Antonija Zakrajšek, stara 29 let. Zopet' je zapustila mlada mati svoje otroke, katerih je štiri, v starosti enega meseca do pet let. Pretečeni četrtek se je jokajoč poslovila od svojih otročičev, kakor bi vedela, da jih nikdar več ne vidi, da se ne vrne živa več med nje, katere je tako ljubila. Bolezen še ni 'bila tako luUla, toda prvi se je pridružila še pljučnica, kije vzela mlado-življenje. Pokoju ica je doma iz Velikih U-pljenj na Dolenjskem, kjer ima očeta, štiri brate in štiri sestre. V Ameriki je bivala sedem let. Tukaj pa žaluj.* mož in štirje otroci, ki matere nikdar ne bodejo poznali. Tu ima brata in sestro. Bila je članica -dr. Srca Marije, ki ji je v četrtek priredilo zadnji sprevod.
—Stanšem Cankar je umrla dveletna hčerka Ana,
—-Nov slov-n^ki Šport v prav resnem smislu se začne v Cle-velandu. Poročali smo že, da se je ustanovila "Slovenian Home Leatgiie", ki je prva slovenska liga za šport v Zjed. državah. Slavnostna otvoritev se vrši v nedeljo, 27. aprila, ko prikorakajo na Drugovičev baseball prostor v Nottingham« igralci dr. Z. M. Božje, sv. Alojzija in dr. Edinost. Igralci so si preskrbeli jako lepe obleke* ki so stale tudi precej denarja. Priporočamo torej Slovencem, da se tudi oni zanimajo za ta šport, ki je tako priljubljen pri drugih narodih. Liga je preskrbela tudi plakate, na katerih bodejo natančno označeni dnevi, kdaj se igra. Gostilničarji in trgovci so pa prošeni, da pustijo plakate viseti skozi celo sezono.
—-Nemci* hočejo povečati svojo bolnišnico. Potrebujejo 85.000. Prvi dan so nabrali $20.000.
—Nasprotniki župana Baker-ja mu očitajo, da ima polne blagajn; denarja, pa ne pysti, da bi se ta denar potrošil 2a razne -stavbe, kakor je bilo določeno. Se že vidi. da se začenja boj pred volitvami. Primarne volitve za župana, mestne svetnike in druge uurade se vršijo letos meseca -septembra. Po novem čarterju pa bodejo primarne volitve odpravljene.
—Od I. januarija pa do danes se je v našem uradu ^oglasilo 48 prosilcev za prvi državljanski papir, 16 pa za drugi državljanski papir. Kdor se je dosedaj zakasnil, naj se oglasi.
—V torek je padlo po Cleve-landu 225 davčnih cenilcev, predsednik ivrada za cenitev premoženja se je izrazil, da kdor je v dvomu glede kake podrobnosti, kako naj navede svoje premoženje ali lastnino za davke, naj se obrne na ce-nilni urad. ki bo« zastonj vsakemu vse pojasnil. Tako si vsak meščan prihrani odvetnikove stroške.
—Georige Appelton je bil v sredo kaznovan • od sodnika McGannona na $100 kazni, plačati mora vs-e stroške in sedeti eno leto v ječi, ker je neki deklici, Alice Pešel, 6242 St. Clair ave. obljubil zakon, dasiravno je bil mož že poročen.
—<V Clevelandu bodo organizirali unijo postopačev ali t ram po v. Sem je prišel glavni tajnik trampov ' Fredericks. Unija postopačev ima namen odpraviti postave v nekaterih južnih državah, glasom katerih lahko tam primejo vsakega postopača in ga prisilijo na de-
Premirje.
Ruska vlada je posredovala, da
nastane na Balkanu v najkrajšem času premirje med sovražniki.
itkmmmmm
ČRNOGORCI SE DRŽE.
London, 16. aprila .Vsa znamenja kažejo, da se sklene na Balkanu v najkrajšem časti mir. Tajne govorice pravijo, da so baje Bulgari in Turki že sami se tiv.dseboj pogodili,, toda uradno o tem ni ničesar znanega. Prva poročila o premirju so prišla iz Carigrada, in tudi ruska vlada ima enaka poročila. Kakor se poroča iz Petrograda je ruska vlada mnogo posredovala, da se sklene mir med sovražniki.
V londonskih krogih so pa mnenja, da se bo začela v Londonu v najkrajšem času konferenca poslanikov in mirovnih zastopnikov. Brzojavka iz Carigrada poroča, da je že nastalo nekako premirje.
Jako važno brzojavko priob-čujejo francoski listi. Baje je bulgarski vladni list pisal, da se je bul gar ska vlada posvetovala z ostalimi balkanskimi državami in je vsem državam svetovala, naj se pomirijo, da 9»i konečno urede razmere na Balkanu. Butgarija je zadovoljna s predlogom velesil glede miru in s tem, kar ibo dobila. Enako zadovoljna je tudi Srbija, le Grki niso nič kaj pri volji prenehati z vojsko, do-čim Črnogorci trdovratno vztrajajo pri boju. Brzojavka s* poroča, da se bo myr še ta tedeti skle'hft.
Cetinje, 16. aprila. Vlada je danes naznanila vsem velesilam v Evropi, da Črnagora ne potrebuje nobenega denarja kot odškodnino za Skader. in da s«e bo umaknila svojim pravicam za Skader le tedaj, kadar sovra-žnik ppolnoma potolče -ves narod. Kralj Nikola ne misli odstopiti, kakor se je ppro-čalo, pač pa napeljuje svojim vojakom, 'ki se nahajajo pri Skadru.
o
Društva in trgovci pozor!
Zopet smo založili večj.? število slovenskih rezitnih knjižic. Rezitne knjižice so tako narejene, da jih društva in trgovci lahko v vsakem mestu Zjedinjeniih držav rabijo. Rezi-ti so tiskani na finem, be k m papirju in vezani skupaj 75 v eni knjižici. Vsako društvo bi moralo imeti take režite za razna plačila. Cena eni knjižici je 15 centov, po pošti 22c. ker znaša sama poštnina 7 centov.
Morski pajek.
Santa Monica, Cal., 17. aprila. Ko se je kopala v morskem zalivu Mrs. Maloney, jo je nenadoma zgrabil velik morski pajk, Rešili so jo neki igralci, ki so imeli vaje v bližini. Mrs. Maloney je bila potegnjena za-jedno s pajkom iz morja. Pi«-jek je meril v premeru 4 čevlje in je tehtal 15 funtov, o
V času draginje.
New York, 17. aprila. Jos. Kooper je na vogalu Broome in Willet Street prodajal frank-furtarce, cent za komad. Pred kratkim je pa dobil konkurenta Barofskega, ki je ponujal za en cent tri četrt frankfurtarice in pol zemlje. Kooper je zgubi' trgovino. Toda včeraj se ie zopet pokazal na svojem prostoru in velik plakat je naznanjal: Cela fr^nkfurtarica, cela zemlja in kozarec limonade, vse za efT cent. Barofski se ie umaknil.
* ■ |mBW.■ : gi .V few'*
Mestne novice.
8.1 f
Stari mestni boj pri cestni že j leznici se bo najbrž zopet j pričel. Mesto hoče ime-J ti svojo železnico.
CENEJŠA VOŽNJA.
I —Predsednik elevelandske cestne železnice, John Stanley, in komisar mesta pri cestni železnici, sta -si v laseh. In posledica tega boja med tema dvema možakoma bo najbrž, da mesto prevzame cestno železnico v svojo last in bo znižala tudi vožnjo. Stvar je sledeča: Vodstvo cestne železnice se mora ravnati po gotovi pogodbi, ki je sklenjena med mestom in kompanijo. Ta pogodba pravi, da železnica ne sine potrošiti več kot 11 centov »n pol za vsako miljo, ki jo prevozi po mestu/Kompani-ja bi pa sedaj rada imela, dvanajst ceniov in pol za vsako miljo, ker se pa mestni komisar Witt temu ustavlja, ne pre* ' ostane kompaniji druzega kot izrabiti razsodišče, ki bo stvar {razsodilo na podlagi dejstev, ali pa mora kompanija takoj prodati mestu vse kare, tire in sploh vse, kar ima.
Na vsak način >e pa lahko pripravimo zopet na hud boj pocestne železnice, kakor se je vršil svoje dnij v Jotinsonovih časih. Župan Baker in komisar Witt pazita strogo na mestno korist, in za seboj imata vse ljudstvo. Ce dolbi mesto v oblast cestno železnico, tedaj se bo znižala vožnja od 3 cen-yfljflL. M-.rfva centa in pol, ali dva trtceta za pet centov, kar znese sto procentov cenejšo vožnjo kot jo imamo v sploh kakem ameriškem mestu.
—'Naše naročnike, ki so brali krasen roman "Notre Dame de Paris" opozarjamo, da se bs ta nad vse zanimiv roman kazal v premikajočili slikah v četrtek zvicef, 17. aprila v Nor-Avood "gledališču, 6210 St. Clair j ave. Videli bodete krasno ci-f gfenko Bsmeraldo, nezvestega in fanatičnega arhideakona Frola, groznega zvonikarja Kvasimodo, itd. Rojaki so vabljeni.
Nasi dopisi.
Razna poročila iz slovenskih
naselbin v Pennsylvaniji.
Kakšen je delavski položaj.
I
IZ CHICAGO.
James City, Pa. Cenjeni g. urednik. Prosim malo prostora v vašem cenjenem listu, da sporočim rojakom, kako se imamo v naši naseUbini. \as je tukaj okoli 20 Slovencev, ki smo za-posljeni pri American Plate Glass Co. V tej tovarni vedno delavcev primanjkuje. Zakaj? Zato ker je napormj delo. po'-* vrhu tega pa še tako pičla plača. James City je oddaljen cd mesta Kane eno uro. Tu smo v sredini gozda, kjer je jako pust kraj, zato pa Slovenci nimajo obstanka in se vedno izseljujejo.
Ste- nekaj sem skoro pozabil poročati .namreč, da sem v tej naselbini edini naročnik vašega lista. Prav rad ga prebiram, ker mi v resnici ugaja. Rojakom bi svetoval, da bi se naročili nanj. Iskreni pozdrav vsem rojakom in rojakinjam.
Šuštarjev Joie iz KožUjeka.
Chicago, 111. Slavno uredništvo. Cl. Amerike. Prosim vas malo prostora v cenjenem1 listu. Rad bi sporočal glede našega položaja v naši' naselbini. Z delom gre precej dobro, zaslužek je seveda odvisen od prostora. Kar se tiče- društev, tudi dobro napredujemo. Napravijo nam večkrat razne zabave in nas ra**e*e4j«jejtrrTudi društvo sv. Jurija. Št. 960 C. O. F. se. je namenilo, da priredi svojo pomladansko veselico, 20. aprila v Hoerbes dvorani, Blu-e Island ave in E. 21. Pl. Rojaki in rojakinje, ne zamudite te ugodne prilike na omenjeni dan.
H koncu dopisa pa pozdrav-' I jam vse čitatelje tega lista.
Math. Turiič.
Cleveland, Ohio. Ker ni bil moj namen odgovarjati na dopise gkde zadruge, in ker pregovor pravi, kdor molči, devetim odgovori, seni dosedaj molčal, toda na tako lažnjiv in nesramen dopis, kakor sem ga bral v Gl. S. sem pa primoran nekaj odgovoriti, kajti to pišem po načelu, da če je enemu dovoljeno pisati laži in obrekovanje, naj !bo tudi meni dovoljeno pisati resnico, da ne bo mislil ves svet, da smo cleve-landski slovenski trgovci taki goljufi in lopovi, kakor je bilo v omenjenem dopisu pisano.
Kakor se razvidi, je dntič-nik š-e malo sveta vidil, še manj se pa uč^, ker taki dopisi škodujejo zadrugi več kakor nam trgovcem. Menil sem se sam z neko osebo, ki je rekla, da bo prenehala kupovati radi vednih napadov v listu na trgovce. — Zdaj pa vprašam mister Miška, kdo je tega gospoda ogoljufal, da ga imenuje po imenu in naj dokaže, kje je bil ogoljufan, ker mister Miška imenuje splošno vse goljufe, pa vendar vsi ne moremo biti, ker večina trgovcev ne pozna mister Miška. Če se ta gospod ni naučil boljše šole doma, mu ni bilo treba sem (hoditi, ker bi lahko doma kozle pa sel, a če bo tukaj ravno tako nadlegoval, gre lahko kertače delati. \Tajprv<> je treba dokazati, kdo je kaj ukradel narodul potem šele trditi, da je res. Res so si nekateri pridobili nekaj premoženja, ravno tako trgovci kot privatni ljudje, a to je poštenim potom. ' Nadalje piše, da so trgovci za narod izkorišče valci I Ali niso cene pri slovanskih trgovcih vedno nižje kot pri ameriških
•L	«* v	•• t-L
trgovcih ah zichh. 1 u
. 1 ni nič (\rn/eiira kot narodna /Si~
—Slovenske gostilničarje o-pozarjamo, da naj zamVrat za-pro svoje pro-store v nedeljo popolnoma. Tako je naznanila ^ostilničarska unija. Baptistov-ska bratovščina špiceljnov ima že nad 150 krčmarjev, ki s:> točili pijačo zadnje nedelje, in kakor hitro se vrne župan McQuigg v East Cleveland. ' bodejo morali vsi gostilničarji / na sodbo. In kdor bo obsojen. j želnapr.ej ve, da jeseni ne bo dobil dovoljenja . za gostilno. Marsikdo ne ve, da je zapisan pri baptistih. Mnenje saloonske zveze je, da se za enkrat za-pno vsi salooni, in sčasoma sc bo sposlovalo dovoljenje, v'a bodejo gostilne ob nedeljah popoldne popolnoma odprte tudi spredaj, vendar sedaj je trrba. da je vsakdo previden. To smo povedali v dobrem mnenju, da se nihče pozneje ne bo kesal.
f
—Zadnji dnevi so bili prav spomladanski. Sedaj je čas, da se otrebi zemlja okoli hiše in se poseje kaj zelenega. Mestni zdravstveni svet jako priporoča ljudem, da očistijo okoli svojih hiš, in če imajo le kaj * prsti, naj posejejo.
—Združeni Slovaki v Clevelandu so se ta teden posvetovali kako naj ustanove svojo lastno banko; ki bi imeia ime narodne banke, in bi sc ravnala po zvezinih postavah. Začetni kapital naj bi bil $50.000.
—Hrv. društvo "Prosvjeta ima v nedeljo v Grdinovi dvorani lepo narodno hrvatsko igro "Seoska Lola". Slovencem priporočamo, da se udeležijo te igre, ki je jako zanirai-
Efi J. ..... 1 > ~ ..	*	j .. ...	I- fi n
I	CLEVELAND OHIO PETEK 8 APRILA
Strajk narašča.
" 'liHr'
..V Belgiji se štrtjkarjem pridružujejo vsak dan nove vrste delavce v ia splošno v olivno pravico.
MIR JE OHRANJEN.
Bruselj, Belgija, 17. aprila. Vlada je danes izdala poročilo, ki pravi, da je 275^000 delavcev v Belgiji odšlo na štrajk za pridobitev politične moči pri vo-. litvah, da se tako odpravi se-dajni volivni sistem, pri katerem sistemu imajo bogati izključno pravico doj volitev.
Socijalistični voditelji pa trdijo, da je najmanj 400.000 delavcev na štrajku. Dants se je dognalo, da je belgijska vlada jako v škripcih, ker ima premalo premoga, da bi vzdrževal 1 lnlgijske železnice. Premoga »bo zmanjkalo že proti koncu tega tedna, nakar se bo moral promet ustaviti. Radi pomanjkanja premoga bodejo pa morali zapreti tudi elektrarne in plinarne, radičesar bo moralo zopet več delavcev pustiti delo.
Emile Vandreveide e ie danes vrnil iz potovanja po pro-vjncijah. On je locijalistični vodja štrajkarjev. Vozil se je z avtomobilom okoli in nadzoroval položaj. Izrazil se je sledeče :
Ves promet je oviran v prizadetih provincijah. l^med 208.000 delavcev v teh okrajih jih je 163.000 na štrajku.
Poročila iz raznih krajev dežele govore, da b0 imel štrajk uspeh. Delavci se še neprestano prid r už« jfejo -s t ra jknf je m. in le v okrajih, kjer imajo katoliške delavske unije moč, se klavci nečejo priklopiti štrajkarjeitf, pač pa delajo še naprej. Nasilja se dosedaj še ni pripetilo nobenega, razven par izjem, ko so se -spopadli štrajkarji in ne-štrajkarji. Tudi nekaj hiš je podrtih.
Največja nevarnost od širaj-ka pa preti belgijski mednarodni razstavi, katero bi nigral kralj otvoriti prihodnj. teden v Ghentu. Zupan mestu Oh-ent se je izjavil: Jako se bojim, da bo štrajk razstavi sili > škodoval. Šestdeset odstodkev angleških kapitalistov in tovarnarjev se je izjavilo, da ne pride na razstavo, in tem je -ledi-lo 30 odstotkov francoskih tovarnarjev. Bojim se, da tudi Amerikancev ne bo Razstava bo odprta 26. aprila. De'?, s? vršijo naprej, ker je tam za-štrajkalo samo kakih 50 delavcev izmed 1500. Civilna garda je razpršila danes 200 štrajkarjev, ki so hoteli napasti neko tovarno v Ghentu. Vladn: kroge skrbi, ker število štn»j-karjev narašča, namesto da bi se manjšalo. Politika socijali-stov je 'bila pokazati moč delavstva polagoma, vsak dan več, radičesar niso ustavili sprva vse industrije ampak polagoma. Več sto mašinistov v izdelovalnici orožja je danes odložilo delo. Razburjenje narašča. Včeraj je bilo več delavcev zaprtih.
-o
Sufragete.
V Londonu so zažgale včeraj hišo nekega poslanca. Pri Bath. Wales st> porezale vse telefofn-ske žice. Vlada je prepovedala vsa zborovanja sufraiget.
Banke zapirajo.
Velika narodna banka v Manchester, Tenn. je zaprla svoja vrata. Ulog ima čez tri milijone. Narodna banka v j Norwich. Conn, je tudi zaprla včeraj vrata.
