pa se je povišala za 3 odstotke na 41,65 tolarja. Precej je med pot- praznimi pidi izgubila le delnica Kmečke družbe, ki je bila v petek vredna 47,8 tolarja. Med polnimi pidi tokrat ni bilo presenečenj. Pomurska družba 1 se je povzpela nazaj prek 90 tolarjev, kar je v enem tednu pomenilo dobrih 5 odstotkov, ostalim polnim pidom pa se vrednosti niso bistveno spre- menile. V pozitivno smer se je pretekli teden obrnil tudi trg najboljših slovenskih podjetij. Indeks SBl je pri- dobil 0,7 odstotka, njegova vrednost je v petek znašala 1850 indeksnih točk. Rast farmacevtskih podjetij je vplivala na celoten trg. Delnica Leka se je povzpela prek 35.500 tolarjev, prav tako je Krka pridobila dobra 2 odstotka. Njena vrednost se je dvignila na 26,430 tolajev. Lep skok je zabeležila tudi delnica Intereurope. Vrednost se je v tednu povpela z 2500 tolarjev prek 2.605, kolikor je v pe- tek znašal enotni tečaj. Rast delnice lahko razla- gamo s prilagajanjem predlaganemu menjalnemu razmerju ob združevanju podjetja z Luko Koper. Obratno kot Intereuropa se je iz istega razloga gi- bala delnica Luke. Njena vrednost se je znižala za 0,7 odstotka na 3.117 tolarjev, K rasti indeksa je prispevala tudi delnica Istrabenza. Njena vrednost je zopet preskočila 2.900 tolarjev, kar je v tednu dni pomenilo 2 odstotka. Manj uspešno se je giba- la delnica Petrola. V enem tednu je izgubila pol- drugi odstotek, enotni tečaj pa se je uspel obdržati nad 26.000 tolarji. Pol odstotka sta padli tudi delnici Aerodroma in Mercatorja. Slednja se je zopet spustila pod 14.000 tolarjev kljub dobrim poslovnim rezultatom. Na slovenski trg kapitala je zapihal prijetnejši ve- ter. Delnice farmacevtskih podjetij so nekoliko pri- dobile, kar je zadostovalo za pozitivni odziv trga. Delnice podjetij so še vedno dovolj poceni in na- kupi bi biti v primeru obrata trga lahko zelo dobičkonosni. Matjaž Bernik, lURIKA BPH STROKOVNJAKI SVETUJEJO Pakrivanie kupov skladišiene sladkorne pe$o s povečevanjem obsega pridelave sladkorne pese se podaljšuje čas njene predelave, zato je potrebno vedno večje količine pri- delka skladiščiti na robovih njiv ali na dvoriščih. Pesa mora biti skladiščena poleg utrjene ceste, tako dajo lahko v vsakem vremenu naložimo in odpeljemo v tovarno. Če jo skladiščimo v dolgih, nizkih kupih, je preveč izpostavljena negativnim vplivom vremenskih sprememb. Temu se izognemo s skla- diščenjem v višje in širše kupe. Kup naj bo širok 4 do 6 metrov in visok 2 do 2,5 metra. Izgube med skladiščenjem ne smejo biti velike, zato priporočamo pokri- vanje kupov pese, predvsem v no- vembru in decembru. ZAŠČITA PRED DEŽJEM Pokrito peso pri nakladanju lažje očistimo blata oz. zemlje, saj se ta v pokritem kupu osuši. Zemlja, pripeljana v tovarno, povzroča tovarni velike stroške, pridelovalcu pa poveča delež pri- mesi. ZAŠČITA PRED MRAZOM v naših pridelovalnih razmerah lahko že konec oktobra pričaku- jemo temperature nižje od -5 sto- pinj Celzija. V kupih skladiščena pesa pomrzne že pri -3 do -5 sto- pinjah Celzija. Zaradi mraza pri- haja do izgub, ki jih ne občutijo samo pridelovalci, temveč v veli- ki meri tudi tovarna. Celice v pomrznjenih korenih popokajo; v taki pesi se naselijo različne gli- vice in/ali bakterije ter povzročajo gnitje. Koreni iz- gubljajo tako sladkor kot tudi težo. Za ohranjanje kakovosti in količine pridelka je posebnega pomena odločitev, kdaj kupe skladiščene pese pokriti. Pri tem je potrebno upoštevati: 1. Padavine: Načeloma pese na kupu ne bi smel premočiti dež, ker preko- merna vlaga povzroča v pobranih korenih negativne procese pre- snove. Če se takoj po spravilu po- javijo padavine, je potrebno predvsem kupe z velikim deležem primesi zemlje nemudoma pokri- ti. 2. Zunanja tenq)eratura: Če ni padavin in ne zmrzuje, če so povprečne dnevne temperatu- re nad + 5 stopinj Celzija, lahko s pokrivanjem nekaj dni zavlačuje- mo. S tem zagotovimo močnejše menjavanje oz. gibanje zraka, v kupu se ustvari ugodna mikrokli- ma, ki zagotavlja hitro osušitev pese oz. zemlje. Optimalna tem- peratura v kupu je od 2 - 4 stopin- je Celzija. Če so temperature med spravilom v območju zmrzovan- ja, je priporočljivo pokrivanje ne- posredno po spravilu. Tako lahko pesa z lastno toploto prepreči ali vsaj zmanjša posledice zmrzali. Priporočamo, da kupe pese pokri- jete 2 do 3 dni po spravilu. MATERIALI ZA POKRIVANJE L Flis Flis je nova akrilna ponjava, ki so jo razvili specialno za zaščito skladiščenih kupov sladkorne pese. Proizvaja ga podjetje Poly- telt Ges.m.b.H iz Linza (Avstri- ja), z velikim uspehom ga ^upo- rabljajo v Avstriji, Nemčiji, Švici. Omejena količina je na voljo tudi v Tovarni sladkorja v Ormožu. Bel, trpežen, lahek in proti UV žarkom odporen flis prepušča zrak, s tem se preprečuje preveli- ko segrevanje, ki bi lahko povzročilo velike izgube sladkor- ja. Kup pese pokrijemo v 2-3 dneh po spravilu in lahko ostane pokrit vse do nakladanja. Kupa ni potrebno zračiti in ponovno polaivati. Pred odpremo oz. nakladanjem pese posamezne trakove folije povlečemo s kupa. Flis zložimo in ga vskladiščimo v senčnem prostoru, zavarovanem pred di- rektnimi sončnimi žarki, in če je mogoče, zaščitenem pred mišmi. Tako shranjenega lahko upo- rabljamo še naslednjih 4-5 let, ta- krat je ekonomsko primerljiv s PVC folijo. 2. PVC folija, vrteks Ker PVC folija ne prepušča zra- ka, je po vrhu kupa potrebno pus- titi 20 - 30 cm široko odprtino za zračenje, zato s PVC folijo pokri- vamo po dolžini, nakar jo obtežimo s koreni ali vrečami zemlje. Skladiščeno peso lahko pokrije- mo tudi z vrteksom. Ta prepušča zrak, zato lahko pokrijemo kup v celoti. Da dosežemo večjo zaščito oz. boljše izolacijske lastnosti, nanesemo preko folije oz. vrteksa plast slame, ki je izredno dober izolator. Pri nakladanju pese je potrebno paziti, da se slama ne pomeša s koreni, ker je v tovarni kljub različnim stopnjam čiščenja in pranja pese ne more- mo dovolj uspešno odstraniti in nam povzroča težave v predelavi. Pripravila: Silva Kuharic, dipl.ing.agr., RE za sladkorno peso pri TSO, dd. TEDNIK je naslednik Rajskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.c, Pfu/. Direktor.- Franc Lačen. Uredništvo.- Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda. Oliver Težak, •s 041-669-509. Naslov.- FiADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6. 2250 Ptuj; ■s (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: mvi/v. radio-tednik. si. E-pošta: 'yraJnik®radio-tednik.si iikmmis.net i............■ 1 I II INI ir I iJ TEDNIK - Čemek, 18. november 1999 3 Izvedeli smo JAVNA PREDSTAVITEV PROJEKTA PTUJSKE GIMNAZIJE Jutri ob desetih bo v Narodnem domu v Ptuju javna predstavitev projekta za izgradnjo nove ptujske gimnazije, enega pomem- bnejših razvojnih projektov Ptuja in okolice. Ob strokovni javnosti naj bi se je udeležili tudi dijaki in starši. NEMŠKA JEZIKOVNA PIPIOMA Všolskem letu 1999/2000 bodo na ptujski gimnaziji pričeli iz- vajati izpit z mednarodno veljavo, ki je v svetu priznan kot nemška jezikovna diploma. V Sloveniji ga izvajajo le štiri šole. Pisni del bo potekal 1. in 2. decembra na vseh šolah sočasno, ustni pa 20. januarja 2000. Na ptujski gimnaziji je že od septem- bra leta 1998 zaposlena programska učiteljica Marina Benkhardt, ki skrbi za pripravo in potek izvedbe diplome. Iz ptujske gimnazije se je za opravljanje nemške diplome odločilo 20 dijakov, ki obiskujejo četrti letnik in si bodo z uspešno op- ravljenim izpitom pridobili mednarodno priznan certifikat, ki jim bo v poklicni karieri služil kot dokazilo o aktivnem znanju nemškega jezika. Predvsem pa je njegova vrednost v tem, da si ga dijaki pridobijo v času izobraževanja in je brezplačen. ŽENSKI VEČER Z ERIKO MIHELAC Gostja nocošnjega ptujskega ženskega večera bo Erika Mihe- lač, diplomirana ekonomistka, ki je že petnajst let direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarn. Večer se bo pričel ob 19. uri in bo v hotelu Mitro, kjer so se ptujski ženski večeri januarja 1997 pričeli. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV Na sporedu je glasbena oddaja Naj spot z domačimi in tujimi skupinami ter poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati. Pripravila: MG Izvedeli smo NOVICI IZ KARITAS / OD 21 DO 28. NOVEMBRA TEDEN KARITAS I asfmelimi na pati Pri sv. Doroteji v Dornavl je bilo 9. novembra redno mesečno srečanje predstavnikov župnijskih Karitas ptujske in završke delcanije. Pogovarjali so se predvsem o tednu Karitas^ ki je letos od 21. do 28. novembra. Vse ak- tivnosti tega tedna pa bodo potekale pod geslom "Z osta- relimi na poti . \ tem tednu sodelavci Karitas .še posebej pozivajo k dobrodelnosti, k prispevkom za tiste.« lu jim življenje nI !iaklonilo posebno srečne poti. V ta namen bodo v trgovinah postavljene košare s plakatom Karitas, v katerih bodo zbirali hrano. Osrednja prireditev tedna Karitas pa bo zagotovo sedaj že tradicionalni dobrodelni koncert, ki bo v petek, 26. novem- bra, ob 19. uri v refekioriju minoritskega samostana na Ptuju. Nastopili bodo: mladinski dekliški cerkveni pevski zbor sv. Urban, mladinski pevski zbor "Sončni žarek" Cirkovce, har- monikarja Divorin Horvat in Primož Krajnc iz Barislovcev, kvartet "Pfij.-;iclji' Cirkovce, vokalna skupina "Spominčice" Ptuj, ljudski pevci iz Cirkulan, KD MOPZ Talum iz Kidričevega in varovanci Zavoda za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borsmarja Dornava. Vstopnina bo 1.000,00 SIT, sredstva, zbrana s koncertom, pa bodo sodelavci Karitas name- nili za ostarele treh župnijskih Karitas v Halozah: sv. Barbare, sv. Trojice v Halozah in sv. Andraža v Halozah. S svojim pris- pevkom boste i)Sieči}i sočloveka, zaradi tega prav lepo vabljeni na koncert. GOVORI SE... ... DA je vsaka peta ženska pre- tepena in vsaka sedma posiljena. Ostale pa se v naŠi državi počutijo neenakopravno. ... DA se bo Sv. Martin pritožil zaradi zlorab, ki jih je doživel v minulih dneh. Evropa nam bo se- daj grozila še zaradi vina. ... DA so politične stranke začele opisovati svoje politične nasprotnike. Od prodajalcev omame in privilegiranih nepozna- valcev računalnikov bomo morda prišli do rogatih, kosmatih, rdečih in črnih vragov. ... DA je ljudska modrost že zdavnaj spoznala, kaj je politika in kdo so politiki, pa če se sami opišejo ali ne. ... DA 50 politični živci rmpeti že dobro leto pred volitvami. Če bo šlo tako naprej in če se bo še komu utrgalo, upajmo, da v dobro slovenskega naroda. ... DA kmetijski minister po iz- daji svojega znanega medvedjega odloka ne upa več na planino med svoje ovce, da ga ne bi kdo zamen- jal za zaščitenega kosmatinca. ... DA je sedaj končno razjasnjena afera z orožjem na mariborskem letališču. Ker so medvedi resen državni problem, se je država že pred leti pripravila nanje. ... DA so red v ptujskem prome- tu naredili že pajki in lisice, za red v večjem mestu pa bi potrebo- vali škorpijone in leve. ... DA bodo eni stopili v tretje tisočletje z letom 2 tisoč, drugi z letom 2001. Že pri letnicah smo Sbvenci razslojeni. ... DA bodo iznajdljivi trgovci v kratkem ponudili insekticid za računalniškega hrošča 2000. ŠMARTNO NA POHORJU / ODPRTJE NOVE TELOVADNICE I Dan veselja za šolarie in kraiane Natanko pred letom dni so na Šmartnem na Pohorju pri ta-] mkajšnji osnovni šoli položili tremeljni kamen za novo telo-1 vadnico in manjkajoče učilnice. Na letošnji lu-ajevni praznili,! praznujejo ga na god farnega partona sv. Martina, pa so novi) šolski objekt odprli. Objekt meri 763 kvadratnih metrov; na^ telovadnico odpade 333 kvadratnih metrov, ostalo so učilnice in kabineti, sanitarije, garderobe, stopnišča in spremljevalni! prostori. Celotna vrednost naložbe je 125 milijonov tolarjev,« od tega bo morala domača krajevna skupnost odšteti 28 mili-l Jonov tolarjev, drugo pa si bosta razdelili občina in država^ Odprtja novih šolskih prostorov se je iz ministrstva za šolstvoj in šport udeležila Mojca Plestenjak. j Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je bil to resnični praznik za ta pohorski kraj, saj je bila nova telovadnica, kjer je potekal program, skoraj pretes- na za vse. Svečanosti trenutka so se zavedali tudi šmarski šolarji, ta dan razigrani in oblečeni v pi- sane majice. Jože Jurič, predsednik sveta krajevne skup- nosti Šmartno, je povedal, da so denar, zbran s samoprispevkom, dali za telovadnico, da bi šolarji imeli enake pogoje šolanja kot v večjih centrih. Čeprav jim je to vzelo veliko energije in denarja, so s pomočjo občine uspeli ure- diti tudi številne ceste. Župan dr. Ivan Žagar je ob tem poudaril, da občina Slo- venska Bistrica z gradnjo osnov- nošolskega prostora zagotavlja vse pogoje za devetletko. To počne povsod, kjer pomagajo krajani, le država pri plačevanju svojih finančnih obveznosti za- muja. Ob tej priložnosti so podeli priznanja krajevne skupnosti. Prejeli so jih Vinko Jelenko predsednik odbora za gradnjo telovadnice, ravnateljica šmars- ke šole Nevenka Potisk Dovnik ter predsednik sveta KS Jože Jurič. Posebna pohvala je bila namenjena tudi TD Jelka, ki je uspelo v Bojtini urediti eno naj- lepših vasi v krajevni skupnosti. Prisrčen je bil tudi kulturni program. Že pred odprtjem so obiskovalce pozdravili godbeni- ki Frajhajmske godbe, peli so Vaberški fantje in domače ljudske pevke, v telovadnici pa je igral tamburaški orkester. Najbolj prisrčni pa so bili otro- ci, ki so obiskovalcem želeli po- kazati vse, česar so se naučili. Imeli pa so tudi goste: iz gimna- zije Šentvid pri Ljubljani so po- vabili akrobatsko skupino, ki je z akrobatskimi vragolijami nav- dušila občinstvo. Vida Topolevec JMARKOVCI / GASILCI V MESECU POŽARNE VARNOSTI GasiM dobro pripraviieni V oktobru, mesecu požarne varnosti, so gasilci v občini Mar- kovci opravili več aktivnosti. Člani poveljstva občine Marko- vci in Gasilske zveze Ptuj so obiskali vsa prostovoljna gasils- ka društva v občini, ugotavljali opremljenost društev predvsem z osebno in skupno zaščitno opremo in za vso man- jkajočo opremo bodo izdelali programe nabav v letu 2000. V petek, 29. oktobra, pa je prostovoljno gasilsko društvo Bukovci s PGD Zavrč izvedlo vajo gašenja na gospodarskem poslopju v Bukovcih. Ogledali so si jo člani poveljstva občine Markovci in Gasilske zveze Ptuj ter tudi župan občine Markovci Franc Kekec s svetniki iz Buko- vcev. Ob analizi so ugotovili, da sta obe društvi dobro obvladali nalogo pod vodstvom poveljni- ka PGD Bukovci Janeza Bezja- ka. Istega dne je PGD Zavrč iz- vedlo nočno vajo v občini Zavrč. Tudi to si je ogledalo poveljstvo občine Markovci in GZMO Ptuj. V nočnem času in na hri- bovitem terenu je bilo delo zelo težko, vendar so nalogo priza- devni gasilci pod vodstvom Branka Skoka zelo dobro opra- vili. V soboto, 30. oktobra, pa je bila organizirana vaja Polje 99, ki jo je pripravilo PGD Prvenci- Strelci, vodila pa Franc Bezjak in Ivan Golob. Pri gašenju sta sodelovali še PGD Borovci in Sobetinci. Vajo si je med drugi- mi ogledal tudi boter Janko Mislovič, ki kot dobrotnik po- maga društvom v naši občini. Ob tem se je zahvalil vsem gasil- cem, ki so mu izkazali čast ob njegovi zlati poroki. Društvene vaje pa so ob me- secu požarne varnsoti izvedla tudi gasilska društva Nova Vas, Zabovci, Markovci in Stojnci. Iz analiz vseh vaj so ugotovili, da so društva dobro pripravljena in strokovno usposobljena, čeprav niso pozabili opozoro+iti tudi na pomanjkljivosti, je povedal poveljnik poveljstva občine Markovci Martin Zamuda. Ur SPODNJA POLSKAVA / ODPRTJE NOVE TELOVADNICE Šport postaja naiin iivljenia Kljub temu da segajo začetki šolstva na Spodnji Polskavi v daljno 1785. leto, pa so v tem stoletju dobili na tem področju tri pomembne pridobitve: pred 95 leti je bila sezidana prva večja šolska zgradba, sredi osemdesetih let so dobili novo šolo, na telovadnico pa so čakali do 12. novembra letos, ko je bila svečano predana v uporabo šolarjem, da v njej sproščajo svojo odvečno energijo. Površina stavbe, katere vrednost je okoli 120 milijonov tolarjev (37 milijonov tolarjev bo plačala krajevna skupnost, ostalo občina in država), je 759 kvadratnih metrov. Od tega meri telovadnica 455 kvadrat- nih metrov, drugo so spremlje- valni prostori. Objekt je blagoslovil spodnje- polskavski župnik, odprtja pa so se množično udeležili domačini in veliko gostov od drugod - ob županu dr. Ivanu Žagarju in občinskih svetnikih omenimo župana sosednje občine Race - Fram ter državnega sekretarja ^ri ministerstvu za šolstvo in šport dr. Janka Strela. Ta je kasneje povedal, da je spodnje- polskavska telovadnica že 112. v zadnjih petih letih, ki jo odpira- jo v Sloveniji. Pohvalil je še občino Slovensko Bistrico, saj nadvse zgledno skrbi za zagoto- vitev prostorov za devetletko. Z gradnjo telovadnice je na spodnjepolskavski šoli rešen eden večjih problemov, saj so prej otroke vozili v telovadnico na Pragersko. Kot je omenil župan dr. Ivan Žagar, pa bodo problem manjkajočih učilnic reševali v okviru nadaljnje iz- gradnje osnovnošolskega pros- tora v občini. Omeniti je potrebno še gesto krajevne skupnosti Spodnja Polskava, kjer so se odločili, da bodo v sklad Leona Štuklja darovali 100.000 tolarjev. Dan pred odprtjem nove telo- vadnice je osnovna šola Antona Ingoliča pripravila zanimiv večer za krajane in goste. Predstavili so knjigo 750 let spodnjepolskavske župnije s predavateljem prof. dr. Jožetom Koropcem, ki je na zanimiv način govoril o zgodovini kraja. Franc Pajtler pa je povedal ne- kaj besed o tem, kako nastaja knjiga o domačem kraju. Dijaki Srednje gradbene šole iz Mari- bora so predstavili raziskovalno nalogo Spodnja Polskava skozi čas, domači osnovnošolci z men- torico prof. Danico Veber pa o naravnem zatiranju škodljivcev. Primeren dogodku ob odprtju nove telovadnice je bil tudi kul- turni program pevcev moškega pevskega zbora Obrtnik, godbe na pihala GD Spodnja Polskava, učenci šole ter člani KUD Spodnja Polskava s prizorom iz Matička. Vida Tepelovec POHOCAMO, KomrniRAMO 4 četrtek, 18. november 1999 - TEDNI| KULTURA, IZOBRAZeVAMje VELIKA NEDEUA/ OTVORITEV RAZSTAVE "VELIKA NEDEUA SKOZI STOLETJA" Kraj z bogato zgodovino Prejšnji petelc so v iulžnišliem gradu v Velild Nedelji odprli! razstavo Velika Nedelja skozi stole^a avtorice Irene Mavric, i Razstava je postavljena ob 800. obletnici prve omembe Velike; Nedelje. Pokrajinski muzej Ptuj in krajani so tako obeležili ju-, bilej po številu prebivalcev in kvadratnih kilometrih majhnega, a po kulturni zgodovini pomembnega lu-aja, kot je povedala v; pozdravnem nagovoru direktorica Pokrajinskega muzeja Ptuj! Marjeta Ciglenečki. \ Zbrane je pozdravil predsed- nik sveta KS Velika Nedelja Ivan Hržič in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresničitvi velike želje kra- janov, da se tako pomemben ju- bilej dostojno proslavi. V nadal- jevanju je številnim obiskoval- cem, ki so napolnili dvorišče ve- likonedeljskega gradu, zapel moški oktet KD Simona Gre- gorčiča iz Velike Nedelje. S pes- mijo Radovana Gobca Tam na vrtu ter narodno Nocoj je pa en lep večer so obeležili pomemben dogodek. Velika Nedelja je bila v ne- kajstoletni zgodovini mnogo- krat omenjena v raznih zapisih. Eden izmed njih omenja, kako se je Fridrih I. Ptujski odločil. da bo naredil konec vpadom Madžarov, ki so pustošili po teh krajih. Za pomoč je zaprosil vi- teze križarskega reda. Nadalje- vanje zapisa, ki omenja tudi, kako je kraj dobil ime, so upri- zorili člani dramske skupine KD Simona Gregorčiča iz Veli- ke Nedelje. Križniški red je bil v zgodovi- ni in je še vedno pomemben za Veliko Nedeljo. Njegovo zgodo- vino in delovanje v kraju je predstavil prior križniškega reda za Slovenijo in župnik v Yeliki Nedelji gospod Albin Žnidarič. Prisotne je pozdravila in krajanom povedala, da so lah- ko ponosni na zgodovino in kul- turo svojega kraja v preteklosti, tudi direktorica Pokrajinskega muzeja Ptuj doktorica Marjeta Ciglenečki. Avtorica razstave višja muzejska kustosinja Irena Mavric je predstavila vsebino razstave, katere slovesna otvori- tev je sledila. Ker je bil ormoški župan Vili Trofenik odsoten, je sklepno dejanje otvoritve opra- vil predsednik KS Velika Nedelja Ivan Hržič. Številni obiskovalci so se nato odpravili na ogled razstave Veli- ka Nedelja skozi stoletja, ki bo v 1. nadstropju velikonedeljske- ga gradu odprta vse do 12. 01. 2000 vsak dan razen ponedeljka. Ma/rfo FridI Avtorica Irena Mavric je obisicovalcem predstavila vsebino razstave. Foto: Boris Farič PTUJ / SREČANJE ŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV 1^ novem šolskem letu vec dela Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča tesno sodeluje s stro- kovnimi delavci vseh osnovnih šol na območju bivše občine Ptuj. Prvo delovno srečanje je bilo minuli teden v pravljični sobi knjižnice. Knjižnica Ivana Potrča je matična knjižnica, kar ji daje nekatera pooblastila in naloge knjižničarske stroke za širše ptujsko območje. Med temi je dodobra zaživelo in obrodilo sa- dove povezovanje mladinskega oddelka s šolskimi knjižnicami. Te so dosegle zavidljiv razvoj, saj večina šol zaposluje strokov- no usposobljen knjižničarski kader in mnoge šole imajo lepo urejene knjižnične prostore. So- delovanje knjižnice in šol pote- ka obojestransko ter omogoča visoko motivirano, kvalitetno delo, ki je zastavljeno na vsako- letnih delovnih srečanjih bodisi v knjižnici bodisi na študijski skupini šolskih knjižničarjev. Mladinski oddelek knjižnice pripravlja bibliopedagoške ure za osnovnošolce, sooblikuje kul- turne dneve in projektne tedne, seznanja s knjižnimi novostmi in z razvojem bibliotekarske stroke, vzdržuje vezi s stanovs- kim društvom, svetuje pri izbo- ru literature, pomaga pri izva- janju bralne značke in pri različnih osnovnošolskih tek- movanjih. Šolski knjižničarji dajejo oddelku povratne infor- macije, predstavljajo šolske no- vosti, sooblikujejo novosti v bibliopedagoškem programu mladinskega oddelka, pomagajo pri večjih akcijah (kviz. Ulica knjig, kulturni programi). Študijsko skupino je doslej vo- dila višja knjižničarja Irena Skok Mojsilovič iz osnovne šole Velika Nedelja, nova vodja pa je višja knjižničarka iz osnov- ne šole Kidričevo Zlatka Podvomik. Skupina združuje čez dvajset strokovnih delavcev, ki neutrudno izpolnjujejo šte- vilne naloge šolskih knjižničar- jev ter so pogosto »deklice za vse« na matičnih šolah. Prvo letošnje delovno srečanje je bilo namenjeno naznanilu štu- dijske skupine (nova organizi- ranost sestankov izven delovne- ga časa, neurejenost povračila potnih stroškov ...), poročilu s posvetovanja Bibliotekarskih društev Slovenije s poudarkom na šolskih knjižnicah (poročilo je pripravila gostja s Šolskega centra Ptuj Jelka Vaupotič, so- delovala sta še Vladimir Kajzo- var iz potujočega oddelka knjižnice in Liljana Klemenčič iz mladinskega oddelka), ozna- nilu MEDOBČINSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA 2000 (posvečen je komunikacijam), poročilu slovenskega knjižnega kviza (pripravila Melita Zmazek iz mladinskega oddelka), pret/ra- vitvi Bienala ilustracij v Bratislavi in slovenskega bienala ilustracij v Ljubljani ter prestavitvi novih knjig. Čeprav je novo šolsko leto pri- neslo knjižničarjem povečan ob- seg dela in še vedno premajhna denarna sredstva za nakupe knjig, so knjižničarji zapuščali srečanje optimistično razpo- loženi. Namreč: knjižnična vzgoja na ptujskem območju je kvalitetna, kar je razvidno iz ra- ziskave knjižne pismenosti srednješolcev mariborskega območja. Llllana ia*HfnHi TEDNIKOVA KNJIGARNICA Debeluška - novost letošnje dobitnice veiernite Večernica je nagrada za na- jboljše leposlovno delo za mla- dino, ki jo podeljuje strokovna komisija pod okriljem časopisne hiše Večer in bo letos svečano izročena pisateljici Janji Vidmar na srečanju pišočih za mlade Oko besede; to bo jutri v Murski Soboti in ga organizira podjetje za promocijo kulture Franc in Franc. Dosedanja lavreata večernice sta Tone Pavček (za pesniško zbirko Majnice, Mladi- ka, 1996) in Desa Muck (za najstniško povest Lažniva Suzi, Mladinska knjiga, 1997). Prin- ceska 2 napako (roman o nes- rečnem odraščanju begunke iz Bosne in stereotipnem spreje- manju drugačnih) Janje Vidmar je letošnja dobitnica večernice, hkrati pa je to knjiga, ki sodi med najbolj izposojano čtivo v knjižnicah po vsej Sloveniji. Tudi sicer je pisateljica Vidmarjeva zelo zaželena med mladim bralnim občinstvom: za- vidljivo raven izposoje dosegajo vsa njena dela (Junaki petega razreda, Aknožer, Moj prijatelj Arnold, Peklenske počitnice, Klovn iz Strahovskega Dola), vključno z najnovejšo knjigo Debeluška. Najstniški roman Debeluška ni literarno inovativno delo, odifc,; kuje ga sodobna, pravzaprav aktualna in sila moderna temati- ka: obsedenost z vitko postavo, ki vodi v drastične motnje preh- ranjevanja (butimija, anoreksi- ja), kar je velika 'zasluga' bedas- tih modnih trednov, ki so jih pol- ni vsi mediji. Pisateljica je zgodbo položila v usta osmošolke Urške, ki izhaja iz bogate, a popolnoma odtujene družine. Mama Dunja je suhljata bivša manekenka brez omembe vredne izobrazbe, ki očitno želi svoje neizpolnjene manekenske , ambicije izpolniti skozi hčero.' Oče je uspešen pisatelj, ki živo- tari čustveno prazno družinsko življenje in je povsem od- maknjen domačim dogajanjem. Odnosi mati - oče - hči so z eno besedo - nikakršni. Razmerje med mamo Dunjo in hčero Urško je na moč podobno od- nosom med Dunjo in Urškino babico, Urška je sicer zelo briht- na, a čustveno razrvana, saj si želi normalnih družinskih stikov, a je starša niti ne opazita Počasi, a nezadržno tone v napačne vrednostne vzorce in se zoperstavi maminim lepot- nim željam s čezmernim basan- jem, ki se nadaljuje v zas- trašujočem zavračanju vsakršne hrane. Vse skupaj pri- pelje Uršo v fizično in psihično oslabelost in le stežka prema- guje s tem povezane težave. Njena sopotnica v manekenskt šoli Žana, ki tudi izhaja iz nemo- gočih družinski razmer, ne zmo- re iz začaranega kroga in umre. Debeluška je izšla pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Odisej, ki jo ureja Vasja Cerar. Knjiga obsega dvesto enajst strani, kjer je na koncu spremna bese- da dr. Vesne Markič. Knjigo pri- poročam učencem višjih razre- dov osnovne šole in vsem odraslim, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladimi. FILMSKI KOTIČEK Srine igre (Playing by Heart) Govoriti o glasbi je nemogoče, lahko jo poslušaš In v njej uživaš, ne moreš pa svojih doživetij opisa- ti z besedami. Podobno je nemogoče govoriti o ljubezni, toda to me ne bo ustavilo ... S tem nagovorom je dekle skušalo osvojiti najbolj seksi in nedostopnega fanta v disku. Fant je ostal nezainteresiran. Dekle je vztrajalo. In tako je nasta- la ena izmed petih zgodb v današnjem filmu. Romantična drama o iskanju ljubezni nas seznani z na prvi pogled nezdružljivo skupino ljudi: Joan, muhasta igralka, preganja privlačnega Keenana (Ryan Phillippe) iz ene diskoteke v drugo, medtem ko se gledališka režiserka (Gillian Anderson) vztrajno brani mladega arhitekta. Tu je še zgodba upokojenega para pred 40. obletnico poroke ter na drugi strani še skoraj svežega, a razpadajočega zakona. Le kaj se bo zgodilo s temi ljudmi v osmih dneh? Film ne spada v kategorijo velikih hollywoodskih hitov, pač pa gre za tako imenovano 'art distribu- cijo'. To pomeni, da po dolgi paradi megahitov, namenjenih predvsem polnjenju kinematografskih blagajn, prihaja k nam nekaj takih, ki ustrezajo zahtevnejšemu občinstvu. In kako se današnji film razlikuje od jesenskih uspešnic? Prvič, zgodba ni samo ena, temveč jih je kar pet (kar ne pomeni nujno petih srečnih koncev). Drugič, glavna tema ni romantična ljubezen, pač pa ljubezen nasploh - od materinske pa do tiste po mnogih letih zakona. Raznolika je tudi igralska zasedba: Sean Connery se bo predstavil v zase netipični vlogi: ne samo da njegova partnerka ustreza njegovi starosti, pn/ič po tridesetih letih, pač pa je njegova vloga nasploh antiherojska. Tukaj je še Gillian Anderson, ki se to- krat ne bojuje z Nezemljani, ampak s čustvi do postavnega arhitekta (na žalost ga ne igra Mulder iz Dosjejev X). 