&*>Morinu, plačana. _ . . ... __ . Posamezna številka 60 vin. Ste?« 126 f Ljubljani, ? ponedeljek im 15 novembra !§2ii Leta III. Oglasi: St 1 nun x SO lcreratnega stolpiča mali 80 vinarjev, orodni 1*20 K, poslano, posmrtalM in rekla«* 3 K. Večkratne abjar* c»post Izhaja ob ponedeljkih, sreslafe in petkih. U«r»vnifltTo „»oiuaTrtn«" v T.jnbljanl, Sodna «lloa $, Uraflnlitve »JBamortef", Mikloftidflva ©. I«, TeL 7*. laroinlna: &a celo JScsnovino" (trikret as ta d en) mssežoo 3 E, Setrtietn: 3 i, poUstno iS E. eeioletac 36 &. PatlMrrs st««flta »ssačoe 1 četrtletno 3 E, pol-!*tiso 6 K, celoletne >2 H, nmeammi mtamamfram^mmmi ii '—iifiiiii ni.igtBgaggt »ium mi i klerikalci s kmetom ii k m® rekvirirali živino. SLS. med vojnimi liferaiiti. — ,,Deželno mesto", korito za živinske mešetarije. — Na pritisk iii pod zaščito SLS. prisilne inkvizicije. — Kmet ni več gospodar čez svojo živino. — Drugi so plačevali vole 1 kg po 6-8 K, ko so klerikalci našemu kmetu rekvirirali živino po 2 K. — Bolj ko j<> kmet ubogal župnika, bolj ga je tepla farovška šiba. — Kupec dobička od kmečkih žuljev vsak dan večji. — Sele revizija po vojni je razkrila resnico, preje so skrivali, prikrivali in zakrivali. — Tekom dveh let samo z govejo živino deset miljonov čistega dobička. Z denarjem delali kot svinja z meliom. — Zaslužiti bi morali vsaj 30 milijonov pri tem, kar so plačali kmetu — Revizijsko poročilo pravi, da so zamolčali iz bojazni pred kmetom in konsumentom šest in pol miljonov kron dobička. — Mašili so luknje zavrženega klerikalnega gospodarstva. — Samo za izgubo pri ogrski masti so plačali nad tričefrt miljona, za medvodske krave pa eden in tričetrt miljona izgube. — Revizijsko poročilo pravi, da se je poldrugi miljon dobička razdelilo največ v politične agitaeijske namene. — Glavni namen vnovčevalnice delati miljonske dobičke. — Kakor vseli vojnih liferantov, drži se tudi SLS. oderuški duh. — Tako je SLS. dokazala svojo ljubezen do ljudstva. — AH bodo izkoriščanci 28. novembra še glasovali za SLS? Leta 1916. je bila v vrstah SLS. še najlepša sloga. Klerikalni generali so si takrat prav po bratovsko delili žalost in veselje in nepopisno zadovoljstvo se je lotilo vseh merodajniii gospodov SLS., ko se je načelniku njihove stranke posrečilo ustanoviti meseca junija takozvano »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine'-'. Klerikalna gospoda se je takrat zavedala velikega dogodka, in znala je, da ni majhna stvar, ako komu nakloni avstrijska vlada vojne dobave. Živinska vnovčeval-nica se je pa ustanovila baš s tem namenom, da zaklada s klavno živino avstro-ogrsko armado. Vodstvo te vojne dobave se sicer ni poverilo SLS. kot taki, pač pa so si pridobile popoln vpliv na poslovanje zavoda takrat najvplivnejše in naj-nterodajnejše osebe v stranki. Izrecno poudarjamo, da je v SLS. vse odobravalo, da je šel načelnik stranke med vojne liferante ter da je dr. šusteršič prevzel pod firmo deželnega glavarja vodstvo živinske vnovčevalnice. Ne samo pri vodstvu SLS., temveč tudi po deželi je bilo veliko veselje, ko se je ustanovilo »Deželno mesto". Priprosti pristaši SLS. sicer niso yedeli, kaj hoče njihova stranka z živinsko vnov-čevalnico, ker so pa gospodje župniki in kaplani stvar priporočali, je vse prikimavalo. Zadovoljstvo je bilo tem lažje doseči, ker je