Japonska rabi denar.
IPari-z, 16. aprila. Japonska vlada je danes v tem mestu najela 38 in pol milijona posojila. Denar rabi za železnice.
Naselniške postave
Delavski tajnik Wilson hoče zmanjšati sitnosti, ki jih imajo naseljenci Ob prihodu v^ Ameriko.
. PRIZIVNI ODBOR.
Iz Washingtona se poroča, da je delavski tajnik Wilson sklenil predrugačiti postave, ki se tičejo takih naseljencev, katerim usoda ni mila. in so bili od naselniškega komisarja zavrnjeni, da stopijo na ameriško zemljo. Dosedaj je bila navada, da je komisar odredil deporta-cijo naselnika, in tak naselnik je moral pot: 111 pred poseben odbor, ki je naselniku povedal. da ima pravico pritožiti se v Washington. Naselnik pa navadno ne ve, kaj to pomeni, in tako preteče navadno več dnij, predno se dobi kak prijatelj ali kak zastopnik naselniških družb, ki so potegnejo za naseljenca. Če se potem naredi pritožba, pride naseljenec pred •komisarja, ki spiše report in ga pošlje v Washington. Tako mine zopet več dnij, predno pride do konečnega odloka, medtem je pa tak naseljenec zadržan na ElHs Islandu, kjer se ljudem prav slabo godi. ■> , Sedaj se bo to spremenilo. Na Ellis Islandu ustanovijo poseben odbor, katerega obsodba bo konečna. Ali pa pošlje delavski tajnik tja svojega posebnega zastopnika, ki ga bo na-domestoval v vseh poslih, in od katerega besede bo odvisna usoda vsakega naseljenca. Seveda pričakujejo sedaj z največjo radovednostjo, kakega človeka flx> delavski tajnik Wilson tja poslal. Ali bo liberalen človek, ki bo dovolil vstop na-se'jencem, ali bo trd mož, ki bo pošiljaj nazaj naseljence za vsako malo napako.
Sedajni naselniški komisar Willams bo najbrž ostal na svojem mestu, dasi se skoro vsi uradniki menjajo radi nove vlade.
Znano starim očetom
Že našim starim očetom ie bilo dobro znano, da j« slab-, prebava vzrok mnogim nere.1-nostim našega telesa pa tudi duha. Zbirali so rastline, katere so rabili za ozdravljenje zaprtja. Nekaj izmed korenin je imelo pravi uspeh, toda .zaje-dno so oslabile tudi telo, kar je konečno prisililo ljudi, da so vedno več zdravil uživali, šele moderna veda je v tem pomagala. Najbolji vzgled učene spojitve je dobro znano Triner-jevo ameriško grenko vino, k-i ima izvlečke mnogih rastlin, raztopljene v čistem rudečem vinu. Deluje takoj, ne povzroča sitnosti, in je posebno dobro pri zaprtju, koliki, krči, zgubi apetita, nervoznosti in slabosti. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333 -39 So. Ashland ave. Chicago, 111. Imejte pri rokah steklenico Trinerjevega linimenja in pripravljeni bodite za nesreče, otekline in revmatizem. (Adv.
DENARJB V STARO	DOMOVINO pošiljamo:
50 kron ................za	10.30
100 kron ................za	20.45
200 kron ................za	40.90
300 kron ................za	61.35
400 kron ................za	8i.8c
500 kron ................za	102.25
1000 kron ................za	204.01
2000 kron ................za	407.00
PoitaHna Jo vfttoU pri toh tvoUh. Doma m nakazano avoto popolnoma Izplavajo broz vinarja odbitka.
Naio donarno poilljatvo Izplačuj« c. kr. poitni hranilni urad v 11 do 112 dnoh.
I Denarje nam poalatl Jo najprllienojo do 960.00 v gotovini v prlporočonom I ali roglotrtranam plamu. vočjo zno ' sko po Domaatlc Poatal Money Ordor all pa N«w York Bank Draft FRANK 8 A K t C R •2 Cortlandt BU Now York, N. V ALI PODRUiNICI
vca^biatr	n. n.
Japonci se jeze
Californijska državna postavo*
daja hoče preprečiti Japoncem lastninsko pravico vAmerikL
d.	mmmmm^rna^m
PREDSEDNIK
NAJ ODLOČI.
Tokio, Japonska, 16. aprila. Japonsko ljudstvo je zopet enkrat silno razburjeno radi Amerikancev.. V ca lif orni j ski državni postavodaji se namreč izde-^ luje postava, ki bo prepovedala vsakemu Japoncu, da si kupi ali lasttij* kaj zemlje v Califor-niji. S tem so Japonci sevedi jako razžaljeni na svoji cast'. Japonski poslanik v Washing-tonu je že ponovno prosil Wil-sona, naj porabi svoj upljiv v Californiji in skuša preprečiti, da se take postave ne potrd*. Japonci bodejo v slučaju, di California sprejme dotično postavo, predlatgali. da se podeli Japoncem državljanska pravica, ker sicer grozijo s prenehanjem trgovske zveze z Zjedinje-nimi državami,
V	glavnem mestu Japonske se vršilo mnogo zborovanj, pri katerih se je ostro prote* stiralo proti nastopu državne postavodaje v Californiji. Japonski listi jako ostro pišejo glede Zjedinjenih driav, in nekateri očitno hujskajo na vojsko.
Senat californijske zbornice j.^ sicer voljen podpirati JapO#* ce, toda , poslanska zbornicf zahteva, da postane zakonski načrt postava ravno tako, ka-kot je bil predložen senatn. Velike trgovine in trgoviKp z»])ortiice vseh niest 11a zapajfo so prosile kalifornijsko državno postavodajo, naj ne naredi ke postave ker bi to škodovalo trgovskim interesom vseh cifičnih držav.
?n
• •
Teška obdoliitev. "
V	Berolinu so zaprli v sredo nekega Hopfa, ki je tri žene
zastrupil.
Papeževo stanje.
Rim. 16. aprila. Papeževo stanji je jako slabo. V četrtek zjutraj je že umiral. Ves Vatikan je pripravljen za vsak slučaj. V sredo je papež spisal svoj testament.
--0- Sp
. Nagla smrt.
V* Lawton. Mich, je bit ubit q letni deček Murphv. ko nm je njegov 13 l?tni brat zagnal žogo za base'ball v smeri proti srcu. Peček se je na mestu zgrudil.
Sneg v So. Carolina.
Greenville, S. C., 16. aprila. 25 milj cd tukaj je včeraj padlo za tri prste sn^ga.'
o
Čez morje.
Las Palrnas, Kanarski otok\ 17. aprila. Danes zjutraj je od-tukaj odpltil zrakoplovec Bru-cker, ki misli priti preko morja v zapadno Indijo. S seboj v zrakoplov je vzel živeža za 25 dnij.
i-	V,. '	, ^ ' < VM . t J^A
. f. ' n':*.	Vi •" y A^fgffifl
vist, če bi pa judje imeli trgovine v naši nas-^Wiini. bi bilo vse dobro, in še danes nihče ne oporeka judovskemu bogastvu v naši naselbini, ki »^jgjjB! leč ne morejo primerjati
mi	■ iKiBpHf
M	Anton Prišteli.
Nos.
■MMOT
V' ( '
Silvester Koiutnik.
mmy *•"
Kos jc takoj na prvi pogled
flotočje našega obraza. Ka-nekak trinog vedel si je prisvojiti ono mesto, raz katero najlozje prevladuje svoje obzorje. Narava sama na sebi mu je sicer principijelnlo odkazala le mirno stališče, in čeprav moramo nepristranski priznati, da je nos eden tistih redkih faktorjev — po domače bi rekli predmetov — kateri se značaj no trdno drže svojega načela, vendar bi speznal natančen kri*
tik, da je tudi nos--otrok
svojega časa. Cas, največji sovražnik obstoječih razmer, lotil se je tudi nepremičnega ličnega sredotočja. iLc vzemimo v poštev stari vek. Klasičnt gr-^ki nosovi, kateri so bili takrat tikorekoč edini na dnevnem redu, šli so ze davno pot vsega posvetnega. iDanes ne najdemo niti enega več. Uverjeti sem, da bi se tudi nos starošpartan-sfctga zakonodajalca in licemer-ca Likurga pri vsej svojej pe-dantnesti bil tekom poznej časov izpremenil v nekak karakterističen izrastek, kakršen jc značilen našim novodobnim juristom.
Toda, če že hočemo nos vzeti v poštev v isti meri, v kateri si zasluži,.ne smemo ga toliko opisa vat i zgodovinsko, kakor prirodoptsno. Ce je vlival nekdanji grško klasični nos brez-izjemno priznanje, hi današnji modernf struji na nikakršen način ne mogcM zadostovati Ljudski okus je postal dandanašnji tako izbirčen, da bi se nikakor ne zadovoljil z enoličnimi nosovi. Narava je skrbela kot dobra mati, da popolnoma zadosti vsestranskim zade.vam, kater: ji stavi nezadovoljni zctnljan. Iz/ber med raznolikimi y nosovi je tedaj tolikšna, da je res za človeka edino to najbo-, da prinese svoj tako ali ta-i brazen nos že s seboj na t. Le edino svetopisemsko eno ljudstvo ima še svoj o!jeni nos. Brez vsakega parita je. a vendar se še do ne v ni nihče lotil njegeve po-redbe — —karakteristično rest je ostal do danes svoje-u ljudstvu, čeprav ima vča-svojo domovinsko pravico skoraj v polževi luščini. Ker nimam namena tabe'a-nčnr omeniti vse nosov«.' v njegovi navpični, več ali manj vodoravni in tako ali tako pokon-i legi. zadovoljujem se samo omembo, da 15i ga nekateri hko merili na pedi, medtem o ga mora zopet drugi pri dojenem opravku, pri katerem »e nos rad kot olikanec -krije v robec, s pretresljivo natančnostjo iskati med čutili vida in r-knsa. Poslednje je rado sose-bn<) pri nežnem spolu. Rečem pa posebno, kajti tudi uri minem spolu se najdejo neredko nosovi, kateri bi kot nekaki markantnl tečajniki izbili vse moške zastopnike iz konkuren-
mm*
No* l>a se ne sm: rcenjevati samo pu zunanjosti. Njemu je modra stvarnica odmerila pravzaprav le notranje, ali prilično rečeno duševno delovanje. Nos torej lahko p; sredno šteje m.d inteligenco. Toda ne smemo misliti, da je raditega, ker spravlja v zve/o z raznimi duhovi. že kakšen spiritist. Nika-kor ne! Zdrav in nepopačen je on vedno le ^nasprotnik \»eb duhov, naj si bode ti slabi ali preveč dobri. In kako zna biti občutljivi Skrajno razburjen jKJzabi včasih celo na svoje mirno mu odkazano stališče iti ' jc jame vikati ter obračati, da *e spuntajo vse kite in žilice v i brazu.
Kf t tako merodajnemu faktorju se ni čuditi, ako ima tudi on — kakor je to sploh navada pri vseh onih, kateri so se p* svojih tzvanrednih in odličnih sposobnostih vzpfli na višjo stopinjo — svoje sovražnike, ki ga obrekujejo in opravljajo pri vsaki ugodili priliki. Ako >e nos tega ali onega vtakne v Vsako zadevo, katera se le nudi, tedaj ravna cn kakor zvesti ga svojega gospodarja in je >voren le zadnji, tuintam oči-
tajo občutljivost, kdo se inu bo mu omahnile onemogle rok< čudil, ko vendar ne more pre- ob telesu in ga zaskeMi krvavi
našati vseh onih moraličnih in- žulji na rokah, se je za hip fizičnih brc, s katerimi ga sku- streznil in se zavedel svojega
ša krmiti nerazsodno in brez- težkega dela, a kmalu se je zo-ozirno ljudstvo.	pet zatopil v prejšno malobri-
Samnasebi ni nikakršen sa- znosi. Včasih se je hotel vsesti mopašnež. Če je njegov gospo- in si za trenotek odpočiti, a dar zadovoljen, ako se ga vodi spomnil se je, da ne sme, ker za nos, je tudi zadnjemu prav. drugače bi mu lahko odtrgali Če hoče gospodar hoditi za no- pri plači, ki že tako ni bila ,som, hodi lahko, kakor dolgo posebno velika. Ko so ga nad-heče; nos se mu nikdar ne bo Ivgovale take skušnjave, se je ustavljal. Dobrovoljno trpi pre- nasmehnil, kaker U>i se posme-mnogokrat, da se njegov pre- hoval sam sebi, pljunil na roke, močno vinjeni lastnik vpre z kakor je videl tovariše, vlekel njim ob cestni tlak, da, da — z naprej in začenjal vedno zno-zadnjim si upa .tekmovati še va, cel dan brez spremembe, jcvlo večkrat; poguTnno in pc- Njegove misli ,pa niso bile žrtvovalno preliva kri za svoje- nikdar pri delti, ampak .so mu ga gospodarja in mirno nosi vedno, če tudi zoper voljo, u-še veliko dni pozneje razno- liajale nazaj v lepše minule »barvne sledove krvave bitke. čase.
Svojemu gospodarju je tako u- "Kdo bi pričakoval: najbolj-dan, da njemu naljubo mnogo- ši v razredu, večkrat vsem po-krat prelevi svoje značajno mi- stavljen v vzgled — sedaj pa šljenje in z mišljenjem tudi — tak..."
svojo belo zunanjost. V svoji Večkrat je nevede ponavljal skrbi za telesni blaigcr gospo- te besede in vselej iga je spre-darjev pokuka vsikdar prvi v letelo nekaj kakor kesajne kozarec in se zadnji izmakne iz in sramota, njega. Same zadovoljnosti ves Spominjal se je presrečnih rdeč sveti se ne redko kakor dijaških let, ko se je prezirljivo novoiialikan bakren storžič v oziral po svojih slabših tovari-folnčnem svitu.	ši'li in si domišljal, da postane
Da ima torej naš merodajnež vsled izredne nadarjenosti ne-mnoge sovražnikov, ni se nam kaj nenavadnega, da bodo ti-čuditi. Pa čuditi se moramo, soči strmeli ob njegovi besedi, kako more ta zvesti in neod- Tako si je bil v svesti svoje kupljivi spremljevalec nekate- moči in zmožnosti, da niti porini vrstam ljudi služiti Va vzor mislil ni nikoli, da bi mu mc-negativnega odklikovanja. Tu- glo kedaj spodleteti. Predstoj-di kot negativno odklikovanje niki in tovariši so zaupali vanj obdrži nes svoje pravcato ime, — bolj nego vase — iti mislil čeprav ima tukaj samo mora- je, da si bodo šteli v čast, da lično obliko. Opazovali so,, da lx>do mogli nekoč reči in s počim višje je mesto, na katerem nosom pokazati nanj: med nase podeli, tem večje je njegovo mi je rastel, med nami pridobi-število, katero se petem raz- val, kar zdaj deli človeštvu... deli na nižje sloje, seveda na A ni rad mislil na to srečno »odrejene. Moraličen nos je preteklost. Preveč se je golju-torej mnogokrat kakor gljivica, fal, prevelike so bile prevare, ki se tekom kratkega časa za- ki so ga sedaj bolj pekle nego )lodi mnogoštevilnckrat.	žulji na rokah.
Ne mislimo ,pa, kakor bi bil Spominjal se je tudi, kako je fizičen nos naklonjen moralič- začela svetla zvezda njegovt neniu. Nikakor ne! Da, cel<> sreče polagoma temneti. njegov očiten nasprotnik je. Do mature mu je svetila zve-Kolikckrat si vzame na pomoč sto, a tu se mu je začela po-vseb pet prstov desne — m no- lagoma skrivati za oblake in gokrat tudi vseh pet leve ro- ni se mu več prikazala v pr-ke — da lahko z njihovo po- votni krasoti. Oče niti je od-močjo pokaže, kako dolg bi rekel vsako pomoč, ker se, po-sam lahko bil, a bi proti nje- slušajoč svoje srce, ni hotel u-mu ši celo nič ne izgubil svoje pogniti njegovi neupogljivi vo-veljave.	Iji ter je zaupajoč vase in v
vojo moč odšel v tuje, v nepoznano mesto, brez vseh sredstev, brez izkušenj življenja. Videl je prevare že tedaj, a zaupanja vase ni Izgubil. Hotel si je opomoči najprej s službo. ki mu jo je naklonil dober prijatelj in nato nadaljevati študije. A kmalu <e mu je pri-studila služba, pristudili ljudje, katerim je moral za primeroma mal denar prodajati s veje duševne moči. Spoznal je, da stoji s svojim razumom mnogo nad njimi, a moral jih je ubogati in zraven so še hoteli, naj se jim kažj hvaležnega, da*so ga rešili pogina...
Nekaj časa se je uklanjal, a ko mu-je bilo preveč, je samozavestno dvignil glavo in posledica je bila, da je izgubil službo.
Od tedaj je šlo vedno navzdol. Dobil je ši dosti služb, a vsaka je bila slabša nego pr-a. Uvideval je. da nui sedaj nič ne pomaga vsa nadarjenost in vse znanje. To nvu je vzelo •se zaupanje vase: obupal je, a bi dosegal kedaj kaj višjega, o čemur je sanjal pred par leti — in to ga je uničilo za vsako duševno delo.
Tako je prišel na progo, med navadne delavce.
Vse to minulo življenje mu je večkrat živo stopalo pred oči. a ni mislil, da bi se kedaj zopet dvignil. Obupal je nad sem, u da I se mirno usodi in dannadan vlekel naprej svojo satnokolnico. ..
Po cesti, ob kateri je delal cn, je prišel tistega popoludne mlad gospod z lepo ženo in dvema malima otrokoma. Brez krbno je vrtel v roki drobno, srebrom okovano palico in je pogledoval z ljubečimi ni veselja 'žareči m i očrni sedaj ženo. sedaj zopet otroka, ki sta veselo nabirala cvetlic ob cesti.