'Nekaj' oziroma 'nekoga' zase bodo našle tudi najstnice; verjamem, da jim podoba Ry- ana Phillippa še dolgo ne bo dala spati... Oglejte si torej film o vedno aktualni temi - ljubez- ni. Nikoli ne veste, morda boste v kateri izmed ganljivih zgodb našli tudi kaj zase. Naioia Žuran fEDNIK - Četrtek, 18. november 1999 5 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE ŠTATENBERG / PONOVNO BISTRIŠKA LIKOVNA KOLONIJA Bistriška pokrajina na platnu (.etošnji zadnji olitobrslii lionec tedna je sonce sijalo še zados- ti toplo in narava je bila ravno prav razkošno barvita za letošnje udeležence bistriške likovne kolonije, ki je potekala v gostoljubnem okolju dvorca Štatenberg pod pokroviteljstvom zavoda za kulturo Slovenska Bistrica; soorganizator je bil Branko Gajšt iz bližnjih Sestrž. Dvajset likovnikov skoraj iz vse Slovenije in tudi zamejstva je iskalo motive v prelepem delu Dravinjskih goric in bližnjih Haloz. Po zatrjevanju vseh $0 se v tem idiličnem okolju nadvse prijetno počutili. V nedeljo popoldan, ko je bila ^tav v viteški dvorani dvorca Štatenberg že postavljena, sem poklepetala s slikarji, večinoma že starimi znanci s te ali drugih li- kovnih kolonij. Vsi so bili nav- dušeni tako nad pokrajino kot tudi nad druženjem. Menili so, da je tri dni ob intenzivnem skupnem druženju odločno premalo za sli- kanje in iskanje motivov, ki jih tu naokoli ne manjka. Nič se jim ni zamerilo tudi nekoliko slabše pre- nočevanje v dvorcu. "Ne bi rekel, da so likovniki na tej koloniji amaterji, kot bi mogoče kdo menil, temveč so to priznani slikarji v slovenskem prostoru in tudi širše. Med njimi so profesorji likovne vzgoje, nekaj pa se jih s slikarstvom ukvarja pro- fesionalno. Pa to ni tako pomemb- no, pomembneje je, da so se vabilu z veseljem odzvali in da smo tri dni preživeli nadvse delavno, pri- jetno in sproščeno," je povedal Branko Gajšt, soorganizator letošnje likovne kolonije. Poudaril je še, da so imeli srečo z vreme- nom. Ujeli so še zadnji, a tudi pra- vi trenutek, ko se listje prične in- tenzivno barvati in se pri tem še obdrži na drevju, pa tudi toplo je bilo še ravno dovolj. Veliko so de- lali na terenu. Nekateri so se zado- voljili z motivi okoli dvorca, drugi so jih iskali v okolici in delo na platnih dopolnjevali v znanem grajskem ateljeju, kjer vedno pri- jetno diši po oljih in drugih slikar- skih barvah. Počutje udeležencev kolonije je bilo enkratno, pravi Branko Gajšt. Lepo so se razumeli, se veliko družili in pogovarjali. "Samo pre- kratko je bilo. Že sedaj se dogovar- jamo z ravnateljem Zavoda za kul- turo iz Slovenske Bistrice Stane- tom Gradišnikom, ki prevzema pokroviteljstvo nad kolonijo, da bi prihodnje leto potekala ves teden. Dogovarjamo pa se tudi, da bi iskali motive po celotni občini," še doda. Zavod za kulturo Slovenska Bi- strica je slikarje obdaril s platni in okvirji, ob tem pa jini je še plačal bivanje in hrano na Štatenbergu. Stane Gradišnik, ravnatelj bi- striškega zavoda za kultiu-o, je me- nil, da je bila letošnja kolonija iz- ziv za zavod, saj se je porajala do- kaj hitro. "Želja zavoda je, da pos- tane kolonija tradicionalna in da si jo Bistričani prisvojimo. V letu 2000 naj bi že bila v gradu Sloven- ska Bistrica. Kasneje bomo ob slo- venskih likovnikih vključili tudi več zamejskih avtorjev. Kolonijo želimo vsebinsko oplemenititi, tako da bi jo leto za letom prirejali v drugem kraju naše občine in na ta način s slikarji obiskali celoten občinski prostor. Tako bi slikarji spoznali celotno občino, s slikami pa bi dokumentirali vse tisto, kar je še starožitnega v tej pokrajini ter bi to iztiKali ppz^i. Na ta načia bi zavod za kulturo, ki bo likovno ko- lonijo tudi v prihodnje denarno podprl, prišel do uglednega fonda likovnih del, sočasno pa bo prišel tudi do dokimientamih slik z območja občine. Upam, da nam bo v prihodnje ta naša zamisel uspe- la," je še omenil Stane Gradišnik. Slike, ki so jih slikarji uspeli na- risati v tri dni trajajoči koloniji, so sedaj razstavljene v viteški dvorani dvorca Štatenberg. Ob odprtju raz- stave se je zbralo resnično veliko ljudi, tudi domačinov. Ti želijo, da bi se v dvorcu, ki je po svoje tudi njihova žalost in bolečina, vedno nekaj dogajalo. Tudi kulturni pro- gram, peli so člani moškega zbora iz Majšperka pod vodstvom Stan- ka Vedlina, je sodil v ta ambient. Po končani razstavi bodo slike odpeljali v grad Slovenska Bistrica in jih tam ob slovenskem kultur- nem prazniku ponovno predstavi- h. Vtda Tepolevec Letošnje kolonije na Šta- tenbergu so se udeležili: Jožica Tomazini in Pavla Rozman, obe iz Slovenske Bi- strice, Bojan Oberčkal iz Ormoža, Jože Foltin^^ Franc Simonič, Rozina Sebetič, Leon Pišek, Bogomir Jurtela, Grega Samastur in Branko Gajšt iz Ptuja, Lučka Falk, Sabina Hvastja in Saška Dvoršak iz Alaribora, Jože Horvat iz Spodnje Velke, Bo- ris Štrukelj, Jana Strmšnik in Nevenka Rejec iz Ljubljane, Janez Ambrožič z Jesenic, Janko Kastelic iz Sežane in Marko Vodopivec iz Trsta. Bojan Štrukelj in Branko Gajšt; prvi je razstavo bi- striške likovne kolonije na Štatenbergu postavil, drugi pa je bil ob Zavodu za k ulturo soorganizator letošnje- ga likovnega srečanja. Foto: VT PTUJ / KONCERT ZAGREBŠKEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA V goste prihojo EnamenM "Ura" Zbor je leta 1954 ustanovila židovska občina v Zagrebu, da bi v skupnosti, ki je bila zaradi II. svetovne vojne dobesedno zde- setkana, ohranjali in negovali židovsko zborovsko pesem. Za- voljo majhnega števila članov v skupnosti je zbor že po nekaj letih delovanja na široko odprl vrata in v svoje vrste sprejel pevce in pevke različnih narodnosti in verske pripadnosti. Prav temu dejstvu je pripisati, daje zbor že leta 1990 priredil prvi ekumenski koncert v Zagrebu, pa tudi sicer na Hnaškem, skupaj s katoliškim in pravoslavnim zborom. Hkrati s širitvijo se je bogatil tudi spored in ima tako zbor že vrsto let na repertoariu klasične, židovske duhovne in posvetne, črnske duhovne, južnoameriške in sodobne hrvaške zborovske pesmi. Do leta 1990 se je zbor imenoval po Moši Pijadeju, po tem letu pa nosi ime Lira Zbor je z velikim uspehom sodeloval na vseh festi-- valih pevskih zborov na Hrvaškem in osvojil nemalo prvih mest na mednarodnih tekmovanjih v Itali- ji, Španiji, Veliki Britaniji in dru- gje. Posebno je ponosen na "me- daljo mesta Zagreba", ki jo je prejel ob 40-letnici svojega delovanja, in na doseženo tretje mesto na sve- tovnem tekmovanju pevskih zbo- rov leta 1997 v Španiji, ki se ga je udeležilo kar 30 zborov. Zbor je gostoval malodane v vseh glavnih mestih Evrope, bil večkrat v Izraelu in celo dvakrat na ttimeji po Združenih državah Amerike. Vsakokrat je nastopal v renomiranih koncertnih dvora- nah, sinagogah in cerkvah, ki so bile polne do zadnjega kotička. "Lira" je posnela 14 plošč in kaset doma in na tujem. Več kot 40 let je zbor nadvse uspešno vodil mednarodno priz- nan skladatelj in dirigent Emil Cossetto; na zavidljivo visoki rav- ni nadaljuje njegovo delo stalni di- rigent mestnega gledališča Kome- dija v Zagrebu Tomislav Uhlik. Od ustanovitve pa vse do današnjih dni živi in diha z zbo- rom njegov neutrudni predsednik Mihael Montiljo. Zaradi svojih težkih preizkušenj zbor nesebično širi strpnost, ljube- zen in spoštovanje med ljudmi raz- ličnih narodnosti ter verske pri- padnosti; povsem upravičeno ga imenujejo ambasador kulture Za- greba in Hrvaške. Bržčas vas ne bo presenetilo, če po doslej napisanem zatrdimo, daje zbor na vseh svojih nastopih navduševal občinstvo, in smo trdno prepričani, da bo tudi vas, če boste v soboto, 20. no- vembra, ob 19. uri prišli v refektorij minontshega samostana na Ptuju. Vstopnina po lastnem preudarku. Rudi RIngbauer IVAN LOVRENCIC7 OB OSEMDESETLETNICI USTANOVITVE DELAVSKO-IZOBRAŽEVALNEGA DRUŠTVA SVOBODA PTUJ - VI DPD Svoboda Ptui (1945-1952-1979) Nadaljevanje iz prejšnje številke Kljub vsemu pa je pihalna god- ba delala še naprej in je bila ves čas ena najbolj dejavnih skupin med raznimi sekcijami, ki so se vključevale v DPD Svoboda. Ves čas njihovega obstoja sledimo vzponom in padcem, najdejo se različni meščani, ki s svojimi do- nacijami in osebno zagnanostjo pripomorejo ponovno oživiti dej- avnost pihalne godbe. V letu 1952 so po večjih sre- diščih po Sloveniji ponovno Začeli ustanavljati delavska pro- svetna društva Svoboda. Razvila So se dejansko na pobudo ljubljanske prosvete Slovenije pri KPS, saj je partija želela okre- piti delovanje delavstva na kul- turnem področju. 23. avgusta so Se združile v Zvezo delavskopro- svetnih društev Svoboda. Ob drugem kongresu, maja 1954, je ^eza združevala 131 društev z yeč sekcijami in okoli 40.000 člani. Na izrednem kongresu ok- tobra 1955 se je zveza skupaj z Ljudsko prosveto Slovenije Preoblikovala v Zvezo Svobod in Prosvetnih društev Slovenije. Nadzor oblasti se je počasi manjšal, tako da je večino čla- nov v društvih delovala na lastno pobudo oziroma iz lastnih po- treb po udejstvovanju (glasba, ples folklora, teater...). Na Ruju so ustanovili Svobo- do 13. novembra 1952. Na usta- novnem zboru, katerega častni člani so bili predvojni aktivisti: dr. Jože Potrč, podpolkovnik Dušan Kveder in Ivan Bratko, je govoril prof. Mirko Bračič in v uvodnem referatu podal osnov- ne smernice nadaljnjega dela društva. Po zgledu ptujske "Svobode" izpred vojne bo novoustanovlje- na "Svoboda" zbirala v svojih vrstah in okrog sebe v mestu in na vaseh delovne ljudi, ki vlaga- jo zavestno svoje moči in spo- sobnosti v graditev socializma. Zbirala in prosvetljevala bo ljudi, ki cenijo in sprejemajo kot svoje vse ustvaritve, ki jih je doslej ust- varilo človeštvo in kar danes gradimo na osnovi zgodovinske misije delavskega razreda za boljše življenje delovnih ljudi. Pritegovala bo ljudi ter jih dviga- la s prosvetnim delom na pri- merno kulturno stopnjo z name- nom, da bi z uspehom opravljali celotno ekonomiko naše družbe, da bi lažje in pravilno ocenjevali nevarnosti in da bi se lahko uspešno borili proti zu- nanjih sovražnikom naše narod- ne in socialne svobode. "Svobo- da" bo nadaljevala prosvetno delo ptujske "Svobode" pred voj- no in delo, ki ga je leta po osvo- boditvi uspešno opravljal med delovnim ljudstvom SKUD Jože Lacko, ki je z vsemi sekcijami in članstvom pristopil k "Svobodi". Iz glavnega referata in obširne diskusije je razvidno, da je bil dejanski cilj čimveč ljudi vključiti v različne dejavnosti, ki so pote- kale v okviru Svobode, seveda pa so bili cilji zastavljeni v duhu časa. To je razumljivo, saj je bila še vedno prisotna povojna iz- gradnja države in oblasti, ki je poleg agrarne reforme, kolektivi- zacije in informbiroja vseeno vo- dila k določenim oblikam popuščanja in sproščanja. Postopoma so se izoblikovale posamezne sekcije: mešani pevski zbor s 120 člani je vodil profesor Jože Gregorc, dramsko sekcijo Ivo Kostajnšek, godbo na pihala ka- pelnik Jakob Štrucl, lutkarsko Mara Prusnikova, harmonikarsko Ferdo Fras, tamburaški orkester Franc Petek, za njim Franc Hri- bernik, plesno šolo Simončič, esperantiste Josip Domajnko in izobraževalno Ivo Krajnčič. Zani- mivo je, da so že ali še imeli salon- ski orkester, ki ga je vodil Jože Rojic. Opomt)e: Tudi v zadnjem letu prihaja do pro- blemov in celo razpusta pihalne godbe, vendar če je verjeti dolgi tradiciji in po- trebam mesta, bo godba spet zaigrala (op. avt.). Ptujski Tednik, 21.11.1952, str. 3 Rujski zbornik II, str. 359, avtorja Karel Koren in Stane Stanič Mešani pevski zbor pod vodstvom J. Gregorca. ZAP, DPD Svoboda, šk. št. 15 Pihalna godba v mestnem parku. ZAP, DPD Svoboda, ..«lc.i!U15 __________^____,_________ .......___________________________........ 6 četrtek, 18. november 1999 • TEDNIK PO NASfff KRAifff PTUJ / MERCATORJEVO KOSILO ZA MIRKA RESA Menafor mo ptujsko zdravstvo in liumane namene PTUJSKA BOLNIŠNICA IN MERCATOR SKUPAJ V HUMANIH DEJANJIH TUDI V LETU 2000 v restavraciji ptujslce Perutnine na Novem trgu v Ptuju je v pe- tck delnišlia družba Mercator SVS Ptuj pripravila kosilo za tretjega najvišjega Ptujčana Mirka Reša (202 cm), ki je uspešno prestal izredno zahtevno operacijo na srcu v Housto- nu v Ameriki (takih v Sloveniji ne opravljajo), na kosilo pa je povabila tudi Mirkovega spremljevalca pri zdravljenju v Ame- riki, kije tudi diagnosticiral Mirkovo bolezen in je njegov pri- jatelj že iz mladosti, mag. Mitjo Letonja, dr. med., specialista internista, in Lojzeta Arka, dr. stom., specialista čeljustne kirurgije, direktorja ptujske bolnišnice, ki je bil pobudnik hu- manitarne akcije. Ko so namreč izvedeli, da se vsi stroški za Mirkovo pot in zdravl- jenje v Ameriki ne bodo dali po- kriti iz sredstev zavarovalnice, je ptujska bolnišnica dobila podporo pri Mercator ju SVS, za kar so jim zelo hvaležni. Za mag. Mitja Le- tonja pa je bila pot v Ameriko tudi dobrodošlo izobraževanje, saj kot je dejal, mu je to potovanje omo- gočilo čudovit stik s svetovno me- dicino, čeprav se je v začetku veli- ko natrpel, ker je bilo Mirkovo življenje na nitki. Zelo pa bi bil vesel, če bi čez kakšno leto Hous- ton lahko ponovno obiskal in to skupaj z Mirkom. Kot je povedal generalni direk- tor delniške družbe Mercator SVS Ptuj Stanislav Brodnjak, so on osebno in kolektiv ponosni, da je bila operacija uspešna. Mercator bo mdi v bodoče podprl podobna humanitarna dejanja za potrebe zdravstva, saj imamo v Sloveniji in tudi v Ptuju dobro zdravstvo, ki mu včasih po nepotrebnem de- lamo škodo. Podobno se dogaja tudi v gospodarstvu. Mercator SVS Ruj bo skupaj s ptujsko bol- nišnico tudi v letu 2000 - sprejel je pobudo direktorja Lojzeta Arka, da bi v tem letu vsak dan skupaj poskrbela za en topel obrok za vse tiste ostarele in bolne, ki si tega iz takšnega ali drugačnega razloga ne morejo privoščiti. Podatke o pomoči potrebnih jim bo posredo- val Center za socialno delo Ptuj. Mercator bo prispeval za vsak dan v letu enak delež v obliki živil, za kuhanje in razvoz obrokov pa bodo poskrbeli v pmjski bol- nišnici. Ptujska bolnišnica največjo po- zornost vlaga v kvaliteto storitev, znanje in opremo, je v petek po- novno poudaril Lojze Arko. To so zaznali tudi v farmacetskih tovar- nah oziroma pri drugih poslovnih partnerjih, ki ptujske bolnišnice več ne jemljejo kot bolnišnice na robu mesta, temveč v centru. O tem pričajo nekatere donacije v zadnjih mesecih: prva je bila Ta- liunova za nakup aparata za mer- jenje mineralne gostote kosti, za- tem Lekova za opremo kardio- loškega kabineta in najnovejše Krkina, ki bo za nakup opreme v ptujski bolnišnici prispevala štiri milijone tolarjev. S Krko se dogo- varjajo tudi za dolgoročnejše so- delovanje, za začetek pa bodo do- bili že omenjeno donacijo. MG Kosilo za Mirka Reša (sedi prvi z leve), ki se je vrnil z zahtevnega zdravljenja na srcu v Ameriki (Texas Heart Institute v Houstonu), je pripravil direktor Mercatorja SVS Ptuj Stanislav Brodnjak (stoji desno), udeležila pa ste ga tudi Mirkov spremljevalec pri zdravljenju v Ameriki in prijatelj iz mladosti mag. Letonja, dr. med., specialist internist (sedi ob Mirku) in direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, ki je bil tudi pobudnik humanitarne akcije. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / POLETNA ZGODBA O IZGUBUENEM ZOBKU S SREČNIM KONCEM /eme/ev zobek znovu 110 storem mestu Ko se je družina Simonič iz Pobrežja že skoraj poslavljala od letošnjih poletnih počitnic oziroma dopusta, se je zgodilo ne- pričakovano: sin Jernej, ki obiskuje 4. razred OŠ Videm, je po nesreči med spuščanjem po toboganu v moravskih toplicah udaril ob njegovo steno in izgubil zob. Ob udarcu je čutil močno bolečino, usta mu je zalila kri. Simoničevi so pomoč najprej poiskali v ptujskem zdravstvenem domu, kjer so jim svetovali, da poiščejo čeljusmega kirurga. Od tam so odšli po nasvet še na otroški oddelek ptujske bol- nišnice, kjer so jim svetovali, naj po telefonu pokličeju dr. Lojzeta Arka, specialista čeljustne kirur- gije. Ta je najprej domov poklical sestro Jasno Ferčič, da bi na pod- lagi rentgenske slike lahko ugoto- vili resnično stanje, ali zoba ni ali je morda kje "zabit". Ko je slika ja- sno pokazala, da ga ni, jim je sve- toval, da ga poiščejo. Simoničevi so poklicali v moravske toplice in tam so jim omogočili, da so v zgodnjih jutranjih urah pregledali bazen, da bi morebiti le našli izbi- ti zob. To se je po osmih minutah iskanja posrečilo Jernej evemu stricu: najprej je našel nekaj žvečilnih gumijev, zatem pa zo- bek. Zelo so bili srečni, da so ga našli, saj za to niso imeli nobene- ga upanja; zavedali pa so se, da bi bilo za Jerneja najboljše, če ga naj- dejo. Najdeni zobek so nesli na otroški oddelek ptujske bol- nišnice, od tam so znova poklicali sestro Jasno in ta je povedala, kaj narediti z njim oziroma kako ga oskrbeti. V ponedeljek so odšli v ambulanto čeljustne kirurgije, kjer mu je čeljustni kinu-g Lojze Arko vsadil zob nazaj. Jernej še dolgo ne bo pozabil zgodbe letošnje poletne sobote, tudi zato ne, ker je o njej napisal lepo zgodbico pod naslovom Iz- gubljeni zob in jo opremil z risbica- mi. Jernej in njegova družina so hvaležni vsem, ki so jim pomaga- li, da se je vse skupaj lepo končalo, še posebej pa dr. Lojzetu Arku in sestri Jasni Ferčič, ki sta kljub temu, da ordinacija za čeljustno kirurgijo v tistem času (v soboto zvečer) ni delala, naredila vse, da bi Jernej prišel znova do zoba. Ptujska ambulanta za čeljustno kirurgijo dela že od leta 1981. V teh letih so iz\'edli že več kot 30 reinplantacij in vse so bile uspešne. Kot je povedal dr. Lojze Arko, pmjska ambulanta za čel- jusmo kirurgijo pokriva območje od Slovenj Gradca in Celja do Murske Sobote. V njej mu poma- gata nadvse prizadevni sestri Ja- sna Ferčič in Majda Feguš, ki sta vedno pripravljeni pomagati. "Pri reinplantacijah se pogosto postavlja vprašanje, ali so trajne. Naš cilj, kot je to bil primer pri Jerneju, je, da premostimo obdob- je do 18. leta, ker v tem času otrok oziroma mladostnik ne more do- biti stalnega protetičnega nado- mestka, snemni pa je v tem ob- dobju precej moteč, zlasti še za de- klice. Iz dosedanjih izkušenj lahko povem, da imamo primere reinplantacij, ki trajajo že več kot deset let. Reinplantiramo lahko samo tiste zobe, ki so izbiti s celo korenino. Da pa to lahko opravi- mo, mora poškodovanec izbiti zob prinesti s seboj. Poiskati ga je po- trebno ne glede na razmere oziro- ma mesto, kamor je padel - v bla- to, pesek. Včasih, zlasti pri pro- metnih nezgodah, se dogaja, da ljudje tega ne jemljejo resno," je zgodbo o izbitem zobu dopolnil čeljustni kirurg dr. Lojze Arko. MG Jernej brez zoba. Foto: Langerholc Jernej po posegu, ko je izdrti zob ponovno "vsajen" na staro mesto. Izgubljeni zob je Jerneju ponovno vsadil Lojze Arko, dr. stom., specialist čeljustne kirurgije. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / NOVA OPTIKA ZOOMY f^er fe Inroffitefi^ /e tmli uspe A Optika Zoomy, d.o.o., Zdenke Kmetec in Damijane Jelenko dela v poslovnem centru Drava na Osojnikovi 9 v Ptuju od 8. novembra. Po šestnajst oziroma trinajstletnih izkušnjah v dej- avnosti optike sta se odločili za delo na svojem. Sodobna oprema nove optike, bogata izbira okvirjev in leč, pri- bora za vzdrževanje leč in očal ter dolgoletne izkušnje so garancija za kvalitetne storitve. Zelo po- membno v tej dejavnosti pa je tudi svetovanje, saj velja, da so kvali- tetna očala tudi zdrava očala. Pra- vilno izbrana očala pa prav gotovo Ti veliko prispevajo k urejeni podobi posameznika. V novi optiki Zoomy izdajajo očala na recept, v kratkem pa bo v njenem sklopu pričel delati mdi očesni zdravnik. Imajo pa mdi bo- gato izbiro sončnih, športnih in drugih očal. Skušajo biti na tekočem z vsemi novimi trendi na področju optike. Novi zasebnici Zdenka in Da- mijana sta prepričani, da bosta tudi kot obrtnici uspešni. MG Optiko Zoomy sta v poslovnem centru Drava n0 Osojnikovi 9 v Ptuju odprli Damijana Jelenko i^^ Zdenka Kmetec. Foto: Črtomir Goznik VIDEM / SREČANJE ZAKONCEV JUBIL^NTOV Zahvala za dobro in slabo... Danes, ko živimo v času visoke tehnologije, kakor radi rečemo, smo priča, kako nekatere vrednote izgubljajo svoj pomen. Tako lahko v skoraj vsakem časopisu in reviji be- remo, kako se ta ali ona medijska znana osebnost ločuje ali pa se je znova poročila. Le kaj je danes s tistimi zname- nitimi besedami: "V dobrem in slabem... dokler naju smrt ne loči"? Ali kaj takega danes sploh še obstaja? Da so še ljudje, ki besede, izrečene pred oltarjem, jemljejo zares, so dokazali na Vidmu pri Ptuju, kjer so duhovniki in sodelavci tamkajšnje Karitas tudi letos, kakor že vrsto let poprej, organizi- rali srečanje zakoncev jubilantov. Tako se je v nedeljo, 7. novem- bra, v župnijski cerkvi sv. Vida zbralo kar 23 parov, ki letos praz- nujejo 25,40 ali 50 let skupnega življenja. Zakonci so se pri slove- sni maši, ki jo je vodil domači župnik p. Emil Križan, s hva- ležnostjo ozirali na prehojeno skupno pot. Po maši pa so se, kakor se za slavljence spodobi, skupaj poveselili, obujali spomine in sku- paj z mešanim pevskim zborom zapeli kakšno "domačo". Vsekakor pa je 23 parov, od tega kar štirje pari zlatoporočencev, lep vzgled in vzpodbuda vsem, ki že hodijo ali se odločajo, da bodo stopili na pot v dvoje - pot, kjer je potrebno veliko potrpežljivosti, posluha do moža/žene... Vendar pa je zato mdi plačilo bogato. Z.H. PTUJ / NOVI ZLATAR SREČKO BEDRAC Zlatarstvo kot umetnost Zlatar Srečko Bedrač je po desetletnem delu v zlatarski stroki 15. novembra odprl svojo delavnico in prodajalno zlatega na- kita v poslovnem centru Drava v Osojnikovi 9. Za zlatarja seje izšolal v Celju, prakso pa je opravljal v tedaj svetomo priznani zlatarni Celje pod budnim očesom starih zlatarskih mojstrov. Že takrat se je izkazal s svojim nadpovrečnim talentom, iz tis- tih časov pa izvira tudi želja po samostojnem oblikovanju na- kita, ki se mu sedaj uresničuje. Novi zasebni zlatar Srečko Be- drač je prepričan, da zlatarstvo predvsem s svojim oblikovanjem sodi med umemost. Umetnost zato, ker si mora zlatar znati pri- praviti material od začetka izdela- ve pa do konca, ko dobi nakit svoj pravi sijaj. V Sloveniji je žal vse manj takih zlatrjev, ki bi znali brez moderne opreme izdelati kakršenkoli nakit. Zlasti je pono- sen na svoje izdelke, kot so moški prstani, kravatne sponke, poročni prstani. Do potankosti pa je osvo- jil tudi vstavljanje dragih in sinte- tičnih kamnov. V njegovi zlatar- ski delavnici in prodajalni bodo predvsem prišli na račun tisti, ki si želijo unikami nakit oziroma nakit po naročilu, izdelan po svoj- ih željah in pričakovanjih. V delavnici in prodajalni bo Srečku pomagala partnerka Gor- dana. MG Novi zlatar Srečko Bedrač si je zlatarno uredil v poslovnem centru Drava na Osojnikovi 9 v Ptuju. Foto: Črtomir Goznik TEDNIK • Četrtek, 18. november 1999 7 PO NAŠIH KRAJIH SLOVENSKA BISTRICA / DRUGI KULTURNI MOZAIK Bogata bera Ijubiteliske kulfure Po nadvse uspešnem prvem kulturnem mozaiku v lanskem letu so se pri ZKD občin Slovenska Bistrica in Oplotnica ter SLKD - območni izpostavi Slovenska Bistrica tudi letos odločili, da se številna kulturno-umetniška društva, teh je šti- riindvajset z več kot šestdesetimi sekcijami, ponovno predsta- vijo občinstvu in druga drugi ter si tako izmenjajo izkušnje. Prireditev je potekala v nabito polni bistriški športni dvorani. Nastopajoče so na prizorišče vabili nežni zvoki citer ter seve- da povezovalki programa Jana in Natalija. V vezno besedilo sta vpletali misli o vinu in o jesenskem ljudskem praznovanju - martinovem. Predstavitev dela društev in sekcij je bila sočasno tudi uspešen uvod v novo sezono. Po skupnem nastopu mažoretk in godb na pihala, dirigiral jim je Jernej Senegačnik, sta prisotne pozdravila predsednik ZKD Slo- venska Bistrica dr. Miran Arbei- ter in bistriški župan dr. Ivan Žagar. Ob tej priložnosti se je vsem nastopajočim zahvalil za vse opravljene prireditve v minuli se- zoni ter še dejal, da je amaterski kulturi potrebno dati primemo pozornost tako sedaj kot tudi ta- krat, ko bomo v Evropi. Vsem nastopajočim je zaželel mnogo uspešnih nastopov tudi v pri- hodnjem tisočletju. Po nagovorih so se zvrstili nas- topi gledaliških skupin. Pričeli so clam Koruznega zrna z vec kot odlično pantomimo, gledališka skupina iz Leskovca je predstavila skeč Micka, Zgornja Ložnica Za- konske zahteve, DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice Radio Norice ter spodnejpolskavčani Matička. Odlični so bili tamburaši iz Šmartna in Hošnice. Predvsem slednje je občinstvo nagradilo z gromkim ploskanjem. Iz grl ljud- skih pevk in pevcev ter ob spremljavi Štirih revnih iz Korit- na nad Oplotnico so zazvenele ljudske pesmi, posvečene vinu in vinskemu patronu. Dobro so na frajtonarice zaigrali tudi mladi harmonikarji s Tinja. Najbolj mogočno pa je zazvenela pesem Štirje fantje špilajo iz grl kakšnih 250 pevk in pevcev združenih pevskih zborov z območja obeh občin ob spremljavi godb na piha- la ter pod taktirko Jerneja Sene- gačnika. Lepo je bilo videti tudi vse odrasle folklorne skupine: s Tinja, Keblja, iz Poljčan, s Črešnjevca, Zgornje Ložnice in iz Makol, ko so družno in vsak zase zaplesali splet slovenskih ljudskih plesov. Bilo je tudi nekaj moderne jazzovske glasbe, predstavil jo je Big Band Jerneja Senegačnika. Dve uri sta hitro minili, za ko- nec smo lahko ponovno občudo- vali mažoretke ter prisluhnili združenim godbenikom. Občinst- vo je bilo navdušeno nad nastopa- jočimi in brez dvoma bo želja, izrečena na prvem mozaiku lan- sko leto, da naj postane prireditev tradicionalna, uresničena. Nasvi- denje torej prihodnje leto. Vida Topolovec Na območju občin Slovenska Bistrica in (^letnica deluje tri- najst odraslih pevskih zborov, šest odraslih folklornih skupin, sedem gledaliških skupin, devetnajst skupin ljudskih oevcev in godcev, šest godb na pihala, v okviru plesnega kluba Sašo tri sku- pine mažuretk, dve tamburaški skupini, citrarki ter druge skupi- ne in sekcije. Na razna področna srečanja so se uvrstile gleda- liške skupine DPD Svoboda ^iz Slovenske Bistrice, KUD Spodnja Polskava, KUD Janka Živka Poljčane ter KUD Koruz- no zrno. Slednje se je uvrstilo tudi na meddržavno srečanje v Av- striji. Med folklornimi skupinami sta bili izbrani na medobčin- sko srečanje FS iz Poljčan in s Tinja. Občino sta na srečanju odraslih pevskih zborov SV Slovenije v Ormožu zastopala mešani