SLS. naenkrat povabila v Ljubljano celo četo najuglednejših po-svetnjakov, katerim so pri vnovčevalnici razodeli, da je pridobljeno zanje prav lepo in dobro uglajeno korito. »Deželno mesto" je namreč potrebovalo veliko število zaupnikov, takozvanih komisi-jonarjev, katerih glavna naloga je bila dobivati od kmeta živino ter jo potom vnovčevalnice oddajati vojaštvu. Prav nič čudnega ni bilo, da se je vse trgalo za službo komisijonarjev; saj je bila prva dobrota tega poklica oprostitev od vojne dolžnosti. Razven tega pa je bilo s to službo zvezanih še vse polno drugih dobrot, od katerih ni bila najmanjša, da se je prav dobro služilo. Zadovoljstvo z »Deželnim mestom" pa ni dolgo trpelo. Tudi najbolj omejeni pristaši SLS. so začeli kmalu na svoji lastni koži čutiti slabe posledice ustanovitve vnovčevalnice. V začetku je »Deželno mesto" od kmeta kupovalo živino. Tudi še precej dobre cene jim je dajalo, da bi se jim bolj prikupilo. Čim bolj pa so po drugih deželah cene živine rastle, tem bolj krčevito je vnovčeval-nica pritiskala, da bi ostalo pri starih, nizkih cenah. Bolj ko je kmet trdil, da ne da več živine po nizkih cenah, bolj in bolj sitni so postajali mešetarji »Deželnega mesta" ter si na vse mogoče načine prizadevali, da izvabijo od živinorejca živino. Od lepega pa do grdega je bila samo majhna pot. Prav kmalu je namreč začela vnovčevalnica nastopati z žuganjem in s silo. Ne oziraje se na to, da tvori kmet glavno moč SLS. ne glede na kmečke koristi, so začeli voditelji SLS. pri vladi zahtevati, da naj se začne kmetom živina s silo jemati, ako je ne bodo dali izlepa. Vlada se je nekaj časa obotavljala, končno pa je v to le privolila. Tako so se uvedle na pritisk in pod zaščito SLS. po celi deželi prisilne rekvizicije živine. Od tedaj naprej ni bil kmet več gospodar čez svojo živino, četudi jo je moral z največjim trudom rediti. Kmet ni smel nič več sam odločati, ali hoče živin če prodati. Prišel je ukaz, in ponižno je moral odvezati verigo in hajd z živino tja, kamor so hoteli vsegamogočni gospodje vnovčevalnice. Pripravljena je bila žandarmerija in »habtaht" so stali vojaki, ki so samo čakali, da priženejo na sejmišče vnovčevalnice kmeta in živino, ako bi on sam ne ubogal. Tudi o prodajnih cenah sedaj kmet ni imel več besede. Za tisti denar, katerega je vnovčevalnica hotela, ji je moral izročiti živino. A kakšne so bile cene! »Deželno mesto" in njeni komisijonarrji so plačevali kmetu vole po 2-40 do 2-70 K, drugo goved po 2 K do 2-40 I< takrat, ko je kmet na Hrvaškem dobil za živino že 6 do 8 K za 1 kg žive teže. Pa še to se ni pošteno izplačalo. Živino so kupovali in prevzemali navadno ljudje, ki pred vojno še krave od vola niso ločili! Katera žival je boljše ali slabše vrste, niso poznali. Zato so mislili, da je najboljše, ako vse za slabo zaračunajo. Tudi so imeli naročilo, da morajo na kmeta kar najbolj pritiskati in mu, če le mogoče, pri vsakem repu odtegniti kar se da. Na ta način so se ljudem godile pri tehtanju najgrše krivice. Največkrat kmet še tistega ni dobil, kar bi- moral dobiti, četudi bi se mu zaračunalo po nizkih cenah. Kmet je godrnjal, tožil, vzdihoval, a vse skupaj ni nič pomagalo. Bolj ko je ubogal župnika, bolj brezobzirno ga je drla vnovčevalnica, to od SLS. ustanovljeno, od njenih generalov vodeno in v začetku