Delavec jih je opazil še le. ko je prišel s samokolnico cko-ro do njih. Ozrl se je v gospoda in ga gledal dolgo, začudeno in vprašujoč. Tudi oni se
Izgubljeno življenje
Fr. Svak.
Tovarniška sirena je zapis-cala s svojim odurnim glasom, ci se<,;a nevajenemu človeku do kosti.
Delavci na železniški progi, ki so med odmorom počivali senci, so se na njen 'glas počasi vzdigovali, pretegovali od napornega dela utrujene ude ter z nevoljo in nekako skrbjo segali^po orodju. Vse to so de-ali tako mehanično, da se je poznalo, da so že mnogo živ-jen;kih moči darovali fMiiu deli, mnogi celo mladost in 'že epša moška leta...
Kakih dvajset korakov od tovarišev je ležal v travi mlad mož in si oprt s komolcem na zemljo podpiral z roko glavo. Vsa njegova postava, posebne Še plemenitejše poteze na njegovem izmučenem dbrazu, je pričala, da je živel še nedavno »oljšidi razmerah. Tudi ne-ogorele in za tako delo prešibke roke ter krvavi žulji so pričali, da je še nedavno opravljal epše in lažje delo. Njegova o->lcka je bila prikrojena na fi. nejši način nego tovarišem a vendar jc bila tako obnošena, da bi malokateri izmed delavcev hotel menjati z njim.
Xa sirenin glas je najprej samo nalahno vzdignil glavo, kakor bi premišljal, ali naj vstane ali ne, toda ko je videl, da vstajajo tovariši, se je dvignil tudi on. a videlo se je, koliko truda in premagovanja ga je to stalo, ne niiiio tctesno, ampak lahko je bilo tudi videti, da se v srcu sramuje takega dela. Pogledal je na žulja ve roke in prijel za samokolnico. Ker je bil še no* vinve, so mu odločili tovariši to naj>orno delo.
Stepal je enakomerno za samokolnico in komaj se je zave-Le Včasih, ko so
ga! Ti si, Zamik? Pa tukaj in' takT...
"Da, prijatelj. Jaz nisem potegnil' tako srečne številke kakor ti. Vidim, da se ti dobro godi in si srečen... Pa tako krasno ženo... oprostite gospa ... in tako ljubica otroka. Res, tebe je sreča poljubila, name je pa — pljunila..
"Kdo fbi mislil... pred ,par leti... Toda, če kaj potrebuješ?"...
"Ne branim se. Nisem mislil, da bom kedaj od tebe jemal miloščino, a prišlo je drugače.. Iskrena hvala, saj vrnil ti tako ne bom nrkoli..
"Dvigni se, prijatelj, da se snideva drugič v boljših razmerah. Zbogom 1"
"Prepozno, prepozno!".....
Gledal je za njimi, videl njihovo srečo in vedel, da ga po-milujejo, kar ga je bolj peklo, kakor če bi vedel, da ga cb-sojajo.
Dolgo je gledal za njimi, dokler ga ni nadzornik opomnil, naj dela naprej; nato pa jt zopet dvignil samokolnico in mislil sam pri sebi:
"Skoro najslabši je Ibil v razredu in vsem v posmeh, pa si je poiskal srečo in meni dal miloščino, ki sem ga pred leti preziral in si je štel v čast, ako je mogel občevati z menoj... ] O kako grozno gospodariš, u-soda!"
Samokolnica je škripala s tankim, cvilečim glasom, on pa je stopal z njo potrt in upognjen ; v duši se mu je vzbujalo kesanje, a v srcu mu je govorilo glasno in očitajoče.
"Izgubljeno življenje, izgubljeno življenje..
PROŠNJA.
"Uttle Falls Defense Committee", to je odbor za obrambo štirinajstih zapetih štrajkar-jav, kateri se sedaj nahajajo v Herkimer County jetnišnici, prosi za prostovoljne doneske. Pri zadnjem štrajku v Uttle Falls, N. V., je policija zaprla več štrajkairjev, nekatere so1 izpustili, a teh štirinajst čaka
naj te
obsodbe. V obrambo teh potrebuje gori omenjeni odbor nujno podporo, da plača zagovor-j nike. Rojake-delavce opozarja-j mo na ta slučaj in dobrodošel | bo vsak nikel. Darovi naj sej pošiljajo naravnost na Little Falls Defense Committee, Box 458, Little Falls. N. V.
Židovi nimajo zelo duhovitih pregovorov. Evo jih nekaj:
Kiifoc in gostje tretji dan >111 rdijo.
Od sreče do nesreče je en sam korak, od nesreče do sreče dolga pot.
Prej se naje j, potem imej otroke.
Mati mora imeti širok predpasnik, da pokrije napake svojih c t rok.
Če je bil kdo bolan, je slabo: čfc je bil bogat še slabše.
Če siromak kokoš je, je on bolan ali pa kokoš.
Če začne- skopuih zapravljati, bo v juhi torto jedel.
Če kaj imaš — zadrži; če kaj veš — molči; če kaj moreš — naredi.
Na Norveškem, ki šteje samo dva in pol milijona ljudij, ima skoro vsaka občina svojo knjižnico. Od 600 občin ima knjižnice 537 občin in v ostalih' 63 občinah »e bode ustanovile, še ukoni tekočega leta.
POZOR!
Spodaj podpisani se priporočam rojakom v Clevelandu za vsakovrstna zidarska dela. Sprejqnram mala in velika dela, zidanje "frajhanje" in cementna dela, katera izvršim v po-y polno zadovoljnost. Dela so narejena garantirana in po najnižji ceni. S spoštovanjem John Molle, 5608 Bonna ave.
-ri.-23-35 -1-,
Denar, katerega plačate za
f OBUVALA.
Največja in najbo^la prilika za nakupovanje obuvala za celc družino. Ker je še dosti rojakov in rojakinj ki še ne vedo/ da ima mo med drugim blagom veliko zalogo moških, ženskih in otročjil čevljev, smo sklenili, da znižamo cene v našemu oddelku čevjjei toliko, da se bode dobro splačalo vsakemu nakupiti sebi in cel družini. Pridite in se bodete sami prepričali predno kupite.
Moški čevlji kateri so bili $4.00	*%Q
..................................................................................................
Moški čevlji kateri ao bili $3.50 (£0% QP •o tedaj.................................................................................................9C.9Q
Moiki čevjji kateri ao bili $3.00
•©•^•j..................................................................................................M
Moiki lakaati čevlji kateri ao bili $3.00	£ 4 f%Q
•O ••daj...............................................................................................^ |>Cy
Ženaki čevlji kateri ao bili $3.25 MQ ao aedaj............................................................................................ ^CmHO
2enaki čevlji kateri >0 bili $2.75 AQ •o aedaj..........................................................................................
Ženaki čevlji kateri ao bili $2.25	A(|
•O ............................................ ................................................^ I «09
Vaem otročjim čevljem ao tako zniiane cene,	£ 4 #}£
da lahko kupite najboUie čevlje za otroke 9UV9 9 ■ 9 9 ■ -Cv
To ni razprodaja zaostalih čevljev, ampak najnovejše mode spomladanskih ali letnih. Nepozabite kraja te ugodne razprodaje:
F. J. TURK & CO.
5707-5709 ST. CLAIR AVE.
j j Prekinjeno delo
) 1 i 1
. I Naše vsakdanje življenje mora biti tako nravnano, da smo vedno aktivih
*	1 ter da uporabimo vsak čas pop<:Inoma po svoji zmožnosti. To nas dela zdrave
I* ' in močne. Noben naših organov ne sme'prekiniti svojega deta, da bi škodoval I celemu teksti.
Toda tudi največja pazljivost nc more včasih preprečiti kakega organa, da I ne bi prekinil z delavnostjo ali popolnoma zaostal. Zjjodi se, da želodec tfeoe i sprejemati hrane ali neče vz|ti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih / prenehajo jetra »Ii prebavljalni organi z delom in liudo zaprtje' je posledica. V ' takih slučajih; je najbolje zdravilo
j trinerjevo ameriško
!	GRENKO VINO .
k
)	■
I	-To očisti popolnoma ves sistem, brez bolečine ali neprilike. Objednem da-
k	je moč prebavljalnim organom in z njimi celemu telesu. Ono
' -	' M
' ..... l ustavi zdrav apetit,
/	poveča odvajanje in
J	prežene zaprtje
notranje bolečine in krče
glavobol zlatenico
I	dviganje in bruhanje. (
) .
)	'Pomaga v vseh takih boleznih, kjer trpi ielodec, ko smo zgubili apetit.
smo zaprti ali slabi. Priporočamo to vino pri mervoznosti in ženskih boleznih j in pri kroničnem zaprtju. Po lekarnah.
JOSIP TRINER,
1 .
•	Importer in exporter.
I
; 1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, Hi.
:
Za sina.
1	Alojzij PengaJ.
V oddahnem gozdu sta bila nasekala bukovih drv in Šla tiavseagodaj, ko je bila še tema, od doma, da bi jih pripeljala. Celo
dopoldne sta vlačila iz goščave okleščene veje in jih nalagala na voz, dokler ni bil poln.
Okoli poldne sta se napotil« domov. .I^e počasi se je pomikal voz po ozkem, izvoženem gpzdnem potu, Škripajoč vsled Jelike teže, dokler ni v strmem Ibstal.
M "Hej, sivca hej!" je kričal Aroznik z močnim glasom, da je ■odmevalo po gozdu. Voliča sta Mpotegnila, toda zastonj r utiu-m jvna sta obstala. M "Pomagati morava," je rekel mož ženi, ki je prihitela za vozom. "Hej, hi, sivecl" je odmevalo po gozdu in bič je padal po hrbtih zmučene živine.
"Gotoyo jc Jernejec tam doli, ki tako kriči! Kupi vole, majhne kot mačke, da ne morejo ničesar opraviti in mi, kar nas je bogatejših, naj mu pomagamo. .." Tako je klical sosed Novak svojemu hlapcu precej glasno, da ga je .slišal lahko tudi Jernejec. Tudi Novak je nalagal drva; njegova močna, rejena vola sta stala i/.prežena 08) debeli smreki, pred njima pa je bil velik kup sena.
"Btstahor! Hej! Hi!" je zo-pet odmevalo po gozdu, in bič je vnovič padal po hrbtih izmu* č nih živali.
"Ne tolci jih, saj vidiš, da ne morejo prepeljati!" je zaklicala žena za vozom.
"Bodi tiho in porivaj!" je za-klical Jernejec in zopet so padali udarci. Pričel je vnovič porivati voz. opirajoč se z nogama v razigrapana tla.
"Vražji berači!" je zaklical vnovič Novak. "Ravno pred na mi obstoje, in mi naj mu pomagamo! In še prevzeten jc? vrhirtega; reven je kot miš v rkvi, pa da sina študirat — evzetnež!" Odloži nekoliko!" je prosila plaho Jeriuajčeva žena. Toda mož ji ni niti odgovoril. Strogo jo je pogledal, odložil bič, vzel iz žepa kos črnega kruha, ga prelomil in podal izmučenima voloma. Nato ju je pobožal in popravil opravo, si brisal s čela pot in šel okoli voza, odstranjujoč kamenje izpod koles.
"Bo že prišel prosit, berač/ se je zppet oglasil Novak, "da bi mu pomagali prepeljati, a tedaj mu bom povedal, kar se mu spodobi!" Besede so bile tako škodoželjne, da se je Jernejec vgrienil v »ustnico, ženi pa so solzie zalile oči.
Nenadoma se je Jernejec odločil. Vzel je iz voza debel kol i,n se vprl z njim v voz. "Sedaj pa porivaj!" je rekel ženi.
"Halo — malčki! Hej — H*ej!" Bič je zažvižgal po zraku, voliča sta skrivila hrbet in sklonila glavi prav do tal. Zadaj pa sta porivala mož in že-
W
.. . .. . na z vso močjo, da s0 jima izstopile oči iz jami«; in da jim je tekel pot curkoma po čelu.
Tedaj so zaškripala kolesa. "Hej — (halo!" Hitreje so padali udarci — voz se je nekoliko premaknil — upanje j-e vzplamtelo. Se enkrat so napele živali vse moči, in voz se je hitro pomikal po strmi poti. Na ravnici pa sta voliča kot na povelje vsa potna obstala Gospodar je obrisal z umazanim
t 11
je. Spomladi si nekteri sadje-rtjci pomagajo na ta način, da namažejo deblo in veje z lane-nim oljem. Olje brani zraku; pristop in jajca nadležne golazni se zadušijo. Vrtnarji preganjajo uši na rožah s tobakovo vodo, v -kateri so raztopili tudi nekaj mila. Če imaš mravlje na vrtu, se jih skušaj rešiti, kjer so mravlje, so tudi uši. Naj
rokavom platnene srajce s ccla t večji sovražnik uši pa je tisti
velike znojne kaplje in pomaknil širokokrajni klobuk na glavi nazaj,
"O Bog, kako se moramo truditi!" je bolestno vzdihnila žena, brisajoča si s predpasnikom mokre oči.
"Da smo le prepeljali! Raje bi bil pustil vse skupaj na mestu, kakor da bi bil šel prosit prevzetnega soseda pomoči."
"Drugič ne smeš več toliko naložiti," je opomnila žena in šla okoli voza, opirajoča se na palico, kajti bila je i/mučena vsled napora, da so se ji tresle noge. .
Počasi je drčal voziček po ravnici. Gospodar se je pričel nenadoma veselo smejati: "Mi* slil je, da ga bom prišel prosit za priprego... In študenta mi očita. Pa naj še on svojega študira; sicer je pa že poizkusil
—	pa so mu fanta nazaj poslali. On ima sicer nekaj tukaj — pa nima tukaj čisto nič!" in pokazal je z roko na žep in na čelo.
"Da, trudiva se, da se ne bode treba ubijati sinu po kmetih, kot se morava midva. Koliko morava pretrpeti!"
"Nama bo pa pozneje pomagal!"
Dospela sta do bližnjice.
"Kar po stezi grem, da boni pripravila nekaj za južino," je rekla žena in hotela oditi.
4tNe hodi, pojdj raje z menoj. Kaj boš tako ptano kuhala? Spila bova nekoliko mleka
—	pa bo."
Vsa vesela sta šla po poti in
se zadovoljno smehljala. Go-	1,1 ft,ul"lv
' . ....	•	pašnike operi in splahni v slani
vorila sta n mislila na sina v	10* . F .	• n 1
.. ' .. . . . „ „,„	vodi 111 narobe likaj. Predpas-mestu, ki študira, da bi poma^
eral'v starosti svojim startšem.
1
mali rdeči hrošček, ki m-u pravijo otroci Pikpolonco. V južni Ameriki so se uši na plantažah tako ugnezdile, da se jih niso mogli na noben način zne<-biti. Farmarji so imeli zaradi njih velikanske škode, dokler se ni nek učenjak spomnil na Pikpolonce. Zaj jih dovažajo v one kraje v celih zabojih in
uši izginjajo vedno bolj.
* » *
Povsod še rabijo bel pod iz navadnih desk. C? se neče lepo obribati in očistiti, raztopi v vodi precej klorovega apna in s tem omij in okrtači Najbolj je seveda še vedno bel pesek.
* * *
Volnene nogavice se kaj rade- pri pranju pokvarijo, "skupaj skočijo," kakor pravijo gospodinje. Najboljše je prati volnene nogavice v mlačni vodi, kteri si pridala nekoliko saimi-jaka. Sploh je salmijak za vse dober. Z vodo, v kateri je nekaj samljaka, se operejo najbolj zamazana okna čisto in hitro,
* * *
Če neče petrolejeva lampa dobro goreti, je najboljše, če knot vržeč proč in kupiš drugega. Tudi posodo, v kteri je petrolej, izlij in dobro očisti. Knot (doht) posuši, predno ga daš v lampo. V petrolej pa (leni nekoliko zrn soli, pravijo, da petrolej ddlj-ro čisti. Sol gospodinjam povsod na pomoč. Črne satenaste in klotaste pred
ZA GOSPODAH JE IN GOSPODINJE.
Dober gospodar se bo brigal za vsa pota in .steze na svojem posestvu. Vsak kmet ve, kako •velika nadloga so slaba pota za njega in živino. Steze naj bodo vedno obrobljene z grabo, da se voda po njih odteka in ne po potih in stezafh. Taka pota, po kterih ob vsakem deževju mlake kar po nekoliko dni stoje, se hitro pokvarijo in kmet potrga več na čevljih, kakor bi ga stalo tisto malo dela,
da bi popravil grabo in pot. * ♦ *
Uši so vsakemu sadjerejcu sitne in neprijetne. Ta grda golazen se kaj rada zagnezdi posebno na jabolkah in tratah in le s težavo jih je odpraviti. Delo je sitno in zamudno ž njimi. Ze v jeseni bi bil moral gospo-
niki bodo kakor novi in me cunjasti, kakoršnji postanejo,
če jih pereš brez soli.
★ * *
Vapno je za človeško zdravje prepotrebna tvarina. Otroci s krivimi nogami, pukljasti in sploh vsi, ki imajo slabo razvite kosti, so zavživali premalo vapnastih tvarin. Nek učenjak je rekel, da je zelo nespameten oni, ki dopoldne ali za večerjo poje dva jajca, lupine pa vrže proč, bolje bi napravil, da je lupine zdrobil in pojedel, -be-lanjek pa nehal na krožniku; belanjčevime ima vsak zadosti ene, vapna pa ne. Vapno povišuje probavo in zelo povoljno Ueluje ne samo na kosti, ampak tudi na živce. V kravskem mleku je prevej vapna, tudi v raznih zeienjavah; slabotnim ljudem, posebno otrokom pa predpisujejo zdravniki v formi tako imenovanega Chlorkalci-uma v vodi razpuščenega po tri kavine žličke na dan.