pevski zbor KUD Štefana Romiha s Črešnjevca in moški pevski zbor KUD Otona Župančiča s Tinja. Dobro se je na srečanju pihalnih orkestrov Slovenije v Ormožu uvrstila tudi spodnjepolskavska godba. Na državnem srečanju tamburaških skupin na Borlu so občino zastopali tamburaši Kavkler iz Poljčan in bili deležni laskavih pohval. Med ljudskimi pevci in godci so se na regijsko srečanje uvrstili ljudski pevci s Keblja, Tinja in Šmartna, na državnem srečanju ljudskih godcev pa so občino zastopali ljudski godci folklornega društva Košuta iz Poljčan. V vseh društvih in sekcijah je velika večina mladih, kar pomeni, da ljubiteljska kultura v teh krajih ne bo izumrla. Mažoretke iz Slovenske Bistrice, letošnje državne prvak- inje. Foto: Tudi drugi kulturni mozaik ljubiteljske kulture občin Oplotnica in Slovenska Bistrica sta povezovala Jana Jeglič in Natalija Sinkovič, za povezovalkama ppa so pevci pevskih zborov iz območja obeh občin. Foto: Samo POUČANE / 80 LET KULTURNO UMETNIŠKEGA DRUŠTVA JANKO ŽIVKO Častitlilv lubilel Spomladi 1919, kmalu po končani prvi vojni, so v Poljčanah ustanovili društvo, ki se je ukvarjalo s kulturno dejavnostjo. V minulih osemdesetih letih se je njegovo ime cesto spreminjalo in šele 1957. leta so ga poimenovali po Janku Živku, šolskem upravitelju in učitelju iz bližnjih Studenic, dolgoletnem pevo- vodju različnih zborov v Poljčanah ter zaslužnem za ustanovi- tev nižje glasbene šole v kraju. Ob jubileju je bila avla poljčan- ske šole skoraj premajhna za domačine ter številne goste, ki so želeli počastiti svojega "slavljenca". Med gosti omenimo župana slovenjebistriške občine dr. Ivana Žagarja, predsedni- ka ZKD Slovenije Francka Rudolfa, dr. Mirana Arbeiteija, predsednika ZKD občine Slovenska Bistrica, ter mnoge ku- dovce iz sosednjih krajev. Na prireditvi v počastitev 80-let- nice KUD Janka Živka so se pred- stavile posamezne sekcije, ki delu- jejo v okviru društva. Ob tej pri- ložnosti so podelili zaslužnim po- sameznikom, družinam in usta- novam 32 društvenih priznanj. Državno priznanje SLKD Repu- blike Slovenije, podelil ga je Franček Rudolf, je prejel dolgo- letni član poljčanskega kuda Ig- nac Pihler. Ob osemdesetletnici društva so izdali tudi brošuro, kjer je zapisano vse o društveni Zgodovini. Vsa povojna leta do danes je v tem kraju pod masivnim Bočem, neke vrste njihovim zaščimikom in simbolom, kultiu-no življenje utripalo zdaj bolj, zdaj nekoliko nianj živahno. Bili so pač vzponi in padci, je v uvodnem n^ovoru nied drugim povedal sedanji pred- sednik KUD Franc Valant. Danes deluje v okviru KUD Janka Živka Več sekcij - od godbe na pihala, tamburašev Kavkler, ljudskih pevk, več pevskih zborov do dramske sekcije. Vsaka sekcija ima svojega predsednika in stro- kovnega mentoria, ki ob požrtvo- valnih članih skrbita za dejavnost in njen razvoj. Pred leti je delova- la folklorna skupina, a se je osa- mosvojila v samostojno KUD FD Košuta Poljčane. Prav ti so ime Poljčan in KUD Janka Živka po- nesli ne samo v širši slovenski prostor, temveč tudi izven držav- nih meja. Še se spomnimo, kako veličastno so pred dvema letoma predstavili noše, ki so bile v teh krajih značilne pred skoraj četrt tisočletja. "V našem društvu ne gojimo 'vi- soke kulture', ukvarjamo se z lju- biteljsko, ki na svoj način daje prispevek k ohranjanju naše kul- turne dediščine. V njem smo združeni ljudje, ki dobro mislimo in smo polni življenjskega opti- mizma. Res je, da imamo osnovne pogoje za delovanje KUD, vendar pa je tudi resnica, da pred našimi očmi propada - vsaj v notranjosti - ena lepših dvoran v občini Slo- venska Bistrica. V njej smo si Poljčančani ogledali veliko kul- tiurnih prireditev, gledaliških predstav, filmov ter podobnega in sedaj kliče po obnovi. Nam bo kdo pomagal?" se je vprašal pred- sednik Franc Valant. Večer, posvečen osemdesetletni- ci, je izzvenel med fanfarami in Prešernovo Zdravljico, ki jo je ob koncu recitiral voditelj prireditve domačin Tomaž Onič. Vmes pa je bilo ob podelitvi društvenih priz- nanj prijetno prisluhniti nastopa- jočim, od poljčanskih ljudskih pevk, mešanega in mladinskega pevskega zbora, tamburašev Kavkler, godbe na pihala do reci- tacijske skupine. Ni odveč, če omenimo še nago- vor Ignaca Pihlerja ob prejemu državnega priznanja za svoje dol- goletno delo. Mladim kudovcem je položil na srce, kako zelo po- membno je, da gojimo slovenski jezik in tradicijo ljudske kulture, še posebej sedaj, ko imamo svojo državo. Boji pa se, da bomo prav zaradi vse pogostejših tujih vpli- vov svoj slovenski jezik sčasoma izrinili iz javnega življenja. Nje- govemu razmišljanju o vlogi slo- venskega jezika sta se v svojih go- vorih pridružila tudi župan občine dr. Ivan Žagar ter predsed- nik ZKD Slovenska Bistrica dr. Miran Arbeiter. Vida Topolovec MIKLAVŽ PRI ORMOŽU, KOG / ŠIRITEV IN POSODOBI TEV KRAJEVNEGA TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA Odslei /ožf e do fe/eft»na V petek, 12. novembra, so po krajši slovesnosti v prostorih avle zadružnega doma KS Miklavž pri Ormožu vključili v pro- met krajevno telekomunikacijsko omrežje in omrežje za pre- nos TV signalov. V bodoče bodo torej na Kogu in pri Miklavžu imeli več sodobnih kominikacijskih možnosti, manj težav, po- vezanih s telefonijo, ter možnost spremljanja številnih progra- mov kabelske televizije. Na slovesnosti so se zbrali člani uprave investitorja Telekoma Slo- venije, izvajalcev gradbenih del podjetja Gratel, d.o.o., krajani ter drugi povabljeni gostje. Po slove- snih nagovorih predsednika sveta KS Miklavž pri Ormožu Antona Kiriča, direktorja Telekomove mariborske poslovne enote Jožeta Zidariča, direktorja podjetja Gra- tel Draga Štrafela in Janeza Smolkoviča, ki je poskrbel za iz- vedbo kabelskega televizijskega sistema, so vključili televizijski aparat in se prepričali, da je spre- jem zares dober. Nato so se popel- jali ob zgrajeni trasi do KS Kog ter na večerjo, ki jo je pripravil Milan Hlebec v svojem vinotoču. Predsednik sveta KS Miklavž pri Ormožu Anton Kirič nam je dejal, da je omenjena pridobitev pomembna za krajane. Telefon- skih dvojčkov po novem več ne bo, kabli so položeni v zemljo, pri- dobili pa so tudi kabelsko televizi- jo. Investitor del je bilo podjetje Telekom Slovenije, poslovna eno- ta Maribor, izvajalec gradbenih del pa podjetje Gratel, d.o.o., ki ima sedež v Ptuju. V petih mese- cih so v zemljo položili 170 km te- lefonskega kabla ter tako zgradili novo in posodobljeno telefonsko omrežje, podrli pa so tudi 2500 drogov, ki so pred tem nosili nosi- li omrežje po zraku. S tem se je v pozitivno smer spremenila podo- ba pokrajine. Krajanom so na novo zgradili tudi nekaj vodovo- da, ki so ga po nesreči ob gradbe- nih delih poškodovali zaradi slabe dokumentacije. Po besedah direk- torja Draga Štrafela si štejejo v čast, da so lahko zgradili tudi prvo Telekomovo mrežo kabelske tele- vizije. POVEČAVA IN POSODOBITEV Odslej bodo torej v KS Kog in Miklavž imeli pri vsaki hiši kvali- teten telefonski in televizijski sig- nal. Z vzpostavitvijo posodoblje- ne digitalne telefonije tudi na tem področju bodo imeli v bodoče vsi telefonski naročniki možnost priključitve na Internet. Ormoška občina je v celoti digitalizirana. Enako bo do konca meseca v ce- lotni omrežni skupini 062 (Štajer- ska) in 0602 (Koroška), kar si šte- jejo v mariborski enoti Telekoma za pomemben dosežek, je povedal direktor Jože Zidarič. Konec me- seca bodo izključili iz prometa av- tomatske telefonske centrale, ki so bile procesorsko vodene, a še vedno analogne. Omrežje za po- dročje 45 občin in 400.000 prebi- valcev v Sloveniji bo tako v celoti digitalizirano. Niso zamenjali samo analognih central z digital- nimi, to se je zgodilo tudi z vsemi prenosnimi sistemi, ki omogočajo povezavo med temi centralami. Zamenjali so jih z digitalnimi ra- dijskimi in kabelskimi sistemi. Podjetje Telekom pa bi želelo že v letošnjem letu digitalizirati celot- no Slovenijo. To bi bila pomemb- na pridobitev in nobenih omeji- tev več ne bi bilo za pridobitev te- lefonskega priključka na področju celotne Slovenije. Tudi v KS Miklavž pri Ormožu in Kog so staro dotrajano omrežje nadomestili z novim, zmoglji- vejšim. Odslej bo lahko vsako od 900 gospodinjstev na tem po- dročju dobilo direkten telekomu- nikacijski priključek. Posodobi- tev sistema bo krajanom omo- gočala uporabo vseh sodobnih storitev, ki jih pri Telekomu poz- najo, tudi ISDN telefonskih priključkov ter Interneta. Doslej je bilo na razpolago bistveno pre- malo kapacitet, na tem področju je bilo telefonskih priključkov 665. Posodobitev je omogočila, da so že prešli z gostote 16 na 27 tele- fonov na 100 prebivalcev z možnostjo vključitve vsakega na- daljnjega, ki bi to želel. Do sedaj je priključenih 85 odstotkov go- spodinjstev. Obstaja pa možnost priključitve tudi ostalih 15 odstot- kov, če bodo to želeli, je zagotovil Jože Zidarič in dodal, da je bila investicija zahtevna predvsem za- radi razširjenosti področja, razgi- banosti terena in razpršenosti po- sameznih gospodinjstev. Sočasno kot omrežje za potrebe klasične telefonije pa je Telekom izgradil tudi omrežje za prenos te- levizijskega signala, kar so naredi- li prvič. To omrežje bo omogočilo uporabo najsodobnejših teleko- munikacij, ki so v uporabi danes, pa tudi tistih, ki se bodo na trgu pojavile v prihodnosti. Telekom bo skrbel tudi za sprejem in dis- tribucijo televizijskega signala. To je prvi primer, da bo Telekom prevzel tudi vlogo operaterja ka- belske televizije. Majda FridI Slovesnosti so se udeležili tudi člani uprave Telekoma. Foto: Hozyan 8 ZANIMIVOSTI Četrtek, 18. november 1999 - TEDNIK IŠČETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL Klavtliia ie za športni sM 17-letna Klavdija Kuharic je doma na Polenšaliu, obisliuje pa III. letnili šliofljslie gimnazije v Mariboru. Tudi Klavdija seje za našo akcijo prijavila kar tako, da bi ji strokovnjaki poma- gali odkriti kak skrit adut, ki ga sama še ne pozna. Ni pa pričakovala, da bo izbrana. Klavdijo veseli marsikaj in je zelo delovna. Rada riše, teka, kolesari, še posebej pa so ji pri srcu planine. Skupaj s prijatelji se rada poveseli in obišče kakšno diskoteko; ptujske, kot pravi, ji ne ugajajo. Rada kuha, peče, vedno znova išče speciali- tete, sama jim pravi "odštekane" jedi. Od oblačil prisega na športno eleganco, od barv pa ji je najbolj pri srcu modra, čeprav ji je zelo blizu tudi rumena. O svoji bodočnosti še ne razmišlja, to bo vedela čez kakšno leto. Tudi Klavdijina pot do spre- menjene podobe se je pričela v kozmetičnem studiu Neda v Prešernovi ulici v Ptuju. To je bil hkrati njen prvi obisk kate- rega od kozmetičnih studiev. Kozmetičarka Neda Tokalič je po pregledu ugotovila, daima mešani tip kože. To ji je najprej podrobno očistila, zatem pa iz- vedla globinsko čiščenje, po de- zinfekciji pa masažo s pomočjo ekstrakta Thalgo kozmetike iz limone, sivke in kamilice, ki kožo pomirja in čisti. Na koncu ji je nanesla hidratantno masko za poživljanje, regeneracijo in hranjenje kože. Za nego doma ji je kozmetičarka priporočila hi- dratantno kremo in občasni obisk kozmetičnega salona. V Hairclubu Fenos je za Klav- dijino pričesko poskrbel njegov lastnik in frizer Sašo Fenos. Pri Klavdiji dolžine las ni spre- minjal, le v zgornjem delu jih je bistveno skrajšal, da je dosegel razgibanost, a kljub temu še vedno povezano in mehko obli- ko naravno skodranih las, ki so jih poprej obarvali z barvo divje češnje po celi dolžini. Vizažist Dani Kolarič je kot ponavadi poskrbel za Učenje. Za Klavdijo je izbral zelo transpa- renten make up. Na obraz ji je najprej nanesel zelo tekoč pu- der, ki ima zelo malo pigmenta in prekrije samo rdečico. Oči ji je osenčil s toplimi rjavimi toni od nežne zlate do rjave nianse. Na ličnice ji je nanesel svetlečo se kremo, da je bil dosežen bolj vlažen in naravnejši videz. Na ustnice ji je nanesel zelo tekočo šminko. Šport studio Olimpic v Jad- ranski ulici v Ptuju je Klavdija obiskala s športno opremo. Pri preverjanju začetnih zmoglji- vosti je pokazala dobro pripravljenost. Strokovni vodja prof. Vlado Čuš je povedal, da so ji glede na njene želje in izbor predlagali program Olimpic s poudarkom na oblikovanju želene postave in krepitvi hrbtnih mišic. Klavdija bo vadi- la tudi na kolesu ergometer, to je napravi, ki omogoča sprotno kontrolo nad srčnim utripom, intenzivnostjo in obsegom vadbe ter potrošnjo kalorij. Po- dobno kot vse dosedanje ude- leženke akcije Iščete svoj stil bo tudi Klavdija en mesec brezp- lačno obiskovala Šport studio Olimpic. Strokovnjaki modnega študi- ja Barbare Plaveč so za Klavdi- jo izbrali čisto najstniška oziro- ma šolska oblačila v modni sivi barvi, ki so zelo primerna za se- denje v šolskih klopeh. Za to priložnost so jih izbrali na od- delku Levi's Mercator j eve bla- govnice na Novem trgu v Ptuju. Oblekli so jo v dolgo krilo, ki je zelo primerno tudi za tiste, ki krila sicer ne nosijo, ker prav tako deluje športno in funkcio- nalno. Klavdija lahko k sivim tonom kombinira katerokoli drugo živahno barvo, ki se ji bo podala k barvi njenih oči in novi barvi las. Klavdiji modni strokovnjaki tudi sicer še naprej priporočajo športni stil takšnega, kot so ji ga predstavili v okviru akcije Iščete svojo stil. MG Klavdija Kuharic prej... ... in pozneje Klavdija v oblačilih oddelka Lewis Mercatorjeve bla- govnice v Ptuju. Foto: Črtomir Goznik TEDNIK - Čemek, 18. november 1999 9 O0 TOD m TAM $T. MORITZ / ČLANI FOLKLORNEGA DRUŠTVA LANCOVA VAS NA GOSTOVANJU V ŠVICI Koranti - odliini predstavniki naše dežele Kadar se folkloristi odpravijo na rajžo, talu-at je lušno in ve- selo. Tako je bilo tudi pred meseci, ko so bili lancovovaški folkloristi na gostovanju na Madžarskem, pred nekaj tedni pa so se tamkajčnji plesalci, muzikanti, pevci in rogati ko- ranti odpravili na novo gostovanje. Povabilo je prišlo s sončne strani Alp, iz prekrasnega svetovno znanega smučarskega turističnega bisera St. Moritza, kjer so letos jeseni pripravili prvi etno festival na temo maske. Lan- covljanom je tako pripadla čast, da s korantovo masko predstavijo delček bogatega slovenskega etnografskega izročila in gostovanje kar najbolje izkoristijo kot turistično predstavitev naše dežele. A preden je napočil večer odho- da na gostovanje, je bilo treba pos- toriti marsikaj. V FD Lancova vas sicer nekaj izkušenj z gostovanj že imajo, a Švica je prišla nepričako- vano, zato je predsednik folkloris- tov Janko Jerenko vložil vse moči v dobro organizacijo in pripravo na pot. Vsak od članov se je trudil po svoje, znova so priskočili na pomoč prijatelji folklornega društva, neštetokrat je bilo treba zavrteti številko Centra za promo- cijo turizma Slovenije, kajti od tam je prihajalo največ koristnih informacij in predlogov pred od- hodom. Lahko bi dejali, da sta gostovanje pripravila z roko v roki FD Lancova vas in Center za pro- mocijo turizma Slovenije, še pose- bej predstavništvo v Ziirichu, kjer se je naš štajerski rojak Zvone Pe- tek zelo potrudil. Zadnjega septembra pozno zvečer se je folklorna druščina tri- desetih potnikov že drenjala na avtobusu, polnem korantovih in folklornih oblek, ljudskih instru- mentov - in seveda dobre volje. Vse do St. Moritza, kamor smo prispeli šele drugi dan opoldan, ko se je na koledarju že pisal prvi oktober, dobre volje kljub utruje- nosti in zaspanosti ni zmanjkalo. Jutro se je v vsej svoji lepoti ponu- jalo skozi okno avtobusa, lepot avstrijske in nato švicarske pokra- jine naše oko ni moglo prezreti. Slabih štirinajst ur smo potrebo- vali do cilja; vmes je bilo seveda treba nekajkrat ustaviti in napol- niti lačne želodce. Naš cilj je bila Celerina; prekrasno turistično na- selje, ki je od St. Moritza oddalje- no le nekaj kilometrov, je bilo srce etno festivala, kamor so se gostu- joče skupine vračale in od koder jih je pot vodila na nastope v sosednje okraje. Hotelsko naselje je nudilo storitve kakim 150 gos- tom festivala. Slovenska skupina Kurent, tako je pisalo vsepovsod, kamor so Lancovljani prišli nas- topat, je najprej dobila svojo vodičko - domačinko Anne M. Bannwart, potem so prišli na vrsto dogovori za osrednji festi- valski nastop. Petkov večer so za- polnile domače skupine, organi- zatorji pa so se izkazali kot odlični gostitelji s posebej izbranimi etno jedrni. Večer je bil prijeten za dušo in srce, priložnost za spozna- vanje novih prijateljev, ki so se prvič znašli v kurentovi druščini. Lancovljani so bili pred spanjem z mislimi že pri sobotni predsta- vitvi, ko so vsem sodelujočim sku- pinam, pa tudi zgodovinarjem, et- nologom in raziskovalcem razkri- li skrivnost koranta. S KRUHOM IN VINOM POVABILO V SLOVENIJO Etnografske skupine, ki so tiste dni nastopale v St. Moritzu, so prišle domala iz vseh švicarskih kantov, iz krajev, kjer še ohranjajo etnografsko izročilo in izvirne maske. Posebej za svojo predstavi- tev so Lancovljani predstavili re- ferat, ki ga je napisal ptujski etno- log Aleš Gačnik, v njem pa je predstavil lik koranta kot značilen pustne lik naših krajev. Skupina mož v debelih kožuhih, z masko, bučnimi zvonci in pahco v rokah je navdušila ljudi, nekatere celo prestrašila, pa čeprav koranti tokrat niso imeli tiste prave vloge preganjalca zime, kajti zima šele prihaja. Za dober vtis o Sloveniji pa je bilo treba storiti še kaj. Lancovlja- ni so se ob tej priložnosti predsta- vili v vlogi slovenskih gostiteljev. Obiskovalcem obeh festivalskih nastopov so ponudili kruh in vino, s pomočjo Centra za promo- cijo turizma Slovenije pa s propa- gandnim materialom predstavljali Slovenijo in ljudi vabili v naše kraje. Svojo nalogo so več kot odlično opravili, je dejal slovenski turistični predstavnik Zvone Pe- tek. Vesela folklorna druščina, vaje- na napornih nastopov in gosto- vanj, je zmogla še večerno predstavitev, takrat pa so se ko- rantom pridružili še plesalci, ljudski pevci in muzikantje; ti so na koncu poskrbeli, da se je večer zaključil z dobro voljo in pesmijo. Najmlajša muzikanta na festivalu - brata Robi in Franci - sta nav- dušila ljudi, ko pa se je lancovs- kim muzikantom pridružil še Zvone Petek na ljudskem inštru- mentu, je to bil že pravi slovenski ansambel. Sobotno vreme je bilo prijazno, tega pa ne bi mogli reči za nedeljo, ko se je prvi etno festival bližal h koncu. Organizatorji so obljubili še nekaj presenečenj, poleg vožnje z gorsko železnico, ki nas je v megli popeljala 2490 metrov viso- ko, smo se veselili v prijetnem gorskem ambientu in bogato obloženih mizah, kjer je bilo vsaj za oči dobrot v izobilju. Organiza- torji so se tako poslovili, ampak le za leto dni, kajti prihodnjega 29. septembra znova vabijo v St. Mo- ritz, na drugi etno festival, ki bo drugačen in v znamenju običajev in plesov. Lancovljani takrat za- gotovo ne bodo manjkali. V St. Moritzu so namreč odslej zmeraj dobrodošli, je na eni od slovens- kih predstavitev z navdušenjem dejal dr. Hans P. Danuser, prvi mož turizma v St. Moritzu, ki Slo- venijo delno že pozna, tokrat pa jo je spoznali tudi skozi haloška vina. Sonček, po vsem svetu znan simbol St. Moritza, v dneh festi- vala ni kaj dosti sijal, mi pa smo vendarle domov ponesli nekaj majhnih sončkov, ki nam bodo poslej služili kot spominek. Vsak bo temu dodal še nekaj drugih spominov na Švico in dobre gosti- telje, marsikateri bo zapisan tudi v društveno kroniko, ostajajo pa še številne fotografije in video posnetki, ki se bodo pridružili vsem mnogim dosedanjim že shranjenim v arhivu. "St. Moritz je na nas naredil iz- redno dober vtis, prepričan sem, da smo vsaj tako dobrega na domačine naredili tudi mi. Trudi- li smo se biti taki, kot smo v resni- ci; veseli, družabni in gostoljubni, če pa nas letos niso dovolj spozna- li, nas bodo drugo leto zagotovo bolje. Povabilo na 2. etno festival že imamo, in če bo šlo vse po sreči, gremo ponovno, zato se bomo v društvu še posebej potrudili. Za- res hvala vsem, ki so nam poma- gali in nas spodbujali. V veselje in zadovoljstvo nam je bilo, da smo lahko predstavili naše ljudsko izročilo, etnografske posebnosti in Slovenijo," je na poti domov povedal predsednik FD Lancova vas Janko Jerenko. Tatjana Meherke Lancovska folklorna druščina v St. Moritzu Prijetnemu druženju so nazdravili (od leve) pred- stavnik Centra za promocijo turizma Slovenije v Ziirichu Zvone Petek, predsednik FD Lancova vas Janko Jerenko in dr. Hans P. Danuser, prvi mož tu- rizma v St. Moritzu Folkloristi so se Švicarjem predstavili s svojimi nošami, korantom, haloškimi vini - in gostoljubnost- jo. Foto: TM 10 Četrtek, 18. november 1999 - TEDNIK NASVETI Kvharski nasveti Turnedoii (tumedos) Turnedoji so okrogle, 1 do 2 centimetre debele in približno po 100 g težke rezine mesa, kijih narežemo iz srednjega dela go- vejega nieja oziroma pljučne. Izjemoma jih režemo tudi iz tako imenovane glave pri govejem flleju, vendar je goveji file v tem delu nekoliko debelejši, zato hitro presežemo omenjenih 100 g na rezino, in iz konice govejega flleja. Tako kot druge jedi iz govejega fileja tudi turnedoji veljajo za naj- kvalitetnejše jedi, ki jih pripravl- jamo ob izjemnih dogodkih ali praznikih. Ponujajo jih tudi v svečanih jedilnikih. Takrat izje- moma lahko prilagodimo norma- tiv oziroma količino mesa, saj so vsi svečani jedilniki sestavljeni iz več jedi in tako bi bil gost sit, še preden se je lotil sladice. V tem primeru ponudimo le eno rezino mesa. Turnedoji zahtevajo izredno kratek čas toplotne obdelave. Pred toplotno obdelavo odstranimo z mesa vso maščobo in vso kožico. Tako pripravljeno meso z roko narahlo potolčemo, solimo in po- kapljamo z belim oljem ter pusti- mo stati vsaj 1 lu-o. Pri starejšem govejem fileju mesa ne pokaplja- mo, ampak ga damo v olje, tako da je meso z oljem pokrito. V olju se lahko tako marinira tudi nekoliko več časa. Tumedoje najpogosteje pečemo v ponvi s pomočjo manjše količine maščobe. Od maščobe lahko uporabimo belo olje, siurovo maslo, maslo ali margarino. Zelo okusne tumedoje dobimo tudi, če jih pečemo na žam in jih tik pred serviranjem okrasimo z zeliščnim maslom. Večino tiu-nedojev, ki jih pri- pravljamo pri nas, ponudimo na okrogli rezini kmha, ki je enako velika kot meso. Rezine kruha najprej nekoliko osušimo v pečici ali na štedilniku, nato z modelom ali kozarcem izrežemo okroglo re- zino in nato navlažimo z mlekom, začinimo s soljo in poprom, pri posameznih receptih tudi z muškatnim oreščkom, ter povalja- mo v moki, nato v jajcih, postopek po potrebi ponovimo ter ocvremo. Kruh torej pariško paniramo. Tako oblikovane rezine kmha imenujemo kmhovi kmtoni. V tipični francoski kuhinji jih ne pripravljamo na km tonih in so rezine mesa nekoliko debel j še. Pri nas sta najbolj znana tume- do Rossini in turnedo d'Ubary. Trunedo Rossini pripravimo tako, da iz srednjega dela govejega flleja odrežemo dve rezini mesa debeline 1 centimetra. Meso na- rahlo potolčemo, solimo in po- kapljamo z oljem ter pustimo, da počiva vsaj 1 uro. Med tem časom si pripravimo kruhove kmtone in jih do serviranja hranimo na to- plem. Na vročem olju ali maslu na hitro spečemo meso z obeh strani. Meso naj bi spekli po angleško, kar pomeni, da v sredini ostane lepe roza barve, vendar za vse lju- bitelje prepečenega mesa lahko to izpustimo in meso popolnoma spečemo. Meso nato položimo na kruhove kmtone, maščobo neko- liko odlijemo in pripravimo oma- ko madeira. Na turnedoje položimo še večjo rezino opečenih gosjih jeter ter prav tako na maslu na hitro prepražene večje rezine gob. Vse skupaj obložimo s krom- pirjevo slamico ali ocvrtimi rezi- nami krompirja oziroma pomfri- tom. Jed je še originalnejša, če bi namesto gob dodali gomoljke ozi- roma tartufe. Pri omenjeni jedi lahko pripra- vite tudi kakšno drugo temno omako, prav tako tudi brez gosjih jeter in gob. In še nekaj tujih znanih jedi. Choronove tumedoje pripravino podobno kot tumedoje Rossini, le da jih okrasimo z artičokami, beluševimi vršički, kot prilogo pa ponudimo krompirjeve lešnike, ki pa niso nič drugega kot ocvrti iz krompirjevega testa oblikovani lešniki. Poznamo še Colertove turnedoje. Te pripravimo tako, da rezine pečenega mesa položimo na krompirjeve hrustavce, na vsak turnedo pa položimo po eno poširano oziroma kuhano jajce in ga okrasimo z majhnim kolescem gomoljke. Jajce poširamo v manjši količini slane vode tako, da ga stremo in počasi spustimo v vodo, ki je tik pod vreliščem. Poznamo še tumedoje Marie-Louise. Te pripravimo tako, da meso prav tako spečemo, jih damo na ocvrte rezine kruha, zraven pa ponudi- mo artičoke, ki jih napolnimo z mešanico čebulnega in gobovega pireja. In po čem so znani marsejski turnedoji? Meso prav tako spečemo, ga položimo na ocvrte rezine kruha, okrog njih pa naložimo olive, ki smo jih zavili s sardelnim fileti, ali rezine para- dižnika. Pri teh turnedo jih omako ponudimo posebej. Glede na to, da so to nekoliko manj znane jedi, upam, da sem vas z njimi vsaj seznanila in da vas ni- sem prestrašila glede njihove pri- prave. Nada Pignar, učiteljica kuharstva Krvodajalci 2. NOVEMBER - Boštjan Vogrinec, Vuzmetinci 1, Drago Kokot, Mihalovci 58. Robert Ciglar, Podvinci 113, Franc Mihelač, Volkmerjeva 5, Ruj, Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ruj, Milan Hebar, Savci 43, Srečko Bezjak, Ločič 27, Silvester Škerget, Sapdinova 1, Ruj, Emil Korenjak, Mariborska 37/a, Ruj, Olga Toplak, Maistrova 11, Ruj, Branko Rajh, Savci 23, Robert Filipič, Sakušak 74, Srečko Klemenčič, Trnovska vas 63, Miran Ivanuša, Hum pri Onnožu 17, Ludvik Kuronja, Ul. 25. maja 4, Ruj, Robert Krajnc, Pristava 18, Stanko Veldin, Ul. 5. preko- morske 17, Ruj, Emest Zavemik, Grajena 28, Janko Ko- drič, Bukovci 92/a, Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu. 4. NOVEMBER - Rado Peršak, Stanka Vraza 20, Ivanjkovci, Terezija Čuček, Podvinci 59/a, Rudi Bogdan, Lackova 5, Kidričevo, Mitja Jančec, Kraigherjeva 14, Ki- dričevo, Marija Štumpf, Tmbarjeva 9, Ptuj, Danica Petro- vič, Grajenščak 80/b, Ivica Koletnik, Ul. 5. prekomorske 5, Ruj, Franjo Škvorc, J.