tako hvaljeno »Deželno mesto". Uspeh ni izostal. Namesto, da bi se stekal dobiček v žepu živinorejca, zgubil se je po grlih in po žepih komisijonarjev, vnovčevalnica si je pa vsak dan povečavala s kmečkimi žulji kupec dobička. Dokler je vladala v deželnem odboru vsemogočna SLS., ni nihče drugi kot vodstvo te stranke vedelo, kakšen dobiček se dela pri »Deželnem mestu". Šele, ko je v Jugoslaviji nastopila Narodna vlada, in so v njej tudi pristaši drugih strank dobili vplivno moč, se je pokazalo, kako se je gospodarilo in delalo pri vnovčevalnici. Sedaj je vsled revizije deželnega gospodarstva marsikaj očito, kar je bilo preje varno skrito. Dognano je, da je ostal uspeh kupčij tajen, ker je izdajal načelnik SLS. kot glavar svoje ukaze glede zaračumbe posameznih izdatkov in sestave bilance tajno in na tak način, da večkrat celo računski uradniki vnovčevalnice niso vedeli, pri čem da so. Vrhutega je bila temu uradništvu naročena stroga molčečnost. Skrivali so, prikrivali in pokrivali. Glavno kupčijo je imela vnovčevalnica z govejo živino. Dobavljala je avstro-ogrski armadi vole, krave in drugo goved. Ta kupčija je bila — kakor pravi revizijsko poročilo — sijajna. Tekom dveh let je napravila vnovčevalnica samo z govejo živino skoraj deset milijonov kron čistega dobička. Kupčija s teleti in prešiči sicer ni bila tako sijajna, vendar si je vnovčevalnica tudi pri tej stvari napravila malo manj kot poldrugi milijon kron dobička. Kdor je videl, kaj so počeli komisijonarji in kako se je sicer gospodarilo pri vnovčevalnici, kako so se dajale napitnine in nagrade, provizije, kako po živinski se je ravnalo z živino, s krmo, s steljo in sploh z vsem, se mu mora, navzlic temu, da je dobiček tako ogromen, vendarle čudno zdeti, kje se je vzel, kajti z denarjem so delali kakor svinja z mehom. Ako bi se denar tem ljudem le malo smilil, morala bi vnovčevalnica zaslužiti vsaj 30 milijonov kron. Tako grdo so drli kmeta. Na drugi strani so pa skubili tudi konsumenta, kateremu so prodajali za drag denar meso. SLS. in njeni voditelji so se tega prav dobro zavedali! V oficijelnih bilancah od prvih dveh let so zamolčali skoraj šest in pol milijonov kron dobička. Revizijsko poročilo pravi, da so ga skrivali iz bojazni pred kmetom in konsumentom. Načelnik SLS. je uporabljal kot deželni glavar dobiček vnovčevalnice v glavnem zato, da je ž njim mašil luknje raztrganega in zavoženega deželnega gospodarstva. Med drugim se je plačalo za izgubo pri masti, ki je bila kupljena na Ogrskem, 767.000 kron. Za posestvo Mala Loka in pokritje denarnega primanjkljaja pri gospodarstvu tega posestva se L 2 je izdalo 182.000 kron, za primanjkljaj pristave porah, kakor vsled nesreč pri živini, za povzdigo največ za podkupovanje in podpiranje političnih v Medvodah en milijon 750.000 kron, za pod- nje drobnice itd., se ie izdalo okroglo 20.000 K", somišljenikov SLS. Dobrot so bili seveda deležni piranje aprovizačnih odborov na deželi 300.000 K, tako pravi revizijsko" poročilo. Te vsote danes niso le vplivnejši farovški ljudje. Navadni pristaši SLS. za povzdigo živinoreje 1,500.000 kron itd. tako strašno velike, a pomisliti treba, kaj so pome- so bili tudi tu tepeni in prikrajšani. Bolj ko jih Po kakih načelih se je uporabljal dobiček, nile takrat, ko so se delile! bom tepla — je mislila