Frank Sakser

Glavni urad: 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.



«	V
KADAR POŠILJATE
denar po Ameriki, pridite k nam, ker imamo money ordere od American Express kompanije na razpolago.
''•(M	4	• * $
Za lepe tiskovine
•	1
vprašajte za cene in blago, in videli bedele da bodete s ceno in blagom zadovoljni.
adar potrebujete
oglas, da bi povečali in priporočili svojo trgovino rojakom, pridite k nam in zadovoljni bodete.
Kadar bi pa radi
* > .
*
brali lepe povesti, podučne članke in vse svetovne novice, tedaj se naročite na list
"Clevelandska Amerika",
i	'	i	i i i	t-
6119 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO.
j v % t
■ - • " - ' pji :'M : ?! S^ftflg - " H I
. . - M
f	3
AyFRIKA delavitvoih, da jih odvrnčajo ^^	od organizacije, ker kompanija
dobro ve, da kadar so delavci združeni, tedaj mora debvcu 91001 priznati svoje pravice. Inker «;:,« posebno v tovarnah jeklene
2e zadnjič smo povdarjali velikansko važnost delavskih organizacij, brez katerih delavcu sploh ni mogoče danes vt >; obstanka v tej dolini solz. Kam se bo revež sam podal, ko bogatin in kempanist nista njegova prijatelja, kdo ga bo zagovarjal v njegovih pravicah, če rc sebe? Jasna pamet daj
delavcem razumeti, da morajo ti močno organizacijo kot ambo svojih pravic, ki so zajamčene ket ljudem Uf ijo ravno tako pravico <: -i na tej širni zemlji kot vsa* ig, ki se je z delavsko pornoč-povspel do kaj višjega. V Ameriki je najmočnejša, iboljša in najgolj uspešna ska organizaciia American leration of Labor. Dru^n vska organizacija ni še no-ia naredila toliko za delav-t ravno ta. In dejstvo je. so delavci, posebno" oni. k: zaposljeni v železniških ro-mah, začeli dobivati p'jve-le plače, odkar so se organi-ali v American Federation Labor. Toda ali so naši lj'i-, tako pogostoma nevešči eriških razmer, r. zanimnn-sprejeli na znanje, kdo je voren, da se je njih plača večala ?
Ali se zanimajo posebno ob; velandski delavci, da je največja delavska organizacija v Ame-i, American Federation (»f i*aborf žrtvovala v teku >.adniih sedmih mesecev svojih $70.000

delavce, da jih je poučeva1-. da j i m je kazala pot, kako naj prisilijo prešerne bese, da *e poveča plača onemu trp nt!, ki dela od zore do mraka, da ima vsaj nekaj za svoje ž?v-Ijcnje?
Samo nekaj delavcev v ie enih in železnih tovarnah je, s hvaležnostjo priznavajo lo American Federation cf Labor, ki je prihitela na p >-moč zatiranim delavcem, jih zdruižila in tako napotila nit pot napredka. Mnogo jih je pa. ki še danes ne vedo. zakaj jit/l je plača poboljšala, pač pa v fcvoji brezmejni nerazsodno-9 ti govorijo: Oh. naša krni junija j.- dobra, povečala nun je plačo!''
Ti ljudje, ki tako govorijo. morajo pomisliti, kako se jo vu to zgedilo. Pomisliti morajo, koliko jih je kompanija v preteklih letih izrabljalla. koliko krvi i 11 rag so prelili za borne cente,- s katerimi so -tradali skupaj s svojo družino, kolibo ko*< v mesa in poholjški > > si morali pritrgati, ker j,* ta "dobra" kompanija bila tak,» "do* bra1', da jim je dajala z i naporno delo ravno toliko, d? niso delavci napi I mrtvi priš! na
ga trusta uposljenih delavcev ki govorijo do šestnajst različ tli h jezikov, kompaniji n> te ško, izbrati med njimi izdaj* ce. ki ščuvajo proti delavsk organizaciji, ki izdaja siroma ke. ki si hočejo pomagati na pre. In tako kompania z mir nim srcem gleda, kako zgubi vajo delo delavci, ki so pustili najboljšo sv'oJo življetisko moč pri delu za kompanijo, ni kompaniji mar, kam bo šel dclav.'c, kadar ga vrže na cesto! In take razmere morajo dopuščati delavci v tovarnah, dokler niso združeni in povedo kompani ji, — dosem in nič več naprej.
Če ste pripnščeni samim be. 6? ne poslušate organizacije, tedaj bo vaša usoda, kakor jt- bila dosedaj. Delali bodete deset, dvanajst ur na dan, krvavo bodete delali, zaslužili bodete 16 ali 18 centov na uro. zaslužili bodete toliko, da bodejo vaši bosi lahko jedji vsakdan trikrat pečenko, (ločim bodete vi bali kupiti za svoje žene in otroke najslabejšc kosti, jetra in čebulo; in živali bodete v hišah, ki so nezdrave, kjer se mora človeka lotiti vsaka bolezen, kjer mora pustiti svojo življensko moč ter umiMi prerane smrti, tie da bi sploh kaj okusili sladkosti ti-ga življenja, ki je delavcu sploh neznano. Taka je usoda delavca, ki gre kot nema živina '.a delo, ki krivi svoj hrbet pred bosom, ki liže lAska pred vsako besedo forniana, ki s strahom pričakuje, čj bo kaj dj-hil plače za svoje mučno delo. Saj veste, da vas kompaniji, lahko tudi vsak dan vrže pred vrata, saj veste, da nimate ničesar povedati, da se morate uda t i v vsako usodo, da ste le odvisni od vol j v, slabe ali do--bre. V to so nant živ tlokaz rta cesto vrženi delavci, slovenski delavci, večinoma od katerih jekleni trust ni pomislil, da inia-jo ženo in otroke,, katere mo rajo redit«, za katere morajo d*lati, da se preživijo, ker jekleni trust sam je sit, in ne ve, kaj je delavsko gorje v tej dolini solz.
In medtem, ko se vi trudite za svojo slabo dnevno plačo, ko vam tečejo na vseh konceh srage iz telesa, bodejo prisiljeni vaši debri sinovi in deklice, da pustijo šolo, da puhtijo krasna mladinska leta, in se podajo že v najbolj nežni mladosti na*delo, na delo, kjer jih čaka gorje, nesreča, trpljenje pot in nikdar, nikdar svoboda. Ko bodete vi onemogli, ko tu bodete mogli več preživljati družine, ko bodejo vaše kosti otrpneue, in še ne bodett stari 50 let, tedaj bodejo morali vaši otroci deliti z vami iVito usedo z namenom, da vas preživijo. ker sami ne morate več delati. In vaši otroci pričnejo z napornim delom, ki traja do dvanajst ur na dan, v tovarnah, pokvarijo se telesno iti duševno. bridkosti življenja jih napadejo. in v nežni mladosti, ko bi se jim morala smejati sreča življenja, pozabijo, da so sploh ljudje, pozabijo, da so ustvarjeni za kaj višjega, stradati morajo z. vami in gledati, da d<> bijo kos kruha, ki jim poteši gladen želodec.
Raditega pa. delavci, posebno naši Slovenci, ker za nje govorimo. dočim govorijo za druge delavce časopisi drugih narodnost ij. Slovenci, ne pozabite. da vam nudi American Federation of Labor, največja delavska organizacija v Ameriki. najlepšo priliko, da se organizirate, da postanete bolj samostojni. Dva mili j ( na delavcev v dotični organizaciji vas pričakuje z odprtimi rokami. da stopite v njih vrste in se zajedno z njimi borite za
to so resne besede. Da ni bi
delavske organizacije, delavec bi bil še danes prisiljen, da o
opravlja posel sužnja, da je
večen trpin onega, ki je sam
sit vs-2'ga in ne ve več, kam bi z denarjem. Potrudite se, da pride kmalu 1 čas, ko bedete rekli, da imate osem ur za delo, osem ur za i spanje in osem ur za razve*
-	drilo. Gkjte, da ne bodete ve-. dno stanovali v umazanih stanovanjih, pač pa si prilagodite
-	ameriško lastnost stanovanja, da bedete »voje sinove in hčerke pošiljali v šole, kjer se izobrazijo in s svojo izobrazbo pomagajo vam, sebi in širnem svetu. Glejte, da pride čas vaše starosti, da bodete imeli zadostno denarja na svoji strani, petem ko pride jekleni trust in reče, da niste več zmožni za delo, ko ste pustili pri njem najboljše moči celega svojega življenja. Glejte, da sq to zgodi, da ste zvezani z močilo organizacijo, ki vas podpira pri vašem boju za obstanek.
In če sc postarate, pa nimate ničesar, kar bi vas živelo na stara leta, glejte, da ne bodete hodili od praga do praga, glejte, da vas ne bodejo vrgli na umazano dvorišče, kjer poginete lakote, kar je usoda marši* kakega delavca.
Možje, ki delate v jeklenih tovarnah, spomnite se, da ste prišli iz dežele, kjer je vladalo nasilje, radi katerega nasilja ste obrnili svoji domovini hrbet iu »te prišli sem, da si tukaj pomorete naprej, prišli ste lačni svobode, in sedaj tukaj »rez organizacije in brez poduka, tavate v temi in pomagate sititi one, ki so že siti, ali sami si ne pridobite dovolj za želodec. Doma so vas pritiskali s politično močjo, doma so vas napajali s temo, da niste razumeli druzega kot klanjati se kronanim in nekronanim glavam, tukaj pa, kjer ste lahko svobodni, pa pomagate sititi nekronane glave in želodce s tem, da se ne organizirate in ne zahtevate, kar je vašega.
American Federation of Labor, največj«'l delavska podporna organizacija v Ameriki, se ne briga, od katerega kraja ste prišli v Ameriko, kakšne vere ste, kakšna narodnost je vaša. kakšen obraz imate. Ona zahteva samo, da se delavsko njo združite, da stopite v eno vrsto kot ibrat k bratu, da se zvežete z ono vezjo velikanskega pobratimstva. ki bi 1110-ata vezati vsie'delavce na svetu, kadar sc gre za delavsko korist in napredek.
Ne poslušajte kompani j škili zdajic. ki vain, ko so sami zalepljeni, govorijo krasne bese-le neumnosti v vaša srca. Ne itrašite se, da zgubite svoje de-o. če se pridružite ogromnemu lelavskemu gibanju. Orgaijf-cacija je skrbela tudi v tej točki za vas. delavska organizaci-a se poteguje povsod za vas. 11 dočim vi trudni peči vate, se rudi tedaj ta wlika delavska >rganizacija, da vas reš7 spon n verig, v katere ste uklenjeni lanes, dasi sami ne veste, da ste. I11 kadar bodete prepričani. da so vam vaše pravice zagotovljene, kadar bodete vede-, da jeste kruli zlahka, tedaj bodete vedeli, da ste v polo-aju se posluževati pravic, ka-ere so garantirane vsakemu Iržavljanu: Združevati se iti boriti se za pravice proti krivi-am, katerih nima nihče :ct delavec. Torej organizirajte se. združite se in srečni bodete.
Izpred Skadra.
(Dopis s pozicije Velikega Bar-danjola.)
boljši obstanek. American Fe-
delo.
In tak položaj bo še vb.dai j deration of Labor, delavska vedno naprej med delavci, 00- zveza Amerike vam nudi osem-Mcr bodejo delavci sam«' m*' 1 j urno delo na dan, nudi vam boj razdeljeni v dva sovražna' boljšo plačo kot jo imate se-tabora. Kajti kompanija itiipjdaj pri dt se t ur nem delu, in to svoje prefrigane agente, ki —o, vse je odvisno od vaše zrelo-sami delavci, in ker kcmp^tiija 1 sti, premišljevanja in dobre vo-im prodanim dušam plača Ije. Kdo ne bi vzel namesto kos oliko bolje, ^e taki a«entje i žilavega vdovskega zatiranim'
Mrtva trupla, povsodi samo mrtva trupla. Kontrast jasnega in prekrasnega jutra rane spomladi z najčrnejšo vizijo smrti je bil tako silen, da j* tusil rrneje možnosti. Veliki Bardanjol je padel že pred nekoliko dnevi in dolžnost se je pretvorila v veli Ko koprnenje, da vidim ono krv, ki se je še „ skoraj neonitana bleščala v kos temnih lokavicah oh
Po napornem
onih strahot, ki so se tu dogodile, so še naši dobri konji
utrujeno poyesali glave; pri srcu je nam bilo tako čudno; tudi one čeri, razkopane in odr-sane, so bile nenavadne, potem pa oni grobovi, oni ogromni kupi mrtvih trupel — grozA, strašno!
Toje storila Črna gora. Oni skromni junaki, ki jih nihče ni slavil, ki j-ili po imenu nihče več ne bo omenjal, oni skromni, zagoreli, ponosni junaki!
Piazil sem se po onih razpo-kanih, golih pečinah nied grobovi in luiami strjene krvi in med grmadami mrtvih teles turških vojakov.
Mnogo je teh mrtvecev, pa jih še niso pokopali.
Gledam jih. kako cinično bu-Jiio z očmi na izmučene zmagovalce, kakor da se jim roga-jo, kakor da bi jih zasmehovali, da. zlasti oni - le mladi Arabec kraj rdeče stezice. Odprta je imel osušena usta, v njih pa se ie belila vrsta krasnih belili zob, in zdelo se je. kaker da bi se rogal, č s, da ni padel aradi domovine, marveč iz kljubovalne želje, ki hlepi po krvi kakor ljuti tiger 11a žgočem pesku njegove prave, daljne, daljne domovine.
Solnce obseva Aralbca, ki se reži, kazoč svoje bele zobe, in drži v rokah čepico, ki jo je snel z glave kakemu padlemu Črnogorcu.
Na drugi strani so sve/i, nežni grobovi. Čitam napis na malem, belem križu sredi o-Kroglega groba: "Trije bratje — trije junaki!" Spem dalje. V kamenito ploščo je vrezala drhtajoČa, nesigurna roka: "Tu »em pokopal očeta in brata. — Milo." — In vrste se gomile in grobovi: pod tetn i <pe nevzdra-men sen in snivajo o slavi junaški oficirji, pod drugimi počivajo, združeni v smrti, bratstvu. cele rodbine padlih bo-riteljev.
Kraj sebe z a zre m sključenega starca, suhega, izmučenega. Navaden človek kakor tisoč drugih. Pa me kliče, čudno me kliče: "Brat iz Srtbije, stopi semkaj, da vidiš še en grob!' in vpre v mene svoje globoke oči in me z njimi pelje k črni gomili, na kateri ležita dve plošči. In bolj z očmi, kakor z ustnicami reče zamolklo svečano: "Tu spi Leko, a tu počiva Vuko!" S tem je povedal vse. A 'ko sem šepnil: "Junaki!" s. m zazrl solze radosti m pritajene boli v onih čudnih, globokih očeh. "Moji otroci, moji otroci!" je zaječal in tiho odšel od mene, kakor da bi st sramoval svoje žalost'.
Kakor prikovan, kakor oka-nmcl sem strmel na 0ne plošče.
Kako strašna, kako divna je ta vojna!
* * *
Hodil sem tmd utrdbami In na vsakem koraku se mi je zdelo neverjetneje, da so te utrdbe mogli zavzeti Črnogorci.
Šestintrideset ur je trajala borba za Veliki Bardanjol, in ves ta čas je bila njihova vojska na popolnoma nezaščitenih pozicijah.
Edini zakloni so bili junakom kupi mrtvih trupel.
Osvajali so s prsi, z naskoki, a pred njimi so stali topovi, u-trdbe prve vrste.
Ves Veliki Bardanjol je o-pasan z rovi, globokimi kakor je človek visok. Iz teh rovov je mogoče priti samo skozi tako-zvana "vrata", kj-er stoje častniki. Izhod je 'jamo mogoč, če to oficir dovoli, a to se zgodi samo v zadnjem momentu, cesto se je dogodilo, da so »bili vojaki v rovih, a častniki z revolverji in bombami v rokah so še vedno stali ob "vratih."
"Pred rovi so nakopičene vreče. nabasan; s peskom in prstjo. na njih so nameščene stroj-me puške, a na bolj izpostavljenih krajih železne traverze, zopet pokrite z vrečami, napolnjene s peskom.
Rovi so izkopani v cikcaku, da se z vsake strani lahko strelja ne opaženo; pred rovi v širekosti kakih petdeset met-rpv, se nahajajo tri, štiri vrste

raboš, a najmodernejša Brdica,
ki je tudi v odporu silnejša. Razen teh stoje pred nami Mali Bardonjol, Mali Taraboš s sedlom, stari grad Mrnjavčevi-čev in Tepe.
O Brdici je treba, da omenim še to-le:
Pred osemkratno žično mrežo so izkopani široki in globoki jarki, polni vode, a pred jarki so posejane neštevilne volčje jatne (jame, v katerih strte iz zemlje nešteti ostri, železni kolci). Topovi so večinoma v kasamatah, drugi se nahajajo na maskiranih pozicijah.
Te dni je srbska artilerija na Brdici demontirala dva turška topa in uničila vse moštvo.
V sredo se je pričelo bombardiranje mesta Skadra, ki je trajalo dva dni in dve noči. Okrog 10. se je započelo grmenje topov: najprvo črnogorskih, potem pa -srbskih, ki se nahajajo na Bardanjolu.
Izdano je bilo povelje "kosi!" Granate so obsule mesto, podirala so s-e poslopja in črn in žolt dim se je jel viti iz razvalin.
Granata za granato žvižga okrog nas, pred nami, za nami; povsod siplje, smrt, pogubo, strah. Vidim, kako se po ulicah zbirajo moški in ženske; Turki in Arnavti, kako nervozno gestikulirajo, potem pa di-irje zbeže na vse strani. Ti be-že na desno, oni na levo, ali granate jim kakor iz kljuboval-nosti zastavljajo pot, nastaja panika in se množi, strah in brezupnost vsepovsodi. Naenkrat se zasliši strašen trušči poruši se minaret največje mo* šeje v mestu, v razvaline pa še naprej bijejo in treskajo granate. štejem jih: ena, dve, tri, štiri — nemogoče jih je prešteti. — Povsodi se čuje grmenje in prasketanje in pojavljajo se plameni, požari.
Borba se popoldne nadaljuje ; z isto lutostjo in neizprosnostjo lete granate in šrapneli v nesrečno mesto.
Večeri se. Solnce se je kakor zabodlo v gole stene Taraboša,
barvan,
>tem svitu, a ski Dzi zadnje žarke zapadajočega solnca se vi-
j-jo modri oblački dima. Kakor mora se polagoma vseda na mesto plast žoltega dima. zopet zagrme topovi in kakor toča padajo tja doli na mesto ob jezeru bombe, granate, šrapneli. ..
Kako dolgo bo to še trajalo? Morda še dneve, morda samo š.; ure.
Potem bo zopet kosilla smrt, a iz smrti vzkime potem zopet nov0 življenje.
Z. "Nar. L."
Ali
Denite in pohištvo
—
—
Naša tiskarna je slovenska unijska tiskarna.
Časopisje je dandanes tovna sila. človek brez sa je kakor napol mrtev Ijenje. Berite,"učite se!
Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k ali piiite nam, da denemo Ker je "Clevelandaka ka" razširjena po vseh se bo prijatelj kmalu dobil, na takemu oglasu je $1.00 petkrat.