Š.Slavenski 2, Murska Sobota, Slavko Rozman, Stojnci 60, Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a, Leonida Vaupotič, Ul. Jožefe Lacko 1/a, Helena Karbos, Zelenikova 2, Ruj, Monika Plohi, Kraigherjeva 25, Ptuj, Matija Zoreč, Vintarovci 47/b, Marija Polanec, Krčevina pri Vurbergu, Marija Škrjanec, Ul. 5, prekomor- ske 15, Ruj, Kristina CartI, Zg. Hajdina 54, Stanislava Emeršič, Mezgovci 3, Leopold Paher, Gerečja vas 72, Dušan Kores, Medvedce 14, Stanko Kovačec, Zrkovska C. 184/a, Maribor, Franc Bezjak, Majšperi( 85, Franc Ga- lun, Majšperi< 83, Ivan Božičko, Tržeč 46/c, Jože Jančec, Ul. B. Kraigherja 14, Kidričevo, Franc Jurgec, Volkmerjeva 9, Ruj, Jože Vidovič, Dravinjski Vrti 55, Anita Korošec, Ob Studenčnici 6, Ruj, Marjan Bezjak, Grajena 51, Vlado Potočnik, Vičava 29, Breda Sever, Kvedrova 5, Ruj, Roman Šegula, Draženci 40, Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ruj, Dragica Toš Majcen, Grljnci 37, Zvonko Marinič, Sodinci 59/a, Stanko Ubman, Šer- cerjeve brigade 5, Maribor, Edi Zorko, Placar 65, Dušan Bračko, Zg. Duplek 58, Anton Šterman, Betnavska 152, Maribor, Roman Lešnik, Gerečja vas 103. PREJELI SMO Obstreljen srnjak - izraz lovske malomarnosti v sredo, 20. oktobra, je A. J. v bližini svoje njive v Brezovcih v jarku našla obstreljenega srnjaka. S pomočjo sina ga je prinesla do- mov. Sin je o tem hotel obvestiti lovskega inšpektorja, vendar pa nikakor ni mogel priti do njegove telefonske številke. Delavka na mestni občini Ptuj ni vedela zahtevane številke, češ da te šte- vilke sploh nima v internem ime- niku. Nazadnje je poklical ptuj- sko policijsko postajo. Tam pa je dežurna policistka odgovorila, da ne gre za kaznivo dejanje in da bodo o tem obvestili pristojno LD (v tem primeru LD Bresnica Podgorci). Zanima me, kaj pa je potem kaz- nivo dejanje, če ni to, da ustreliš divjad, kakršno koli že, in jo po- tem pustiš. Čeprav imajo lovci pravico streljati divjad, imajo tudi dolžnost obstreljeno divjad poiskati (lovski zakon celo zapo- veduje, da mora pri iskanju sode- lovati lovski pes - krvosledec). Če je ne poišče, gre za malomarnost, če pa si je ne upa poiskati, pa je lovil na črno. Eno in drugo bi moralo biti kaznivo. Mogoče bo kdo ugovarjal in re- kel, da je lahko streljal kakšen črni lovec. Dvomim. Ustreljene- ga srnjaka so pregledali štirje sta- ri lovci in vsi rekli, da je strelno rano povzročila lovska krogla. Gospodar LD Bresnica Podgorci Ivan Golob pa je vneto zagovarjal nrnenje, da so rano povzročili po- tepuški psi. Res je, da ima za sabo mogoče več »žrtev« kot kateri iz- med starih lovcev, vendar pa dej- stev ne more prikriti. Zgornjo, svežo rano so res povzročili psi, spodnjo, staro, pa lovci in zaradi te je srnjak utrpel tudi zgornjo. Lovec mu je namreč prestrelil zadnjo desno nogo, zaradi katere srnjak ni več mogel ubežati pote- puškim psom. Kot sem že omenil, kritiziram to, da lovci obstreljene divjadi ne poiščejo. Če lovec ne vidi, ali je divjad zadeta ali ne, ni sposoben za orožje, če pa strelja v mraku, pa krši zakone. Rajko Janžekovič ZAHVALA Od srca se zahvaljujem gospodu dr. Milanu Lukmanu za kompe- tentno izvedbo kimrškega posega in medicinskemu ter paramedi- cinskemu osebju Ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj za njihovo požrtvovalno nego, vljudnost in pozornost. Marija Trop PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 251. NAD Zakon, druiinu in duševno zdrt^je 113. nadaljevanje Terapevtski proces zakona in družine - na splošno - 30. nad. Analitska zakonska in družinska terapija - še nekatera formal- na in tehnična pravi- la - 1. nad. Pa si danes pogljejmo, kako naj ravna terapevt z družino, ki ima akutne in kronične pro- bleme. Izhodišče za planiranje družinske terapije je odvisno se- veda od tega, če imamo opravek z akutnimi ali kroničnimi pro- blemi. Posebno ob loroničnih problemih, npr. ob dalj časa tra- jajoči nevrotični družinski kon- stelaciji ali "institualizaciji ira- cionalnosti" v družini shizofre- nega bolnika, se mora terapevt v začetku skrbno izogibati more- bitnim posegom v družinsko ravnvesje. Poleg tega mora v tem primeru posebno skrbno pretehtati, kako bo pomagal čla- nom družine in družini kot ce- loti (npr. bifokalni terapevtski pristop itd.). V akutnih krizah in ob bur- nem reagiranju vseh družinskih članov bo seveda terapevt prej interveniral. Če imamo opraviti z družino, v kateri je eden ali več članov psihotičnih, moramo računati na morebitne težave že pri tera- pevtskem paktu, saj imajo člani v teh družinah moteno komuni- ciranje in je z njimi težko vzpostaviti skupni fokus pozor- nosti. Naloga prvega intervjuja je v tem primeru zato vzpostavi- ti vsaj kolikor toliko stabilen odnos do družine. Realistično planiranje terapi- je, kolikor mogoče realne infor- macije družini o poteku zdravl- jenja bolnika (npr. o tem, da bo pri bolnem članu verjetno prišlo šc do recidivov oz. pono- vitev bolezenskih izbruhov, za- radi katerih bo potrebna hospi- talizacija) in drugo je v teh pri- merih nujno. Naslednjič pa še o terapevt- skemu pristopu k dmžinam še z drugimi problemi. mag. Bojan Sinko PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU l^ifno rastlinje pripravljeno na pr^^nnmanie čarobno je biio opazovati oktobrsko in novembrsko prelivanje obilja barv vrtnega rastlinja v utrujeno jesensko sivino, ko se drevnine z odpadanjem listja in drugo življenje v vrtu počasi pri- pravi na zimsko mirovanje. Vrtnar v tem času še postori nekaj opravil pri negi vrta, nakar bo tudi njemu prijalo nekaj odmora. V SADNEM VRTU se po odpadanju listja, in ko je zrastlo mladje dozorelo, pričenja sezona sajenja sadnih sadik in presajanja sadnega drev- ja; ta bo trajala do pomladi, ko se prično drevni- ne prebujati iz zimskega mirovanja, preden se prične vegetacija. Sajenje lahko opravljamo v so- razmerno dolgem obdobju kar petih mesecev, zato ni vzroka, da bi to pomembno in zahtevno opravilo storili v neugodnih vremenskih in talnih razmerah. Kakovostne in zdrave sadne sadike sadimo v dobro pripravljeno zemljo primerne vlažnosti in ko ne zmrzuje. Pri nabavi sadne sadi- ke naša pozornost ni namenjena le videzu, zrast- losti in kakovosti sadike, temveč moramo vedeti tudi za poreklo in lastnosti vzgojene sadike, kakšno drevo se bo iz nje razvilo ob optimalni negi in ali ustreza našim talnim razmeram, legi, površini in ne nazadnje našim željam in potre- bam. Ko v drevesnici nabavljamo sadno sadiko, za- gotovo prejmemo zahtevano sadiko ustrezne vrste in kakovosti. Sadike, ki ne ustrezajo stand- ardom, drevesničar že pri odbiri izloči in uniči. Drevesničarju pa niso znane naše potrebe po vrsti sadne sadike, zato ob naročilu poleg naved- be sadne vrste in sorte navedemo tudi podlago, na kateri naj bi bila sadna sadika vzgojena. Pod- laga, ki jo tvorijo korenine kot podzemni organi sadne rastline, nanjo pa je cepljen žlahtni nad- zemni del sadne rastline, ima odločilen vpliv na velikost drevesne krošnje, začetek rodnosti, živl- jenjsko dobo sadne rastline in druge njene rast- ne zahteve. Pri jablani, najbolj razširjeni sadni vrsti v naših sadovnjakih, poznamo različne vrste podlag - od bujno rastočih do šibkih, prilagojenih raznim vgojnim oblikam, rastnim zahtevam ter željam in potrebam gojitelja. Najmočnejša jabolčna podla- ga je semenjak ali divjak, vzgojen iz semena. Nanj cepljena žlahtna sorta jablane zraste v dre- vo z visokim deblom in drevesno krošnjo velike razsežnosti. Zaradi velikega koreninskega siste- ma ne zahteva bogate rodne zemlje, pozno zaro- di, ima dolgo življenjsko dobo in je odpornejša na rastlinske bolezni in škodljivce. Trenutno najšibkejša jablanova podlaga je vegetativna podlaga M 27, ki razvije šibke korenine in dreve- sno krožnjo šibke rasti na nizkem deblu. Uspeva le v dobro spočiti, globoki in s humusom založeni zemlji. Drevo zahteva vso življenjsko dobo oporo, sicer pa zgodaj zarodi, običajno že v prvem letu sajenja, daje obilen in reden ter ka- kovosten pridelek, vendar se hitro izčrpa in ima kratko življenjsko dobo. V vrtovih, kjer razpola- gamo z manjšo površino, sadimo jablane na šibko rastočih podlagah, v manjših razdaljah, potrebnejša pa jim je redna obdelava zemlje, po- polnejša prehrana ter zahtevnejša nega in varst- vo pred boleznimi in škodljivci. V OKRASNEM VRTU opravimo še varstvo pred zimsko pozebo tistih okrasnih rastlin, ki jih sicer pustimo na prežimitvi na prostem, vendar bi ob ostrejših zimskih razmerah lahko pozeble. Korenike krizantem pokrijemo z listjem, grobim kompostom ali smrekovimi vejami, da bodo lažje prezimile. Grme hortenzij na vrhu povežemo in obložimo s smrečjem ali ovijemo s kartonom. Nagelj je ena izmed redkih okrasnih zelnatih rastlin, ki ga ni potrebno prenesti v prezimova- lišče. Zunaj namreč najlepše prezimi, zavarovati ga moramo le pred vetrom in snegom. Okenske in balkonske rastline, ki smo jih pre- nesli v prezimovališče, utrpijo v prvih dneh, ko je prišlo do spremembe, prve poškodbe: listi jim prično rumeneti in odmirati. Sproti jih odstranju- jemo, da ne prično gniti in s tem okuževati so- sednih zdravih delov rastline. Zalivamo jih pored- ko, šele tedaj, ko je zemlja toliko suha, da bi začela črpati vodo iz rastline. Pri zalivanju omočimo samo prst, ne pa tudi nadzemnih delov rastline, ker se na mokrih delih rastline hitreje širijo rastlinske bolezni. Z ZELENJAVNEGA VRTA pobiramo še zadnje pridelke vrtnin: zeleno, jedilno peso, red- kev, janež, repo, rdeče zelje, radič štucar, ohrovt in endivijo, ki pod debelejšo snežno odejo segni- jejo, v brezsnežni zimi pa zmrznejo. Zimske posevke špinače, motovilca, radiča, pastinaka, zimske solate nansen in zimske rjav- ke prekrijemo s plastičnimi tuneli, kjer bodo tudi v zimskih razmerah nadaljevali rast, bolje bodo prezimili, pa tudi lažje in ob vsakem času jih lahko pozimi za uporabo sproti sveže pobiramo. Zimski česen in čebula, posajena zgodaj v je- seni, ki sta do sedaj že vzkalila, prekrijemo z vrteksom ali smrekovimi vejami, da klicne liste ohranimo pred zimskimi vetrovi, še posebej če je nasad na vetrovnem položaju. Globoko preko- pane gredice, pa tudi tiste, s katerih smo pospra- vili ostanke vrtnin in odstranili plevel, nismo pa jih še uspeli prekopati, potrosimo s predzimskim odmerkom apna, da se bo začel kalcij izpirati v tla. Miran Giušič, ing. agr. TEDNIK ■ Četrtek, 18. november 1999 15 OD TOD IN TAM MAGBUL MUŠIČ MAGI, BIOENERGETIK, RADIESTEZIST, DIAGNSTIK IN KIROPRAKTIK "Ne obliubliam čudežnega ozdravlienia" jVlagbul Mušič, ki je zaradi svoje izredne energije dobil ime IVlagi, je bil gost v našem radijskem programu. Ko je prišel, mi je že ob stisku roke povedal, na kaj moram paziti, če želim ohraniti zdravje. To je enostavno v njem, saj je enako storil tudi i drugimi, ki jih je srečal. Z nekaterimi sodelavci smo se samo spogledali, saj je zelo točno povedal, katere težave imajo. Bioenergedk Magi lahko vzpos- tavlja diagnozo tudi na daljavo in tako je bilo tudi v našem studiu. Poslušalci ali poslušalke, ki so kli- cali, so velikokrat pritrjevali temu, kar jim je govoril. Med po- govorom tudi svetuje, da naj na primer iz spalnic odstranijo tele- vizijske sprejemnike in druge električne aparate, saj povzročajo žarčenje, to pa lahko nevtralizira- mo s kozarcem mleka, ki ga mora- mo postaviti na te aparate. Vsem pa priporoča, da čez dan nosimo čim več zlatnine, saj nam vrača energijo, ponoči pa moramo nakit odstraniti, saj nam takrat odvze- ma energijo. Magbul Mušič je član mnogih mednarodnih združenj bioener- getikov in radiestezistov. Po izo- brazbi je zdravnik splošne medi- cine. ZARADI NEUSLIŠANE LJUBEZNI ODKRIL ENER- GETSKO MOČ Verjetno Magbul Mušič nikoli ne bi odkril, da ima takšno moč, če se pri trinajstih ne bi zaljubil v dekle, ki se ni zmenila za njegovo ljubezen. V zgodnjem otroštvu je Magbul zbolel za otroško paralizo in za meningitisom. Zdravniki so dolgo časa dejali, da gre samo za neke vrste gripe in ga niso pravil- no zdravili. Paraliza je prizadela njegovo levo roko in nogo. Od ta- krat ima za štiri centimetre krajšo nogo in šepa. Zaradi krajše noge je imel precej kompleksov in živel je v svojem svem. "Takrat sem se veliko ukvarjal s tem, kako naj premagam to svojo telesno okvaro. Že takrat sem začel prebirati različno literaturo: medicinsko, duhovno, o transcen- dentalni meditaciji ... Začel sem opravljati vaje za krepitev duha in večanje telesne moči. Sam sebi sem želel dokazati, da zmorem. Veliko sem vadil in bil sem zelo samodiscipliniran. Moja leva noga je začela postopoma rasti in tako je zdaj krajša le še za pol cen- timetra. Verjetno ne bi bil to, kar sem, če ne bi bilo moje bolezni in velike skrite ljubezni do prelepega dekleta. Iz tega lahko sklepamo, da človek lahko veliko doseže, če ima voljo. Seveda pa me je gnala ljubezen, ki je na tem svetu še vedno najmočnejša sila," pojasnu- je Magi. "Mogoče si kdo misli, da jo precenjujem. Zavedam, da sem človek kot vsi drugi, le da imam veliko energije. Tudi jaz sem po- treboval veliko let, preden sem ugotovil, da s svojo energijo lahko pomagam drugim. Znam razpore- diti energijo in tisto, kar ljudi naj- bolj fascinira, lahko jih zdravim." Tudi to, da ima posebno moč, je ugotovil čisto po naklučju. Ko je živel še v Mostarju, je prihajala k njegovi mami soseda in tožila za- radi hudih glavobolov. V njegovi bližini ji je bilo bolje. Začel je ra- ziskovati ta svoj "dar", se udeležil raznih seminarjev doma in v tuji- ni ter se začel izobraževati. Naj- prej je zdravil ljudi v domačem Mostarju, nato se je preselil v Za- greb, bil pa je tudi še v nekaterih drugih hrvaških mestih. Zadnjo leto je v Rogaški Slatini, kjer ima svojo ordinacijo in v njej je vsak dan razen v soboto in nedeljo med 10. in 13. uro. K njemu prihaja ve- liko ljudi, ki trpijo zaradi tega, ker jim zmanjka volje do življenja. Pomaga pri premagovanju raz- ličnih strahov in psihičnih težavah. Mnogo je tudi bolnikov z ledvičnimi in žolčnimi obolenji, obolelo ščitnico, z visokim tla- kom, migreno, s kiropraktičnimi prijemi pa pomaga tudi pri težavah s hrbtenico. Svetuje jim tudi, kako urediti svoj življenjski prostor, da bo tudi "energetsko" izkoriščen. Magi je pomagal številnim zna- nim ljudem: umemikom, športni- kom, uglednim politikom, zdrav- nikom ... Med drugim so bili nje- govi pacienti tudi slavne osebnos- ti; Claudia Schiffer, Mihael Schu- macher, Severina, Danijela in druge osebe hrvaške in slovenske estrade. "Po naravi sem veder človek in vsak, ki mu je do zdravja, bi moral misliti pozitivno. Človek lahko zboli tudi zaradi negativnih misli. Pri mojih seansah pacientu poleg dodajanja svoje energije z določeno metodo budim tudi nje- govo pozitivno energijo," pravi Magi. Magi se zaveda, da ima tudi sam omejeno količino energije. Tudi sam sebe mora "čistiti", zato se ukvarja s tistimi stvarmi, ki ga ve- selijo. Je pa največji zagovornik meditacije za doseganje psihofi- zičnega ravnovesja. Bio Magi pravi, da stari Ptuj ni samo lepo mesto, je tudi na dobri energetski točki. To bi morali nje- govi prebivalci bolj izkoristiti. Ni.arija Slodnjak Magbul Mušič -Magi: "Vem, kaj zmorem in komu ne mo- rem pomagati!" Magi Ima zadnje leto ordinacijo v hotelu Sava v Rogaški Slati- ni. Dobite ga na telefonski številki 063 811-47-49 ali 041 736- 182. K njemu so prišle po pomoč že mnoge medijske osebnos- ti. Na fotografiji je s prvo spremljevalko miss sveta leta 1996, Hrvatico Anico Martinovič ROGOZNICA / SKUPŠČINA RDEČEGA KRIZA Krvodajaki vzor iloveške humanosti \' domu krajanov na Rogoznici je 165 članov krajevne organizacije Rdečega križa primestne četrti Rogoznica na programsko-volilni skupščini obravnavalo in sprejelo poročila o delu, program del ter izvolilo upravni in nadzorni odbor. V vodstio so bile ponovno soglasno iz- voljene Tilčka Lovrenčič za predsednico, Cilka Kralj za tajnico in Trezika Lenart za blagaj- ničarko. Predsednica Območne organizacije Rdečega križa Ptuj Zalika Obran je krvodajalcem podelila priznanja, značke in plakete. Med častne krvoda- jalce se je uvrstil Ivan Goričan iz Kicarja, ki je kri daroval 53 krat. Njegovemu vzgledu sledita: Franc Stumberger iz Nove vasi, ki je kri daroval 42 krat in Danijel Petrovič iz Podvincev, ki je kri daroval 40 krat. V znak zahvale krvodajalcem so pester kulturni program pripravili otroci otroškega vrtca Rogoznica in moški pevski kvintet Društva upo- kojencev Rogoznica. Na skupščini so se zavzeli za večjo aktivnost na področju humanitarne dejavnosti, za pridobivanje večjega števila krvodajalcev in novih članov Rdečega križa, za zdravstveno izobraževanje kraja- nov in za spremljanje položaja socialno ogroženih in starejših ki-ajanov. Poleg tega bodo skrbeli tudi za družabno življenje svojih članov in za spozna- vanje kulturnih in naravnih lepot naše domovine. Pohvalno so se izrekli o sodelovanju z Društvom upokojencev Rogoznica, Kulturnim društvom Ro- goznica in Gasilskim društvom Podvinci. Ob tem pa je bilo skozi celotno razpravo čutiti nezado- voljstvo, da je kljub veliki požrtvovalnosti odbor- nikov premalo krvodajalcev, ker so menili, da so med krajani Primestne četrti Rogoznica tudi ljud- je, ki bi se lahko odzvali klicu Darujte kri - rešujte življenje! Zato so pozvali krajane, da vstopijo v vrste najhumanejših ljudi kot krvodajalci! Feliks Bagar ZANIMIVOST ZA LJUBITEUE PETJA Reprint "Pesmari€e za krateli čas" Konec oktobra je izšel reprint pesmarice, kije izšla v Šentjurju leta 1859 in so jo izdali "trije domorodci": takratni župnik in pesnik Dragotin RipšI ter skladatelja Benjamin in Gustav Ipa- vec, vsi iz Šentjurja. Pesmarica vsebuje 20 enogla- snih mičnih in veselih pesmi, ozi- roma kakor piše Ripšl v uvodni- ku: "Kakor sem te pesme spisal ino pel, jih tudi podam vsim lu- bim, pošteno-veselim Slovencom, mojim prijatelom, odločene so za kratek čas, ino ne išejo nobene večne slave, toraj prosim, vi pi- smouki! ne sodite jih preojstro." Ripšlove verze so po večini uglas- bili vsi trije bratje Ipavci, tudi najstarejši, manj znan Alojzij, dva napeva pa sta Ripšlova. Med bolj znanimi v pesmarici so pesmi: Slovenska dežela, Majolka bod' pozdravljena. Kaj v nogradi tamkaj se bliska in Ko b'sodov ne blo. Pesmarica je takrat pomenila nekak "štajerski pendant" "Slo- venski gerlici", ki jo je v Ljubljani izdajal Jurij Fleišman. Glasbeni urednik Mitja Gobec je nedavno našel izvirnik te pesma- rice, a je bil slabo ohranjen. Po dolgem iskanju je našel ohranjen izvod v ptujski knjižnici Ivana Potrča - študijski oddelek in ta je tudi odstopil izvod za izdelavo re- printa. Zanimivo je, da je sklada- telj Janez Močnik iz Cerkelj na Gorenjskem že za promocijo re- printa izbral in uglasbil sedem pe- smi za razne zborovske sestave in jih tako ponudil v uporabo pev- skim zborom. Pesmarica je izšla v nakladi 1000 izvodov (prvih 100 je ošte- vilčenih), izdala pa jo je občina Šentjur, kjer jo je možno kupiti. Naslovnica Pesmarice za kra- tek čas MfG ZETALE / ODPRLI GOZDNO UČNO POT K flebmil bukvt Naš kraj Žetale leži sredi gozdnatih Haloz. Pri raziskovalni na- logi Zanimiva drevesa v naši okolici smo odkrili debelo bukev. Odločili smo se, da do nje speljemo gozdno učno pot, ob kateri bodo obiskovalci spoznali zanimivosti našega kraja, opazovali rastline in živali, občudovali debelo bukev, se prijetno spreho- dili in uživali v čisti naravi. V oktobru smo dokončali in slo- vesno odprli to gozdno učno pot. Njeno odprtje je bilo pri hišici, na kateri je tabla z načrtom poti. Ob tej priložnosti smo izdali bilten, zloženko in pripravili razstavo. Slovesnosti in pohoda po poti se je udeležilo veliko število po- vabljenih gostov, krajanov in učencev naše šole. Kot zanimivost naj povemo, da je bil najstarejši pohodnik sta čez 70 let, najmlajši pa tri leta. Začetek in zaključek poti, ki je krožna in dolga 3,5 km, je pri novi OŠ Žetale. Debela bukev je glavna zanimivost. Ima obseg 470 cm, premer 149 cm in volumen lesne mase 20 m^. Pot je označena z ru- meno gobico. Primerna je za nara- voslovni ali športni dan, planin- ski izlet ali sprehod v naravo. Prvi pohod, ki želimo, da postane tra- dicionalne, smo izvedli letos^ 24. junija ob dnevu državnosti. Želi- mo pa tudi, da zaživi ta pot v okto- bru, ko se pripravljamo na kostan- jev piknik. Na naših pohodih k debeli bukvi si zapojemo pesem Po haloški poti. Gozdno učno pot so pripravile in medile učenke 8. razreda Alen- ka Kopše, Mirjana Kidrič, Mar- jetka Prevolšek, iz 6. razreda Kat- ja Skledar in Petra Kojc pod vodstvom mentoric Marije Skok in Marjane Pernat ter gozdarja Janka Vidoviča. Vsi ljubitelji na- rave, najdite čas, pojdite po naši poti in uživajte! Marjana Pernat Marija Skok Prijazni kažipoti vabijo na učno pot PTUJ / GIMNAZIJCI RAZISKUJEJO Cko šola - evropski pnjekt Eko šola je projekt evropskega združenja za okoljsko izo- braževanje FEEE. Njegov glavni namen je osveščanje in izo- braževanje v osnovnih in srednjih šolah. Osnovni cilj projekta je povečanje zavesti in skrbi za človeka, vključno z varovanjem zdravja, graditvijo medosebnih odnosov in skrbi za okolje - na- ravo. Tematski sklopi so: voda, odpadki, energetika, transport. Projekt je sestavljen iz sedmih korakov. Vanj se je v treh letih vključilo 70 osnovnih in srednjih šol, med njimi tudi Gimnazi- ja Ptuj. Ptujski gimnazijci si prizadeva- mo, da bi šolske ure preživeli v čistem in čim bolj zdravem okol- ju. Vendar se zavedamo, da naše okolje le ni tako "prijazno" in da ni vzrok njegovega onesnaževanja nihče drug kot človek. S svojimi zavestnimi in podzavestnimi, naj- večkrat pa nepremišljenimi dejan- ji zastruplja naravo in sebe. Da bi seznanili ljudi in potrdili svoje teze, smo se podali v raziskave na področju ekologije, biologije in kemije. Vse tri raziskovalne nalo- ge so v šolskem letu 1998/99 do- segle odlične rezultate. Naloga Lymska borelioza je dosegla srebrno priznanje, nalogi Vpliv dejavnikov na razpad vitamina C in Svinec v okolju sta osvojili na po- dročnem tekmovanju v Murski Soboti zlato odličje in se tako uvr- stili na 33. srečanje mladih razi- skovalcev v Ljubljani 8. oktobra. Namen naloge Lymska borelio- za avtoric Maje Ilec, Nuše Ur- bančič in Tanje Kmetec pod vodstom profesorice Irene Lju- beč je bil, raziskati osveščenost vrstnikov o tej bolezni. Dijakinje so ugotovile, da je procent osveščenosti nizek, zato so naredi- le zloženko, v kateri so ljudem predstavile to bolezen. Marko Hanželič, Damir Najvirt in Bo- jan Potrč so v nalogi Vpliv dejav- nikov na razpad vitamina C razi- skali sklop kemijskih poskusov. Proučevali so, kako dejavniki (temperatura, svetioba in saharo- za) vplivajo na razpad vitamina C. Naloga je bila opravljena pod mentorstvom profesorja Borisa Zmazka. Pod vodstvom profesori- ce Ljube Kodela je nastajala nalo- ga Svinec v okolju. Maja Kle- menčič in Tina Cvetko sta razi- skovali onesnaženost okolja s svincem v Ptuju in okolici. Razi- skave so pokazale, da Ptuj in oko- lica s svincem še nista kritično onesnažena. Presežki svinca so se pokazali le v neposredni bližini prometnih cest, te količine pa z oddaljenostjo od ceste hitro pada- jo. V imenu dijakov se zahvaljujem vsem, ki so omogočili izpeljavo raziskovalnih nalog, še posebej pa profesorjem Gimnazije Ptuj, ki so razumeli upravičene izostanke od pouka, ko smo izvajali raziskave. Iskrena hvala! S svojimi raziskavami in literar- nim zbornikom, ki je izšel ob 130- letnici Gimnazije Pmj, pa smo se predstavili javnosti 19. oktobra na sejmu Narava - zdravje v Ljublja- ni, kjer so sodelovale številne šole in podjetja iz vse Slovenije. Veliko novega znanja in izkušnje, ki smo si jih pridobili kot mladi raziskovalci, so nam do- daten izziv za nadaljevanje odkri- vanja vzrokov in rešitev proble- mov, ki ogrožajo človekov živl- jenjski prostor. Tfna Cvetko 16 četrtek, 18. november 1999 - TEDNIK OD TOD IN TAM DOLENA / V NEDELJO KAR DVE SLOVESNOSTI Asfaltna iesta do haloškega zaselka Minulo nedeljo so si v KS Dolena izbrali za dan praznovanja, saj so pripravili krajšo slovesnost ob odprtju krajšega odseka krajevne ceste v »Stari grabi« in dober kilometer vstran blago- slovili obnovljeno Intiharjevo kapelo. KS Dolena je po številu prebi- valcev ena manjših v občini Vi- dem, zalo je težko skupaj spraviti kak tolar za razvoj infrastrukture. Novemu vodstvu krajevne skup- nosti je letos uspelo asfaltirati ne- kaj metrov krajevne ceste, ki vodi do enega od zaselkov v naselju Dolena, vrednost naložbe pa je bila 1,5 milijona tolarjev. Krajani so po pogodbah zagotovili 30 odstotkov vseh potrebnih sredst- ev, del so prispevali še drugi upo- rabniki ceste, ostalo pa je dala ob- čina Videm iz proračuna. Z dodat- no zbranimi sredstvi so krajani uredili še ograjo na mostu ter bližnjo okolico in kraj označili z lesenim kozolcem. Že prihodnje leto naj bi asfaltirali še 300 metrov ceste, ki bo »Staro grabo« bolje povezala z Dežnim, sicer pa so strmi del ceste že uredili občasni uporabniki, predvsem vinograd- niki in lastniki počitniških hišic na tem vinorodnem območju. Predsednica KS Dolena Francka Petrovič je izrazila zado- voljstvo nad uresničeno nalogo, ki za ta haloški konec pomeni iz- redno dosti, krajani pa veliko pri- pomorejo še z lepo urejeno okoli- co in vsakdanjo skrbjo za čisto okolje. Lahko bi bili vzgled osta- lim v naselju in krajevni skupnos- ti, je dodala Petrovičeva in ob tem naznanila, da bo naslednja večja naloga v razvoju teh krajev po- vezana z izgradnjo vodovodnega sistema, za katerega že pripravlja- jo dokumentacijo. OBNOVLJENA EDINA KAPELA Po osemindvajsetih letih so pri- zadevni krajani Dolene, ki znajo ceniti zapuščino prednikov, poskrbeli, da je Intiharjeva kapela v Doleni prenovljena in lepša, kot je bila kdajkoli prej. Od zadnje obnove, za katero so poskrbeli In- tiharjevi, je kapela močno pro- padla, zaraslo grmičevje in mokri teren pa sta naredila svoje. Kapela je dolgo časa čakala na obnovo in letos so se zanjo zavzeli člani FD Rožmarin Dolena, ko so imenova- li posebne odbor in pričeli zbirati sredstva za obnovo. Kapelica ob vznožju Janškega Vrha (mimo nje vodi makadams- ka cesta do vinorodnega Janža) je po besedah Francke Petrovič pravi biser, ki krasi kraj in je dra- gocen spomin na prednike. Leta 1924 so jo namreč Intiharjevi predniki (Neža Širovnik in Matija Muršek) dali zgraditi v spomin na umrlega gospodarja, ki je tu nes- rečno umrl v nezgodi pri košnji trave. Kapela je edina na celem območju KS Dolena. Mnogo obnovitvenih del so op- ravili kar domači mojstri, mnogo gradbenih del in urejanja okolice pa je bilo v rokah odbora in bližnjih domačinov. Ti so za obnovo vložili precej prostovol- jnih ur dela, še posebej pa so se iz- kazali Jože Marinič, Franc Mari- nič, Stanko Intihar in Franc Vi- dovič. Obnova kapele je zahtevala dobrih 533 tisoč tolarjev in precejšen del sredstev so zbrali s pomočjo sponzorjev, ostalo pa sta prispevali še KS in folklorno društvo. Nad obnovljeno Intiharjevo ka- pelo so se čudili tudi tisti, ki so se udeležili nedeljskega blagoslova in maše, ki jo je vodil župnik od Sv. Trojice v Halozah p. Alojz Klemenčič ob somaševanju du- hovnikov ptujskogorske in vi- demske fare. Slovesnost so oboga- tili še ljudski pevci in otroška folklorna skupina FD Rožmarin, Francka Petrovič pa se je ob tem zahvalila vsem, ki so po svojih na- jboljših močeh in zmožnostih res- no in zavzeto pristopili k obnovi kapele. T. Mohorke Prizadevni domačini so poskrbeli, da edina vaška kapela ni klonila pod težo let. Foto: TM TEDNIK ■ Četrtek, 18. november 1999 17 PO MASIH KRAJIH HAJDINA / PRVI OBČINSKI PRAZNIK Praznovanje z navdihom v soboto, 13. novembra, so v novi občini Hajdina praznovali prvi občinski praznik. Ob tej priložnosti so pripravili osrednjo slovesnost, sicer pa so ob prvem prazniku pripravili tudi kul- turni večer v Hajdošah pod naslovom Praznujmo skupaj, v te- lovadnici osnovne šole Hajdina pa so svoje nogometne spret- nosti merile članske in veteranske ekipe malega nogometa Športne zveze Hajdina. Sobotno slavje se je začelo s prihodom kletarja letnika 1999 Stanka Glažarja starejšega, pri- našanjem belega in rdečega vina ter vpisom prinašalcev v krstno knjigo za leto 1999. Skupaj so iz vinogradov in z domačih brajd natočili čez 800 litrov vina in ga družno popili. Nekaj malega so ga pustili za potrebe župnije, tako namreč nalagajo pravila. Prinašanje in natakanje vina pred cerkvijo sv. Martina je spremljala godba na pihala Ta- lum iz Kidričevega. Zatem pa se je v cerkvi pričelo četrto marti- novanje pod naslovom "Iz mošta vino - pridi na Hajdino!", ki je potekalo ob bogatem kulturnem programu domačih skupin in gostov iz Frankolovega. Župan občine Hajdine Ra- doslav Simonič je občane ob prvem občinskem prazniku na- govoril v šotoru, ki so ga v ta na- men postavili pred sedežem občine. Zbralo se je več kot tisoč ljudi, zato že razmišljajo, da bodo morali za drugi praznik poiskati drugačno rešitev. Prvih deset mesecev delovanja nove občine je bilo po besedah župa- na uspešnih, z novo občino so zadovoljni tudi občani. Do kon- ca leta bodo zaključili še nedo- končana dela, prihoda novega leta 2000 ne bodo posebej proslavili, pripravili bodo le ve- lik božični koncert z Otom Pestnerjem in New Swing Quar- tetom, ki bo 18. decembra v far- ni cerkvi. Mlada občina Hajdina ima veliko potreb na številnih področjih. S sodelovanjem s sosednjimi štirimi občinami - mestno občino Ptuj, Vidmom, Kidričevim in Staršami - so za- dovoljni. "Skupnih projektov je kar nekaj, in sicer na področju oskrbe z vodo, kanalizacije, knjižnice, športa in kulture, po- kopališča in ne nazadnje pri določitvi avtocestne trase Fram - Hajdina (Tržeč) in hitre ceste Hajdina - Ormož. Prepričan sem, da bomo z nadaljnjim usklajevanjem in strpnim dogo- varjanjem našli rešitve, ki bodo najoptimalnejše za vse," je med drugim povedal župan na sobot- ni slovesnosti. V šotoru je za veselo razpo- loženje skrbel ansambel Ekart, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi polko z naslovom Tam na Hajdini pri sv. Martini, ki so jo uglasbili na besedilo Maksa Hajdinskega, kot se je pod psevdonimom predstavil njen avtor. Ansambel bo polko pos- nel, razmišljajo pa o tem, da bi ji spremenili naslov v Hvalnico Martinu. Župan se je ob prvem prazni- ku občine Hajdina še posebej zahvalil vaščanom Hajdoš za vse delo in prizadevanja pri pripra- vi prvega občinskega praznika, vključno s kulturno prireditvijo "Praznujmo s pesmijo". V tekmovanju v malem nogo- metu med člani so prva tri mes- ta zasedle ekipe iz Skorbe, Gerečje vasi in s Hajdine, med veterani ekipe iz Skorbe, Hajdoš in s Hajdine, v vlečenje vrvi pa je bila prva ekipa Dražencev, druga Zgornje Hajdine in tretja Gerečje vasi. Praznovanje prvega občinske- ga praznika so Hajdinčani skle- nili ob 22. uri. V sklopu praznika je bila v nedeljo tudi slovesna maša, pos- večena sv. Martinu. Udeležili so se je tudi župan, nekaj članov sveta in vsi štirje dosedanji kle- tarji. MG Zupan občine Hajdina je bil nadvse zadovoljen z množičnim obiskom osrednje prireditve ob prvem občinskem prazniku Za pripravo hrane so bile odgovorne ženske iz Hajdoš, pecivo in kruh pa so spekle tudi ženske iz drugih vasi občine Hajdina. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / UREDITEV SPOMINSKEGA PARKA NE POTEKA PO NAČRTIH. V zadniem obdobju le še vandalski posegi Nekdanje ptujsko mestno pokopališče naj bi dobilo podobo spominskega parka. Nastal je lep projekt njegove ureditve, ki naj bi potekala fazno. Po uspešno izvedeni pni fazi je projekt zastal v drugi, tretja z alejo pomembnih ljudi pa se prav tako še ni pričela. Tako naj bi v drugi fazi izpel- jali odvodnjavanje in na novo uredili poti, obzidje in del proti Grajeni. Slednje je uspelo, pa tudi osnovna elektrifikacija s postavitvijo ličnih svetilk, a jih je zaradi vandalskih posegov vse manj. Tretji del projekta pa zavzema rekonstrukcijo preos- talega zidu in ureditev aleje po- membnih ljudi, ki naj bi nastala z zasaditvijo ter ureditvijo spo- minskih polj, znotraj katerih bi postavili doprsne kipe posamez- nih za zgodovino Ptuja pomem- bnih ljudi. Na to, kako počasi poteka uresničevanja projekta ureditve ptujskega spominskega parka in na nevzdrževanje posa- meznih grobov pomembnih Ptujčanov pa vse pogosteje opa- zarjajo tudi občani. Z odlokom je bilo nekdanje ptujsko mestno pokopališče opredeljeno kot park, pozneje pa kot spominski park. Od leta 1978 se za grobove na njem ne plačuje, ljudje jih lepo vzdržuje- jo, ker pa je pokopališče opre- deljeno kot spominski park, je del mestne infrastrukture, za katero skrbi mestna komunalna služba. Čeprav navidezno na njem ne potekajo dela, kot nekateri to pričakujejo glede na ureditveni načrt, pa je mogoče reči, da dru- gi del projekta vendarle počasi teče naprej, saj vsako leto sproti ravnajo gomile mrtvih grobov, da bi se lahko čimprej pričela zasaditev listnatih dreves, ki bolj sodijo v spominski park kot katerokoli drugo drevo. Načrt ureditve spominskega parka na nekdanjem ptujskem mestnem pokopališču je nastal tudi zaradi tega, da bi ohranili spominska obeležja pomembnih ljudi in da bi to mesto postalo tudi ena od privlačnosti mesta in bi ga vključevali v programe turis- tičnih obiskov. Oblikovali naj bi tudi vodnik po spominskem parku, popis grobov namreč že obstaja. Skozi projekt naj bi se namreč ohranili tudi unikatni in zgodovinsko pomembni gro- bovi. Ne glede na vsa sprotna dela, ki si bolj ali manj vzdrževalna, pa projekt v bistvu životari že od leta 1996. Ker se približuje magično leto 2000, bi lahko več življenja in energije mesto vložilo tudi v ta projekt, ki ga je zaradi drugih navidezno po- membnejših preložilo za kas- nejši čas, sicer brez javne obrazložitve vzrokov. Nekatera znana ptujska imena pa kar kličejo po spominskem obe- ležju. Ne glede na to, s katerim bomo pričeli, je pomembno le to, kako bomo postopali, ker je projekt potrjen in doslej še ni bil spremenjen. Če ga bo kdo spreminjal, bo to lahko opravil le s soglasjem arhitekta. V mestni občini Ptuj na vprašanja, zakaj projekt ne pote- ka po načrtih, odgovarjajo, da poteka odmiranje grobov počas- neje, kot so načrtovali, zato tudi s projektom kasnijo, ne želijo pa zadev pospeševati. Kako "živo" je v bistvu še nekdanje ptujsko mestno pokopališče, je mogoče videti vsako leto, posebej ob prvem novembru. MG Pozabljen in zapuščen grob znanega ptujskega slikarja Aloisa Kasimirja, ki dobesedno vpije po obnovi. Fotografije: Črtomir Goznik Pretežna večina grobov na nekdanjem ptujskem mestnem poko- pališču, ki naj bi dobil podobo spominskega parka, je zelo dobro oskrbovana 18 Četrtek, 18. november 1999 - TEDNIK OD TOD IN TAM PTUJ / OSEMDESETLETNICA KATICE BRACKO "Še no mnoga leta!" v ponedeljek, 15. novembra, smo se zbrali nekdanji člani učiteljskega zbora osnovne šole Franca Osojnika v Ptuju, da- nes šole Ljudski vrt, s svojo nekdanjo ravnateljico Katico Bračko ob njenem življenjskem jubileju. Izrekli smo čestitke in obudili spomine na čas in delo z njo v šestdesetih in sedem- desetih letih. Njeno zavzemanje za pravice otroka, življenjske in človeške vrednote ter uporabno znanje ohranjajo ob vseh spremembah svoj pomen in odsevajo tudi v letošnjem priznanju občine Ptuj. Ob resnem in napornem učitelj- skem delu pa nikoli ni pozabila tudi na družabnost, ki je vplivala na razpoloženje za delo v šoli, zato ne gre prezreti zapisa na vabilu: "Spomni se, kako ve selo je bilo in tako tudi naj bo!" Naša nekdanja ravnateljica Ka- tica Bračko je bila rojena 14. no- vembra 1919 v Srebrenici v družini slovenskega uradnika, ki je bil nazadnje prestavljen v Ptuj. Kot mlada pedagoška delavka je bila najprej nameščena v Prek- murju. Med drugo svetovno vojno je doživljala usodo pregnanke v Bosni in Srbiji ter delovala leta 1944/45 v začetnih oblikah povoj- nega šolstva. Po vojni je delala na gimnaziji v Ptuju in se posvetila naravoslovni stroki. Leta 1959 je postala ravnateljica leto poprej us- tanovljene osnovne šole Franca Osojnika, ki ji je bila z letom 1962/63 pridružena tudi šola v Grajeni. V tistem času je bilo tre- ba v šolski organizaciji iu"e- sničevati sodobnejšo in socialno ustreznejšo enotno osemletno osnovno šolanje. Reforme se je uspešno lotevala ob številnih tra- dicionalnih pojmovanjih. Z reor- ganizacijo je potekala tudi vsebin- ska reforma z učencem bolj pri- bližano celostno obravnavo pred- metnika, vezanega z interesnimi dejavnostmi in delovanjem učen- cev v skupnostih. Šola se je potrdila tudi z izvedbo nekaterih preizkusnih reformnih projektov. Sprva smo gostovali v gimnaziji in drugih zgradbah, zato je šola potrebovala nove prostore; ob ne- lahkem soočanju z občino in fi- nancerji je bila nova šola zgrajena leta 1964, telovadnica pa dve leti pozneje. Preko šolskega odbora, nazadnje sveta šole in zbora delav- cev je povezovala življenje šole tudi z delovnimi organizacijami tako z učnimi nameni kot iz mate- rialnih potreb, saj je šola morala sama prevzeti skrb za gradnjo zu- nanjih igrišč, pa tudi za nabavo nekaterih učnih in tehničnih pri- pomočkov. Šolo je odpirala okol- ju. Pritegnila je tudi zunanje stro- kovne sodelavce in pomoč zdrav- nice. Kot ravnateljica je skrbela za vestno in metodično delo z učenci, vključenimi v številne, tudi izvirne interesne dejavnosti. Šola je dosegala uspehe, ki so bili vidni tudi v srednji šoli. Izven šole je bila gospa Bračkova udeležena v številnih družbenih organih. Poleg širših javnih inter- esov se je povsod zavzemala za upoštevanje in enako obravnavo vzgojno-izobraževalnih zadev. Iz- postaviti gre njeno skrb na social- nem področju. Tudi po njeni zas- lugi je bilo omogočeno letovanje velikega števila otrok s socialnimi in zdravstvenimi potrebami, zlas- ti v domu v Biogradu, kjer je delo- vala v upravnem odboru. Podob- no je omogočila učencem vozačem šolsko kosilo, še preden je bila sis- temsko lurejena prehrana otrok v šoli. V svojem delovanju je Katica Bračko javno in na šoli kot ravna- teljica iskala ob cesto preveč zane- senih družbenih smernicah naj- boljše, realno možne in življenj- ske rešitve. Ob vsej svoji delovni zahtevnosti je ohranjala človeško razumevajoč odnos do sodelavcev in znala poskrbeti tudi za pozitiv- no motivacijo kolektiva ob raz- ličnih preizkušnjah. Z njo se je oblikoval složen kolektiv, ki je pripomogel k ugledu šole. Upoko- jena je bila leta 1976. Današnja osnovna šola Ljudski vrt ostaja povezana tudi z njenim imenom. Kljub letom ostaja naša nekdanja ravnateljica vedra in iskriva, še vedno najde čas za pos- lušanje ljudi in njihovih stisk. Rada se spomni svojih nekdanjih učencev in lepih trenutkov, ki jih je preživela skupaj z njimi. Želi- mo ji še veliko srečnih in zado- voljnih dni med njenimi naj- dražjimi in vsemi, ki jo imajo radi. Nekdanji sodelavci Foto: Langerholc PTUJ / IVO RAU, 75-LETNIK Bodoinost /e eiioffiosf v razliinosti 12. novembra je dopolnil 75 let Ptujčanom in Ormožanom do- bro znan upokojeni pravnik Ivo Rau, dolgoletni tajnik ptujske občine, sedaj predsednik Območnega odbora ZZB NOV Ptuj. Ko sem ga obiskal na njegovem domu v Ciril-Metodovem dre- voredu v Ptuju 10, kjer uživa jesen svojega bogatega življenja z ženo Mileno, je prebiral zadnjo številko revije Svobodna misel in prikimaval odličnemu sestavku Janeza Stanovanika o sed- mih lažeh o NOB. Sicer je Ivo Rau še vedno uglajen človek do- brega videza; morda je zaradi pol osmega križa opaziti le neko- liko počasnejše razmišljanje, sicer pa je za tiste, ki ga že dolga leta poznamo, še vedno takšen, kakršen je bil. Beseda je dala besedo in o svo- jem življenju je povedal: "Rojen sem bil 12. novembra 1924 v Lači vesi pri Sv. Bolfenku na Kogu kot četrti otrok v hiši. Imel sem tri sestre: Ivico, Mileno in Vlasto, na žalost sta dve že po- kojni, živi le še najstarejša, Ivica. Zaradi gmotnih razmer smo mo- rali zapustiti Bolfenk, mama je morala vzeti v najem neko gostil- no v Varaždinu, kjer je družina živela tudi med okupacijo. Takoj po osvoboditvi smo se preselili na Ptuj, v Breznikovo hišo v jadran- ski ulici, kjer smo živeli dolga leta." TEDNIK: Sedaj že nekaj let živite v stanovanjskem bloku v Ciril-Metodovem drevoredu. Kako zmorete vsak dan toliko stopnic do drugega nadstropja? "Človek se vsega navadi, bolj kot mene verjetno daje ženo. Sicer pa sem pred nekaj leti zbolel na krvotvomih organih, zaradi česar se še vedno zdravim na hemato- loškem oddelku mariborske bol- nišnice. Vsake štiri mesece imam kontrolo in v veselje mi je, da se je moje zdravstveno stanje zadnje čase nekoliko popravilo." TEDNIK: Leta 1992 ste postali predsednik borčevske organiza- cije, saj ste kot partizan sodelo- vali tudi v NOB? "V začetku vojne sem bil prisil- no mobiliziran v nemško vojsko, oktobra 1944 pa sem se vključil v partizane. Zvezo sem dobil s ptuj- skim območjem, moja partizanska postojanka pa je bila v Sobetincih. S kurirji, ki so prevažali novince prek Drave, smo se ustavili v Ha- lozah, kjer smo pozneje morali prestati marsikakšno hajko in kjer sem na Jelovicah svojo parti- zanščino tudi končal. Nemci so vedeli za nas, zato so to območje zelo močno kontrolirali. Kurirji naše terensko-mobilizacijske čete, katere politkomisar sem bil nekaj časa tudi jaz, so zato spremljali vse novince v brigade na Pohorju ali v Kozjanski odred." TEDNIK: Od leta 1957 ste bili kar lep čas tajnik ptujske občin- ske uprave, upokojili pa ste se kot pravnik. Vaše aktivno živl- jenje je bilo torej zelo pestro. Kakšni so spomini? "Vsekakor zelo pestri. Z mari- borsko skupino smo organizirali izredni študij na pravni fakulteti in tako smo z združenimi močmi šolanje končali. Med tem časom sem bil tajnik na občinskem ljud- skem odboru in inštruktor takrat- nih tajnikov krajevnih ljudskih odborov. Pozneje so me imenovali tudi za tajnika okrajnega ljudske- ga odbora, leta 1972 pa so me po- klicali v Ljubljano na sekretariat za pravosodje in občo upravo, kjer sem bil pomočnik sekretarja do leta 1985." TEDNIK: V Ljubljani živi tudi vaša edina hčerka Marta? "Da in zelo dobre stike imava z njo. Dela v republiškem arhivu Slovenije, kjer odgovarja za film- sko gradivo in je pisec različnih strokovnih sestavkov v različnih revijah. Tako ima omogočeno na- daljevanje mojega dela." TEDNIK: Lep čas ste bili do- pisnik Tednika in radia Ptuj, so- delovali ste s članki z različnih področij. Zadnjih osem let pa ste predsednik območne borčevske organizacije. Zanima me, kako ste spremljali usodne dogodke ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991? "Stališče borčevske organizacije je bilo takrat popolnoma jasno, saj je bila soudeležena tako pri osa- mosvojitvenih hotenjih kot pri realizaciji projekta osamosvojitve Slovenije. Zal se je sedaj, po sko- raj 10 letih, zelo močno pojavila težnja, da hočejo nekateri parti- zanski boj istovetiti z neko komu- nistično revolucijo, kar pa kot udeleženec vseh teh dogajanj v povojnem času odločno zavračam. Dobro vemo, da ni bilo tako. In zelo zanimivo je, da v zadnji šte- vilki revije Svobodna misel Janez Stanovnik govori o sedmih lažeh o NOB. Toplo vam priporočam, da se resno poglobite v njegove trditve. Mislim, da ne smemo ize- načevati nekaterih neljubih do- godkov po vojni s tem, da nekateri skušajo rehabilitirati kolaboraci- jo, predvsem tisto plat slovenske zgodovine, ki se je dogajala v ta- kratni ljubljanski pokrajini." TEDNIK: Kako pa kot pred- sednik borčevske organizacije gledate na današnje družbeno- politično stanje v Sloveniji? "Moram reči, da sem zaradi svoje bolezni pri delovanju borčevske organizacije precej oviran, zato je po dogovoru z odborom vodenje prevzel podpredsednik Mihael Gobec, sam pa se vključujem v ak- tivnosti, kolikor zmorem. Sicer redno spremljam vse dogodke. Tačas je aktualno stališče repu- bliške konference, ki je sprejela stališča o prenovi borčevske orga- nizacije. Naš program zajema pre- novo oziroma obnovitev dela borčevskih organizacij v vseh 14 novonastalih občinah na območju nekdanje ptujske občine. To nam je ob ptujski do sedaj že uspelo v občinah Hajdina, Kidričevo in Videm, potekajo pa intenzivni do- govori tudi v vseh drugih. Kar pa se tiče družbenopolitične situacije v Sloveniji, v celoti podpiram že omenjeni sestavek Janeza Stanov- nika." TEDNIK: In kakšne so vaše želje ob jubileju? "Predvsem, da bi mi zdravje služilo vsaj toliko, da bi lahko ak- tivneje sodeloval pri prenovi borčevske organizacije in dokazo- vanju pravilnosti našega boja. Ni bil brez napak in brez slabosti, odločno pa zavračamo spremin- janje zgodovine in enačenje napa- dalcev z žrtvami oziroma enačenje borcev proti okupatorju z njegovi- mi pomagači. Naj se tisti, ki spet sejejo sovraštvo in razdor, zaveda- I jo zgodovinske odgovornosti in naj prenehajo s tem bremeniti mlado generacijo. Naj nas vzpod- budijo k enotnosti v različnosti. Le v tem je naša bodočnost." M.Ozmec Ivo Rau. Foto: M. Ozmec SEDEM (NE)POMEMBNiH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Rušitelll Slovenija je - za razliko od večine evropskih držav, ki so 10. obletnico rušenja berlinskega zidu izkoristile predvsem za de- monstriranje volje po novem življenju v Evropi in splošnem medsebojnem sožitju - izkoristi- la za nove notranjepolitične obračune. Lahko bi rekli, da so drugod (spet) poskušali graditi predvsem mostove, ki bi pove- zovali, pri nas pa so skušali prevladati tisti, ki se jim še vedno zdi najpomembnejše rušenje, medsebojno obračunavanje in vedno novo izstavljanje ne- kakšnih (ne) plačanih računov. S to svojo značilnostjo, ki nas očitno ločuje od preostale Evro- pe, bi se morali predvsem sami začeti veliko bolj ukvarjati, če ne želimo postati za daljši čas ne- kakšna neprijetna posebnost sodobne Evrope. (NE)URESNIČENE SANJE Rušitve berlinskega zidu se je slovenski predsednik Milan Kučan spomnil s posebno izjavo za slovensko televizijo. "Septem- bra 1989 smo Slovenci prebili beograjski zid in z dopolnili ta- kratni slovenski ustavi dali svoj prispevek vladavini človekovih pravic. Takrat je berlinski zid še trdno stal, zato smo veliko tve- gali, tvegali smo skupaj in nam je uspelo. Ruševine berlinskega zidu, ki se je podrl na vzhod in na zahod, še zmeraj ležijo med evropskimi ljudmi, na nas vseh pa je, da se njegovi zidaki ne bodo uporabljali za nove pregra- de med državami in med ljudmi." Na to Kučanovo izjavo se je ogorčeno odzval predsednik SDS Janez Janša, ki je na med- narodnem simpoziju v Mariboru Deset let po padcu berlinskega zidu dejal: "Dediči komunizma tudi v Sloveniji cinično poudarja- jo, da se je berlinski zid podrl na obe strani, da torej ta zgodba nima zmagovalca in da sami niso poraženci." Toda, pravi Janša, tudi če to kratkoročno celo drži, ker so še vedno na oblasti, je res, da so ljudje bežali na zahod in ne nasprotno. Zid so podirali, da bi šli v svobodo. (Večer, 10. novembra 1999) Janša tudi sicer misli, da je osta- la večina sanj ljudi za železno zaveso, med katere očitno uvršča tudi Slovence, neure- sničena. Po njegovem mnenju postaja jasno, da se je s padcem zidu šele začela boleča in dolgo- trajna razgradnja totalitarnih sis- temov. "Slovenija je tu miniatur- na zgodba. Tako kot je zid padel brez velikih žrtev in relativno hi- tro, sta bili hitri slovenska demo- kratizacija in osamosvojitev. Od- mik od dediščine nekdanjih tota- litarnih komunističnih sistemov pa je bil v srednji in vzhodni Ev- ropi v prvi fazi praviloma neučin- kovit. V letih 1992-1994 je, tako Janša, ponovno pripeljal na oblast postkomuniste, ti pa so zavrli reforme. V naslednji fazi se je izkazalo, da so stare elite v no- vih pogojih navzven nekonku- renčne, nesposobne merjenja z bruseljsko administracijo. V zadnjih letih se reforme v post- komunističnih državah vendarle nadaljujejo, le da so po Janši Slovenijo zaobšle - tudi zato, ker je "moral Nato zaenkrat bombar- dirati samo jedro jugoslovanske- ga komunizma, vsi drugi so pro- padli brez raket ..." (Večer, 10. novembra 1999) Če je Večer natančno povzel Janševe misli, potem lahko skle- pamo, da se Janša ni pretirano trudil, da bi zares objektivno analiziral dogajanja in spremem- be, do katerih je prišlo v zadnjem desetletju v Evropi. Predvsem iz njegovih besed ni čutiti osnovnega spoznanja, da "komunistična" Evropa - ne gle- de na vse - vendarle živi v parla- mentarnem pluralizmu in da je zadrževanje ali vračanje "post- komunistov" na oblast v posa- meznih državah vendarle posle- dica demokratičnih odločitev tamkajšnjih volivcev. Doslej tudi ni znano, da bi kdorkoli, denimo na zahodu, dvomil v regularnost teh volitev. Pač pa je ena izmed "specialitet" nekaterih slovenskih politikov nekakšno splošno pro- blematiziranje volitev, na katerih (po njihovem mnenju) ni "pravih" zmagovalcev... Šele spoštovanje izvirne volje volivcev je lahko pogoj za med- sebojno razumevanje in demo- kratični razvoj, pa tudi za dialog. Seveda se s posameznimi odločitvami volivcev ni nujno strinjati, potrebne in normalne so medsebojne polemike, ven- dar ne na način, ki v temeljih ne- gira in problematizira principe demokratičnega sistema. S tega vidika se zdi nanavadno mešanje in prepletanje delovan- ja v demokratičnih institucijah in pritiska z ulice, s čimer zadnji čas doma grozijo Janševi social- demokrati. Seveda imajo ti zelo prav, ko opozarjajo na nujnost spoštovanja volje ljudstva, če je ta volja zares povsem razvidna in nesporna. Toda ali je za zago- tovitev spoštovanja te volje res treba kar takoj na ulice? Vseka- kor je nevarno tudi pretirano fetišiziranje ulice in njene vloge pri urejanju družbenih razmer. ISKANJE (SAMO) SLABEGA v zvezi z rušenjem berlinskega zidu so v zadnjih dneh različni domači in tuji politiki uporabljali različne ocene in različne pris- podobe. Seveda je moč razpra- vljati tudi o tem, kam vse so pred desetimi leti padale ruševine zidu nezaupanja, ne samo ber- linskega zidu, ki so ga vzposta- vila dolga leta hladne voljne in ostrih ideoloških delitev. Nek- danji nemški kancler in eden iz- med najzaslužnejših za berlin- sko dogajanje in ponovno nem- ško združitev Helmut KohI je poudaril, da ne gre pozabiti, da se je berlinski zid podrl v smeri vzhod-zahod in da kljub vsem problemom in skrbem ni nobe- nega povoda za malodušje. O tem, kako je z malodušjem pri nas, moramo razmisliti pred- vsem Slovenci sami. Ob spomi- njanju na padec berlinskega zidu so torej nekateri iskali pred- vsem "podobnost" slovenskega komunizma z najtemnejšimi stranmi komunizma na vzhodu in na Balkanu. Pomešali so nas s tistimi, s katerimi v bistvu ni- smo primerljivi. Ob tem tekmo- vanju v odkrivanju "negativnega" je delovalo po malem kot ana- hronizem Kučanovo opozorilo na dogajanje v Sloveniji septem- bra 1989, ko je berlinski zid še "trdno stal". Naj spomnimo: ta- krat je slovenska skupščina (tudi in predvsem po volji slovenskih komunistov) sprejela dopolnila k slovenski ustavi, ki so med dru- gim poudarila brezpogojno pra- vico Slovenije do samoodločbe in odcepitve ter pravico do poli- tičnega pluralizma. To je bil di- rekten razhod z Beogradom. V nujni (in potrebni) kritiki "komu- nističnih napak' je pač treba znati videti in priznati tudi tisto, kar je bilo dobro. Zaradi večje verodostojnosti in resnice. Jak Koprive TEDNIK - Četrtek, 18. november 1999 19 PO MASIH KRAJIH PTUJ / MUZEJ BOGATEJŠI ZA MIHELICEVO DEDIŠČINO Podariene risbe, skiie in grafike vredne vei kof 132 milijonov Na tiskovni konferenci v Mitieličevi galeriji smo vponedeljek, 15. novembra, izvedeli za izjemen kulturni dogodek - donacijo likovnih del iz zapuščine ene najmočnejših slovenskih slikar- skih osebnosti, pokojnega Franceta Miheliča Pokrajinskemu muzeju Ptuj. Kot je povedala direktorica muzeja dr. Marjeta C iglenečki, so dediči Alenka Puhar, Maja Dolanc in dr. France Mihelič ptujskemu muzeju predali v varstvo 2440 risb, 97 ski- cirk in 30 grafičnih listov iz zaupščine akademika Franceta Miheliča. France Mihelič, ki je doštudiral v Zagrebu leta 1931, je jeseni leta 1936 postal profesor risanja na gimnaziji v Ptuju, kjer je takrat delovalo mnogo zanimivih inte- lektualcev in ustvarjalcev. Na gimnaziji so poučevali še Marja Borštnik, dr. Fran j o Žgeč, Tone Šifrer, dr. Stanko Cajnkar in An- ton Ingolič, s katerim je Mihelič tesno prijateljeval. Z vso intenziv- nostjo je doživljal misdko krajev v ptujski okolici in pr\'obitnost tu- kajšnjih običajev. Na Ptuju je nas- likal dve ključni deli slovenskega predvojnega slikarstva: leta 1938 Mrtvega kurenta ter leto kasneje še Proščenje na Ptujski Gori. De- moničnost pustnih šem, ki jih je sprva upodabljal v realistični pre- poznavnosti in z očitno željo po dokumentarni verodostojnosti, je kasneje prerasla v najbolj fantas- tične figure v bogatem repertoarju Miheličevih likov. Leta 1939 je v dijaškem domu pripravil zanimivo razstavo, ki je razgibala ptujsko srenjo. Ob začetku druge svetovne vojne se je umaknil v Ljubljano in se leta 1943 pridružil osvobodilnemu gi- banju. Po osvoboditvi je postal profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, bil je tudi njen dekan in leta 1969 postal član Slovenske akademije znanos- ti in umetnosti. Ptuj je obiskoval tudi kasneje in tu imel še več razstav. Leta 1992 je mestu podaril 75 svojih najboljših grafik in jim kasneje dodal še tri mape. Ob tej priložnosti je bil proglašen za častnega občana Ptu- ja, muzejsko razstavišče v starem obrambnem stolpu ob Dravi pa so preimenovali v Miheličevo galeri- jo. Po slikarjevi smrti je obsežno zapuščino v njegovem ateljeju maja in jimija letos dokumentira- la ekipa muzejskih delavcev pod vodstvom in mentorstvom velike- ga poznavalca Miheličevega opusa Lojzeta Gostiše. Sodno zapri- seženi cenilec dr.