SLS. — bolj ponižni bodo pove revizijsko poročilo takole: „Komu in koliko Kakor vidimo, je bil glavni namen vnovčeval- in bolj me bodo imeli radi. S tem, da je SLS. naj se izplača, o tem je odločal edino le deželni niče, delati milijonske vojne dobičke. Mesto, da bi uvedla in vodila skozi cel čas vojne „Deželno odbor. Obračale so se nanj z vlogami za podporo se oškodoval vojni erar, se je njemu na ljubo mesto za klavno živino", je z d e j an j i dokazala različne osebe in on je reševal te vloge na ta način, pritiskalo le na kmeta. Gospoda od SLS. se av- svojo „ljubezen" do ljudstva. Kakor vseh vojnih da je dovolil podporo, določil pa, da jo izplača strijskemu vojaštvu ni nikdar hotela zameriti, liferantov se drži tudi SLS. oderuški duh. vnovčevalnica. To dovoljevanje se je vrši- Kakor je agitirala za vojsko, da so drli fantje v Na tisoče in tisoče izdanih lastnih mož, ki so lo največ v agitacijske namene... Sa- strelske jarke, ravnotako je po zaslugi SLS. av- bili od vnovčevalnice izkoriščani, sedaj upravičeno mo pod naslovom, promovanje bikov in mrjascev strijska vojska požrla na tisoče in tisoče glav vstaja, krči pesti in kliče po maščevanju. se je izdalo okroglo 50.000 kron, na drugih pod- žepov in odtrgalo ustam konsumentov, porabljala __ naše živine. Kar se je pa iztisnilo iz kmečkih je SLS. — kar potrjuje revizijsko poročilo — Klerikalni poslanci, voljeni od slovenskega ljudstva leta 1911. so bili tisti, ki so v državnem zboru na Dunaju glasovali za vojaško postavo, po kateri je Avstrija kupovala nove tope in nove puške, najemala od ljudi vojna posojila ter pobirala v vojsko vse moške od 18. do 50. leta. Se osel gre samo enkrat na led. Slovensko ljudstvo, ali se boš Ti še naprej dalo goljufati od SLS? ----------——~———-------—------ l^ekrOD al© V©del sršenovem gnezdu završalo, ko je so Susteršiča vrgli iz stranke, am- skem suženjstvu, temveč se je pod- * dr. Žerjav dregnil v demobilizacij- pak to ni nobeno opravičene, ker vizal, da je še sam ponižal in osra-Iz vseh strani dežele nam dohaja- sko svinjarijo? Ali ste videli, kako oni so Susteršiča vrgli šele potem, motil svoj narod s tem, da je v svoji jo vesti, da se pravi naprednjaki zo- so zakričali, ko je dr. Žerjav napodil ko je bilo že vsakemu otroku jasno, brzojavki klečeplazil pred grbcem pet zbirajo na boj. Priznati mora- Dimnika in Mrcino v Devici Mariji da je njegova politika propadla in na italijanskem kraljevskem prestolu mo, da so se v zadnjih mesecih spu- v Polju, tatinsko županstvo v Škofji vrgli so ga zato, da rešijo stranko, in da je javno — ne da bi ga kdo stili na razna pota,vsi seveda z idea- Loki in razgnal korupcijo na Igu in V resnici je za šusteršičeve grehe vprašal za njegovo mnenje — iz-lom, da vržejo klerikalizem. Ker so v Dobrovi? Komaj so bili klerikalci in izdajstva: sokriva vsa klerikalna javil, da je sporazum pravičen in drugi (in ne demokrati) iz kratkovid- nazaj, so hiteli, da imenujejo za ge- stranka v svoji celoti, ker ga je deset- da so tudi Italijani dosti žrtvovali, nosti preprečili enoten nastop proti- rente one riepoštenjake, ki jih je od letja navzlic njegovemu izdajniške- Vsi Jugoslovani bi se morali pri klerikalnih strank z eno samo paro- občinskih in aprovizacijskih korit po- mu početju podpirala in zagovarja- takem stanju stvari resno