SLOVENSKO
PODJETJE
Z naselbino rastejo tudi slovanske trgovine, v katerik dobite danes vsa, dom iu v^io družino.
V naši popolnoma nanovo urejeni trgovini do* bita veliko iabero, pohištva, kakor omara aa obla* ko, kuhinjska omare, omara sa porcelan, miril, stola poetaUe, iimnira, postajne preproge, kovtra, raznovrstni porcelan, Icakor krožniki, sa maso in juho, rasna »Medice, vso kuhinjsko opravo, kakor ponve,
lonce, nože, vilice, žlice, in še sto m sto rasnih drugih posod in priprav, Id se rabQo pri hiši.
NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO......................
10c.
Polog te trgovine pa imamo tudi POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo naročila sa ko2$a in automobile sa vse prilika. Cen« vedno tuj* niPostrežba točna.
Fran Zakrajšek,
SLOVENSKI POGREBNIH IN BALZAMIST. TRGOVINA S POMIflfVOM.
MMm.
^ 6208 St. Clair-av
T.L
ima
W
\ ,-V& k
\
\

i M£ist&tt flfffjw a? fff ffi^jt? f fg^i'	iwt at	flijt*
'»
Posebnost v ženskih
Za in teden oblekah Z> teden
i
Sklenil nem znižati cene 50 oblekam za en teden od 19. aprila do 26.
Cene tem oblekam z jopičem in svilnato podlogo bo eni vrsti $6.50, ki so bile prej $12 in $15. Druga vrsta je pa $7.25, in ki so bile prej prodajane po $15.00 in $18.00.
* Ne zamudite te prilike. Pridite prva, da lahko zberete. Pri tej razprodaji je tudi nekaj oblek za neveste in družice. Pridite in oglejte.
Namerilo se je, da sem moral prevzeti tudi celo
zalogo čevljev, za moške, ženske in otroke.
š ' f
Ker nimam prostora, sem primoran celo zalogo razprodati, in cene so tako znižane, da morajo biti čevlji takoj razprodani. Čevlje so vseh vrst, razne mode, nizke in visoke, bele, rujave, črne. Cene so tako nizke, da dobi vsakdo pri meni za isti denar 2 para čevljev, kjer bi drugje plačal samo za en par.
v' • e*'' f'1-
Jer. Knaus,
železnih l>< do dva m< Tako
žic. visokih
Clevelmdska Amerika.
IZHAJA V TOREK IN PETEK.
NAROČNINA:
JU Ckrrlund po poiti................... «1.80
Phumum Številk« po 3 eonta.
' nHrr - ■-———
Dapki brtz podplta in osebnofti te m »preff m«|o
Vsa pisma, »louiai in denar nnj i* j h milja nn:
CLE VELA NDSKA AMERIKA, «11* ST. CLAIR AVE. N. E.
__CLEVELAND. O._
EDWARD KALI8H, Publisher. LOTTIB J. PIRf ■ Editor.
ISST'BI) TUESDAYS AND FRIDAYS.
•^i fin i— ■■■ ~i	""'	"	—.............
HcH'l t'.v t.VOOO Hli>* rnlaim i K miner*) In the C<ty ' I C)ctcl~B<l and cltcwhcrr, Ad-er. tl«injr i4it«, on request.	t
TKI. CUV. PWINCKTON IMP
Bate red «a •econd-ctMea matter January Stih 190». nt the poat office at Cleveland. O. antler the Act of March S, IHTO.
No. 31 Fri April i8'i3 Vol VI
—
Kaj premišljujete, vi delavci.
Zamujena prilika
j
f
1
i
N
t-t-
Citali smo z zanimanjem, da je bil na novi slovenski naselbini v Willard, Wisconsin, izvoljen za župana slovenski rojak. To je torej prvi Slovenec, ki je v Ameriki dosegel čast. da sme načelovati ameriški naselbini, kj-er prebiva mnogo Slovencev. Da je naš narcd u-poštevan v Ameriki ni čuda, ker narod je silno napreden, se lahko prilagodi ameriškim razmeram, in posebno starejši slovenski naseljenci v Ameriki 'kažejo nenavadno bistrost in hitro zapopadejo vse, kar je dobrega. Rojaki v Evropi bi sicer mislili, da bi Ibil prej izvoljen Slovenec za župana na Dunaju, kot Sk>venec v Ameriki. Dejstvo pa, da je bil Slovenec izvoljen županom v ameriškem mestu, nam jasno pričuje, da Slovenec je bistre glave in velike nadarjenosti, samo če se mu da priliko, da je svoboden v svojih delih in da rma priložnost, da si pomaga naprej.
Nikakor pa nihče ne more naprej, če se ne zanima za po litično ameriško življenje. Rojak, ki pride ssm iz starega kraja, se naseli v kaki stranski cesti, živi samo za delo in za tovarno, tak ne bo prišel nikdar naprej. Drugi, ki hitreje in bolj dalje m telijo, ga bodejo v najkrajšem času prekosili.
Vse to smo omenili radi političnega napredka, ki ga ima mopo slovenskih naselbinah sirom Amerike. Za vzgled, kako se naši rojaki potrudijo po drugih naselbinah, in kaj je mar politika elevelandskim Sloven cem, naj navedemo sledeče:
V Rock Springs, Wye. je bi (izvoljen pred leti Slovenec J i Koshir 2a državnega poslanca ' državne legislature, kjer j: z uspehom deloval med Ameri-kanci. V isteni mestu je bi Slovenec Frank Keržisnik blagajnik šolskega odbora /.a ce county tir tudi mestni svetovalec. Užival je tudi druge politične časti. V J-clietti so imel že ve£ mestnih svetnikov, in pri sedajnih volitvah kandidira celo Mr. Josip Zalar za mestnega blagajnika, in kakor posnemamo iz Am. SI. ima precN, upanja, da bo izvoljen. Mtiogc enakih poročil !bi prinesli lahke iz številnih slovenskih nase!-J)in po Ameriki.
Pravimo, da smo Slovenci ponižen narod. To načelo ni* kakor ne tsme veljati. Kdor je danes bclj predrzen in častihle pen, ta bo prej prišel naprej Ponižnost še nikomur ni prinesla dobička, pač pa marsi-krat sramoto. Ti ne smeš biti navajen, da se pustiš vsakomur teptati, ti moraš #sain bič zgrabiti v roke in druge tepsti v političnem življenju. Ne tepsti dejansko, pač pa s pametjo in napredkom, tako da se pokaže slovenska žila povsod, kjer se jo začuti, napredno, uka-željno in bistroumno.
Čudno je, da ravno v mestu, Tcjer je naseljenih največ Slovencev v Zjedinjenih državah, se ljudje tako malo brigajo za •politikte. Seveda, pozabiti pie smemo, da je bil napredek v zadnjih -.dveh letih epohalen. Pred leti se je ime tistega, ki je šel iska državljanske papirje, slavilo, po celi naselbini in ga opevalo kot velikega ju-l. Danes, po dveletn ni tru-je takih rojakov vsako le-f« a*™ se že

5 a jo za državljanski papir, je za tako velikansko naselbino kot j!; Cleveland, na vsak način premajhno. Veliko je temu kri-vo seveda tudi dejstvo, da kakih 5 ali 6 tisoč rojakov neprestano roma iz Clevelanda v stari kraj ali v druge naselbine po Ameriki. Toda ogromna večina slovenskih naseljencev v Clevelandu je Še ibrez držav-janskih pravic, dasi dobi iste brez vsakega truda in požrtvovalnosti. Oblasti same gredo na roke vsem. ki se pobrigajo za papirje. Le ljudstvo je leno, ki ne sprevidi, kaj je ljudska korist.	^
In kako velikanske važnosti je politična pravica za vsakega, vam lahko razloži vsak primitiven vzgled. Danes se lahko sklene postava v Washingtonu, da se oiKincgoči naseljevanje v Zjedinjene države, da se dela naseljencem tiavečje težave pri izkrcanju, in t. d. Kdo bo protestiral proti takim postavam kakor volivci, ker drugi nimajo pravice? Toda č;- se naseljenci sami ne brigajo, da bi se pognali za to. kar jim vlada sama rada da. ali ni čudno petem,, da se vlada nad naseljenci tako kakor je njim najbolj neprijet no in težavno? Zakaj se pa ljudje ne pobrigajo, da dobijo v roke orožje, s katerim lahko t.pejc take ljudi, ki so si s po močjo denarja in prebrisanosti priborili pot navkvišku, kjer pozabijo obljuibe, dane ljiidem.
Nihče nima pravice pritoževati se nad slabimi časi in slabo vlado, kdor ni opravičen voliti za vlado in za svoje pravice. Modrovanje pri kozorcu pive ali vina, se nikdar ne upošteva. kakor tudi zabavljanje ne. Če rečemo, da je izmed 20.000 Slovencev v Clevelandu, le 1500 državljanov, s tem tudi rečemo, da 18.500 nima pravice do ?abavljanja, kar se zgodi v našem javmm življenju če jim ni kaj po volji. Slovenci, prilika je dana vsakemu ena ko. da pride naprej, če drugje ne, pa na političnem polju. In vrjemite, da je vsak narod da nes mrtev, ki ne seže globoko v politiko. S takim narodom se dela, kar se hoče, nihče ga ne upošteva, ne tekom vlade, ne tekom volitev. In tako pride da ste večni sužnji političnih prefrigantov.
Naš list se je boril že mnogo za to. Neprestano smo napeljevali rojake k temu. Uspeli'smo imeli lep, toda kakšno spanje je pred tem vladalo, lahko posnemamo iz tega, ker še danes nimamo moža, ki bi Slovence kje v mestu zastopal, najsibo že kjerkoli, da niti pri policiji. Obupa tu ne sme biti. Vse pride §časoma. Čas je še vedno, da pridete tudi vi na vrsto, samo toliko glejte, da ne bodete zadnji,, da ne bo zamujena prilika.
V umetniški razstavi,
—Poglej to sliko. Kako je nežna. Mlada deklica, ki pošilja za odhajajočim moškim pozdrav. Res krasna je,..
—'Pa nič prida; glej, spodaj
je zapisano "na prodaj". * * *
—Jej. jej, jej,! V taki zadregi še nisem bil.
—Kaj ti je?
—Pes moje bogate tete je poginil. Če ne denem žalnega traku na rokav, bo razžaljena in mi ne bo nič zapustila, 6e pa denem ta preklivani črni trak na rokav, bo pa rekla, da se norča delam in mi zopet ne bo nič zapustila. #
Hči: AU, mamica — ko ffie pa ni nič bolelo.
Ralbelju se je primerila • nesreča. Ko je obsojenca spravljal na vešala, se je pretrgala žica in obsojenec je padel na tla. , ■ ,
—To se mi še ni zgodilo, je v svoji jezi zavpil rabelj.
—Meni tudi še ne, se je odzval dbsojenec.
* * *
Mati: Pepčeč, ali slišiš? Kaj pa stojiš tam ob vodi in zijaš vanjo?
Pepček: Gregoračev Tonček je v vodo padel in zdaj čakam da bo ven prišel.
Mati: Jezusi Kdaj pa je notri padel?
Pepček: Je že več kakor eno uro!
v najem. Postelje so v sobah. Vpraša naj se na 59*9 Prosser ave.	1	(32)
POZOR!
Za Collinwood znižane cene. Naznanjam vetrn, posebno tistim, ki so popraševali za ene ali druge vrst? čevlje, da imam sedaj v zalogi vse vrste, rober-je in druge. Tudi poletno blago. Se priporočam rojakom za udeležbo. ,	(41)
Josip Kos, 15406 Calcutta ave. Stop 116.
Malijglasi.
Dobra kuharica išče službe pri privatnih ljudeh. Vprašajte 11a 1139 2. 63rd St.	(31)
Takoj dobi-delo krojaški pomočnik. ki je dobro izvežban. Stalno delo. Poizve se v našem uredništvu.	(31)
Pozor,
Rad bi zvedel kje se nahaja Andrej Grill. Zadnjič sem slišal cd njega v Falls Creek. Pa. za njegov naslov bi rad zvedel Frank Henikman, 15606 Calcutta ave.	(31)
HARWARD PARK,
poprej Raus park. Indepen dence in Fleet ave. Vzemite 55. ceste karo. Zberite si sedaj prostor za piknike, ker v čas je kratek, dokler je park odprt. Je tudi izven mesta, in ne bo nadlegovanja radi pijače. Poizve j-te na 3676 E. 59th St. Bel. tel. 574 —• —J• Witucki, Jos. Nied-balski, lastnika.
Friag-35
Dober konj je naprodaj po znižani ceni. Vprašajte na 1096 Norwood Rd.
KJE JE Jenny Spacapan? Iz Little Falls, N. Y. je ušla moja žena v Cleveland in sicer 22 avgusta lanskega leto, potem ko sem Ibil poročen z njo osem mesecev. Prosim cenjene rojake, da kdor ve, kje se nahaja naj mi naznani. Doma je iz Ra~ skovca, št. 380 pri Vrhniki, in se je prej prsala Jenny Jerina stara je 23 let in precej velika Kdor izve za naslov, dobi na grado, ali pa naj se sama javi in sicer v uredništvu tega Usta,
POZOR!
Takoj dobijo delo dobri, stalni, pcrabljivi možje za vsakovrstno delo v foundry in strojnici. Potrebujemo mnogo do> brih in močnih mož za molder-e helperje. Lepa prilika za iz-učenje. Vprašajte pri The Fer-ro Machine Co. Hdbbard ave. in K. 65th St. Vzemite ttroad-vvav karo.	(27-34)

l: AustrO" Americana •
s. S. CO.
< ►
; Dlrektaa voftn|a mod N«vw YorUom lit A v «tro-0|rrako
NIZKB CENE.
J' Fina podvorba, električna
1	• laČ, izvrstna kuhinja, pros- ; ► V- to vino, kabine tretjega raz- ► J reda na Indiji Kaiser Franc ► J |< Joseph I. in Martha Wa-
j; shington. Govorijo se vsi f avstrijski jeziki.
*; Kompanija ima sledeče dror^jak«: •i - Kaiaer Fran* Jo*eph I., Martha J j! Washington, Laura, A lica, Argen- • k
2	tina, Ocenia, la novi ladij« M le £ delajo. Za tk podrobnosti te obrnit* na generala« agente.
\ Phelps Bros. & Co.
f 2 WiiktagM St Ne« Twt, IU.
aH pa na prisnane ageate ▼ Z. O. in Caaada

JOHN GORNIK, ršLSB I
Priporočam m vsem rojakom v nakup MHk Mfemlfc tat tipjj J nlh »pomladanskih in letnih oMafc tar aafcmj. He dajani ifclilii po meri In ie narejena. Priponi— as Stava** ttm, dhdtti im
v napravo uniform in Izvrfcjjam vsa Si epa Majata* iiarsUa.
Priporočam tudi avojo velika zalaga	maiMh pMrMHa
Edini založnik vseh sokolakih potrebščin. "•i
Telefon Princeton 2402 W	Avoj le a»qJUai
PAZITE !
Kupitjte žeriske in otročje potrebščine, suknje, obleke z &<ketom, kiklje, bluze, korzete, spodnjo obleko in vse drugo pri meni, ker so cene mojemu >lagiu vedno najnižje. Torej, če si želite pri nakupovanju prihraniti kaj denarja, pridite k meni, prednd greste drugam. Oglejte fino izbero omenjenega blaga, in prepričali se bodete. da imam bolje blago, in da so cene v resnici nižje kot kje drugje. Za obilen obisk in podpiranje mojega novega pod-uzetja se najtopleje priporočam, in vam ibom vedno hvaležen.	(34) BENO LEUSTIG, 6424 St. Clair Ave.
Pazite na pravi naslov.
Tretja vrata od Atklison Rd.
POROČNI PARI - POZOR!
Zastonj Zastonj! Zastonj!
Fotografski zavod Liebich Studiovaaa da »a ras. polago en avtomobil sastonj. it se fotografirate pri nas. Prosimo, da pridete. Popolnoma zastonj.
LIEBICH STUDIO, M EDCUI m.
TELEFON NORTH 11» J
KDOR HOČE DELA
Naprodaj so tri hiše, lot 40x135 Prinesejo renta $47.00 11a mesec. Kdor hitro kupi, dobi vse tri hiše za $4100. V hišah je napeljana voda in plin. Polovico se plača Ukoj, drugo na obroke. Vprašajte na 1730 E. 37th St.	(36)
Ženitna ponudba.
Želim se seznaniti s Slovenko v starosti od 18 do 25 let. Star sem 25 let. Če je mogoče, naj se pismu priloži slika. Pišite na K. Zagorc, Box 1462 Globe, Ariz.	, (32)
NAZNANILO.
Sestram Slov. Sokolic, št. 62 S.IJ.P.Z. se naznanja, da katere se niso udeležile mesečne seje 1. aprila, da. priredi društvo veselico io. maja, v soboto zvečer, in s-icer v počast delegatom S.D.P.Z.. Da se veselica kar najlepše vrši, <se je sklenilo, da vsaka sestra prispeva en dobitek. Toliko v naznanje. S sestrskim pozdravom
Fany Trbcžnik, tajnica.
(33)
Potrebujejo se slovenske dekli ce, ki znajo nekoliko nemšktega in imajo izurjenost v trgovini. Reimers, 3423 St. Clair ave.
- (32)
POZOR!
Opozarjam vse 'rojalce, ki mi kaj dolgujejo, da se oglasijo vsaj v teku 14 dni j, sicer nastopim bolj ostro proti njim. Pozdrav Frank Makse, 1405
E. 41 St.	(32)
pi* in;
• ' ' i'''' ' UŠi ■ T
Pozor!
Društvo Sava. št. 87S.S.P.Z. bo pri svoji seji. 20. aprila igra-rsi člani
HISE NAPRODAJ.
Okoli slovenske cerkve. Hi ša, 7 soli, za 2 <iru?ini, velik lot, cena $2300. $400 se plača takoj, drugo " pa na majhne cbroke. Hiša za jlve družini na 61. cesti, velik lot. hlev za •konje, cena $3000, Plača se
$500 takoj, drugo na mal« obroke. V slučaju bolezni se počaka. Nova hiša v Notting hamu, za 2 dnuižini. Proda SO ako se plača le par sto na njo, drugo na obneke. Dvonadstropna hiša in šest lotov, proda se poceni, lepa prilika za Slovenca. Se mnogo drugih hiš [n 16 lotov naprodaj. Na 45. cesti imam hišo za dve družini, škriljeva streha, cena samo $2700, in še 16 drugih hiš, katere vidite Jahko zapisane na tabli pred stanovanjem. John Zitlich. 1197 E. 61 St. (32)
OZON
Up jetičuih.
Če imate hud kašelj, krehatt in pljujete, če imate bolečine vjJ ledju, če zgubivate težo, če nimate apetita, se potite ponoči in sbe sploh slabi, pojdite takoj k zdravniku, če nečete postati žrtev časovne bolezni — jezike.
Edino pravo sredstvo, s katerim se moremo varovati proti jetiki je	/
OZON
S samim OZONOM so se dosegli čudoviti uspehi pri vseh bobeznih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdravišča v državi že upeljala ozonske aparate.
Ne zgubite upa!
OZON je pomoč, katero iščete in vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite dom, družino in prijatelje in greste tisoče milj dakč, da dobite pravi ozon. ki ugonobi bacile jetike. Učenjaki so prinesli to slavno zdravilo v naše mesto, jn ozdravljtnja po tem zdravilu so bila čudovita. Ni vam treba niti enega dneva zgubiti od vašega dela. Ko pride to zdravih v pljuča in kri, takoj čutite njegovo korist, in v kratkem *gime kašelj, vaš apetit je tfo-'ber, spanje se vrne, pridobite na moči in tezi.
Vsa pojasnila o tem zdravljenju dobite v uradu
Dr. L. E. Siegelstein,
308 Permanent Bldg.
746 Euclid ave.
VB" Velllcl fflo« enako - Anjr
aapM
■owjfc l^igi. ft Tal
ad« m bo lahko la hitro hm nMtfU* prloCS »■(1. ruROTOr m TMkdiaio potrebo, »t inllMo onflcftblh ptw» la kako m poaun« umlkwU Ima doadoj b«J*«4)I »lot. u(). la aagt itor. platan veaaaa (aad 43.1 atraal) itan« •
pharfo
Vha.
S
V. J. KUBELKA, »V.»SLU*M, 1.1.
Bdlao la aa|T«4t« aalotaMtvo aJor. aa«l. la rmmškt