^ Mirko Juteršek pa je vse podarjene skice, risbe in grafike ocenil na 132.750.000 to- larjev. Dragoceno darilo, ki so ga že prepeljali v Ptuj, muzealci ure- jajo v 2. nadstropju ptujskega gra- du v grafični kabinet, ki bo nosil umetnikovo ime in ga bodo odprli za javnost, predvsem v šmdijske namene, v začetku leta 2000. Ta- krat naj bi na Ptuj preselili tudi izbor iz velike retrospektivne raz- stave Franceta Miheliča, ki bo od 18. novembra na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani. Velik del gra- diva, ki je razstavljeno v Ljublja- ni, je iz fonda, ki ga je ptujskemu muzeju leta 1992 poklonil slikar sam, pa tudi iz fonda, ki ga je mu- zej prejel te dni od dedičev. Slikarjev sin dr. France Mihelič je v imenu dedičev povedal, da so se za donacijo odločili tudi zaradi tega, ker je po očetovi smrti ostala še zelo velika in nedokumentirana zbirka risb. Želeli so predvsem, da bi nekdo zbirko dokimientiral in zanjo dobro skrbel. O tem so se uspešno in podrobneje dogovorili s Pokrajinskim muzejem v Ptuju, za katerega so prepričani, da bo svojo nalogo dobro opravil. Zato se pravzaprav veseli, da je tako. Vsem trem donatoriem se je v imenu občanov in mestne občine Ptuj zahvalil župan Miroslav Luci ter poudaril, da smo ponosni na svojega častnega občana in na nje- govo bogato umetniško dediščino, s katero so obogatili naše mesto, ter ob koncu dodal, da jo bomo pregledno urejeno z veseljem po- kazali mdi drugim. V pmjskem muzeju pa bodo poskrbeli tudi za občasne razstave v Miheličevi ga- leriji. M.Ozmec Miheličev sin dr. France Mi- helič Fascikle z opisom MIheličeve dediščine so si ogledali tudi (od leve) Majda Dolanc, dr. Marjeta Ciglenečki, novinar Dela Franc Milošič, župan Miroslav Luci in Alenka Puhar KIDRIČEVO / PREDPRAZNICNI POGOVOR Z DANILOM TOPLEKOM Talum pnanuie 45 letnko LETA 2000 ŽE 100.000 TON ALUMINIJA * ZA EKOLOŠKO PREOBRAZBO VEČ KOT MILIJARDO TOLARJEV * TO OKOUE IN SLOVENIJA SEŽIGALNICO POTREBUJETA v nedeljo, 21. novembra, bo minilo 45 let od pričetka proiz- vodnje aluminija v nekdanji Tovarni glinice in aluminija, se- danjem Talumu. Včasih je bilo v TGA zaposlenih več kot 2.200 ljudi, danes jih je v Talumu 940, v hčerinskih družbah, ki so v glavnem v večinski lasti Taluma, pa še dodatnih 320. Letno proizvedejo 75,000 ton elektrolitskega aluminija, v livarnah pa že pretapljajo tudi kupljen aluminij in potratni material, tako da bodo leta 2000 presegli proizvodnjo 100.000 ton. Kakšen je danes vpliv Taluma na okolje in kakšen je njegov po- men, smo vprašali glavnega direk- torja mag. Danila Topleka. "Vpliv Taluma se je v 45 letih obstoja tovarne nenehno spre- minjal. Vsekakor pa je dejstvo, da je ves čas eden glavnih nosilcev razvoja industrije in eno glavnih mest, kjer so se in se še zaposlujejo predvsem ljudje z Dravskega in Ptujskega polja, Haloz in Sloven- skih goric. Tudi danes je Talum eden največjih tvorcev družbene- ga proizvoda v tem okolju. V slo- venskem okolju spada Talum med 15 največjih podjetij tako po družbenem proizvodu kot po dobičku in neto ustvarjeni vred- nosti na zaposlenega." TEDNIK: V zadnjih letih ste veliko vložili v ekološko preo- brazbo. Je proizvodnja v Ki- dričevem sedaj resnično vama za okolje? "Talum je v svojem razvoju od leta 1954 do danes prešel vse faze, ki so jih prešli tudi drugi proizva- jalci aluminija v svetu. Tehnika in tehnologija sta se v vseh teh letih spreminjali in tisti, ki so oziroma smo uspeli temu slediti, smo da- nes na takšnem nivoju, kot je Značilen tudi za Taliun. V Ki- dričevem gre ?.a moderno, eko- loško primerno proizvodnjo z niz- kimi potrošiti surovin in elek- trične energije na enoto proizvoda ^cr na drugi strani z veliko pro- duktivnostjo in visoko kvaliteto izdelkov. Talum se uvršča med 25 odstotkov svetovno najučinkovi- '^^jših proizvajalcev aluminija J^o glede tehnike in tehnologije kot glede ekologije. Temu po- dročju so v zadnjih 10 letih bile namenjene mnoge investicije v skupni vrednosti več kot milijar- do tolarjev, tako da je kakršenkoli negativni vpliv na okolje izkl- jučen." TEDNIK: Prizadevate si za čim višjo stopnjo predelave aliunini- ja iz Kidričevega ter s tem tudi večji iztržek? "Zagotovo. Talum že nekaj let ne proizvaja aluminija v tistih najznačilnejših oblikah, to je pri- marnega aluminija v ingotu. Ob tehnološki in tehnični prenovi, ki se je pričela v letih 1985-86, je namreč potekalo tudi prestrukm- riranje proizvodnega programa. Tako danes večino programa ses- tavljajo visoko zahtevni zlitinski proizvodi. Del programa je na- menjen proizvodnji rondel in rondelic, del pa izelavi izparilnih plošč za hladilnike. Seveda obseg proizvodnje ni omejen le na 75.000 ton elektrolitskega alumi- nija, ki ga proizvedemo v lastnih elektrolizah. Zadnje čase inten- zivno uporabljamo tudi aluminij iz drugih virov, ga pri nas pretapl- jamo, oplemenitimo in izdeluje- mo take proizvode, ki imajo na trgu višjo dodano vrednost. Že v naslednjem lem bo proizvodnja presegla 100.000 ton, naši načrti pa so, v naslednjih treh letih doseči proizvodnjo 125.000 ton aluminija." TEDNIK: Leta 1994 ste dosegli standard kakovosti ISO 9001. Segate še višje? "Vsekakor. Predvsem bi omenil ekološki standard 14001, za kate- rega že potekajo intenzivne kore- spondenčne aktivnosti, vse drugo smo že storili z investicijami in spremembami proizvodnega pro- cesa." TEDNIK: Talum je tudi nosi- lec projekta sežigalnice odpad- kov za območje severovzhodne Slovenije... "Komunalni odpadki, torej od- padki iz gospodinjstev, postajajo v Sloveniji vedno bolj pereč prob- lem, saj vsi vemo, da so obstoječe komunalne deponije vse bolj pol- ne, hkrati pa nobena ali pa redke med njimi ustrezajo ekološkim standardom. Ena od možnih in v svetu vse bolj uporabljenih metod za oskrbo komunalnih odpadkov je termična obdelava ob sočasni snovni izrabi. Talirni je študijo, ki naj bi dokazala ali ovrgla tovrstno oskrbo odpadkov, izdelal po naročilu konzorcija 56 občin seve- rovzhodne Slovenije ter mi- nistrstva za okolje in prostor. Štu- dijo smo že predali naročnikom, z njenimi izsledki pa smo pričeli seznanjati ožjo in širšo okolico. Gre za projekt, ki ga ta prostor in Slovenija potrebujeta. In naj bo jasno, da komunalni odpadki niso skrb Taluma, ampak celotne tu- kajšnje populacije. Od nje je od- visno, ali bo priložnost izrabila in uporabila ali pa jo bo zavrgla." TEDNIK: Prvi odzivi v javnosti so presenetili, saj niso tako ne- gativni, kot je bilo slišati prej? "V Sloveniji smo bili že pri mno- gih projektih priča temu, da so iz različnih nagibov, največkrat po- litičnih, ljudi z nekaterimi projek- ti strašili, pozneje pa jim ni bilo mogoče dokazati, da gre dejansko za čiste in okolju nenevarne tehnologije oziroma projekte. Trdno upam, da v tem primeru ne bo tako. Talum je skupaj s kon- zorcijem občin pripravljen pro- jekt na široko in podrobno raz- ložiti vsakomur, ki ga bo to zani- malo. Kot veste, smo prve korake že naredili s predstavitvijo svetu občine Kidričevo, kjer moram priznati, je bil odziv dosti bolj po- zitiven, kot ga je bilo pričakovati na osnovi odzivov z ulice." TEDNIK: Kaj pa drugi načrti, bodočnost Taluma? "Naši načrti so jasni in bodočnost nas niti najmanj ne skrbi. Ne skrbi nas ne za aluminij, kajti dejstvo je, da njegova upora- ba v svetu nenehno raste s 3- do 4- odstotno letno stopnjo rasti, ni nas strah za Talumovo bodočnost, kajti imamo projekte, jasne cilje in voljo, kako jih uresničiti, pa tudi dovolj znanja in izkušenj, da vse to tudi naredimo." M. Ozmec Mag. Danila Topleka bodočnost Taluma ne skrbi. PTUJ^ ORMOŽ / OTROŠKI PARLAMENT Spolnost in JUDS Na 1. slovenski konferenci o preventivi na področju aidsa, kije bila 3. septembra letos v Novi Gorici, so vidni slovenski stroko- vnjaki z različnih področij s svojimi novimi spoznanji in razmi- šljanji pripomogli tudi h kvalitetnejšemu delu z mladimi. Zve- za prijateljev mladine Slovenije je zato v letošnjem letu projekt Otroški parlament kot primemo obliko vzgoje mladih posveti- la temi Spolnost in aids, poteka pod sloganom Imava se rada. Mladi so spolno najaktivnejši del populacije, zato ni čudno, da je polovica okuženih z aidsom na svetu starih od 25 do 30 let. Mladi potrebujejo predvsem pozornost, čas in pogovor. Zanimajo jih po- govori o spolnosti in odnosih med partnerjema. Želijo izražati obču- tke, tudi ljubezen, predvsem pa potrebujejo več samozavesti. Pro- grami morajo biti mladim blizu, zato se vse bolj uveljavljajo pro- grami vzgoje za sovrstnike, pri ka- terih so mladi sami vzgojitelji, sta zapisali v referatu z naslovom Zdravstvena vzgoja na področju aid- sa Evita Leskovšek in Irena Velušček, prof zdr. vzgoje. Po- membno vlogo pri izvajanju tovrstnih programov imajo tudi nevladne organizacije in društva. Otroški parlament, projekt ZPM Slovenije, je program, ki se je v Sloveniji že uveljavil. Prispe- val naj bi k vzgoji otrok in mla- dostnikov za demokracijo. Izvaja- jo ga po vseh osnovnih šolah v Sloveniji v obliki demokratične izmenjave mnenj in sprejemanja odločitev. Šolske otroške parla- mente so na nekaterih šolah pmj- sko-ormoškega področja že izpel- jali v prejšnjem tednu, ponekod pa še potekajo. Šolskemu parla- mentu sledijo občinski, medob- činski ter nato nacionalni, ki bo letos 6. decembra v Ljubljani v prostorih državnega zbora. V lan- skem letu so dejali, da bi se morali naši državni poslanci v marsičem zgledovati po mladih parlamen- tarcih, tako dobro so namreč opravili svojo nalogo. Predvsem pa so pokazali odraslim, kaj je to demokracija v medosebnih odno- sih in komunikaciji. DPM Ptuj in ptujski Center in- teresnih dejavnosti sta pripravila tudi letošnje zasedanje otroškega parlamenta. Predstavniki osnov- nih šol mestne občine Ptuj so se zbrali na zasedanju včeraj v Na- rodnem domu, kjer poteka tudi današnji medobčinski otroški parlament. Predhodno so obrav- navali letošnjo temo na posamez- nih osnovnih šolah, tako da pred- stavniki učencev na srečanje niso prišli nepripravljeni. Člani ZPM Ormož pa bodo iz- peljali občinski otroški parlament v ponedeljek, 22. novembra, ob 11. uri v ormoškem gradu. Po sprejemu pri županu Viliju Trofe- niku bodo zasedali v obnovljeni dvorani občinskega sveta. Majda FridI 20 četrtek, 18. november 1999 - TEDNIR OO rOO IN TAM ORMOŽ / MARTINOVANJE PRITEGNILO VESEUAKE * Kfer /e vinOf fudi pesem ai dalei Letoši\je martinovai^e v ormoški oličini je bilo nekaj posebne- ga. Od torka do sobote so se vrstile prireditve, povezane z vi- nom in Martinom. Obujanje starih šeg in navad ter povezava z ljudsko kulturo je zaznamovala tudi sobotno osrednjo priredi- tev pred ormoškim gradom. Pri Miklavžu so martinovali tako kot nekoč - v vinskih kleteh. Vse od 6. do 14. novembra so se dobivali vsak dan pri drugem vi- nogradniku. V Ivanjkovcih so peli v čast Martinu že v soboto, 6. no- vembra. Občina Ormož je bila po- krovitelj letošnjega martinovanja v mestu, ki so ga pripravili člani Tiu-ističnega društva, Društva vi- nogradnikov in območna izposta- va Sklada RS za ljubiteljske kul- turne dejavnosti. TURNIR MLADEGA VINA Letošnji program prireditev v času Martinovega tedna se je pričel že v torek, 9. novembra, z ocenjevaiijem vina. Turnir mlade- ga vina Štajerske in Prekmurja, kot so prireditev poimenovali, so organizirali Društvo vinogradni- kov Ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem in Zveza društev vino- gradnikov Štajerske in Prekmur- ja, pri organizaciji pa sta sodelova- li še Ttiristično društvo Ormož kot organizator Martinovega ted- na v Ormožu ter Turistično društvo Podgorci kot izvajalec ocenjevanja mladega vina. Ocen- jevanje ob godu sv. Martina je le- tos potekalo že tretjič. S tem do- godkom so vinogradniki prvič lu-adno proslavili zaključek del v vinogradih. Predsednik ocenje- valne komisije je bil tokrat Matija Kociper. Ocenjevali so še Lidija Ruška, Cvetka Sakelšek, Franc Puklavec, Barbika Zunič, Franc Lah in Milan Hlebec. Ocenili so 12 vzorcev vina. Letošnji letnik je imel izredno ugodne vremenske razmere, zato ne preseneča, da so prvi rezultati ocen ugodni. Kar devet vzorcev je bilo ocenjenih kot odlična mlada vina. Najvišje ocene sta dosegli sorti sivi pinot (18,48 točk) in chardonnay (18,46) pridelovalca Milana Koci- pra iz Ivanjkovcev. OCENJEVANJE GOSTINSKIH LOKALOV Naslednji dan, v sredo, so člani Tiu-ističnega društva Ormož ocenjevali gostinske lokale v KS Ormož. Splošno lurejenost in priv- lačnost za turiste so ocenjevali Alojz Škrjanec, Majda Lukner in Jože Bešvir. Med posameznimi lo- kali so bile velike razlike. Po veli- kosti in ponudbi so jih razdelili v več kategorij: hoteli, gostišča s hrano, gostilne, tiuistične kmetije in bifeji. Za hotel Jeruzalem v Ormožu so zapisali, da nudi zelo bogato kulinarično ponudbo domačih in tujih jedi, imajo pa tudi dobro izbiro pijač. Urejenost lokala in ponudbo prilagajajo se- zoni, so del posebne turistične po- nudbe kraja. Ugodno so ocenili tudi lepo urejena gostišča s hrano, v katerih so ob Martinovem tednu pripravili posebno ponudbo. Na prvem mestu je gostišče Prosnik, sledita Polžek in Fištravec. Med najboljše gostilne so se uvrstili na prvo mesto Črni ribič iz Frankov- cev, kjer so pripravili štiridnevno posebno Martinovo ponudbo hra- ne in pijače. V blagovnici Klas so v tem času ponujali posebne spe- cialitete. Tudi v gostilni Maček so pripravili posebne jedi. Urejena turistična kmetija Boksa v Lit- merku je edina v KS Ormož. Ima- jo sobe za goste s 15 ležišči in sav- no. Pripravljajo domačo hrano in pijačo. Komisija je pregledala tudi 14 bifejev, ki imajo približno ena- ko ponudbo, razlikujejo pa se po urejenosti, vljudnosti osebja in še čem. Na prvo mesto so uvrstili lo- kal AS 2, ki je izstopal po domisel- ni dekoraciji, na drugo bife Štefan ter na tretje bife Breznik. Razvr- stitev ostalih lokalov je bila zelo težka zaradi minimalnih razlik med njimi. KULTURNI PROGRAM NA GRAJSKEM DVORIŠČU Osrednji dogodek Martinovega tedna pa je bilo sobotno martino- vanje pred ormoškim gradom s krstom mošta in kulturnim pro- gramom. Promenadnemu kon- certu pihalnega orkestra Ormož je sledil nastop ormoškega de- kliškega tamburaškega orkestra in tamburašev iz Cirkulan. Sledil je program, ki je nosil naslov Jaz pa v gorico grem - po sledeh starih vinskih šeg in običajev. Predstavi- li so se pevski zbori, ljudski pevci ter folklorne skupine. Popoldan- ski del kulturnega programa se je pričel z Martinovim koncertom vinskih pesmi in napitnic ter zaključil s krstom mošta, ki so ga pripravili člani Kulturnega društva Kog. Majda FridI Minulo soboto so prvič organizirano martinovali tudi v Sre- dišču ob Dravi. Turistično društvo je domačine povabilo pred blagovnico Mercator, kjer jim je ob kostanjih, jedači in pijači zaigrala domača godba na pihala. Sledil je seveda krst mošta. Foto: Majda FridI VOZNIKI, POZOR! Veljalo zimske vozne razmere s poslabšanjem vremena je konec lepe jeseni in že veljajo zimske vozne razmere. Slabše vidljivosti zaradi megle in zgodnjega mraka se zavedajo tudi policisti, zato opozarjajo na nekatere novosti v zimskih voznih razmerah. Na podlagi zakonske uredbe ministrstva za notranje zadeve velja- jo od 15. novembra do 15. marca na slovenskih cestah zimske voz- ne razmere. Po veljavnem pravilniku so za te razmere potrebne zimske pnevmatike ali radialne pnematike M-t-S na obeh pogon- skih kolesih oziroma radialne pnevmatike na vseh kolesih, veljajo pa tudi pnevmatike s poletnim profilom, če imate v avtomobilu ve- rige za pogonska kolesa. Ne glede na vse to morajo imeti vse pnev- matike globino profila najmanj 4 mm. Za kršitelje odredbe o zim- skih voznih razmerah je previdena denarna kazen 20.000 tolarjev. Naj še enkrat opozorimo na akcijo Stopimo iz teme, ki so jo policis- ti pričeli prejšnji teden, namenjena pa je predvsem pešcem in kole- sarjem, med katere so razdelili nekaj tisoč odsevnih trakov. Svet- lobna oziroma odsevna telesa so v mraku, megli in ponoči zaradi večje opaznosti obvezna za vse pešce in kolesarje. Tako bo vaša hoja varnejša, saj boste pravočasno opazni. -OM PTUJ / HUMANITARNA ORGANIZACIJA ADRA VABI NA PREDAVANJA Pomagajmo si pri Meiini v tem mesecu pripravlja humanitarna organizacija ADRA, ne- komercialna, nestranskarska, nevladna človekoljubna orga- nizacija verske usmeritve adventistične cerkve, vrsto preda- vanj. Slovenska Adra sodeluje s sve- tovno tovrstno organizacijo in drugimi človekoljubnimi organi- zacijami v Sloveniji in po svetu. Predvsem zbira in daje pomoč v hrani, obutvi, oblačilih in denarju družinam s številnimi otroki, hu- dim invalidom in prizadetim ose- bam, ne glede na njihovo narod- nostno, versko ali politično pri- padnost. Letos so pripravili že dve preda- vanji: o zdravi prehrani in o pozi- tivnem mišljenju. V petek in so- boto pa bo v dvorani Doma sindi- katov v Čučkovi 1 ob 19. uri pre- davanje Kako si lahko pomagamo pri bolečini; predavala bo Mila Saftič, dr. medicine. Cilj preda- vanje je opozoriti na nezdrave življenjske navade, ki so povzročitelji raznih bolezni. MS, odtodintam ORMOŽ O Sprejeli plan zimske službe Prejšnjo nedeljo so se v Domu kultu- re zbrali člani sveta Krajevne skupnosti Ormož na izredni seji. Sprejeli so plan zimske službe, ki je del občinskega plana, izvajalec pa še ni znan. V prime- ru snega bodo vsa potrebna dela opra- vili isti izvajalci kot v lanskem letu. Obli- kovali in sprejeli so tudi program mod- ernizacije občinskih cest 2000-2002 in ga bodo posredovali občini Ormož. Svetniki so dali soglasje k odloku o spremembi odloka o kategorizaciji občinskih cest in sprejeli osnutek fi- nančnega načrta KS Ormož za leto 2000, ki je bistveno skrčen; čez mesec dni namreč poteče samoprispevek. Znesek proračuna 15 milijonov za nas- lednje leto je oblikovan na podlagi pri- hodkov od najemnine za grobove, tržnico in dom kulture. Drugi prihodki in kaj se bo v KS naredilo v prihodnjem letu, je odvisno od tega, ali bo januarja samoprispevek (referendum bo pote- kal sočasno tudi v KS Podgorci in Sv. Tomaž) izglasovan. mf KOG O Izdali bodo lokalne Novice Tudi na Kogu so svetniki sprejeli plan zimske službe; izvajal ga bo Vlado Plohi od Miklavža pri Ormožu. Niso pa se strinjali s prekategorizacijo lokalnih cest v javne poti. Za lokalne ceste vel- ja, da jih upravlja in vzdržuje občina, zanje veljajo višji kriteriji za vzdrževan- je in zanje daje država več denarja lo- kalnim skupnostim, za javne poti pa morajo poskrbeti KS same. Zaradi boljšega vzdrževanja javnih poti in pregleda nad vzdrževanjem cest pa so se strinjali s prenosom skrbi za javne poti na KS. Del finančnih sredstev za obnovo teh cest bo šel iz občinskega proračuna, drugi del pa iz sredstev kra- jevnega sarrraprispevka. Tudi s predlo- gom modernizacije cest se niso pov- sem strinjali, predlog občine o zmanjšanju investicijskega vzdrževan- ja, ki velja za tri ceste na Kogu, se jim je zdel nesprejemljiv. Obravnavo predlo- ga osnutka finančnega plana so pres- tavili na naslednjo sejo. Odločili so se tudi, da bodo pred novim letom izdali lokalni časopis Novice ter da bodo kljub različnim mnenjem med svetniki 27. december praznovali kot spomin- ski dan. mf iMRKOVCI O Danes seja sveta Svetniki občine Markovci se bodo na 11. redni seji danes, v četrtek, 18. no- vembra, ob 18.uri po uvodnem delu lo- tili določitve predhodnih pogojev za iz- delavo lokacijske dokumentacije za gradnjo hitre ceste na odseku Markov- ci-Gorišnica. Po pobudah in vprašanjih svetnikov bodo razpravljali o osnutku odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, dogovorili se bodo o določitvi športnih objektov občinskega pomena, sklepali o spre- membi odloka o občinskem proračunu za letos, dogovorili naj bi se o dodelitvi stanovanjskih posojil, ob koncu pa naj bi se seznanili s programom in aktiv- nostjo občinskega nadzornega odbo- ra. -OM ZAVRHO Jutri Maistrove prireditve Na Zavrhu tudi letos pripravljajo tradi- cionalne Maistrove prireditve. Letošnje bosta jutri popoldne zaznamovali od- kritje obnovljenega Maistrovega relie- fa, delo ptujskega akademskega kipar- ja Viktorja Gojkoviča, ob 17. uri ter odprtje prenovljene spominske sobe pol ure kasneje. Pripravljajo tudi okro- glo mizo in družabno srečanje. V kul- turnem programu sodelujejo ženski nonet KD Srečko Rojs Niko iz Veličine, učenci OŠ Veličina, Silvo Safran, god- ba MOL, častni vod vojašnice R. Maista iz Maribora, Završki fantje in drugi. Z Zavrha bo danes stekla v živo redna tedenska oddaja Radia Ruj Rajžamo iz kraja v kraj. V njej bonra gostili Aleša Ariha z Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščino iz Maribora, vino- gradnika Radovana Šumana, predsed- nico turističnega društva Rudolf Mais- ter Vojanov z Zavrha, Ano Fekonja- Šuster, domačinko Katico Lešnik, ki ji je general Maister napisal pesem, Završke fante in še koga. AK MAŠŠPERK O O proraiunu za letos in prihodnje leto Danes, 18. novembra, ob 19. se bodo sestali svetniki občine Majšperk. Na 9. redni seji naj bi med drugim sklepali o spremembi odloka o občinskem pro- računu za leto 1999, v prvi obravnavi naj bi se lotili predloga odloka o pro- računu občine za prihodnje leto, dogo- vorili naj bi se o uskladitvi cen za vodo v Stopercah, sklepali o kriterijih za in- vesticije v požarno varnost ter se dogo- vorili o soglasju javnemu zavodu Le- karne Ruj za lekarno na Ormoški cesti. -OM PTUJ O Za višjo lofaliteto življenja starejših v devetih mesecih izvajanja projekta Z združenimi napori za višjo kvaliteto življenja starejših so organizatorji, stro- kovni delavci in prostovoljni sodelavci ptujskega Centra za socialno delo, prišli do zanimivih spoznanj in izkušenj, ki jih želijo posredovati stro- kovnim in javnim institucijam ter ptujski javnosti. Zato so o tem govorili na po- svetu ob okrogli mizi, kjer so v torek, 16. novembra, predstavili potek vseh sedmih programov v okviru omenjene- ga projekta ter rezultate ankete, ki so jo izvedli med starejšimi občani. -OM PTUJ O Predavanje o osteoporozi v jedilnici ptujske bolnišnice bo 26. novembra ob 11. uri prof. dr. Andreja Kocjančič predavala o osteoporozi, s katero imajo največ težav ženske. Nanj vabijo vse, ki želijo o njej izvedeti več. Ženske na Rujskem so za pregled mi- neralne gostote kosti pokazale veliko zanimanje. Do prvega januarja leta 2000 se jih je za brezplačen pregled prijavila' kar 500. Nakup aparata je v okviru donatorstva omogočil Talum iz Kidričevega - dragocen prispevek, ki pomeni več zdravja. MG ORMOŽ O Imam sladliorno bolezen, kaj lahko storim sam Območno združenje Rdečega križa Ormož organizira v okviru projekta Imam sladkorno bolezen - kaj lahko sto- rim sam? predavanje z razgovorom, ki bo v četrtek, 25. novembra, ob 17. uri v starem delu hotela Ormož. Dr. Matej Završnik bo govoril o tem, kakšne pos- ledice pušča dolgotrajna sladkorna bolezen. mf VRHNIKA O Pesem treh zborov To soboto, 20. novembra, ob 20. uri bo na osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki skupni koncert domačega žen- skega pevskega zbora Concinite, ki mu dirigira Jože Furst, komornega moškega zbora iz Ruja pod vodstvom Franca Lačna in mešanega pevskega zbora Svežina iz Radomelj pod diri- gentskim vodstvom Primoža Leskov- ca. Rujčani s tem vračajo obisk žen- skemu pevskemu zboru Concinite z Vrhnike, s katerim sodelujejo že nekaj let. -OM ORMOŽ O 25 let Kluba zdravljenih alkoholikov v Ormožu že četrt stoletja deluje Klub zdravljenih alkoholikov. To pomembno obletnico bodo proslavili s srečanjem, ki bo v soboto, 20. novembra, ob 10. uri v restavraciji hotela Ormož. mf GORIŠNICA O Strokovna ekskurzija gasilk članice gasilske zveze Gorišnice so se odpravile na strokovno ekskurzijo v poklicno gasilsko brigado Ljubljana in učni center Ig. V Ljubljani so spoznale. kako delujejo tamkajšnji gasilci, ki ima- jo na razpolago 38 gasilskih vozil z vso tehniko ter 20 usposobljenih gasilcev v eni izmeni. Na Igu so si gasilke po šti- rih urah ogleda in predstavitva centra z velikim navdušenjem zaželele, da bi svoje znanje dopolnjevale v tem učnem centru. Na strokovni ekskurziji so jih spremljali: predsednik GZ Slavko Vesenjak, podpredsednik GZ Ivan Vojsk, poveljnik GZ Vlado Kelenc ter poveljniki nekaterih društev gorišniške zveze. V učnem centru na Igu se jim je pri ogledu pridružila Martina Jelovčan, podpredsednica sveta članic pri GZ Slovenije. Danica Ambrož KOG, SEŽANA O Razstava likovne kolonije Kog '99 v maju so na Kogu gostili 18 ude- ležencev likovne kolonije Kog 99, ki jo je vodila mag. Jasna Kožar Hathee- sing. Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi iz Sežane in Slovensko društvo za vzajemno pomoč Paradoks iz Ljublja- ne sta na podlagi likovnih del, nastalih ob tej priložnosti, pripravili razstavo, katere otvoritev bo v četrtek, 18. no- vembra, ob 18. uri v avli KC Srečka Ko- sovela v Sežani. Razstavo bo odprl svetovalec nimistra za kulturo Tomaž Brate. Predstavili se bodo slikarji Jan- ko Kastelic, Boris Štrukelj, Jana Strušnik, Jan Milkovič in Janak Hathee- sing. DESTRNIKO Spomin na Leona Štuklja Destrniški osnovnošolci so ob smrti Leona Štuklja v šolski avli pripravili manjšo razstavo, s katero so se spom nili našega največjega olimpionika, t je v svojem 99. letu obiskal tudi to šolc Njegovo bogato življenjsko pot 9 predstavili s časopisnimi članki in fotc Erafijami, nastalimi ob obisku Leon tuklja med destrniškimi osnovnošoU 14. marca 1997. A 24 četrtek, 18. november 1999 - TEDNIK PO NAŠIH KRAJim DESTRNIK / NA OBISKU DR. MARJAN ROŽIC Zapletena zgodba destrniškega turizma Destmik je v ponedeljek obiskal predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Skupaj s tajnikom Jožctom Šoster- jem in predsednikom mariborske Turistične zveze Tonetom Rousom si je najprej ogledal prostore občine, nato pa se z destmiškimi turističnimi delavci sestal še na krajšem sestan- ku, kjer so govorili o problemih in možnostih razvoja turizma v občini. Kljub dobrim idejam se tudi na Destrniku pojavljajo podobni problemi kot v drugih novonastalih manjših občinah - pomanjkanje denarja za vse ambiciozne načrte. Marjan Rožič je Destmik obis- kal v okviru ponedeljkovega obiska vinsko-turistične ceste srednjih Slovenskih goric. Nad Destrnikom je bil navdušen, zlasti šolo, ki jo je označil za bi- ser kraja, dodal pa, da se bo Destrnik lahko že kmalu pote- goval za naslov najlepše urejene- ga kraja, ki ga Turistična zveza Slovenije izbira v svoji akcija Moja dežela, lepa in gostoljubna, seveda če se bo razvijal tako hit- ro kot doslej. Destrniški turis- tični delavci so predsednika Tu- ristične zveze seznanili s težava- mi pri delovanju društva in žel- jami za v prihodnje. Sporno za Destrničane ostaja še naprej lastništvo doma in sodelovanje s ptujsko turistično zvezo, pesti pa jih tudi pravilnik o gostinski dejavnosti. Slednji jih omejuje pri peki nekoč priljubljenih gi- banic ob koncu tedna, s kateri- mi so že zasloveli tudi izven današnjih občinskih raiej. Destrniško turistično društvo, ki danes združuje okoli 80 čla- nov, praznuje prihodnje leto 20- letnico. V načrtu imajo do- končno ureditev prostorov, ki so jim še ostali po preureditvi spodnjih prostorov doma v am- bulanto. Delo gredo namreč počasi h koncu tako v ambulan- ti kot v prostorih turističnega društva, čeprav so poletne napo- vedi bile drugačne. Marjan Rožič Destrničanom ni obljubl- jal denarja, kajti TZS naj bi šele z novim proračunom pridobila prva državna sredsta, je pa ponudil pomoč in nakazal možne rešitve s prijavljanjem na razpise številnih ministrstev - od kulturnega do turističnega. Slišati je bilo tudi, da bi lahko bil Destrničanom v veliko pomoč župan, ki je ob tem še poslanec državnega zbora. Zgodba o turističnem srečanju pa s tem še ni končana. V razp- ravo o možnostih razvoja turiz- ma se je v jionedeljek vkjučil tudi Anton Zampa. Predlagal je postavitev razglednega stolpa na Ojstrovcu, od koder se na večer ob lepem vremenu vidi okoli 25 osvetljenih cerkva, zbrane pa seznanil tudi z že pozabljenimi težnjami po ureditvi muzeja sta- rega kmečkega in drugega orodja. Na Destrniku in v nje- govi okolici ga ne manjka, čep- rav so ga doslej veliko odnesli Avstrijci. Menil je, da mlade ge- neracije vse premalo poznajo preteklost ter staro orodje, zato se mu zdi smiselno urediti mu- zej. Idejo je podprl tudi dr. Mar- jan Rožič, podobno kot Franc Pukšič pa je za lokacijo muzeja predlagal staro Toplakovo domačijo - eno najstarejših še ohranjenih hiš v kraju. Kakorkoli že, Destrnik naj bi v prihodnje postal še bolj turis- tičen kot doslej, raj za kolesarje in popotnike, ki znajo uživati v lepi naravi. Naučiti se bo potrebno le, kako jih privabiti in kje dobiti potrebni denar za uresničitev vseh načrtov. V občini je namreč malo podjetni- kov in manj možnosti zaposlo- vanja. Prav turizem naj bi s se- boj pripeljal nova delovna mes- ta, so prepričani. Predsednik društva Ivan Zoreč ostaja opti- mističen, enako tudi župan, ki v kletnih prostorih občine že načrtuje gostinski lokal, v Pla- carju pa si želi srednjo kme- tijsko šolo. Kako vse to izpeljati, se sprašujejo občani, ki jih skrbi vprašanje, kdaj bo urejena infra- struktura in kako bodo pokrili visoke stroške vzdrževanja. Ne- kateri so vznemirjeni, ker se ta ne gradi v prvotno načrtovanih etapah. Cesta v Vintarovcih je namreč v teh dneh zares nemo- goča, o asfaltu pa ne duha ne sluha. A pričakovati je, da bodo odpravili