vprašati: lo: „Duhovščina proč od politike", gnala demokratska vlada. Ia pred ljudstvom. ali spada dr. Vesnič še na mesto moramo nastopiti tudi sami. Skraja v naši deželi zdaj še ne gre samo Vse to je bilo radikalcem dobro ministrskega predsednika? Ali moje vladalo razpoloženje nekakega za stanovske boje: gre za to, ali znano in vendar so sklenili s kleri- re ta človek, ki nas je tako ponižal strahu, da nastop ne bo močan do- pri(/e šusteršičev duh v upravo na- kalci tesno zvezo, kar pomeni, da jn osramotil pred vsem svetom, še volj, zdaj pa se vidi povsod, da je zaj ali ne. Glejte, v Kočevju na gla- °d klerikalcev niso nič boljši, da so dalje ostati na čelu naše vlade? bilo prav, da sami sebe ne zavrze- varstvu je neki Maršič, ta naše go- njim enaki, ker združujejo se vedno v vsaki dru,ri državi bi bil ^ mo: napredna ideja na Kranjskem stilničarje preganja, da je groza. V le one stranke, ki so si medsebojno človek politično ubit in ne bi nikdar je motna. Radovljici je na glavarstvu neki Hu- sorodne. , , , več prišel na površje. Dr. Vesniča Kmečko gibanje je premaknilo te- bad, ta je zapiral Sokole brez pre- t Sedanji ministrski predsednik dr. bodo pa raciiicalci in klerikalci go-žišče boja od glavnega sovražnika, iskave! V Ljubljani je na glavarstvu Vesnič je prototip radikalca in ta tovo še dajje držali na površju, da Reklo se je, da je stanovsko geslo neki Golja: svojim prijateljem na človek nas je v Santa Margheriti v svetij daje£ naokoli s svojo'popravo geslo. Volilna borba pa kaže Polju je podaljšal lov za več let in Italiji sramotno izdal Italijanom, p0i110 nesposobnostjo. Volitve so bli-čisto nekaj drugega: gre le za to, oškodoval s tem občino, napredne ker je na vse italijanske zahteve ia- zu. Vrzimo pri nas" Vesničeve zavez-ali bodi kmet podložen farovžu ali župane preganja na vse strani. Ali koj pristal in je končno celo priznal klerikalce demokrati v drugih ne. Če je kmet pripravljen biti za je to prav? — pravičnost italijanskih zahtev ter deli£ dr^ave j^do pa vrgli Vesniča čredo duhovnom, potem lahko dela Tega ne bo konec, dokler ne pri- kriyi!1 hr,beIt Pred italijanskimi mo- samega in njegove pristaše! vse in ima SLS. zanj v omari več dejo na krmUo demokrati Ko je bil gocniki kot najbolj dresiran lakaj, programov: enega za kmete pod ime- dr. 2erjav na vladi, se je vsa dežela pozabiva pri tem popolnoma na svo- pfl rjgdpiSU P0QC(lfce. nom „Kmečka zveza", drugega za oddahnila in klerikalci so lezli v luk- le dostojanstvo in na dostojanstvo * r r " v, delavce, t. j. za organizacijo kmečke- n;e kakor ščurki naroda, ki ga je pri pogajanjih za- Nasi delegati, di so v St. Marghe- ga delavca proti kmetu, tretjega za N . . . h . . ... . , .. , , stopal. . riti podpisali ono sramotno pogodbo obrtnika. Povsod pa gre za isto: z« Viihene vodi' no Večkrat se je že zgodil°' da 50 Z Ita,ij°' 90 °dšli 12 Italije in V St> nadvlado političnih duhovnov. nu morali zastopniki kakega premaga- boto zvečer bi se imeli peljati s po- /sp nH ' n Dnmnlinh'1" iP vvi mlacnos in polovičarstva ne d podpisati prav poni_ sebnim vlakom skozi Ljubljano. Ker Ce odpremo ,,Domoljuba je vsa- maramo. Klerikalci se me ne sramu- » ° , • • • 1 / , L „m n_ • ,lr v •t mJdnJnmo 7Vf> ka dniga notica o dr. Žerjavu. O jejo izobraženih voditeljev Ko so ,m mir in so to tudi storili, am- pa je dr. Vesmc ze medpotoma zve- njem si klerikalcem sanja po noči, SeliTr S ie bila pak ^ •11180 PfablU na svole del> da ga,hoce Llubllananjegovim n e straši njegova podoba nepresta- njih stranka najboljše peljana Ta je dostoj?nstvo in s0.ostah POI\oani, za- »zaslugam" primerno pozdraviti, je no. On je dmies nosilec boja proti ^Sd zfvseSe se^ mora pritM U!