Ti m pijače.
Vsem našim prijateljem in znatni po * priporočamo naše naravno vino in iyji prve Mi žgemo v naši lastni žganjarni vsakovrstno ki je garantirano, in zadovoljni
sicer vam vrnemo denar. >Poskn4fte samo enlcraA, m
zadovoljni bodete.
Sprejemamo vsa naročila o4 ene galone Pri večjih naročbah dajemo znaten
NIZKE CENE.
$100 nagrade.
Sto dolarjev nagrade dobi. kdor mi pripelje nazaj sina, ki se je zgubil 19. marca. Star je 14 let in pol, ima črnkaste lase. srednje postave. Sporočite ali pišite 11a Jos. Roje, 6114 St. Clair ave.	(31)
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu naznanja m, da sem sprejel v svojo trgovino g. Rud. Perdana, ki je opravičen mene zastopati v vseh poslih, tičočih se moje zlatarske trgovine. Fr. čeme, slovenski urar in zlatar, 6034 St. Clair ave. Cleveland, O.
(34)
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu 'tiljud-110 naznanjam, da se mi je posrečilo dobiti boljše slovenske gramofonske plošče iz stare domovine. Kdor jih želi. naj se kmalu zglasi, ker zaloga bo kmalu pošla. Se priporočam.
Frank Černe, 6034 St. Clair ave.
(30
Deklica, ki zna angleško in slovensko dclbi takoj delo pri zdravniku. Za lahna hišna opravila. Vprašajte dr. Fink. 6202 St. Clair ave.	(33)
Mlado dekle, staro od 16 let naprej, dobi službo kot knji-govodkinja pri New York Dry Cleaning Co. 6428 St. Clair...
- (31)

Pndna mlada slov« kot
topooooooooooot^aaaaftoaoi
Našli smo
da Je sloven alti soboidravallkl zavod Imel kraten napredek leta 1912. Poill bo te povečali sa 40%, cene so ostale lete. Ena cena vsem ljudem vselej«, T« se ne poganja, vi dobite sa kar plaCate. Najbolje delo sa srednje cene. Nekaj vsrokov, zakaj smo vedno zaposljenl.
1. Ml ne rabimo slabega, drobnega zlata. 2. Inltrumentl so Čisti. 3. Delo najbolje. 4. Cene zmerne. 6. Občevanje nljndno. Vaš Jezik se govori pri nas.
7.	Izkušen zdravnik sedmih let
8.	Naši bolniki nas priporočajo.
9.	Samo najbolje blago se rabi.
10.	Največjo pozornost posvečamo Slovencem. 11. Vrednost denarja dobite pri nas. IS. Deremo zobe brez bolečin. IS. Delo garsntlrano 10 let, če se kaj pokvari, zastonj popravimo. 14. VI ste v tem uradu doma. 16. tenaka postrelba. IS. Zdrav, dat urad. Vpraiajte svojega soseda. Prosta preiskava. Kjer nsr redimo drugo delo, na računamo sa puljenje sob.
Dr.AJLKalbfleisch
White Cross zobozdravnik.
Najboljši domači tropinjevec, 5 ga ton 9 Drožnik, finega okusa, 5 galon g sodna Najboljša domača slivovka, j galon * sodom fl3.9i
Najbolje rudeče žganje, 5 galon s sodom____3.S
Pravi rum, 5 galon s sodom...............|U.li
Francoski kttPjak 5 galon s sodom.........$13.56
VINA;
Rudeče naravno domače vino, 50 galon v sodn Belo naravno domače vino, 50 galon v sodn Belo naravno domače vino, 50 galon s sodom fS&^O
Ako želi kdo pojasnila o drugih pijačah, ki tnfcaj St niso označene, naj se obrne na qas, fcer imamo vse pir \ jače v zalogi in se priporočamo za številna naročila.
Prva Nlovennkn drwib»
m OHID BRANDY DISTILLING š
6102—04 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND. OHIO.
nnnmwHHnniMiiinim 1 n 1 n> mnn>ui<i< i> i* w

DOBRE PUNOVE PRIPRAVE
Ali veste, če imate prave plinove potrebščine ▼ vaši kuhinji? Ali imate najbo$ši kmitarik, p*tfensk
in kuhalnik? Pridite in obiKite našo
IZLOZBO PUNOVB PlffSiV.
Prva vrata od plinovegn nrada, 621 Snpennv Ave. nasproti Hollenden boteln. Tojtnajvd^n trgovina za plinove potrebščine v Ohio. Tam dobite vse, kar potrebujete abqno s uporabo pKnn.
Mnogo novih iznajdb dobite v tej Pridite jutri.
THE EAST ODO 6AS CO
.	r '	--i
1447 EAST
m

1 I■ IV iTsI ^ I^V VI PI 1 lll^l 11M^ ^f ^Zf S./k
J ___^^^^^
■ 11 .	^^ |pr —	1 "
Predsednik: JOHN OORNIK„ «105 St. Clair Avenue. Podpredsednik: MARTIN COLA&I6, 1188 B. 61st St Tajnik: FRANK HUDOVBRNIK, 1243 B. SOth Street. Zapisnikar: JOHN JALOVBC, 1284 East B&th Street. Blagajnik! MIHAEL JALOVEC. «424 BpUker Avenue. Nadzorniki: ANTON OATER, 6030 St. Clair Ava.: FRANK *ORlČ, 1266 East 6Bth St; MIHAEL WINTER. 6030 8t. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 Glsas Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6218 St. Clair Ave.; FR tIBBRT, 6124 Glsas Ave. PooblaMcnec: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. vy*ovni zdravnik: J. M. 8EL1&KAR, 612T St. Clair Avenue, ygi dopisi In druge uradne stvsrl. naj ae poftlljajo na glavnega tajnlks.
denarne nakaznice pa na glavnega blagsjniks. I	Zveslno gla^lo "CLEVELANDSKA AMERIKA"
! 08 REKI 810 DE LA PLATA
1 I I POTOPISNI ROMAN. ■ ^—ii»
■ ■II fll~T '~
I A	Mm "C1iiiItT~*" AmmOtm" prMU
LJ.P.
Voda j« ime a tipljiv. Gavče m utrdil samo strah in boja-mi, pac y> kmalu spre vidimo, da »o dobili teske telesne po-' Stara dva pa sedita ža-na razvalinah; rekla nisi* «icesar; stari je tupa«em globoko vedfonU, it na je pa t*» jokala za sebe. Oavči so a pa kmalu toliko opomogli, da st> začeli preklinjati in tako kazati svojo j*xo.
-Prosim ae kleti" svari brat. ~Klrtev m? pomaga ničesar. 3*4 veste, da sem prišel sem warn pomagat. Se nor iu senora
iti?" se smejejo Kavči "Kako pa naj pomagate ao zažgali in odpeljali y»t honje-.** "Kdo pa je storil to?"
ptistOlovcev, ki se da je vladna četa.' te ljudi mi iscemo
to pa jahali?" |
, ■ »t _J<Ot« jugu.
"Odkod ao pa prišli?"
ve. Predvčerajšnjim
zapazili; Ko
abduili, so kampirali
Konje so hoteli fax
-Se reče, ukrasti so jih ho-
"Cotovo, toda povedali tega Imeti so dva ujetnika • katerih so povedali, da ujetniki." To je wdika laž."
morali, da si so protestirali in zahtevali, jih takoj spusti." irsko se jf z vršil napad ?"' li to sem in zahtevali ga »pečejo. Dali smo W*er prej je prišel k fcurfi meW ftm Monteso, slutimo, 4* je sin Oti je talwf iipo^ ♦njtnika, In zahte-is da ga tpaitijo. i fgk sfcveda hi*> poslušali, | je mladi senor začel i padli čez njega in Kaj smo hoteli mi? (i in ena žena proti tim lopovom. Jetnike tpravili v sobo, kjer Bj t njimi obravna-senor je moral potem prinesti pero in črnilo, so odposlali tri vojake s .Major jim je pri odbo-narocal, da naj se požuri-a to opoldne na svojem Naš senor pa ljudem ni kaj zaupal, ker >o bili tudi surovi. Lahko bi preko odjahali, ne da bi plačali i. Raditega jih je prosil, ■iu plačajo. Adutje so pa raditega tako razljučeni, da zahtevali od gospodarja, naj ti odpuščanja. In ker se seveda t>ranil, so pa* po njem, ga zvezali, kar se stilo tudi pam, ko smo pomagati." "Nesramnost! In potem so tjbrž poslopje zažgali?4' "Se ne. Odprli so najprvo kovala in spodili vso živino ven. Najboljše konje so zbrali, za-iivino in vzeli meso se seli. Iz kož zaklanih vol in krav spletali lase. Končeno so tudi konje iz ograj in ■vezali vse skupaj v en
-Tako je, tako je !H se ogla-m tenor. "Vse so mi pobrali, sem postal berač." **Ne obupajte; mi jahamo -za in mogoče se da še kaj
*
"Nobenega upanja nimam te."
"No, poguma ne smetiTzgu-' se oglasi estancijero. Jaz bogat. Navzočnost moje-vata in sina vas je »peljala r ar srečo. Moja dolžnost je toda vam pomagam, in če se vas zopet obiščem. De-ga potrebujete, da po-svojo zgubo, vam rad