tudi te in ostale po- manjkljivosti, kot tudi glede or- ganizacije svojega kmečkega praznika. Ta se je namreč letos dogajal sočasno z liikarskim v Dornavi, s tem pa je Destnik prej izgubil kot pridobil. Sode- lovanje zato ni zaželeno le na nacionalni ravni, kjer deluje več neusklajenih turističnih institu- cij, temveč že na lokalni, kjer skupni jezik težko najdejo celo sosednja turistična društva. AK Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je ob obisku Destrni- ka na kratko ocenil letošnjo turistično sezono. Kljub bal- kanski krizi je ta zadovolji- : va, pripomnil pa je, da turis- I ti ob visokih cenah pričaku- jejo tudi kvalitetnejšo turis- tično ponudbo. Glede pričakovanj v prihodnjem letu, ki bo kot letošnje v zna- ; menju kulinarike in vina v \ slovenskem turizmu, je dr. \ Rožič povedal, da upa na od j 5 do 7 odstotkov boljše re- | zultate, zlasti pri tujih gos- \ tih. Prepričan je, da bodo ; prav turistična društva v ; bodoče pripomogla k boljšemu počutju gostov v ; Sloveniji. Glede tesnejšega i sodelovanja z drugimi insti- j tucijami na področju turiz- \ ma v Sloveniji meni, da se \ na TZS zavedajo, da sleher- \ na izmed njih sicer nekaj \ pomeni, vsi pa lahko naredi- J jo še več za slovenski tu- ] rizem le z združenimi ; močmi. "Turistična pot je : pot skupnih naporov, kdor ; ni pripravljen sodelovati na \ tej poti, lahko še tako pripo- ; veduje, da je za turizem, \ vendar pa objektivno vleče ^ nazaj." Destrniški župan Franc Pukšič z dr. Marjanom Rožičem PTUJ / INAVGURACIJA PRINCA KARNEVALA 2000 Prvi /e čcffsf sprejel ioze OaspersK v okviru četrtkove osrednje ptujske Martinove prireditve so imenovali princa karnevala 2000. S tem se ptujsko kurentovan- je kot prvo v Sloveniji ponaša s to častno funkcijo. To čast je, kot je povedal v.d. direktorja GIZ Pooetovio vivat Branko Brumen, sprejel Jože Gašperšič za vsa dosedanja prizadevanja in osebni prispe- vek pri organizaciji, izvedbi in promociji kurentovanja in ku- renta v Sloveniji in tujini. Princ karnevala nosi posebno srednjeveško ali baro-čno op- ravo, je vodja protokola na os- rednjih pustnih prireditvah, v imenu organizatorjev in mask na otvoritveni slovesnosti sprejme od župana "oblast in ključe mesta oziroma Mestne hiše" v času pustnih priredi- tev, podeljuje priznanja in na- grade ter opravlja druga dela, ki izvirajo iz njegove pristo- jnosti kot princa karnevala. MG Jože Gašperšič (na levi) - princ ptujskega karne- vala 2000. ^ . .................._............. FptOLjKpsj POBREZJE / FOLKLORNO DRUŠTVO PRIPRAVILO ZANIMIVO PRIREDITEV Obudili start timeilm ob/fa/e Folklorno društvo Pobrežje je minulo soboto v vaškem domu pripravilo nadvse zanimivo prireditev, na kateri so "zaživeli" stari običaje in kmečka opravila, značilne za jesenski čas. Pri- reditev so naslovili Dobrote in delo našiti babic in dedicov, v bo- gatem programu pa so se predstavili domači rokodelci, kosci, gospodinje, godbeniki, muzikanti, ljudske pevke, plesalci in pobreške gospodinje. Andrej Forstnerič, predsednik FD Pobrežje, je med drugim dejal, da se organizatorji pobreških prireditev trudijo pri ohranjanju kulturnega življenja in kmečke dediščine kraja ter ga na tak način obogatijo z vredno- tami, ki so že tonile v pozabo. Spoštljivi so do domačih obrti, ki so zapuščina pobreških babic in dedkov, zato folkloristi obl- jubljajo še več takih prireditev. Zadovoljstvo nad uspelim vaškim srečanjem je izrazil tudi predsednik KS Pobrežje Bran- ko Marinič in poudaril, da ima- jo v Pobrežju na srečo zagnan mladi rod, ki ve, kaj hoče, in odlično izpelje vsako prireditev, ki se je loti. Mladim Pobrežanom je v prihodnje obl- jubil vso podporo, ob tej pri- ložnosti pa se je še posebej zah- valil domačinki Vesni Sodeč, ki je imela v rokah večji del pri- reditve. T. Mofiorko Na prijetni prireditvi so nastopile tudi pobreške ljudske pevke. Foto: TM PTUJ / NEVSAKDANJE KUHARSKE PRIGODE Jože Škerget bo videl liožiini Dunaj Lahko bi rekli, da je Jože Škerget čisto naključni znanec s ptujskih ulic iz kuhinje znane gostilne Pri Tonetu na Bregu. Za kuharstvo se je, kot sam pravi, odločil iz enostavnega razloga: ker rad dobro je, ker se zaveda, da gre ljubezen tudi skozi želo- dec, hrana pa dobesedno, in ker ve, da je srečen in zadovoljen le sit človek. Čeprav se je včasih ukvarjal z različnimi de- javnostmi, se je pred letom dni odločil, da se poskuša še v ku- harstvu. Pridno je spoznaval skrivnosti kuhinje in kuhanja in svoja pri- zadevanja sproti preverjal pri uživalcih hrane, ki jo je pripra- vljal. Tega, da vsak kuhar rad sliši, če gostje pohvalijo njegovo hrano, verjetno ni treba posebej poudarjati, zato je bil veedno ponosen, ko je slišal iz jedilnice: "Mmm, odlično, okusno, čudo- vita hrana!" in podobno. In ne- kaj takih pohval je verjietno prišlo tudi na ušesa šefu gostilne Tonetu Svenšku, zato ga je pred kratkim povabil na klepet in mu zaupal, da ga je za njegovo uspešnost in prizadevnost nag- radil z ogledom božič-nega Du- naja. Le mislite si la-hko, kako je bil Jože vesel šefove pozornos- ti. Se posebej zaradi tega, ker ni bil še nikoli na Dunaju. Toliko bolj se veseli prazničnega videza večnega mesta. Ker pa je uspešen kuhar pred- vsem zato, ker so ga tega naučili dobri ljudje, je hvaležen profe- sorju kuharstva Marjanu Božičku in svoji mentorici Kristini Golob, ki sta ga popel- jala v čudoviti svet kulinarike. Srečni kuhar Jože Škerget se v kuhinji gostilne Pri Tonetu počuti kot doma. Foto: M. Ozmec TEDNIK - Četrtek, 18. november 1999 25 ZANIMIVOSTI IN SPOKT JUDO / DAMJAN PETEK SANIRA POŠKODBO MIŠICE Po preboleli pljuiniii na fizioterapijo Damjan Petek je y tem letu zraven turnirjev v Sloveniji, na ka- terih ni izgubil borbe, še petkrat nastopil tudi na turnirjih za svetovni pokal: v Sofiji, Pragi, Rimu ter v Minsku v Belorusiji in na podobni tekmi v Bonu. Je edini slovenski tekmovalec, ki je na vseh teh turnirjih dosegel uvrstitve in po končani seriji tekmovanj za svetovni pokal končal na odličnem šestem mestu evropske lestvice, kar je ena najboljših uvrstitev v zgodovini slovenskega juda nasploh. Damjanova najvažnejša tekma v tem letu je bilo svetovno prvenstvo v Birminghamu v Angliji od 7. do 10. oktobra, a je bila popoln neuspeh. Že nekaj dni pred tekmo se je slabo počutil, čutil pa je tudi bolečine v spodnjem delu trebuha. Obisk zdravnika in rentgenske slike so pokazale, da je šlo za nategnjeno mišico. V klubu so se kljub temu odločili, da na prvenstvu nastopi, saj sta se s trenerjem Ivanom Hrupičem več mesecev temeljito pripravljala. Kljub ugodnemu žrebu, saj je imel Damjan reprezentanta Avstrali- je dobesedno v rokah, je ta že s prvim napadom dokončno pretrgal natrgano mišico. Svoje pa je naredila tudi pljučnica, s katero je Damjan nastopil na prvenstvu in zaradi katere je bil po prvenstvu tri tedne v postelji. V torek, 9. novembra, pa je pričel sanirati poškodbo mišice. Značilnost svetovnega prvenstva je bila, da so po nekaj letih evropske premoči prevla- dali spet Japonci, saj so od dvanajstih možnih osvojili kot sedem zlatih medalj. Tudi v ka- tegoriji, v kateri je nastopil Gorišničan, sta bila v finalu Ko- rejec in Japonec. Norme za nas- top na olimpijskih igrah ni us- pela osvojiti tudi reprezentan- tom Nemčije, Italije in Anglije, kar napoveduje še zelo trd boj za Sidney 2000, kajti za Evropo je v tej kategoriji prostih le še osem mest. Franc Nasko Če bi Damjanu na svetovnem prvenstvu uspelo premagati reprezentanta, ki jih je že pre- magal na svetovnih pokalih, bi bila v igri medalja PTUJ / DRŽAVNA TEKMA ŠOLANIH PSOV Rekordnih 40 fekmovaliev Pred dvema tednoma je Kinološko društvo Ptuj drugič zapo- red organiziralo državno pokalno tekmo šolanih psov in drugi Čihalov memorial. Tekma je po besedah organizatorjev iz- redno dobro uspela, udeležilo se je je rekordno število tekmo- valcev - kar 40, Ptujčani pa tokrat niso imeli sreče na tekmo- vališču. Dobra organizacija tekmovan- ja in prijetno vzdušje, za katere- ga poskrbijo številni obiskoval- ci, je najverjetneje povod, da se tekmovalci radi vračajo v družbo ptujskih kinologov. Za državno tekmo pa se ti še pose- bej potrudijo, saj se z njo spomnijo dolgoletnega člana Stanka Čihala, kinologa, ki je vsem vzornik. Rezultati: v kategoriji ISP-A poslušnost: 1. Janez Gračner s psOra Idvadorjem iz KD Slovenj Gradec; v kategoriji IPO-1 (pos- lušnost, sled, obramba): 1. Mi- ran Muhič s psico Iso iz KD Muha Buha; v kategoriji IPO-3 (poslušnost, sled, obramba): 1. Mirko Flere s psico Nirvana iz KD Ljubljana. Čihalov pokal sta prejela Miran Muhič in Mir- ko Flere. Od dveh ptujskih tek- movalcev se je Robert Ivanuša s psom Tigro uvrstil na 11. mesto. Sicer pa si ptujski kinologi po vsakem uspešno opravljenem delu vzamejo tudi čas zase. Za druženje in spoznavanje so pred časom (13. novembra) organizi- rali društveno tekmo, pred kon- cem leta pa se bodo še srečali na plesu, poklepetali o še eni uspešni sezoni in že naredili načrte za novo sezono, od katere veliko pričakujejo. T. Mohorko Foto: Kosi UUBUANA/ DNEVI TEHNIČNE KULTURE 99 Podieniena tehniška vzgoia Zveza za tehnično kulturo je v Ljubljani na gospodarskem razstavišču od 10. do 13. novembra organizirala Dneve teh- nične kulture, na katerih se je predstavilo več kot osemdeset društev, klubov, šol in organizacij, ki so s tehniko kakorkoli povezani. V slovenski družbi je tehnična in tehnološka kultura kot eden temeljnih razvojnih dejavnikov Slovenije, posebej v luči našega približevanja EU, še vedno po- dcenjena. To se kaže tako v programih prenovljenega os- novnega izobraževanja, kjer je tehnična vzgoja izrazito po- dcenjena, kot tudi v brez- brižnosti in ignoranci medijev tako do aktivnosti ZOTKS kot do problematike tehnološkega razvoja nasploh. Na dnevih se je predstavilo več kot 80 domačih in tujih razstavljavcev s področja mode- larstva, konstruktorstva, razis- kovalne dejavnosti, robotike, elektronike, radioamaterstva in drugih ljubiteljskih dejavnosti, ki potekajo v različnih klubih in društvih ter osnovnih in srednjih šolah. Ogledali smo si lahko razstavo modelov in ma- ket jadrnic, avtomobilov, letal, raket, izdelke mladih tehničnih ustvarjalcev, demonstracijske nastope modelarjev in maketar- jev, se udeležili mnogih de- lavnic na razstavnih prostorih, obiskali pripravljene seminarje aU pa se udeležili tekmovanj. Pri sprehodu po" razstavi smo pri proizvajalcih in trgovcih z modelarsko opremo, orodji, ma- teriali in drugimi pripomočki zagotovo našli tudi zase kaj za- nimivega za ustvarjalno preživljanje prostega časa. S Štajerske sta se predstavili Društvo astronomov Orion iz Maribora in Poklicna in teh- niška elektro šola Ptuj, ki je predstavljala izdelke dijakov, iz- delane pri praktičnem pouku, kot so televizija, sistem za nadzor odpiranja vrat v garažni hiši in še veliko vsega iz sveta elektronike. Milan Krajnc Pavlica Inženir Marijan Žargi s Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj ob telefonski centrali iz leta 1917. Foto: Nini Športne noviie KEGLJANJE • A. Razlag zmagala na svetovnem pokalu v Ankaranu je potekal prvi svetovni mladinski pokal v kegljanju. Ptujčanka Andreja Razlag, članica celjskega Miro- teksa, se je nanj uvrstila šele kot peta postavljena igralka in že v finalu pokazala, da se bo borila za najvišja mesta, saj je bila dru- ga. V finalu pa je s 452 točkami zmagala in je tako k odličnemu rezultatu z letošnjega svetovne- ga prvenstva dodala še najboljše na svetovnem pokalu. Milan Krajnc Pavlica BOKS • 18. revija mladih v Slovenski Bistrici je poteka- la 18. revija mladih v boksu. Re- zultati: David Robart (SI. Bist- rica) - Ivan Horvat (Cro) 1:1, Uroš Bradač (SI. Bistrica) - Sašo Pucko (Ptuj) 1:1, Aleš Žunkovič (SI. Bistrica) - Primož Svetec (Dolomiti) 1:1, Damjan Kšel (SI. Bistrica) - Zeljko Jančar (Dolomiti) 2:0, Ivan Pucko (Ptuj) - Damjan Kuzamernik (Dolomiti) 2:0, Simon Ačko (SI. Bistrica) - Borut Rebernišek (SI. Bistrica)l:l. Pokale za najboljše so prejeli Damjan Kšel (Sl.Bist- rica), Ivan Pucko (Ptuj) in Uroš Bradač (SI. Bistrica), za najmlajšega boksarja pa David Robart (SI. Bistrica) in Ivan Horvat (Cro). Milan Krajnc Pavlica PTUJ / ŠPORTNI PROTRET NADJE SIBILA li/lladinkOf uspešna med ilanitami Klub borilnih veščin Ptuj je lansko sezono končal z dvema odličnima rezultatoma na evropskem prvenstvu, saj sta Davo- rin Gabrovec in Nadja Šibila osvojila naslov viceprvakov Evro- pe, v letošnjem letu pa je bil njihov cilj svetovno prvenstvo v obeh najmočnejših organizacijah kikboksa lAKSA in WAKO. Sezone še ni konec, vendar je za njimi svetovno prvenstvo or- ganizacije lAKSA v Španiji. Z njega se je slovenska reprezen- tanca vrnila z bronasto medaljo Nadje Šibila, ki je dokazala, da sodi v sam svetovni vrh. Nadjina disciplina je semi kontakt, vendar se je letos že poskušala v malo bolj grobem light kontaktu in osvojila naslov državne prvakinje. In prav v prvi disciplini je in bo še nasto- pila na svetovnem prvenstvu. Svojo športno pot je pričela z gimnastiko in atletiko, katere osnove ji danes veliko pomagajo pri borilnih športih. Obiskuje drugi letnik Ekonomske šole na Ptuju, kjer ji ob njenih rezulta- tih in napornih treningih zelo stojijo ob strani. Njene največje navijačice so prav njene sošolke in njeni domači, saj je tudi njen brat aktiven tekmovalec, oče pa sodnik v kikboksu, mama pa skrbi za njihovo prehrano in masažo. Nadja se zaveda, da je za vse svoje uspehe in neuspehe kriva sama, v veliko pomoč pa ji je trener Vladimir Sitar. Po letih še vedno sodi in bo še nekaj časa mladinka, čeprav v nastopa v članski kategoriji in prav vse vidne uspehe je osvojila v člans- ki konkurenci. Milan Krajnc Pavlica Nadja Šibila na treningu s trenerjem Vladimirjem Sitarjem. Foto: Nini PLANINSKE NOVICE Na Čemšeniško planino Vrhove gora je v zadnjih dneh že pobelil prvi sneg, ki se kot srebrni prah lesketa v sončnih žarkih. Pogled na bele glave je še posebej veličasten iz sredogorskih vrhov, kamor spada tudi Čemšeniška planina (1204 m). Zatorej vas ptujski planinci vabimo, da se nam pridružite pri vzponu na drugo najvišjo goro Posavskega hribovja, kamor se bomo podali v nedeljo, 28, novembra. Zbor udeležencev na avtobusni pos- taji Ptuj ob 7.30 uri. Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka ...) in vremenski situaciji primerno. Hra- na iz nahrbtnika in v planinski koči. Cena izleta vključuje prevoz, organizacijo in vodenje ter znaša za člane PD 1.650 tolarjev, mlade planince 1.500 tolarjev in nečlane PD 2.100 tolarjev. V Ptuj se bomo vrnili ob 16.30 uri! Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 23. novembra, v društveni pisarni, Prešernova 27, oziroma do zasedbe 7 prostih mest. Vodil bo Uroš Vidovič. U.V. Košeajak (1522 m) Ni ravno pogosto, da bi se ptujski planinci odpravljali na izlet v ta del Koroške, zato mar- sikdo niti ne ve, da je Košenjak najvišji vrh Ko- banskega visok je 1522 m, torej le nekaj nižji od pohorskega Črnega vrha. Zraven tega pa se tudi pojavlja v razširjeni slovenski planinski transverzali. Kje pa sploh je? ; Če še ne veste, je to vrh nad Dravogradom in I leži na slovenskoavstrijski meji, kjer je lep; pogled tako na našo kot avstrijsko stran. Čeprav- je visok, pa dostop nanj sploh ni težaven, saj; večji del poteka po prijetnem gozdu, torej je pri-1 meren prav za vse starostne skupine. Izlet bo v nedeljo, 28. novembra, torej zadnji i konec tedna pred precej bolj zimskim decem-' brom. Seveda pa to ne pomeni, da se nas zima ne; more dotakniti. Ravno nasprotno, prav verjetno je, da nas bo pričakal sneg. Zatorej naj bo opre- \ ma temu primerna in naj bodo šali, rokavice, \ kape in topla oblačila naš zelo pomembni sopot-' nik, da o čevljih niti ne govorim (športni copati: odpadejo). / Omenjenega dne se bomo ob 6.30 zbrali na^ avtobusni postaji in se odpeljali do izhodišča j vzpona, ki bo odvisno od vremenskih razmer.] Vsekakor pa hoje ne bo za več kot 4 5 ur. Po, prehojenem dnevu se bomo na avtobusno posta- jo vrnili približno ob 18.30 uri. 1 Pa še cena izleta. Ta znaša 1200 SIT za mlade \ člane planinskega društva in 1500 SIT za neko-: liko starejše. Izlet bo predvidoma v vsakem vre-^ menu, če pa bo prišlo do spremembe, boste o- tem pravočasno obveščeni. Rok za prijave je to-; rek, 23. novembra. ■ Na izletu vas bomo vodili izkušeni vodniki PD i Ptuj in poskrbeli za dobro počutje. ] Pri koncu samo še lep pozdrav!!! Vodja izleta: Peter Silak ] 26 četrtek, 18. november 1999 - TEDNIK I ZA KRATEK €AS Info- glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v pro- dajalni Tehnika Emone Mer- kurja Ruj podarili zgoščenko. Da je bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Joe Coc- ker, je ugotovil tudi Franc Brdnik, Smlednik 34,1216 Smlednik. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesi- te) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ruj. Rok: četrtek, 25. november. Sredi novembra smo že in začenja se najbolj nori glasbe- ni čas v letu. Mnoga znana imena so že izdala svoje nove glasbene projekte, mnogi pa bodo to storili do sredine de- cembra. Glasbene trgovine imajo torej primerna darila za bližajoče se praznike. Ameriški band OFFSPRING je letos blestel s komadi Pretty Fly, Why Don't you Get a Job in The Kids aren't AIright. Dexter Hol- land, Kevin VVasserman, Greg Kriesel in Ron Wetly so člani banda, ki so jih gledalci MTV iz- brali za najboljše ročk izvajalce leta. Udaren kvartet ga nekon- trolirano "žaga" v komadu SHE'S GOTISSUES ^Mf*z multi plati- nastega albuma Američana. V ZDA ročk usmerjene radijske postaje promovirajo tele nove komade: Falis Apart '99 - SU- GAR RAY, Mary - SUPER- GRASS, Jesus Online - BUSH, Hanginaround - COUNTING CROVVS, Anything - THIRD EVE BLIND, Falling Away from me - KORN, Into the Void - NINE INCH NAILS, What if - GREED, Knock Down VValls - TONIC, Fear the Voices - ALICE N'- CHAINS, Shock your Monkey - COAL CHAMBER & OZZY OS- BORNE, Take a Picture - FIL- TER, N 2 Gether Now - LIMP BIZKIT, Tremble for my Beloved - COLLECTIVE SOUL, lt's Satur- day - BERCV PLAVGROUND, Ali the Small Faces - BUNK 182, Get in Une - BARE NAKED LADI- ES, Then the Morning Gomes - SMASH MOUTH. Posebej pa za prave ljubitelje ročka omenjam še tri najboljše pesmi, ki so izšle v tem tednu v Veliki Britaniji: Ca- n't Get Enough - SUEDE, So Low - OCEAN COLOUR SCENE in Hurry up and Wait - STERE- OPHONICS. Christopher Anton Rea se je ro- dil 4. marca 1951 v Veliki Britani- ji. Vrhunski kitarist in vokalist je leta 1989 posnel fantastično ploščo za v avtomobil z naslov- om The Road to HelI, deset let kasneje pa izdaja drugo dejanje z naslovom The Road to HelI Part 2. CHRIS REA tokrat pred- stavlja povsem novo glasbeno usmeritev v komadu NEW TI- MES SOUARE ki združuje elemente ročka in sodobne ple- sne ritme. LENNV KRAVITZ je čez poletje blestel s hitom American Wo- man iz filma Austin Power The Spy Who Shagged Me, v kate- rem glavno vlogo igra zmešani Mike Myers. Pevec je prijetno balado BLACK VELVETEEN ^MBtedopolnil s soul pridihom. Članice skupine Spice Giris so v prejšnjem tednu končale sne- manje tretjega albuma in so doma v Veliki Britaniji izdale knji- go Forever Spice. Sporty Spice ali MELANIE C. seje dodobra raznežila v čudoviti skladbi NORTHERN STAR ttt^ ki bo doživela dosti večji uspeh na svetovnih lesticah kot njena prva single skladba Goin'Down. PHIL COLLINS je kariero začel kot bobnar in se glasbeno ustalil pri zasedbi Genesis, ki je v začetku novembra izdala repro- spektiven album hitov z naslov- om Turn it on Again - The Hits. PHIL prepeva zelo kvalitetno pe- sem STRANGERS LIKE ME Irsko družinsko skupino THE KELLV FAMILV sestavljajo Kat- hy, John, Patricia, Jimmy, Joey, Barby, Paddy, Mayte in Angelo Kelly. Skupina izgublja popular- nost, vendar izvajajo preveč tipično pesem MAMA )t()K)Kz al- buma The Very Best of Kelly Fa- mily. Irska skupina BOVZONE je prišla prvič na lestvice s prired- bo hita skupine Osmonds z nas- lovom Love me for a Reason. Kvintet bo najstnice ponovno osrečil s popevko EVERV DAY I LOVE YOU ^^leMeK ki jo boste našli na albumu By Reguest Box Set. Britanska zasedba JAMIRO- OUAI je letos bila že dvakrat na lestvicah s komadoma Canned Heat in Supersonic. Zasedba je malo umirila ritem v novem ko- madu KING FOR A DAY ki ima ponovno znan funky in r & b glasbeni stil. ENRIOUE IGLESAIS je odpel fantastičen latino hit Bailamos iz filma Wild Wild West. Velik po- tencial latino scene predstavlja nov vroči komad RHYTHM DIVI- NE )K)K)K^ ki ima ponovno pra- vo plesno vižo za latino veselico! David Breznilc L-1J'I'M.'IIM 1. Smooth - SANJANA & ROB THOMAS 2. VVaiting for Tonight ^ -JENNIFER LOPEZ 3. Satisfy you - PUFF DADDY & R. KELLV 4. Lift me up - GERI HALLIVVELL 5. Heartbreaker - MARIAH CAREY & JAYZ. 6.1 Knew I Loved you - SAVAGE GARDEN 7. Larger than Ufe - BACKSTREET BOYS 8. She's the One; Win Some Lose Some -ROBBIEVVILLIAMS 9. If I Could Turn Back the Hands of Time - R. KELLV 10.1 Need to Know - MARC ANTHONV Lestvico POPULAR- NIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večer- nem sporedu radia Ptuj. ^Mladi dopisniki MOJA MAMI Moja mami je najboljša, ker rada me ima, moja mami je najboljša, ker z mano se igra, moja mami ja najboljša, ker prav vse mi da. To je moja mami, moja mamica. Barbara Krasnič, 6. c, OŠ Olge Meglic, Ptuj RAZMIŠLJANJE Danes živimo Slovenci v svo- bodni domovini Sloveniji, ki je samostojna, neodvisna država. Nekoč je bila Slovenija le ena od republik velike Jugoslavije, zato se je življenje ljudi razlikovalo od našega življenja. Veliko Slo- vencev je šlo v tujino s trebu- hom za kruhom, kjer so si skušali ustvariti boljše, kvalitet- nejše življenje. Mladi fantje in dekleta so odhajali v Ameriko, Kanado, Avstralijo in se z gren- kobo v srcu poslavljali od domačih ljudi in od domače zemlje. Tudi življenje v naših krajih je bilo v tistih časih garaško, polno odrekanja, po- manjkanja. Marsikdo ni imel druge izbire, kot da je odšel v svet iskat srečo. Veliko se jih je kmalu vrnilo brez uspeha, mno- gi pa so ostali in se nikoli več niso vrnili. Tudi pesniki, pisa- telji in ostali umetniki so se mo- rali pogosto poslavljati od do- movine. Nekateri so v tujini študirali, delali ali pa so bili izgnani zaradi naprednih idej. Ob slovesu so nastajale lepe pe- smi, kot je tudi pesem Otona Zupančiča Z vlakom. Danes so razmere drugačne. Ljudem se ni potrebno seliti po svetu, da bi našli več, kot ponuja naša prele- pa dežela na južni strani Alp. Andreja Breg, 8. a, OS Kidričevo TRGATEV NEKOČ Nekoč se je trgatev začela zju- traj, ko je že toplo sonce obijalo vinograd. Brači so bili domači znanci, prijatelji in sorodniki. Najpomebnejši pri trgatvi so bili "putarji". To so bili najbolj krepki fantje, ki so na ramah nosili "piite", polne grozdja, do preše. Brači so bili oblečeni to- plo, jesensko. Moški so imeli "šiirce" in klobuke. Obute so imeli škornje. Brali so s škarja- mi ali nožem in grozdje dajali v vedra. Trgatev je bila zelo vese- la. Ljudje so veliko peli. Če je kdo preveč pogledal v kozarec, se je slišalo vriskanje daleč nao- krog. Vsak "piitar" je imel svojo palico, v katero si je z nožem za- rezal majhno zarezo za vsako odneseno "piito" grozdja. Po končani trgatvi se je dobro jedlo in pilo, saj je gospodar poskrbel, da so imeli pri hiši pred trgatvi- jo koline. Gospodinja je poskrbela za dobre orehove po- tice. "Putarji" so ostali do ranih jutranjih ur na preši. Obuti v škornje ali kar bosi so tlačili grozdje, da so spokale vse grozdne jagode. Zložili so koš in v njega sproti metali grozdje. Na koncu so na koš dali pokrivalo, nanj so zlagali debelejše lesene late in obtežila. Tako dolgo so sukali, da je pritekla zadnja kaplja mošta. Mošt so nalili v sode in jih namestili v klet. Vsi utrujeni so se zjutraj odpravili domov in čakali dan, ko bo mošt zavrel, da bodo pokušali novo vino. OS Miklavž pri Ormožu RADA BI SE VRNILA DOMOV Zjutraj, ko sem vstala, je že moj stari ubogi mož godrnjal po hiši. Ker pa sem ga tako že na- veličana, sem zagrabila otroko- ve pleničke in stekla proti mor- ju, da bi jih oprala. Ko sem jih čez čas že večino oprala, sem zagledala, da proti meni pluje star čoln in da mi v njem nekdo nekaj z rokami kaže. Ker sem si mislila, da z njim ni vse v redu, sem se obrnila in kar naprej pra- la pleničke. Čez čas pa me za ramo prime temna roka. Ko sem se obrnila, sem spoznala, da je to zamorc, ki mi je mahal iz čolna. Nekaj časa me je gledal, nato pa rekel: "Prišel sem od daleč, da bi kraljici pripeljal dekle, kot si ti, da ji bo dojila otroka." Pogledala sem ga in re- kla: "Če želiš, grem s tabo kar jaz." Obrnila sem se in odkora- kala do čolna, ko je zamorc skočil k meni, rekoč: "Si to zares želiš?" Ja, sem mu odgovorila in tako je za menoj stopil v čoln. Skupaj sva veslala do Španije, kjer me je pustil samo pri kralji- ci. "Pridi sem," je rekla kraljica, "boš videla mojega otročička, ki ga boš morala dojiti." Stopila sem za njo in zagledala majhne- ga otroka, ki je sam ležal v veli- kanski sobi. "Jaz grem, ti pa os- tani tukaj, saj si zato tu, da boš dojila in pazila na mojega prel- jubega otroka," je rekla kraljica in odšla. Lepo počasi sem stopi- la k otroku. Ko sem ga lep čas gledala, sem spoznala, da je po- doben mojemu otroku, ki sem ga žal pustila doma. In ko sem ga gledala, mi je bilo vedno bolj žal, kajti doma sem pustila svo- jega otroka, ki je vedno le kričal, in ubogega starega moža, ki je vedno le godrnjal. Stopila sem iz sobe in začela kričati: "Za- morc, zamorc, hočem domov! Odpelji me vstran od tod, hočem zopet videti svojega otro- ka in vse, kar sem imela prej, hočem nazaj!" Iris Veselko, 8. a, OŠ Ivanjkovci RDEČA KAPICA Zdaj se trenutno nahajam v gozdu in grem k bolni babici. V tem trenutku hodim in opazu- jem lepote gozda. V grmu se je nekaj premaknilo. Postaja me strah. Kaj bi to bilo? Oh, iz grma je prišel velik volk. Ven- dar izgleda prijazen, zakaj me je pa potem tako prestrašil? Ne vem? Nadaljujem pot in spet na- letim na tega volka. Prijazno me gleda in reče: "Deklica, kam pa si namenjena?" Obrnem se, češ naj ga to ne zanima, in grem na- prej, v daljavi vidim babičino hišo in začnem teči. Spet pride do mene volk in zahteva, da mu odgovorim na prej zastavljeno vprašanje. Res sem mu odgovo- rila in spet odšla dalje. Tedaj se je volk razjezil in sunkovito skočil name. Zarenčal je in mi odgriznil del ušesa. Odrinila sem ga s sebe in hitro zbežala k babici in se v hiši skrila v naj- varnejši kot. Tako se je moja razburljiva pot skozi gozd k ba- bici končala. Nina Brglez, 6. a, OŠ Kidričevo RAZMIŠLJANJE Pravica! Mar sploh obstaja to- talna pravica na svetu? Ne ved- no! Velikokrat se zgodi, da ne- komu storimo krivico - hote ali nehote. Nehote storjena krivica manj boli kot pa namerna. Že v davni preteklosti so si močnejši narodi prisvajali pravico, da so zasužnjevali manjše narode. Ravno tako se dogaja današnje dni. Bogatejši in močnejši ljudje so mišljenja, da si lahko pri- voščijo poniževanje revnejših. Oni pač mislijo, da so veliko več vredni, ker imajo več denarja in položaj. Jaz osebno mislim, da bi moral vsak človek imeti iste pravice, ne glede na to, kakšne barve ali veroizpovedi je. Že Ivan Cankar je v Hlapcu Jerneju opisal, kakšne krivice so se do- gajale