>a]CC I m0C T^ ^J" ""K1 ^ dVtie UStavl1 nekle klerikalizmu, pa najsi to nekateri na- in oriieti "]emu storjeno krivico maščeval. Ta- na Notranjskem ki bi po njegovi pn- predni elementi na deželi tudi hoče- /a Jnas je neumnost da odbijamo ko so se vedli Francozi, ko so mora- volitvi imelo ostati italijansko, m se in nnvahiti , , f ] , , ' , J h 1. 1871 podpisati in sprejeti mir je peljal skozi Ljubljano pozno po 3 Sferno, da nekateri nasedajo kle- K^j se jih Shn o ker j. f" SIZ- P«d zelo težkimi pogoji! In poglejmo polnoči kakor kak tihotapec, ki se rikalni laži, da je dr. Žerjav pred- S" napada" To'iih povzdiguje v kako pK°rnosm 50 °staU po sve ovm mora skrivat,. Pa odgovor bo vs^no pisal nekaki maksimalne cene za ži- 3 To L Inainenje di so V0F ,Nemci .navzllc naravno,st dala1' tce ne v Ll,lblJam- Pa v Beo' vila. To seveda ni resnica, vse to pd- ITV ped' k erikalcem To je zna- sevalnim mrovnim pogojem! gradu! šejo samo taki, ki imajo laž vedno ™nje da bi bilo škoda če b jih-ne . ^as ministrski predsednik dr. Ves- Včeraj so bili v vseh večjih mestih na jeziku. Ko je dr. žerjav prišel v bpre i/ato asen mo- mc Je pa zast0pal drzavo' kl 111 bila Jugosav'^ mnogoštevilno obiskani Ljubljani na vlado, je bila par dni S i^Sf i vodO ampS mi ho- v vojni m vendar se u protestni shod, proti pogodbi z Itali- prej izdana iz Beograda stroga na- ™ iS l?«/ ki naTS Sre e hoče oteti lep kos njenega ozemlja ! jo Na vseh shodih so govorih zastop- redba, da morajo biti cene v pro- m^bomi vold dr Zer a^a Res ]e' poloza] nasf drzave sedal ra nikl vseh strank' ker vpIasanje na' dajalnah javno označene To nared- J ravno preveč ugoden in morda ni sih mej je splosno narodno vprasa- bo je bilo seveda treba izvajati, ker i metrski nrpf!«pdllilr bil? drugeffa jzhoda ko,t sprejeti vse nje Na ljubljanskem shodu so bile so od klerikalcev in komunistov na- JJi CUDCUllia italijanske zahteve. Položaj našega soglasno sprejete naslednje resolu- i^cŽSSM^SS: ki nam dela Sram0t0- ITiSSSfaS^t ŠLkSrJtve« lao-al naj se odpravi Vnovčevalnica, Nikdar nismo dali veliko na beo- nepremagljivih okoliščinah bil primo- v veliki dvorani hotela „Union", pro- Zitni zavod in vsaka maksimalna ce- grajske radikalce Protičeve, Ves- ran j>odpisati sramotni dogovor z testirajo z vso odločnostjo proti od- na ker to nič ne koristi in ljudi samo ničeve itd. vrste, nikdar tem ljudem Italijo, bi to storil, odšel na vlak in cepljenju 600.000 Jugoslovanov, med razburja brez potrebe Samo demo- nismo zaupali in — imeli smo prav. se odpeljal v Beograd, kjer naj bi temi tretjino slovenskega naroda, od kratom se je zahvaliti, če imamo da- Ko bi ti radikalci bili res poštena delal načrte, kako popraviti krivico, Jugoslavije in proti njihovemu pri- nes prosto kupčijo kajti oni so od- narodna stranka, se gotovo ne bi ki se je storila narodu, ki ga je on klopljenju k Italiji, kakor to predvi- pravili vse vojne omejitve. zvezali s klerikalnimi