uresniči da seže v
se zahvaljeval.
"Tiho!" reče Monteso. "Se-drfj nimamo časa, da Ibi poslušali zahvale. Proč moramo. Sicer bi pa radi tukaj ostali, da vam pomagamo pri lovu na živino, Toda gavči pridejo kmalu k moči, in ker so živali zaznamovane, jih bodete lahko dobili. Sicer pa govorimo tudi s prvim vašim sosedom »a potu, ki naj vam pride na poinoč."
In potem pa zop.t zajaha-mo ter odidemo. Sledovi bola mož so bili kaj ocividno na tleh. Toda mi se za nje nismo brigali, ker frater nas je hotel peljati po najkrajšem potu k Indijancu Petru Ajnasu, od katerega naj izvemo za pollutok del crocodilo. Jahali smo več kot eno uro, predno snjo prišli do prihodnjega »posestva. Tam govonmo z gospodarjem, ki takoj odpošlje nekaj mož na pogorišče. Na tej liaciendi niso videli bola mož. Na tem mestu se tudi spočijetno, za kar na pogorišču nismo imeli časa, Dve uri počitka je dovolj, potem pa od jahamo naprej v urnem galopu.
Pot je vodila vedno proti za-padu. Opoldne se zopet spoči-jemo za kratelt čas na neki ranči, kjer tudi niso videli bola mož in tudi ime polutok del crocodilo ni bilo nikomur znano. Tekom popoldneva jahamo st mimo več drugih estancij, vendar kaj določnega nam ni mogel nihče povedati. Nahajali smo se v porečju dveh malih rek, ki ae stekajo v Uruguay. Tla pod nami so se spremenila. Sicet- je bilo opaziti še precej trave, toda titpasem se prikazujte grmovje, pozneje pa tudi dre v j?, ki se je skoro združevalo V gozd, Jfj pa je bil kaj red-Ko nasajen. Pot nas vo.di preko yes pptokov in lagun. Trava preneha, Bičje In bambus pride na lijeno mesto. Drevje je bilo večinoma listnato, in okoil debla so se ovijale vsakovrstne rastline. Noč sc je bližala, in nahajali smo se na mestu, kjer ponoči nikakor ni varno. Reka je morala biti v bližini, ker tu-pasein opazimo večje ali manjše zalive, od katerih so bili nekateri popolnoma pokriti z zelenjem, tako da bi človek mislil, da je prosta pot. V enem teh zalivov opazim capljati čudno žival. Ko se približamo, žival pobegne.
"Vodni prešič je," mi razloži frater
V nekem drugem zalivu vi dim nekaj kakor temna drevesna debla, katerih konci molijo iz vode.
"To so krokodili," mi zopet razlaga frater.
"In tako blizu njih jahamo?'*
"Bati se jih nI treba; seveda v vodo pa tudi ne smete stopiti, ker enako žrelo kaj rado nahru-si zobe za svoj plen." •
"Meni sploh ne ugaja na*'i pot."
"Res je. Jahajmo /eden za drugim, jafc pa naprej. Bližamo se mestu, kjer je človek v smrtni nevarnosti, če naredi napačen korak, ki ga privede v močvirje.
"Ali do Indijanca ni nobenega boljega pota?"
"Ne, senor. On stanuje tako, da se samo od te strani lahko pride do njega, živi*torej kakor v neki trdnjavi."
Tiho in počasi jahamo po močvirnatih tleh. Frater je moral dobro poznati pot. ker nas je v temi vodil naprej. Niti
virje."
Tla so se udirala pod na
mi, pot se je vedno bolj aoie vala, dokler se konečno zopet ne odpre, in smo zopet skupa korakali. Luč pred nami se je zvečala. Prišli sn»o do svojega cilja.
Pod visokim senčnatim mom stoji koča, narejena iz trave in ruševine, streha pa je krita z bičjem. Oken ni nobenih pač pa samo vrata, ki so se stdaj odprla. Na primitivnem ognjišču brli slab ogenj katerega smo opazili v daljini Nad ognjem pa stoji železen lonec, v katerem vre gosta jla-Ik) dišeča masa. Žive duše ni v koči.
"Ali tu stanuje Indijanec?" vprašam "Da."
"Torej mora biti doma. ker tu se kuha, in nekdo mora biti zraven."
"Najbrž njegova žena. Poglejmo, kaj se kuha."
In zajedno stopimo v ozek prostor. Brat pogleda v pisker in reče:
"V tej posodi tiči smrt za več s.to Ijtudij. Strup je za puščice."
"Res! Razvpiti strup Indijancev ? Dajte, da vidim!"
Masa je imela zelenkasto barvo in je !bila podobna sirupu. Kos lesa leži v piskru, najbrž za mešanje. Frater pomeša, potivin pa potegne drug ven, 11a katerem je obviselo nekoliko mase. S koncem prsta primt nekoliko te mase in dene v usta.
"Da, strup je za puščice. Poznam ga po okusu." "In vi uživate strup?" "Ni nevanen. Želodcu ta strup ne škoduje. Strašno pa je njegovo delo, če pride v doti-ko s krvjo."
"Ali vam je znano, kako ta| strup delajo?"
"Ne. Indijanci te skrivnosti miti svojemu najboljšemu prijatelju ne izdajo. Vendar v?m že večkrat slišal, da rabijo sok volčjega inleka, strupene zobe in strupeno žilo kač in zelena debla nekaterih rastlin, ki pa mi niso znane. To zmešajo skupaj, doklej* s? ne strdi, k^ leor milo. Kadar rabijo, vedno znova pagrejejo. Potem pa na-niažejo konce pušic. Tu jih je nekaj."
Frater je moral biti v koči jako dobro znan, ker zdajci stopi v kot, dvigne iKkak zavojček iz bičja in ga odpre. Več kot petdeset pušic je v njem. Namesto jeklene osti te puši-ce je oster trn na koncu, in te trne pomočijo v strup.
Na tleh opazim tri ali štiri okrogle droge, o katerih seveda nisem vedel, kaj naj pomenijo. Brat pa vzame enega, mi ga pokaže in reče:
"Kaj ne, drog je votel. To je pihalni drog, skozi katerega streljajo z zastrupljenimi puši-cami. ifvkozi tak drog lahko pihnete pušico daw štirideset korakov daleč. Ptice in manjše živalice poginejo že v nekaj sekundah, če jih zadenejo, jaguar in človek pa tudi ne živita dalj kot nekaj minut."
"To je seveda strašno orodje. Zakaj pa trpijo, da se Indijanci poslužujejo enacega orožja ?"'
"Prvič, ker oblast nima nobene moči kaj tacega prepovedati, drugič pa ker je Indijancu le na ta način mogoče odkrižati se svojih sovražnikov."
Medtem pa se pri vratih pokaže neka postava, majhna, ki je imela ženske poteze. Bila je majhna in tako suha, da se je zdelo, da niti pol funta m»esa ni bilo na njenem telesu.
"Daja, ali si ti?" vpraša frater
"Ti še ne vež, kako jezen lah-	in čakamo. Nifissar se ne gane
-[ko postanem. Ali »o bili danes	v naši okolici, le tupatam za*
možje pri vas?"	š-urtilja voda nekoliko glasneje.
"Nit vem."	Tiftfi mi molčirik). Trenutki od-
"Hm 1 2e vidim, da ti moram	ločitvi so se bližali, in v takito
nekaj dati. Kaj želiš?'*	ča*rh človek nijraje molči.
Daja potrebuje lep, svetleč	Tako mine četrt ure in še en g«
Drugjj^ft. \2. Cle^nd^Ohle^ J^Tabijo Isi* SV«. Ujnik John TWiič, €02«	UI
četrt. Mtsiec posije, in voda se ms e. eo et. — Seje m vrte vsa
1 nedsljn v meseca, ob 2..url popoldne
Čer v John Grdlnovl drotml. Druitvp-oi zdravnik dr. F. J. Kern.
! E33J
Cltf r ave. tijolk Jolm Tomailt, «02« ft. Clair zre., blaiai&ik Nllt Vidmar. 1146 E. 60 6t. — Seje se vrle viako 1 nedeljo v mesecu ob 2».url popoldne v John Ordlnovi dvorani. Dr. Zdravnik dr. F. J. Kern.
Društveni ogltsi.
gumb za svojo obleko.
"Takoj ga dobiš."	zasveti kot srebrna nit. Zdelo y John 0rdlnoy| dvor^ ^
Frater je moral biti na take	se mi je kot bi zastonj cakah nlk dr. F. J. iCern.
reči pripravljen, ker iz žepa po-	na bola može, in tudi frater
tegr»t mošnjo, iz katere vzame	'/»mrmra nezadovoljno:
svetlikajoč gumb in' ga poda-	"Hm! Če ne bi vedel, da je
ri ženi. Takoj ga ovije z nitjo	Daja govorila resnico, tedaj bi
na svojo obleko, in pri tem	mislil, da smo na napačnem
žarijo njene oči samega veSe-	™5tu. Meni kar nič ne ugaja j£££
drugo nedeljo v meaecu v Marko Bra tel J no v| dvorani, 31. cesta in S t Clalr Rojaki so uijudno vabljeni k obilnemu pristopu. Sprejemajo ae od 16. do 40. leta. — Predsednik John Straus, 1371 E 41 St.; I. tajnik Fr. Makše 1406 E. 41 St.; blagajnik John Turk 3966 St. Clalr av.e. Vaa pojasnila daje društveni tajnik.	29 mar. 1»
EDINOST
Ija.	tukaj, posebno ker niti priprav
"Ali si zadovoljna?" vpraša nega skrivališča nimamo." frater<	' Tudi meni prostor ni uga-
"Da, zadovoljna, in ti si do- jat. radičesar se umaknemo ka-|,erkih dvesto korakov proti jugu, "Torej bodi tudi ti. Ali mi kjer pridemo v gosto grmovje, poveš resnico. "	! odprto na eni strani proti re-
"Daj ne bo lagala."	T" se vsedemo in čakamo,
"Ali so bili danes ljudje tu- kaj prid.?. Kavaleristi bi morali biti. na vsak način že na svojem mestu. Seveda pomisli-
kaj r "Ne."
"Nikogar?"
"Oh, da neki mož." "Ali si poznala moža ?" "Ne."
"Ali je prišel peš ali na kon
v
ju
"Bil je na konju." "Kako je bil oblečen?" "Kako Ibel sulico."
"Dobro. Ali je govoril s teboj?"
"Ne, pač pa s Petrom." "In kaj je rekel?" "Nisem slišala." Torej ne veš, kaj je hotel."
ti srno morali, da so imeli s seboj celo čredo ukradenih konj, s katerimi ni lahko prrko vode. Dobiti bi morali kak splav, ki bi jih prepeljal.
"Toda splav za tako četo mora biti ogromen. In če se lastnik splava brani, vzeti voja-senor. Imel je ke in konje na krov, kaj potem?" vpraša eštancijero."
"Potem ga prisilijo. Kavaleristi lahko stoje na bregu Tn merijo s puškami na kapitana in brodarja, nakar se slednji
morajo udati--"
V tem trenutku me nekaj
"Vem. Mojega moža je ho- teškega zadene .cfo prsa. Ko se tel	j ozrem proti prsom, vidim pu-
"Torej je šel z njim? Kam šico, ki tiči v moji usnjeni lov-
SV. JANEZA KRSTNIKA, It. 37 JSKJ
Predsednik Louls J. Pire, 6119 St Clalr ave.; tajnik 'Ivan Avaec, 3468 St. Clalr ave.; blagajnik A. Zakrajšek, zastopnik Ant. Grdlna, 6127 fct Clalr ave. — Dru&tvo plaCuJe lepo tedensko podporo. Seje se vr&e vsako tretjo nedeljo v meaecu v John Ordl novi dvorani. 6021 St. Clalr a Ve. D<u fitvenl zdravnik J. M. 8ellMtar, 6127 St. Clalr ave.	1. april 13
8AVA it. 87 8. 8. P. Z.
Ima svoje redne seje vsako tretjo n* deljo v mesecu pri John Grdlna 60", 1 8t. Clalr ave. — Predsednik Joe. Po-lsnc 2101 E. 63 St.; tajnik M. Golob, 4714 St. Clair av; blagajnik T. Jereb, 1268 E. 56th St. — V društvo se sprejemujo rojnkl od 16 do 56. let«. Torej Imajo rojaki, ki so prekoračit 46. leto. lepo priliko, stoplU v dru fitvo, ki daje |8.00 na teden boinlike podpore In 9606.00 smrtnlue.
1. feb. 18.
pa?"
Nista mi povedala.".
ski srajci.
Naprej! Kaj ste hoteli re-
Hm! Kdaj se vrne Peter?" či?" vprašuje eštancijero. "Tudi tega mi ni povedal." I "Hitro se vrzite 11a zemljo, "Kdaj pa je bil ta mož pri hitro, takoj!"
vas?"
"Tenia se še ni naredila."
"Ali nisi videla nobenih drugih mož?"
"Ne."
"Ali si mogoče videla moža, ki se im» nuje Enrico Cadera?"
"Ne."
"Ali pa nekega, ki se imenuje major?"
"Tudi ne."
Jaz sam se zlegnem po tleh, in drugi mi sledijo. "Zakaj ?" vpraša brat. "Streljajo na nas." "Ničesar nisem slišal,"
Dalje prihodnjič.
DRUŠTVA S. D, Z.
Društvo ill. i. Cleveland, Ohio.
Predsednik John tuli«, 1197 E. 61
uiit n	»	m 1 l Str.; injnik Anion Ofitlr, 6030 St.
Ali Pete? 111 govoril o dveh clalr ave.; . blagajnik Ivan Babnlk,
1144 Norwood K. aeje ae vrfie vsako prvo nedeljo v mesecu v J. Grdlnovl dvorani 6U21 St. Clalr ave. ob 2. url
Selli-
Druitvo it
2. Cleveland, Ohio. Helena Perdan, 1114
Predsednica E. 63 Str.; tajnica Jos. Razlnger, 1164 Norwood Rd.; blagajnlca Helena Mali, 1101 B. 63 Str. Seje se vrte vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v mali Knauaovi dvorani 6i:u St. Clalr ave. Zdravnik J. M. Sellfikar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it 3 Cleveland, Ohio.
Predsednik John Hodnik, 6611 Carry ave.; tajnik Adolf Fetrifi, 6127 St. Clalr ave.; blagajnik Jos. Kalan, 6101 St. Clalr ave. Seje se vrfie vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Kogojevi dvorani na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern 6202 Sc. Clalr ave.
možeh, ki sta ujeta?"
"Povedal ni ničesar,"
"No torej mi vsaj povej, ' Popoldne. Zdravnik Dr. J. M . • »»« . . . kar, 6127 fit. Clatr ave. ti je znan kraj, ki se imenuje
polutok del crocodilo?"
"-Da, znan mi je."
"Kje je? Daleč ali blizu od tukaj ?"
"Ni daleč."
"Ali nas lahko tja pelješ?"
"Lahko."
"Torej nas pelješ tja, pa tako tiho, da m^ bo nihče slišal."
"Daja bo peljala in sicer tako tiho, da vas ne bo nihče videl."
"Če narediš svoj posel dobro, dobiš lepši gumb."
In po teh besedah pa smu-J DruMv0 «■ 4 Cleveland, Ohio. . . .	... Predsednica Ivana Gornik, 1076 E.
kne ženska iz hise tako tiho 61 gt. taJnlca Mary Colarie, 15820
kot kača. Medtem S.e pa mi pO- Calcutta ave.; blagajnlca Ang. fcibert, govarjamo. Radovedni smo bili, če so adutje na svojem mestu. Po preteku četrt ure se vrne Daja.
"Krater, daj mi gumb," reče.
"Kaj si videla?" "Nič."
'"Tu imaš gumb in potem nas pelji takoj tja k polutoku."
Daja si pripne tudi ta gumlb na svoje cape, potem spravi konje v dobro zavetje, za kar ji frater obljubi še en gumb. Potem se pa podamo na pot, ki je vodila v cik-caku proti reki Ker Indijanki nisem prav •zaupal, s?m se plazil tik nje in držal napet revolver v roki, ne sicer, da bi streljal na njo. pač pa na vsakega, ki bi nas hotel motiti. Toda zgodilo se ni ničesar.
Ko pridemo do vode, nam
Ženska pokima in se poleriža. pokaže ienska polutok. nakar Ali je tvoj mož tukaj?" | j« frater zabiči naj molči o na-Zopet pokima in se pokri- j sem prihodu. Samo svojemu
možu sme povedati, da smo tu
enkrat ne stopi s konja, da ^ prepriča o trdosti tal. kar bij "Torej gowri vendar!" jo kaj. Potem se pa Daja odstra-jaz seveda naredil. Medtem ^e i>0dri fra.t«r,	1 nx- 'n navezani smo bili sami
u? popolnoma stemnilo, ven Ha r j "Daj mi kaj!" spregovori ko- "a sebe. jahamo še nekaj naprej, kak čc- nečno starka.
trt ure. dokler ne za»glednmo i
I Po daljšem pomenku se do
6124 Glasa ave. Seje se vrfie vsako drugo aredo v mesecu v J.' Grdlnovl dvorani ob 8. url zveCer. Zdravnik Dr, j. M. Selifikar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it 5 Cleveland, Ohio.
Predsednik Frank Lenče, 6401 Bonna ave.; tajnik Frank Cvar, 3867 Lakeside ave.; blagajnik Josip Prime, 6714 Bonna ave. Seje se vrfie vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v mali Knausovl dvorani na 6131 St. Clalr ave. Zdravnik Dr, J. M. Selifikar, 6127 St Clalr ave.
Druitvo it. 6 Nottingham, Ohio.
Predsednik Jos. Kapudlja, * box 143. tajnik Frank Lopatic, box 465.; bla-gajnlk John Fabec, box 143. Seje se vrfie vaako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugovifiu ob 9. url iju-traj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke.
Druitvo it. 7 Cleveland, Ohio.
Predsednik Jakob Fortuna,; tajnik Josip Berkopec, 1387 E. 39 Str.; blagajnik Pr. Kogoj, 6006 Bt. Clair ave. Seje se vrfie vsako prvo nedeljo v meBecu ob 10. uri dopoldne na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. Selifikar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it. 8 Colllnwood, Ohio.
Predsednik Toalp DemBar, 695 B. 162 Str.; tajnik lg. Medved, 16611 Saranac Rd.; blanajnlk At. Levar, 1018 Ivanhoe Rd. Seje se vrfie vsako drugo nedeljo v meaecu na 15607 Saranac Rd. ob 2. uri popoldne. Zdravnik Dr. Fr. Fowler.
Druitvo it. 9. Cleveland, Ohio. ..Predsednik John Menard 1127 E. 63 St.. tajnik John Brodnik 897 Addison Rd.. blagajnik Jos. Lunder 891 Addison Rd. — Seje se vrfie vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v John Grdlnovl dvorani 6021 Bt. -' Clair ave. Zdravfiik Dr. J. M. Selifikar
"Pozneje, Dajai Najprvo mo- govorimo, da jaz preiščem po	^
v daljavi nekaj luči podobne- raš odgovoriti nioja vprašanja." lutok. Pa kakor sem isRal ni
ga.	j 4,Ne vem ničesar."	| sem mogel opaziti nobenega
"Sedaj pa razjahajmo," re* | "Le laži. Saj peš, da ti tega znamenja, da bi kdo bival na 6: brat. "Vsak naj prime konja ne odpustim."	polotoku. Po urnem jskanju se
za uzdo in naj koraka za *vr S predrzno neumnim olbca- vrnem k to jim prednikom, ne da bi stopil zom ga -gleda in odvrne: kaj bolj na levo ali desno. Pot "Ti odpustišj^se, ker si
Dr. 8RCA JEZUSA
Ima svoje redne aeje vaako drugo nedeljo v mesecu ob 1. url popoldne v Knausovl dvorani. — John Peko)J predsednik, 6011 Bonna ave.; Malh Oblak tajnik, 1233 E. 60 J. Brus rae. tajnik; John Levstek blagajnik 1121 E. 66 St. t. Levstek in F. Ko-mldar odbornika. Marfiat A. dkulj. DruStvenl zdravnik J. M. Selifikar 6127 St. Clalr ave.	31. dec. 18
' 8V. JOŽEFA 1. tam. kranjsko kat p od p. druitvo Ima redne mesečne seje Četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Knausovl dvorani. Vstopnina od 18 do 30. leta tl^Ood 30. do 36. leta 82.00 'n ' d<
Frank Koren 1683 E. 41 St. prvi rajnik Fr. Kofimerlj 466 E. 152 St. Col-Uijwood, II. tajnik Ant. Bolka, 1131 E.
63	St.. blagajnik John Grm 1089 E.
64	St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. Zastopnik ta zapadno stran (West Side I Georg Kofalt. 2038 W. 105 St. N. W„ Zastopnik za Newburg John Lekan 3514 E. 80 St. S. E,
1. jan. 14.
3V. ANTONA PAQOYAN9KEGA Mlad. podp. druitvo v Newburg, O..
ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v M. Plutov! dvorani na 3611 E. 81 St. — Predsednik Jos. Lekun 3566 E. 80 St.; tajnik Dom. Blatnik 3538 E. 82 St.; blagajnik Fr. Plut 3611 E. 81 St.; NaCelnlk Louis Gllha 3672 E. 82 St.
1. jan. 14.
LUNDER ADAMI4 ft. 20 8.8.P.Z.
Dramatično In podporno druitvo Ima redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knausovi dvorani dopoldne. Drufitvo daje $8.00 bolnlfike podpore na teden in $500.00 smrtnlne. Redni meaečni aseament Je $1.00. Predsednik J. Marn 6401 Bonna ave. I. tajnik A. Grobolfiek 6312 Csrl ave. blagajnik A. Bolka 1131 E. 63 8t. Natančneje poročila daje tajnik. Rojaki so vabljeni k obilnemu vstopu. Sprejemajo se tudi tenske.
1. jan. 14.
8V, ALOJZIJA Slov. kat vit. sam. druitvo Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo pop. ob 2. uri in redne vaje vsaki drugi ln četrti torek ob 8. uri tvečer v Knausovi dvorani. Predsednik John Gornik, 6105 St. Clair ave.; podpredsednik Frank Gornik, blagajnik Jak. Mauser. L tajnik Fr. Strnlsha, 1009 E. 62 St. Drufitvenl zdravnik J. M. Selifikar, 6127 St. Clalr ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik.
1. jan. 13.
8V. BARBARA it. 6. F, C. PA.
ima svoje redne mesečne seje vaako prvo nedeljo v mesecu ob 10. url v John Grdlnovl dvorani. V drufitvo se sprejemajo člani od 16 do 46 lettn. Vstopnina je po starosti. BolnISke podpore se plača $7.00' na teden ln takoj po vstopu. — Predsednik M. Colarič 1188 E. 61 St.; tajnik Jos. Trbovec 1636 E. 38 St; blagajnik F. Kaplan 1366 E. 41 St. Pojasnila dajeta predsednik in tajnik.
1. jul. 13.
8LOVEN8KA NAR. ČITALNICA.
ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v či-talniiklh prostorih na 1157 E. 61at St. Knjige se izposojujejo vsako nedeljo oo 9. do 11. ure dop. in vsak Četrtek od 7. do 9. zveč. Vsa pojasnila dajejo: Ivan Marn 1107 E. 64 St. predsednik. K. Lenče 6218 St. Clair ave. tajnik.	1 jan 13.
VRH PLANIN
Sam. pevsko in podp. druitvo
ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in pevske vaje vsak torek ln petek zvečer ob 8. url zveč. Predsednik Fr, Grdadolnik, tajnik J. Roianc 426 E. 158 St., blagajnik K. MandelJ 15712 Waterloo Road.
1. april 12.