v njegovem času. Bogati dedič je vzel pravico v svoje roke in nagnal odsluženega hlapca v surovi svet. Danes ima- jo v naši državi ljudje dosti več pravic. Se pa tudi zgodi, da mora marsikdo po svojo pravico na sodišče. Celo tam jo je težko doseči, ker pravijo, da je pravica lepa, saj jo simbolizira lik žen- ske, ki drži v roki tehnico in ima zavezane oči. Manuela Plajnšek, 8. a, OŠ Kidričevo LUJZEK Dober den vsaki den! Tata pismo sen vam pisa v tork, 16. novembra leta gospodovega 1999. Kak vse kože, se zima gor na jesen sprovla. Gledan skoz okno in vidin, kak po lufti kak mali metuljčeki snežinke plešejo. Ja, ja, bo že držalo, kak provi moja Mica: "Na avto zimske gume, na rit pa duge gate!" Smučari se že veselijo snežne podloge, pa tudi tisti, ki si na rodni žemljici kruh služimo, bomo veseli, če bo pšeničko, goričko in druge površine sneg pokrija, škodljivce bi naj nizke temperature spravle na drugi svet in tak dale naprej. Seveda nega prove zime, če nega tudi snega, ki s svojo belino pokrije vse črne ekološke grehe na materi žemljici. Saj vete, kaj mislin: tista divja odlagališča smeti, štorih avtov, ki rjavijo v jorkih, štorih šporhetov, pralnih strojov in drugih ostalin, ki v narovno okolje sploh ne sodijo. Če bi jaz bija kokšni inšpektor, pristojen za tote zadeve, bi vsokega, ki dela v narovi svin- jarijo, tak štrofa, ke bi se za večne cajte zaupna, da se tak ne dela. Se posebno ne v cajti, ko se borimo za razvoj turizma in gostinstva. Ker smo glih že pri gostinstvi, vam naj še povem, da sen bija včeraj povobleni na otvoritev vinske ceste srednje Slovenske gorice. Z avtobusom smo prekrižarili deset občin in v vsoki občini obiskali po eno gostinsko-turistično postojanko. Moren vam povedati, da je bilo veselo in naporno. Hodimo in vozimo se po širnem sveti, pre- malo pa poznamo naše sosednje kraje in občine in jihovo gostin- sko ponudbo, pred kero lehko domo kapo doj in rečemo, da z našo domočo hrano in odličnimi vini že globoko v Evropi in nam to priznajo tudi tujci, ki nas obiščejo. Je pa resen tak, da smo turizem lidje z vsemi svojimi do- brimi in slabimi lastnostmi. Naj vam zavujplem, da se tudi mija z Mico grema turizem v obliki malega vinotoča. Ker k vinskemi paše tudi svinjsko, k moškemi pa žensko je to kar vredik kombinacija za veselo druščino ob martinovoji ali kakšnem drugem svetki. Pa srečno! Vas lepo podavlja vinotočLUIZEK TEDNIK - Četnek, 18. november 1999 29 ŠPORT ROKOMET / 1. B SRL MOŠKI Ormož - Nova Oorita 37:23/18:13/ ORMOŽ: Dokša, Hanželič 3, Antolič 2, Juršič 3, Pucko 2, Džar- mati 1, Prapotnik 9 /3/, Grabovac 1, Vuk 1 /1/, Kirič 11, Kotar, Sulek, Horvat 4, Mezgec. Rokometaši Ormoža so brez večjih težav prišli do druge zmage v prvenstvu. V prvem polčasu so Goričani še nudili odpor, vendar le do 22.minute, ko si domači ro- kometaši niso uspeli priigrati večje prednosti. V zadnjih minu- tah prvega dela pa so si le uspeli priigrati pet zadetkov prednosti. Drugi polčas je bil popolnoma v znamenju rokometašev Ormoža. Nekaj dobrih obramb vratarja Šulka in dobra ter predvsem učin- kovita igra v napadu so bili ključ do uspeha. -ek 1. B LIGA • Rudar Trbovlje - Velika Nedelja 23:24/9:11/ VEUKA NEDELJA: Kovačec, R Mesarec 4, Trofenik, Gregorič, Potočnjak, Bezjak 5, Planine 6, Kokol, Belec, Poje 4, AQ. Mesarec 2, Okreša, Kumer, Belšak. V 1. B SRL, je bil v Trbovljah odigran derbi jesenskega dela prvenstva. Če bi izgubili, bi se morali rokometaši Velike Nedelje posloviti od visoke uvrstitve, še posebej po nekolikem slabšem startu prvenstva. Rokometaši iz Velike Nedelje so vse srečanje vo- dili in imeli prednost tudi petih zadetkov ter na koncu zasluženo slavili proti Rudarju, ki se je že pred prvenstvom videl v prvoli- gaški konkurenci. To soboto pa bo v špormi dvora- ni v Veliki Nedelji veliki lokalni derbi med domačo ekipo in so- sednjim Ormožem. •ek 1. B LIGA ŽENSKE • Ptuj - Vias Šentjernej 23:26 /10:16/ ŽRK PTUJ: Vido\^čeva, Boje- va 1, N. Potočnik, Sijančeva 3, Pučkova 2, Bezjakova, Majeričeva 4, Mikuličeva, Petkova ^ 10, Maračičeva 3, A. Potočnik, Zam- pova, Kelenčeva. Mlade ptujske rokometašice v tem srečanju niso imele svojega dne, zraven tega pa so zaigrale še brez poškodovane Ines Čeme. Samo na začetrku srečanja je bila igra izenačena, nato pa so povedle gostje, izkoristile slabšo igro domačih v obrambi ter si priigrale šest zadetkov prednosti. V dru- gem polčasu smo lahko videli boljšo igro domačih v obrambi, pa tudi igra v napadu se je izboljšala. Tako so se Ptujčanke uspele pri- bližati gostjam v zaključku srečanja na samo zadetek zaostan- ka, vendar so potem naredile ne- kaj začetniških napak, Jcar je bilo dovolj, da so igralke Šentjerneja nekoliko nepričakovano slavile. •ek 2. LIGA VZHOD • Pyramidia - Maribor 37:11 /19:3/ PYRAM|DIA: Valenko, Kovačec, Sterbal, Kelenc 3, Os- terc 4, Pšajd 4,1. Ivar^čič 9, Žnida- rič 3, F. Šandor, Zuran 2, D. Ivančič 2, Cvitanič 1, Firbas 3, Pi- sar 6. Rokometaši Pyramidie so brez težav prišli do novih točk proti novincu v ligi, ekipi Maribora. Devetnajst danih zadetkov in samo trije prejeti v prvem deli igre povedo vse, kakšno je bilo razmerje v kvaliteti. Gostje so se sicer trudili, vendar je bila razlika v kvaliteti občutno v korist roko- metašev iz Gorišnice, ki so to zna- li dodobra izkoristiti in doseči še eno rutinsko zmago. 2. LIGA VZHOD • Ptuj - Ormož II 37:15/17:6/ MRK PTUJ: Krauthaker, Mešl 4, Djekič 5, Zajšek 3, Bračič 5, Kac 1, Stražišnik 5, Petek 1, Hmjadovič 10, Berlič, Margušič 2, Zadravec 1, Mlakar. ORMOŽ H: Serec, ^ Havlas, Lukaček, Bistrovič 4, Žunec 1, Žemljic, Hanželič, Ivanuša 3, Vrečar, Kosi 2, M. Luskovič, I. Luskovič 1, Smodek 4, Milova- novič. Rokometaši Ptuja so brez večjih težav premagali mlado drugo eki- po Ormoža. Na srečanju zmagova- lec sploh ni bil vprašljiv in tako sta trenerja dala priložnost vsem. Domači so se potrudili in dosegli visoko zmago, ki napoveduje nji- hov vzpon forme. •ek ODBOJKA / 1. A DOL - ŽENSKE Marsel - JUlcs Tabor 3st MARSEL: Terbučeva, Mohor- kova, Žunkovičeva, Blaži^eva, Pustoslemškova, Krebsova, Šero- nova, Frumnova, Vindiševa. Odbojkarice ptujskega Marsela v novi tekmovalni sezoni ne igrajo tako dobro kot v pretekli, ko so osvojile tretje mesto. Odsotnost Nataše Prauhart se močno pozna. V prvem nizu so domače igrale bolj rutinsko, vendar ni bilo pra- vega učinka. Drugi niz je bil veli- ko razočaranje za gledalce. Malo hitrejša in bolj zavzeta igra v tret- jem in četrtem nizu je odstranila vse dvome o končnem zmagoval- cu. Rezultati nizov: 25:20, 17:25, 25:17,25:1L 1. A DOL - ŽENSKE • Kemiplas Koper - Marsel 3:1 MARSEL: Blažičeva, Ter- bučeva, Pustoslemškova, Krebso- va, Šeronova, Frunmova, Vin- diševa, Mohorkova. Po lanskoletnih rezultatih bi to bil derbi kroga - in to je na koncu to tudi bil. Ptujčanke so z odlično igro v prvem nizu presenetile domače odboj karice. Tudi v dru- gem nizu so bile na dobri poti, saj so povedle s petimi točkami, toda nato so močno popustile in igral- ke iz Kopra so dobile niz, enako tudi tretjega. V četrti igri je kaza- lo, da bodo marselovke izenačile, saj so imele že skorajda neulovlji- vo prednost /23:17/. Namesto ize- načenja pa so popustile in dovoli- le, da so jih domačinke ujele in na koncu osvojile odločilni Četrti niz. Rezultati nizov: 14:25, 25:17, 25:13,25:23. Po prikazani igri v Kopru opažamo vračanje v staro formo, tako da lahko pričakujemo boljše igre in zmage igralk Marsela. • Granit - Žurbi Team Kamnik 0:3 GRANIT: Kavnik, M. Bračko, Pušnik, Kotar, Z. Bračko, Raj h, Jm^k, Lampret, Pivko, Pipenba- her. Jesensko. Dokaj nesrečen poraz proti Sa- lonitu je pustil posledice pri domačih igralcih, niso delovali prepričljivo, enostavno ni bilo vneme iz preteklih srečanj. Rezul- tati nizov: 16:25,16:25, 26:28. Danilo Kl^nšek NAMIZNI TENIS • Petovia - Kajuh Slovan 2:6 Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so morale v srečanju z ljubljanskim Kajuhom Slovanom priznati premoč gostij, ki imajo v svojih vrstah odlično kitajsko igralko Wang Bo, ki je bila usod- na v tem srečanju, saj je premagale vse tri domače igralke, bila pa je uspešna tudi v igri dvojic. Posamezni izidi: Steblovnikova - Fanagelova 1:2, Goličeva - Po- lončičeva 2:0, Zalezina - Wang Bo 0:2, Goličeva - Fanagel 2:0, Ste- blovnikova - Wang Bo 0:2, Žalezi- nova - Polončičeva 0:2, Goličeva/Zalezina - Wang Bo/Po- lončičeva 1:2, Goličeva - Wang Bo 0:2. • Merkur - Petovia 6:1 Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so visoko izgubile z ekipo kranjskega Merkurja. Premočne domačinke je nova zmaga učvrsti- la na drugem mestu v prvi sloven- ski namiznoteniški ligi. Posamezni izidi: Konecnikova - Zalezina 2:0, Čehovinova - Ste- blovnikova 2:0, Safranova - Goličeva 2:0, Čehovinova - Zale- zina 2:0, Konecnikova - Goličeva 0:2, Čehovinova/Safranova Goličeva/Zalezina 2:0, Safranova - Steblovnikova 2:0. • MT Sobota - Petovia 6:0 Po pričakovanjih so namiznote- niški igralci iz Murske Sobote opravili s Rujčani in ti so doživeli še sedmi zaporedni poraz v novem prvenstvu. Posamezni izidi: Kocuvan - Drčič 2:1, Unger - Janžekovič 2:0, Horvat - Piljak 2:0, Unger - Drčič 2:0, Kocuvan - Piljak 2:0, Horvat - Janžekovič 2:0. •ek STRELSTVO Potočnik pni v Ljubljani v Ljubljani je bilo v soboto in nedeljo prvo kontrolno tekmo- vanje najboljših strelcev z zračno puško in pištolo za člane in mla- dince. V streljanju z zračno pištolo je med članicami Majda Raušl iz Juršincev nastrelila 357 krogov in bila peta, strelka Ptuja Alenka Peteršič je bila deveta. V članski konkurenci je bil Boštjan Simonič iz Petovia avta s 551 kro- gi 20., Gorazd Selišek iz SK Pmj krog manj, Mirko Moleh iz Juršincev 547 kr., Simon Simonič 544, Franc Bedrač 536, Milan Stražišar 529, Zvonko Hajduk 525, Zlatko Kostanjec 510 Janko Berlak 508. Med mladinkami je Saška Benko nastrelila 323 krogov in bila osma, deveta je bila Sonja Raušl s 319 kr., obe Juršinci. Prvo mesto med mladinci si je priboril državni reprezentant Matija Potočnik s 557 krogi, Marjan Gril ie bil s 517 krogi dvanajsti, Robert Simenko 514 - vsi SK Ptuj, mladi- nec Simon Simonič, Juršinci, s 507 krogi šestnajsti. Na pozivni turnir sta se uvrstila Majda Raušl in Matija Potočnik. Druga državna liga v Lendavi Ptujski drugoligaši SK Petija Ptuj in SD Juršinci nastopajo v Lendavi v drugem turnirju druge lige. SK Petija je v sestavi Milan §tražišar, Simon Fras in Robert Šimenko favorit turnirja. Ekipa Jiu^incev nastopa v sestavi Mirko Moleh, Majda Raušl in Simon Si- monič. Tretja državna liga v streljanju z zračno pištolo je derbi kroga SD Juršinci - SD Pe- toviavto, SD Kidričevo se bo po- merila s SD Coal Lendava, E)or- nava pa z vodilno ekipo SD Š. Kovača M. Sobota. Drugi krog te- kmovanja bo v soboto v Lendavi. SI JUDO/POKAL GOLOVCA Uspešni luninimi v Ljubljani je bil v nedeljo, 14. novembra, 13. pokal Golo- vec, na katerem je nastopilo 260 tekmovalcev in tekmovalk iz 29 klubov Slovenije, Hrvaške in Avstrije, med njimi tudi Juršinčani in 4Gorišničani. Tekmovalci judo kluba Jm^inci so v kategoriji starejših dečkov osvojili skupno prvo mesto, vseekipno pa so bili peti, kar je velik uspeh, če upošteva- mo, da so nastopili s samo osmimi tekmovalci. Uspešni so bili tudi v posamični konku- renci. Prva mesta pri starejših dečkih sta osvojila Aleš Horvat /do 60 kg/ in Damjan Fras /nad 73 kg/. Tretji je bil Denis Hrga /do 55 kg/, peti pa David Mat- jašič /do 50 k^. Pri starejših deklicah je drugo mesto osvoji- la Martina Fras /nad 63 kg/. Pri mlajših dečkih pa je peto mesto pripadlo Reneju Gabrovcu /do 34 kg/. 16 tekmovalcev Judo kluba Gorišnica, ki so nastopili predvsem v konkurenci mlajših deklic in dečkov, je osvojilo 8 medalj, 6 tekmovalcev pa je bilo v nepKJsrednem boju za medalje in so osvojili peto mesto. V svojih kategorijah so medalje osvojili: 1. mesto Janja Karo, 2. mesto Tamara Petek in Miha Vajda, tretji pa so bili: Darjan Podgoršek, Simon Petek, Š(>ela Lilija, Maja Emeršič in Saša Ljubeč. Peta mesta so osvojili: Aleš Belšak, Leon Jauševec, Denis Foštnarič, Renato Trupkovič ter Simona in Mihaela Milošič. •ek, Franc Nasko NOGOMET 2. SLOVEHSHA UGA Rezultati tekem 15. kroga: Koper - Aluminij 6:0, Drava - Avtoplus Korte 2:1, Nafta - Črenšovci 1:0, Ta- bor - Železničar 1:0, Esotech Šmartno - Elan 0:3, Za- gorje - Živila Triglav 1:0, Ivančna Gorica - Šentjur 4:1, Montavar Rogoza - Jadran Šepič 0:3 1. TABOR 15 13 1 1 36:5 40 2. KOPER 15 11 3 1 46:10 36 3. ESOTECH ŠMARTNO . 15 9 2 4 32:24 29 4. ELAN • 15 9 1 5 29:20 28 5. ŽELEZNIČAR 15 8 3 4 22:10 27 6. ZAGORJE 15 8 3 4 26:16 27 7 ALUMINIJ 15 8 2 5 29:18 26 8. MONTAVAR ROGOZA 15 5 4 6 14:20 19 9. ŽIVILA TRIGLAV 15 6 O 9 18:21 18 10. IVANČNA GORICA 15 5 2 8 22:28 17 11. JADRAN ŠEPIČ 15 4 5 6 16:22 17 12. DRAVA 15 3 5 7 16:21 14 13.NAFA 15 3 4 8 14:29 13 14. ŠENTJUR 15 3 4 8 11:30 13 15. ČRENŠOVCI 15 2 4 9 11:38 10 16. AVTOPLUS KORTE 15 O 3 12 5:35 3 DRAVA - AVTOPLUS KORTE 2n STRELCA: 1:0 Fridauer /6/, 1:1 Dovžak /16/, 2:1 Fri- dauer /63/ DRAVA: D. Golob, S. Golob, Krajnc /Jurčec/, Len- art, Klinger, B. Emeršič, M. Emeršič, Toplak /Habja- nič/, Fridauer, Korez, Meznarič /Pečnik/ Končno so tudi gledalci na ptujskem mestnem sta- dionu doživeli, da so njihovi nogometaši zmagali v je- senskem delu prvenstva na svojem igrišču. V prvem resnejšem napadu so nogometaši ptujske Drave po- vedli s strelom Fridauerja. Minuto kasneje je pri- ložnost za povišanje vodstva zamudil Korez. Toda ve- selje Ptujčanov ni dolgo trajalo, saj so gostje uspeli rezultat v 16. minuti izenačiti. Drugi polčas je bil nekoliko živahnejši, saj so tudi gostje iskali svoje priložnosti, vendar niso premagali vratarja Drave. V 63. minuti je prosti strel z leve strani izvajal Sebastijan Golob, najspretnejši pred vratarjem Kort pa je bil Fridauer. Enajst minut kasneje je bil v samostojnem prodoru Habjanič, nad njim je bil po mnenju domačih nogometašev storjen prekršek, ven- dar sodnik ni nič zapiskal. Mladi ptujski napadalec je protestiral in si prislužil prečasni odhod pod prho. Po tej izključitvi je bila iniciativa na strani gostov, vendar do spremembe rezultata ni prišlo. KOPER - ALUMINIJ 6:0 / 4:0/ STRELCI: 1:0 Čendak /12/, 2:0 Benedejčič /28/, 3:0 Jakomin /30/, 4:0 Jakomin /38/, 5:0 Čendak /58/, 6:0 Klarica /69/ ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Prapotnik. Žolek, Kancler, Vršič, Perkovič, Pucko, Emeršič, Ceh, Hoj- nik. Nogometaši Aluminija so v zadnjem jesenskem kro- gu v 2. SNL doživeli v Kopru pravo katastrofo. Domači so bili absolutno boljši nasprotnik in o zma- govalcu odločili že v prvem polčasu, ko so dosegli štiri zadetke. Tudi drugi polčas je bil v znamenju domače ekipe, ki je v tem delu igre dosegla še dva zadetka in visoko zmagala. Nogometaši Aluminija niso zaigrali v okviru svojih zmožnosti in zato proti do- bri ekipi Kopra niso imeli nobenih možnosti za uspeh. 2. UOVENSKA KADETSKA LIGA 'VZHOD Rezultati tekem 13. kroga: Era Šmartno - Aluminij 2:1, Krško MKI-Lesk. - Drava 2:1, Bistrica - Šentjur Yu- rij 0:3, Nissan Ferk - Železničar 1:2, Korotan - Dravin- ja 0:1, Bakovci - Pohorje 0:6, Nafta prosta I.POHORJE 12 10 O 2 45:9 30 2. ALUMINIJ 12 9 O 3 42:9 27 3. ERA ŠMARTNO 12 9 O 3 49:18 27 4. ŽELEZNIČAR 12 8 1 3 51:19 25 5.DRAVINJA 12 8 1 3 45:18 25 6,NAFA 12 7 O 5 33:24 21 7. DRAVA 12 6 1 5 34:21 19 8. KRŠKO MKI-LESK. 12 6 O 6 28:27 18 9. NISSAN FERK 12 5 1 6 26:23 16 10. ŠENTJUR VURIJ 12 3 1 8 8:36 10 11. KOROTAN 12 2 1 9 18:42 7 12. BISTRICA 12 1 2 9 8.41 5 13. BAKOVCI 12 O O 12 4:104 O • ek MALI NOGOMET Rezultati 2. lige vzhod - 7. krog: Mizarstvo Širov- nik - Križevci 10:2, Dobrovec - Vitomarci 5:3, Valšped - Oplotnica 6:2, DSV Draža vas - MAK Gola 4:10, Mar- co Polo - Slovenske gorice 6:7. I.MAKCOLA 6 5 1 0 48:29 16 2. MIZARSTVO ŠIROVNIK 6 4 1 1 48:20 13 3. SLOVENSKE GORICE 6 4 1 1 33:23 13 4. DOBOVEC 7 3 2 2 35:28 11 5. DRAŽA VAS 6 3 1 2 30:31 10 6. KRIŽEVCI 6 3 1 2 18:22 10 7. VITOMARCI PETUA 6 2 1 3 31:36 7 8.PUŠENCI 6 2 1 3 25:39 7 9. VALŠPED 6 2 1 3 23:29 7 10. OPLOTNICA 6 0 2 4 19:31 2 11.MARC0P0L0 7 0 0 7 23:45 O RAZPIS ZA UGO MALEGA NOGOMETA Medobčinska nogometna zveza Ptuj objavlja razpis za rekreacijsko tekmovalno ligo malega nogometa in veteransko ligo malega nogometa. Pravico nastopa imajo vsi klubi in organizirane skupine igralcev, ne glede na to, kje so registrirani. Za napredovanja v 2. SLMN vzhod pa se bodo lahko potegovale samo eki- pe z registriranimi igralci, ki imajo pravico nastopa v tem tekmovalnem letu. Za veteransko ligo je spodnja starostna meja 32 let. Tekmovanje bo potekalo ob sobotah in nedeljah po v naprej objavljenem urniku v športni dvorani Center na Ptuju. Za vse morebitne informacije se lahko obrnete na MNZ Ruj oz. na Franca Slatiča, tel. 755 884, in Marka Potočnika, tel. 773 047. Pisne prijave je potrebno poslati na naslov MNZ Ruj, p.p. 121, 2250 Ruj, najkasneje do 22. novembra. Franc Slatič SERVIS SMUČI TENIS OPREME TER KOLES Šport Servis Davorin Munda s.p. 9cw3nski trg 1,2250 Ptuj, tel.: 062^587 ORMOŽ / TRADICIONALNI SPREJEM VINOGRADNIKOV Uspešni ormošlii vinogradnilii v letu 1999 Ormoški župan Vili Trofenik vsako leto v času martinovanja povabi na sprejem ormoške vinogradnike. Prejšnji petek se jih je v obnovljeni dvorani ormoškega gradu zbralo okoli 40. Tokratno srečanje je bilo še po- sebej slovesno, kajti priznani ormoški vinogradnik Stanko Čurin je 6. novembra praznoval 70. rojstni dan. Stanovski kolegi so mu nazdravili z najboljšim ormoškim vinom, ki prihaja seve- da iz njegove in kleti Puklavec. S pesmijo so se čestitki pridružili tudi člani Ormoškega okteta. V letošnjem letu so se ormoški vinogradniki zares izkazali. Preje- li so številna priznanja za vina vrhunske kvalitete. Na Prazniku trgatve v Podgorcih je dalo vzorce vina na ocenjevanje 47 vino- gradnikov iz ormoške občine. Od devetih podeljenih velikih zlatih medalj so jih Ormožani pobrali kar 8, od 89 zlatih medalj so jih prejeli 51, od 16 podeljenih naslovov sortni prvak pa so jih ormoški vinarji dobili kar 12. Le- deno vino sorte laški rizling iz kleti Čurin Prapotnik je dobilo naziv šampion in oceno 19,65. Chardonnay Rajka Košiča pa je prejel naziv prvak letnika 98 in oceno 18,65. Na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni je sodelovalo 23 vinogradnikov in vinskih hiš z ormoškega področja s 76 vzorci. Prejeli so 4 velike zlate in 39 zla- tih medalj. Dobili so tudi štiri na- zive sortni prvak. Na ocenjevanju vinskega letni- ka 98 v Mariboru je letos sodelo- valo 5 vinogradnikov in ormoška klet s 16 vzorci vina. En vzorec je bil ocenjen z 19 točkami, kar je primerljivo z veliko zlato medaljo, 12 vzorcev pa je prejelo oceno nad 18 točk, kar je enakovredno zlati medalji. Na mednarodnem ocenjevanju vina v Zagrebu, ki nosi naziv Vi- novita 99, je ormoška klet Jeruza- lem Ormož VVS prejela 7 srebr- nih medalj ter dva naziva prvak sorte od devetih poslanih vzorcev. Vinska klet Čurin-Prapotnik pa je od 7 vzorcev prejela 4 zlate medal- je, dve srebrni medalji in naziv prvak sorte za laški rizling letnik 97. Na prav tako mednarodnem ocenjevanju vin "Vino Ljubljana" je ormoška klet Jeruzalem Ormož VVS za oba vzorca prejela srebrno medaljo, Milan Krajnc iz Lahon- cev pa je prejel za renski rizling letnik 97 zlato medaljo in naziv prvak sorte. Skupaj so torej ormoški vino- gradniki na mednarodnih ocenje- vanjih prejeli 5 zlatih in 11 srebr- nih medalj ter 4 nazive prvak sor- te. Maida FridI Ormoški vinogradniki na sprejemu pri županu Viliju Trofeniku v obnovljeni dvorani ormoškega gradu. Foto: Hozyan Kulturni križemkražem PTUJ • V Gledališču Ruj bodo danes in jutri, 19. novembra, po- novili predstavo za otroke Ana in kralj, ki je padel iz pravljice. Predstave so ob 9.30 in in 11. uri. PTUJ • V knjižnici Šolskega centra Ptuj bo danes ob 14. uri otvoritev razstave z naslovom Čudoviti svet žuželk. Pripravile so jo knjižničarke Doroteja Emeršič, Jelka Vaupotič in Biserka Kolma- nič v sodelovanju z mariborskim entomologom in zbiralcem Mi- ranom Zavcem. Razstava bo odprta do 29. novembra. PTUJ • V prostorih Nove Ljubl- janske banke bo danes ob 18. uri otvoritev likovne razstave učen- cev oŠ Ljudski vrt in podružnice Grajena. SEŽANA • Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi iz Sežane ter slovensko društvo za vzajemno pomoč v duševni stiski Paradoks iz Ljubljane sta pripravili likovno razstavo, ki je nastala kot rezultat likovne kolonije Kog 99. Slovesna otvoritev bo danes, v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri v avli KG Srečka Kosovela v Sežani. MARIBOR • S predstavo Govor malemu človeku v režiji Sama M. strelca bodo gledališčniki jutri, 19. novembra, gostovali v Mari- boru. ORMOŽ • Z monodramo Štefka Valentin v režiji Petra Srpčiča Gle- dališče Ptuj v soboto ob 19. uri gostuje v Ormožu. SLOVENSKA BISTRICA • V viteški dvorani gradu se bo v pe- tek, 19. novembra, ob 19. uri s koncertom predstavila vokalna skupina Freya z Šmarja pri Jelšah, ki jo vodi prof. Mihaela Pihler. PTUJ • V soboto, 20., in nedeljo, 21. novembra, med 12. in 15. uro bo na gradu muzejski vikend za otroke. Spoznavali bodo mu- zejsko zbirko orožja, si ogledali razstavo o viničarjih in ustvarjali v muzejski risalnici. PTUJ • V soboto, 20. novembra, ob 19. uri bo v refektoriju mino- ritskega samostana na Ptuju nas- topil zbor Lira iz Zagreba. Vstop- nina po lastnem preudarku. VIDEM • Gledališka skupina KD Franceta Prešerna bo v nedeljo, 21. novembra, ob 16. uri v vi- demski občinski dvorani ponovila predstavo Pesem klopotcev. DRAŽENCI • V nedeljo ob 18. uri bodo v vaškem domu Draženci gostovali člani SNG Ma- ribor s predstavo Jaz imam pa tis- to rad. VELIKA NEDELJA • V gradu je do 12. januarja na ogled razstava Velika Nedelja skozi stoletja avto- rice Irene Mavric. Odprta je vsak dan razen ponedeljka, ob de- lavnikih med 10. in 16. uro, v so- boto pa od 10. do 17. ter v nedel- jo od 10. do 13. ure. ORMOŽ • Do sobote je še možen ogled razstave Pokra- jinskega muzeja Ptuj Obrti praz- godovinskega Ormoža avtorja ar- heologa Braneta Lamuta. Razsta- va je postavljena v avli občinske stavbe v Ormožu. PTUJ • V galeriji Drava je do 26. novembra na ogled razstava Mo- notipije. Galerija je odprta vsak delavnik razen srede od 16. do 18. ure. Po predhodnem dogovo- ru je možen ogled tudi v dopol- danskem času. KINO PTUJ • Do konca tega tedna je na sporedu Inšpektor Gadget, prihodnji teden pa Ful gas. Predstave so ob 18. in 20. uri. (Pozor: Pritiaja Asterix!) ČRNA KRONIKA Z AUDIJiM OPLAZIL MERCEDES v torek, 9. novembra, nekaj po 17. uri je 39-letni Z.K. iz Ruja vozil po regionalni cesti od Zgornje Kungote proti Juriju. V desnem in nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotni vozni pas, po kate- rem je prav takrat pripeljal s svo- jim mercedesom 28-letni R.B. iz Hrvaške. Z.K. je s svojim audijem oplazil bočni del mercedesa, za- radi tega je njegov avto začelo zanašati, trčil je v mostno ograjo, nato v steber table, ki označuje ki- lometre, in obstal v obcestnem jarku. Voznika v nezgodi nista bila poškodovana, materialne škode na vozilih pa je za 770.000 tolar- jev. Z AVTOM V MELIORACIJSKI POTOK Po lokalni cesti skozi Trnovsko vas se je v sredo, 10. novembra, okoli 14. ure peljala z osebnim avtomobilom 21-letna M.R. iz Ptu- ja. Zunaj Trnovske vasi je zapelja- la na desno bankino in naprej v melioracijski potok, kjer je obstala ob trčenju v obrežje. V nezgodi se je voznica ranila, zato so ji nudili zdravniško pomoč v ptujski bol- nišnici. TOVORNJAK NENADOMA NA LEVO V četrtek, 11. novembra, okoli 15. ure je po lokalni cesti iz Šikol proti Rodovi 35-letni M.R. iz Ljubl- jane vozil tovornjak s priklopni- kom. Najprej je zapeljal na desno bankino, nato pa sunkovito zavil v levo na nasprotno stran ceste, kjer je trčil v osebni avto, ki ga je prav takrat vozila nasproti 29-let- na V.B. iz Morja pri Framu. V trčenju je bila voznica hudo ranje- na in so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. VOZNIK OBLEŽAL MRTEV v petek, 12. novembra, okoli 12. ure je po avtocesti od Slo- venske Bistrice proti Celju vozil osebni avto 40-letni R.H. iz Kozmincev, občina Rodlehnik. Nedaleč od postajališča Tepanje blizu Spodnje Ložnice je njegov avto začelo zanašati po cestiču. Zapeljal je na odstavni pas in čez jarek na strm travnati nasip ter prebil zaščitno ograjo. Avto se je medtem nekajkrat prevrnil, vozni- ka je vrglo iz vozila in je obležal mrtev na travniku ob robu njive. Policisti so med drugim odredili izredni tehnični pregled avtomo- bila. Z AVTOM V DROG VRTNE OGRAJE V soboto, 13. novembra, okoli 15. ure je po regionalni cesti proti Lenartu vozil osebni avto 23-letni B.B. iz Ptuja. V naselju Gočova je v ostrem ovinku zapeljal na nas- protni vozni pas in po okoli 30 metrih drsenja trčil v železni drog vrtne ograje ob stanovanjski hiši. V nesreči se je voznik hudo ranil. BRANIL SINA IN SE UPIRAL POLICISTOM Ptujski policisti so v sredo, 10. novembra, v Rodložah, občina Majšperk, skušali prijeti 21-letne- ga J.B., ki je pobegnil iz celjskih zaporov in se zatekel v domačo hišo. Njegov oče J.B. starejši je policistom odločno dalj časa preprečeval vstop. Ko so policisti to hoteli narediti mimo njegove volje, se jim je še nekaj časa ak- tivno upiral. Končno so policisti le prijeli sina in ga odpeljali nazaj v zapor. Očeta bodo kazensko ova- dili zaradi kaznivega dejanja na- pada na pooblaščeno uradno osebo. FF RODILE SO - ČESTITA MG: Monika Kolarič, K jezeru 11, Ptuj - Miha; Mari- ]a Rodošek, Desenci 2 - deklico; Anita Hameršak, Veliki Vrh 2, Cirkulane - Niko; Tatjana Hočurščal< Siernad, Kraigherjeva 26, Ptuj - Dunjo; Tanja Krajnc, Hardek 40/c, Ormož - Luka; Milena Mesarec, Zamušani 49 - Nušo; Amadeja Živko, Ul. Borisa Kraigherja 23, Kidričevo - Mašo; Klavdija Breznik, Mestni Vrh 103, Ptuj - Marino; Nataša Erja- vce, Graicnščak 29/a - Vito, Jožica Goniboc, Dornava 104 - deklico; Lidija Marti- nič. Zagrebška 26, Ptuj - Jana; Brigita Lesjak, Senik 21, Ormož - Jaka. UMRLI SO: Jožefa Sa kclšek, rojena Cafuia, Zakl 14, 1924 - t 3. novembra 1999; Ivan Fideršek, Stogo- vci 7, 1936 -1 5. novembra 1999; Ivan Ogrizek, Zgornja Hajdina 19, 1921 -1 4. no- vembra 1999; Marjeta Mere, Mala Nedelja 45, ^i: 1916 - t 4. novembra 1999; Terezija Kosec, rojena Krajnc, Lit- merk 49, * 1925 - t 5. no- vembra 1999; Marjeta Kola- rič, rojena Golob, Spuhlja 96, 1910 - t 5. novembra 1999; Miroslava Pinoza, Reševa ul. 4, Ptuj, * 1920 -1 7. novembra 1999; Ivan Ko- larič, Skorba 49, * 1930 - t 7. novembra 1999; Marija Bezjak, rojena Majerič, Moškanjci 16, ^i^ 1921 - t 8. novembra 1999; Vincenc Čuš, Počenšak21,::: 1921 - t 9. novembra 1999; Mijo Radzira, Ločki Vrh 55/b, * 1936 - t 7. novembra 1999; Ivan Gerič, Miklavž pri Ormožu 54, * 1918 - t 10. novembra 1999; Franc Kodrič, Ptujska Gora 18, * 1928 - 1 10. novembra 1999; Katarina Djurica, rojena ' Glavač, Kajuhova ul. 3, Ptuj, '-•^ 1940 - t 11. novembra 1999. Napoved vremena za Slovenijo Danes zjutraj to sneženje pone- kalo, oJ zakoda se to delno zjas- nilo. Popoldne todo možne posamezne snežne ploke. Tem- perature tod o okoli O, na Pri- morskem od 5 do 10 C. Oheti V petek in sototo to delno jasno s spremenljivo otlačnostjo. Hlad no to, v osrednji Sloveniji todo možne kratkotrajne snežne ploke.