avstrijakanti, zastopal v Santi Margheriti. deva dogovor z dne 10. t. m., iz- Glavna stvar v naši deželi pa je pristaši dr. šusteršiča, ki je vedno On tega ni storil, on ne samo da siljen naši državi v St. Margheriti boj s klerikalci Ali ste razumeli Ve- prodajal koristi in pravice naroda je podpisal sramotni dogovor z Ita- Ligure; izjavljajo neprikrito, da slo- hovčev slučaj? To je eden izmed ti- za koristi svoje stranke in osebe, h j o, po katerem ostane približno pol venski narod nasilja, s katerim se soč drugih! Ali site videli, kako je v Klerikalci se sicer izgovarjajo, da milijona Jugoslovanov v italijan- njegov najzavednejši del proti svoji Nekateri lahkoverni ljudje so zadnje krajcarje vtaknili v vojno posojilo, ko so jim duhovniki s prižnic priporočali, da bodo nesla vojna posojila visoke obresti. Tako so spravili klerikalci tisoče ljudi ob vse denarje. Na kmetih je večna vojna s farovžem. Ne bije se pa boj za kmetska stanovska vprašanja, marveč za to, kdo je naprednjak in kdo je farovški kimovec. Kdor je res naprednjak, bo 28. novembra volil demokrate. volji izroča iz enega suženjstva v drugo še hujše ter obsoja na gospodarsko, kulturno in politično smrt, ne priznava in ga nikdar ne prizna ter da ne bo miroval, dokler se ne popravi krivica, storjena s tem dogovorom, ki je najbrutalnejša kršitev samoodločbe narodov in ki kruto nasprotuje od ententnih velesil ponovno in svečano tekom svetovne vojne podanim izjavam, da se bore za svobodo malih narodov; pričakujejo, da kompetentni faktorji tega izsiljenega dogovora ne ratificirajo; opozarjajo italijansko javnost, da ne more biti govora o prijateljstvu med italijanskim in jugoslovanskim narodom, dokler traja to nasilje; sporočajo zasužnjenim bratom pozdrave in zagotavljajo, da jih nikdar ne za-puste ter jih poživljajo, naj neustrašeno vztrajajo v težkem položaju do dne, ko bodo danes že svobodni bratje tudi njim mogli podati svojo rešilno roko ter jih pritisniti na svoja prsa. Ta resolucija se ima po sklepu shoda izročiti vladi ter Njegovemu Visočanstvu prestolonasledniku regentu Aleksandru. Najhujša šiba božja za Siovence je farov-ška gospoda. V konstituanti se bo odločilo, ali naj ostane farovška moč še naprej taka kot je bila. Politični pregled. Včerajšnje „Jutro" priobčuje lep članek, v katerem govori o naši nezavednosti, katere posledica je, da vse godrnja, nihče ni zadovoljen z Jugoslavijo, prav malo je pa takih, ki bi delali in s tem pomagali urediti državo in jo dvigniti na višino. Ti delavni zavedni ljudje, ne govorijo in ne zabavljajo, pač pa so nezadovoljni oni, ki so radi svoje nedelavnosti sokrivi na neurejenih razmetrah v državi. Zabavljati in rušiti je lahko, težko pa delati in graditi in razmere v državi ostanejo toliko časa neurejene, dokler bo med nami več takih, ki samo zabavljajo in rušijo, kot pa onih, ld delajo in gradijo. Odkar je na Koroškem zopet avstrijska uprava, se Slovencem na Koroškem prav slabo godi, ker j'h Nemci preganjajo in zatirajo na vse mogoče načine. Celo apro-vizacije so za Slovence zaprte, v njih dobivajo poirebna živila samo Nemci in nemčurji. Dolžnost naše države bi bila, da se zavzame za naše koroške rojake na ta način, da ukine vsak izvoz živil od nas v Avstrijo, ki bi se rada z našimi živili prehranjevala, pusti pa stradati naše soro-jake r