Druitvo it. 10 Newburg, Ohio. •Predsednik Ig. Baznlk, 8117 Aetna Italijani Rd.. tajnik Frank Stavec. 8117 Aetna venske i Rd., blagajnik Jacob Jančar, 3600 E.
CIRIL METODOVA PODRUŽNICA
it 34. ustanovljena 26. febr, 1910 r pomoč onim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci aH pa ker ne morejo priti v slo-
iole. Letni prispevek za člane vsako drugo nedeljo
50c. Seje
jo 50c Seje so
varišem. Cikati ^fSlTifiXl 'morali, da posije luna in rax- r»ni I7JS H. n Bt ob t url popolto«. ^ IMfi CI'fcy'i.l^g.*
n.nHtaal */imvnlL ilr F Kusa i.5 2b Vidprvoi rijJi ru. t lair avf iMlKe t j. ....ii: i _ i-,-	i uruatveni zaravuiK ar. r. zvum,
oo- svetli OKOirco.	Broadway 8. E. J | I ' ( nikar blagajnik, 6131 St, (lair av«
anulklll klub.
iatf.
JtUISMMNO Sam. podp. druitvo
Ima redne seje vaako zadnjo v. mesecu v Brateljnovi dvorani, 31 ceate in at Clalr ave. Kdor h< k druitvu pristopiti naj ae obrne Roman M*ver, predsednik. 1682 43 St John Vblč 1662 E. 43 Street tajnik, Joe 61og*r 1149 E- 63 St. bla-
gajnik. Dru man, E. 4<~
veni zdravnik dr. Silber-r. in St. Clalr ave.
t. jan 1!
m
DELAVEC, M. 51 8. D. P. Z. \
ima redne seje vsako zadnjo nedeljo
v meaecu, ob 2. pop. na 6006 St Clair ave. — Jos. tale, 610$ St. Clalr Ave. predsednik. Prlmo« Kogfrj, 6006 St. Clalr ave tajnik. John Svete, <120 St. Clalr ave, blagajnik. Drufitvenl tdravnik za pristop je dr. White. V druitvo se sprejemajo Slovenqi od 16. do 56. leta Za fl.26 na mesec se zavarujete za $7.00 bolnlfike podpore in $500.00 smrtnlne. Za nadaljna pojasnila se obrnite na drufitvenl odbor.
16. marc 13
8V. VIDA, ft. 25. K. 8. K. J.
ima avoje redne mesečne seje prve nedeljo v mesecu v Knausovl dvorani. Predsednik Mike Setnlkar, 6181 St. Clair ave. L tajnik Jos. Rusa. 1306 E. 56 St. drufitvenl zdravnik J. M. Selifikar «127 8t. Clalr ave. Jer. Kn»us, zastopnik, člani se sprejemajo od 16. do 45 leta. Usmrtnlna $600 nil 1000 in $6.00 bolnlfike podpore na teden. Novo vpisani član mora prinesti zdrav nifike liste prvemu tajniku pred sejo. nakar se pofiljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi,, druitvo pri prihodnji seji o njegovem sprejetju glasuje. lato velja za članice. Rojaki je vabijo k obilnem pristopu.
1. avg. 13.
DR. "SLOVENIJA"
Ima avuje redne seje vsako prvo ne* deljo v mesecu ob 2. url popoldne v prostorih na 3044 St. Clair ave. Kdor iell lahko prlatopl brez d* bt bil pred mesecom dnij upisan, vstopnina od 17—25. leta piostl od 35— 30 let $1.00. Bolnlika podpora j* $6.00 nn teden. VprUajte pri predsedniku F. Spelko, 3604 St. Clalr ave. aH Fr. Russ, tajnik 6104 St. Clalr sv«. Za brste kateri prltopajo je idrsvnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr ave,
31. dse. 13.
ŽALOSTNI MATERE BOtJC
Slov. mlad. um. pedp. druitvo
ima redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Knausovl dvorani ob 2. url pop. ln redne vaje vaak pondeljek ob sedmih zvečer v veUkl Knauaovi dvorani. — Predsednik Jo«. Sadar 1167 Norwood Rd. tajnik Jo«. Glavič 1834 B. 56 St. načelnik F. H. Mrvar, 1361 E. 56 St. Drufitvo sprejema oaebe od 16. do 30. leta, in plačuje $6.00 bolnlfike podpore. Udnlna zna-fta 50c na mesec.	l. »vgt 13.
•V, FRANČIiKA, ft. 66, K. J. 8. K.
Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu na 2695 E. 79 St. Predsednik Rgldlj Vrhovec 2662 E. 79 St.; prvi tajnik Josip Perko, 6914 Urand ave.; zastopnik A. duiterfilč, 1618 Otter ave. Rojaki ae vabijo k obilnem pristopu.	1. marc. 11
8L0VEN8KI SOKOL
telovadno in podporne druitve
ima svoje redne mesečue seje vsak tretjo nedeljo v mesecu na 6131 8 Clalr ave. ob 2. pop. Starosta Frsa Hočevar,; tajnik Pr. ttudovernlk 1243 E 60 St; blagajnik John Pekolj 6011 Bonna ave. Drufitvenl zdravnik F. J. Kern.	1. Jan. 14.
SV. ALOJZIJA (Newburg)
Kranjsko slov. kat. podp. druitvo
ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v M. Plutov! dvorani na 3611 E. 81 St. — Predsednik J. Vidmar 3566 E. 81 St. tajnik JobIJ Trček 3596 E. 78 St. S. E., blagajnik Ant. Fortuna 3593 E. 81 8t. 8. E.	, 1. jan. 14
8RCA MARIJE (staro)
žensko sam. podporno druitvo
ima redne mesečne seje vsak drugI Četrtek v mesecu v Knaiisovth prostorih ob 8. uri zvečer. —(Predsednica Frančiška Lausche, 6121 St. Clalr ave; podpredsednica Mary Grdina 6025 St Clair ave.; tajnica Fany Slmončlč| 1170 E. 61 St.; blagajnlčarka Mary Haffner; II. tajnica-Franja Trbetnlk, zaplsnikarca Joslplna Jakfilč; pomot, tajnica Terezija Vidmar, odbornica N etika Palčič. Nadzorni odbor: Ana Blatnik, Helena Mali Ana Skodlar. Drufitvenl zdravnik Dr. F. J. Kern.
19. marca 13.
SOKOL, it 62. 8. O. P. Z.
8iov. žensko podp. druitve
ima svoje redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu v Setnlkarjevlh prostorih ob 8.'? url zvečer. — Staro-stka Zofija Blrk. 6029 Glasa a*e.; tajnica Mary Smock 1564 B. 41 St. blagajnlca Mary Poznik 1259 E. 59 St
1. avg. 13
CLEVELANDSKE SLOVENKE
žensko podp. druitvo 8. D. P. Z.
Imajo svoje redne mesečne sej« vsn-ko prvo nedeljo v mesecu v prostorih Smrekarja na 82. cesti. Druitvo daje $7.00 bolnlfike podpore na teden in $500.00 smrtnlne. Slovenke se vabijo sa pristop. — Marija Polončlč predsednica 8100 Union ave. Frančiška Penko tajnica 3657 E. 81 St. Frančlfika Juh blagajnlca 3533 B. 82 Street.	t. jan. 13
COLLINWOOD8KI SOKOL'** Samostojno druitvo
|a avoje redne seje vsako četrto nedeljo v D. Stanlfilčevi dvorani, aedaj Joe. Gornik fta Calcutta ave. Odborniki so: F- Velkavrh stsrosts, Vinko Starman tajnik, Kr. Mandel blagajnik, Ant. Dolinar zapisnikar, M. Intihar dr. zastopnik.
mni
SLOVENSKA TRGOVINA
ka sta bila obsojena na mesec,	črnavke, rudečica in razni
dni zapora.	opahki vas ne- bodo nadlegovali
• ♦ ♦	Priporoča se posebno za dojen-
Tu nehajo akti s svojim go-	čke, ker prepreča žive rane, ru-
vorjenj-em. Dalje pa govori	dečico, opahke in druge .ne-
ljudski glas: Pravi, da sta po	prilike. Cena 25 centov v lekar-
dostani kazni odšla v Ameriko	nah. W. F. Severa Co., Cedar
in da ju ni nihče več videl v	Rapids, Iowa, domačiji.
zna vprašanja. Državni pravd-
nik je svečano in resno utemeljeval obtožnico, zagovornik jo je pobijal in predlaigal oprostitev.
Francka je jokala, da bi se smilila kamnu, Marko je o-gorčen' gledal predse s pove-šeno glavo. Sodniki, resni možje, so vse natanko in podrobna razmislil in obtoženca o-prostili.
Francka se je .zahvalila in šla vesela iz dvorane in še tisti večer je doma plesala in se o-pila. Marko je bil top za ves svet. Na njegovem obrazu se je brala misel': "Če danes vzame vse skupaj vra^, ni nič ško-
S POHIŠTVOM
rašanski	Zob za
Kob, kri za kri! Ugovor pobija ugovor, prisega prisego. Za pol metra sveta teže lastninska /pravda celo leto, stane čez 500 )kron, rodi prepir, Idetev, jezo, / sovraštvo in zasebne tožbe ra-/ razžaljmja častil V sodnjih f aktih so zapisane pritajene solze, očito kesanje in žatost. Sod-nji akti govore dolge roniane o nezvestobi moža do žene, o zapeljanih dekletijh, o sovraštvu med »tfariši in otroci, o brtiz-.srčnosti mater in očetov.
Naj vam povem tako zgodbo, ki sem jo bral v sodnjih aktih. O Tratarju iz Loga so govoril iti akti in bili žalostni
kot pogrebna pesem.
♦ ♦ *
J*rvi akti pripoveduje tole. Marko Tratar je imel v Logu čeden, lep dom, gostilno in tr-•govino na samotnem križišču potov s hribčv. W to mu je izročil oče, ko je umiral in mu svetoval, naj .si vzame pridno ženico, ki mu bo podpirala 7. inolitvijo in delom tri tifcl* pri Jli$i. £0 Martinakovi Metki naj vpraša, ki je dobra in poštena.
u3in, glej na urne roke, srce in pamH! Od žene je odvisna vsa tvoja fl>odocno$.t. Ne jein-|ji Franice iz Rovt, ki ti je zlezla v srje. Rečem ti, da ti ne prinese sreče. Lepa j*, in to je vse, Kesal se boš, če jo vza-ineš."
Tako je govoril oče na smrtni postelji, sin Marko ga je slišal in si zapomnil njegove besede, a ko je legel stari oče v grob. so mu izginile iz spomina njegove besede. Srce je govorilo, .-rce je izbralo in izvolilo Francko iz Rovt.
Francka je bila robata, špi-častega jezika, zapravljiva in vedno vesela. Držala se je krčme, na polje je ni bilo mogoče »ipraviti. v hlev je stopila nerada.	,
Mbrko je kinalu cpazil te ženine lastnosti in jo pokaral. A zadel je v sršenovo, gnezdo.
"Misliš, da ti borna za deklo pri hiši? Gostilno ti opravljam, kuham ti, strežem ti kot bauo-f nu. Ce nisi zadovoljen, poj de m j domoy!"
i 1 Marko jo je tolažil, naj ne bo huda. mesto da bi ji pokazal vrata in jo zapodil.
Pri Tratarju se je začel dir-indaj. Fantalini so se ustavljali pozno v noč v krčmi in pili in gledali lepo Francko i« ji na-pivali in trkali .z njo, da jc postala! dobre volje in se opila in delala gostom napačne rakune. Če ni bilo moža doma, je nosila na mize šunke in žgan-ce, dobro za'beljene, in se smejala s fanti in možmi. Kupila je gramofon, in začelo se je velikansko veselje v Logu. Ve-I deli so o njeni vsi hribovci v devetih farali.
Marko se je v začetku jokal nad tem početjem, nato je obupal nad vsem in začel piti in zanemarjati poljska in domača dela.
Kmetija je šla navzdol.
Francka je dobila otroka, a bil ji je v nadlego. Markov je bil in Marka ni marala, zato ji tudi otrok ni bil po volji. Že od rojstva je bil Markec slaboten. Francka ga je puščala po cele po poldneve v zibeli, ni ga preoblačila in umivala. V pijanosti je pogosto vpila nad njim. in Marko je klel, če je sinček jokal. Otrok je živet brez materinske in očetovske ljubezni žalostno življenje. In /godile se je, da je do4>il bo-žjast. Francka ga je nabila neke noči. Od strahu se je začel vi-• ti. Bolehal je Markec in trpel
Ljudje so govorili o vzroku njegove smrti čudne stvari, ki sem jih ravno oprsal. Orožniki so naznanili zadevo državnemu pravdništvu. Prišla je komisija,
Na tem mestu se moram zahvaliti slo venskemu občinstvu, ki ase jn tek si začetka moje trgovine pa do danes vedno obiskovalo v obilnem Števila, ia kapo valo pohištvo, katerega dobite vedno v polni izberi v moji trgovini. Upia, da je bil v*»k zadovoljen a postrežbo in cenami, in bom tudi v prihodnjesti skušal vsem odjemalcem uljudno in pošteno postreči.
Naznanjam, da imam jako lepo zalogo otrobih vozičkov, ki m tedaj pa* trebujejo. Da ti vsaka mati lahko kupi tak voziček tem sklenil znižati caaa m sicer kakor vidite na slikah:
AMERIKA IN AMERIKANCI.
(Spisal Rev. I. M. Trunk)
Ta lična knjiga je sedaj popolnoma dokončana in tiskana v 12 zveskih ter obsega 608 strani v osmerki. V knjigi je najti mnogo zanimivosti o ameriških Slovencih in tudi poučne zgodovinske tvarine. Polna je lepih slik nanašajočih se na naš slovenski živ^lj v tej deželi.
Vsa knjiga velja $3^o in za vsako slovensko hišo je lepotič-je; za vse rojake, ki se pa vrnejo v staro domovino pa trajen spomin. Da se iz knjige kaj ne izgulbi, je priporočati, da se da vezati in tako lepo ohrani.
Izdatelj je imel zato velike stroške pri tej knjigi, zato pa nas ameriške Slovence neka dolžnost v^že, da mu olajšamo breme ter po knjigi sežemo.
Dobiti je pri izdatelju: Rev. I. M. Trunku, Villach, Austria, ali pri Rev. Alojzij Blazniku, Haverstraw, N. J., pa tudi mi radi posredujemo v to, ako se nam znesek $3.60 dopošlje.
Rojaki, sezite po tej lepi in zanimivi knjigi!
IZURJENI ČEŠKI
B. F. PRIHODA
as priporoča Slovencem v vezavo vsakovrstnih Mfc posebno pripovestnih in mainih. Učno delo, nizke cene. iT 4f iT
Akti govore dalje. Francka je živela naprej staro življenje. Marko se ni -pobojlšal. Pri Tratarju se je plesalo in pilo, gramofon je igral poskočne polke in valčke, grunt je pa šel, navzdol, jedli so ga delavci, hlapci in dekla in upniki, ki so dajali Marku na up blago za prodajalno in vino za gostilno.*
A to nas ne zanima toliko. Alcti pripovedujejo hujšo zgodbo, zgodJbo nedolžnega otroka.
V petem letu je Francka povila drugp dete, šibko deklico. Pri krstu so ji dali ime Minka.
Mati se ni brigala za njo, oče tudi ne, stradala je in jokala. Ko je izpolnila eno leto, je bila tanka in revna, njeni udje so ^e 7vili in skrivili, hoditi ni mogla. drsala je le po tleh, glava pa je bila šireka in debela. Prišle so ure, ko se je ubogi otrok zvijal v bolečinah in trpel neizmerno. Francka in Marko se nista brigala za njo.
Zgodilo se je tiste dni, da so jima vzeli gostilniško koncesije . in ne dolgo na to so pritisnili vsi upniki namab in jima prodali grunt in hišo na dražbi.
Tisti dan sta pila v trgu in pustila Minko samo v zaklenjeni hiši brez varuha. Otrok je jokal in vpil v zibeli in se premeta! v umazanih cunjah. Nihče ni čul njegovih klicov in vzdihov, nihče ni mislil na njegovo trpljenje. Preobrnila se je zibet, in pod njo je ležala na obrazu Minka in se zadušila.
Kip sta ponoči prišla domov Francka in Marko vinjena jezna na ves svet, sta dcibila Minko mrtvo. Ustrašila sta se in razveselila obenem, ustrašila, ker sta imela slabo vest, raz veselila, ker jima ne bo otrok več delal nadlege.
"DA bi le kazni ne bilo!" je rekel* Marko v pijanosti.
"Kakšna kazen! Zakaj?" jt odvrnila Francka.
"Napraviva otroku mrtvaški oder, umijva ga in precbleciva! Kdo nama kaj more?"
Storila sta vse po nasvetu modre matere Francke in šla leč.
Drugo jutro je šel Marko naznanit k fari, da mu je umrl otrok. Zazvonilo je kmalu nato iž visokih lin in raznesel se )-' glas. da je Beg rešil ubo»o Minko vsega trpljenja. Ljudje so jeli koj nato šepetati razne stvari, ker so vedeli, kje sta bila Francka in Marko prejšnji dan in da sta pila pozno v noč v trgu in pustila doma otroka brez varstva.
Zvedeli so to orežniki, zvedela je sodnija in ukazala prenesti otroka v mrtvašnico. Prišla )č komisija, in zdravnik je ugotevil, da se je otrok zadušil. Zaslišali so Marka in Francko, ki sta jokala in dokazovala. da je otrok umrl naravne smrti.
Iv, je komisija odšla iz vasi, se je Marko zaklel: "V A-meriko pojdem. Tukaj so sami psi. Do kosti so naju obrali in zdaj .bi radi še najine kosti oglodali."
Toda predno sta se odpeljala Čez morje* v novi svet, ju je sodnija poklicala na odgovor. Tinli zdaj ju je zagovarjal jar-ni zagovornik, ona je točila solze. Marko je bil apatičen in
' NaroČila Sprejema
CLEV. AMERIKA
•lit ST. CLAIR AVK
Voziček vreden $11.00, sedaj samo . . . .
Voziček vreden $8.00 sadaj samo . . .
LAUBOV GOLDEN
je narejen t pekarni tako čist, kakor od vaše matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec savit v papir. Vsi gro-ceiji.
Voziček vredno $15.25, sedaj samo
Voziček vreden $13.25 sedaj samo . . .
je prva potrebščina dobrega dobrega zdravja. Najboljše jo povspešuje Severovo Zdravilno Milo, (Severa's Medicated Skin Soap) katero tudi vzdržuje kožo zdravo. Ako se redno rabi, neprilike, kakor ogrce, prisči,
Jacob Laub Baking
Vozički so trpežni in jako komodni Za vožnjo. Imam v zebgi ladi bps sabela, In avtomatično tame zibljejo. Priporočam pa Slovencem tudi polno vrrfo vsega pakišlis : dom in kuhinjo. Posebno se priporočam novoporočencem.
FRANK ZAKRAJŠEK,
6208 ST. CLAIR AVE.
SLOVENSKO PODJETJE.
ZHvurnjom prof 1 ognju Ivi «1 mirim neasgodwm. ::
POSEBNOST ! Varnostni bondi za društvene uradnike po 25c od f100.00 na leto. — Javni notar. — Pojasnla in nasveti zastonj.
A ugu8t Tlafiftiet*,
[	1107 E. 61st St.
Ž NUB0LJŠE SM0DKE Ofl OftMfllfC I SLOVENSKEGA IZDELKA OU dlHUllIVC
*	Dobrodelne Zveze.
e	1 "*"
if	IZDELUJE JIII
j JOHN BRESKVAR, 3528 St. Clair-ave, j
tSf Člani sezite po teh smodkah.	^
l *
GEO. TRAVNIKAR,
I :| Old Bank Cafe
Fina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino, izvrstni likerji in šampanjec,
5501 ST. CLAIR AVE
▼ogal 55 ccste.
im* GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM.
i—--1-i
NIZKE KOLONISTNE CENE
t < na 8«rsro*Zapad In Jugo*Zspad
potom	1
i NICKEL PLUTE ŽELEZNICE, j
! Listki ao veljavni od 15. marca do 15. aprila. j
Vosni listki is tja i a nem vsaki prri in tretji torek v mesecu. Spalni Tozori, direktn	^^
mammmm
Prodajalna, kjer
■
ate dobrodošli, Če kupite kaj ali ne.
Trgovska znamka z vsak-m nakupom
mi's
3413-25 St. Clslr-av.
blizu železniškega krufilža.
Iar Enaindvajset Ut t leto« pisOon. -101
NOVA SPOMLADNA OBLEKA ZA ŽENSKE IN OTROKE.
%	t . i T-
• ■ " * ' ,1 ŽENSKE OBLEKE.
Popolno volnene aerga obleke, osem izbranih vzorcev r vaeh barvah, lepo okraiene • čipkaau ia svilo tar bulgarsko pletenino.
P« $8.95 in $4.95
Nove suknja za ionska. Novi vzorci, polna dolžina v vseh barvah, kakor zahtevata. $15.00 vredne, samo po
$9.45
V	*
Nove poročne obleke, vence in tančice po valih cenah
Dolge svilene rokavice $1.00 vredne OCgft Par"nK>Za ' ' .....C0Cm
m
■
V*'Mr? i,*«*
i
sega in izmučenega starčka. | zadnje„ Kdo ste, stari mož, kaj ho-, vsi polni
v kotu, ker so tisi. Priporočamo
čete pri nas?" so ga vprašali. | "Mušketi" in "Simplicissknu-Tudi Jernej se je z začude- Su", naj pošljeta tje dol svoje njvm obrnil proti njim, v nje- posebne risarje, bodo imeli več
govern pogledu je bilo brati o-čitanje, češ, čemu me izprašu-jete vse to in odkod imate pravico tako govoriti z menoj pod rojstno streho?
"Ali ne poznate vašega Jerneja, ki se je vrnil iz tujine?" jih je vprašal z očitajočim gla som. Takoj pa se je spomnil, da ga ni bilo pol stoletja doma, da je vendar mogoče, da ga ne poznajo.
"Mi ne poznamo notbenega Jerneja, ki bi bil šel v tujino," so mu odgovorili navzoči.
"Jaz sem Jernej, vaš stric. A kje je moj brat Jože?"
"Jaz sem gospodar te hiše," se je oglasil sključen možiček izza mize, "toda jaz nimam nobenega brata Jerrosja. Vi ste se gotovo zmotil' in ste zamenjali hiše."
"Ne, nisem se zmotil. Saj je to Jazbarjeva hiša?"
"A vi ste Jazbarjevi- Ta hiša je bila sicer Jazbarjeva, pa sem jo na javni dražbi kupii jaz," se je zopet oglasil stari mož.
"Kje je moj brat, kani ste ga zapodili?"
"Vaš brat počiva že leta pod hladnq rušo, kamor ga je spra vila žalost, ker so mu prodali dom."
Jernej je zaplakal nad bratovo nesrečo, vzel v rok?e popotno palico in odšel iz hiše.
'Ah, da sem moral doživeti ta trenutek, da sem stopil kot tujec v rojstno hišo! Zakaj nisem ostal v tujini, da bi umrl s sladkim hrepenenjem po domovini? S?daj bo zamrlo v duši tudi to hrepenenje, ker vidim, da je tudi nad rojstno hiši razprostrla nesreča svoja črna krila.
Tako je zdihoval nesrečni mož, kateremu se je velika radost ofb vrnitvi v domovino iz-premenila v globoko žalost. Čutil se je silno nesrečnega, ker je bil tujec na rodnih tleh, od nikogar poznan, nihče ga ni pogrešal. Sključen, kakor bi nosil ogromno butaro na plečih, se je odpravil iz vasi, v kateri ni imiel ničesar več iskati, in krenil proti vaškemu pokopa-išču.
Grobovi so bili poraščeni z raznobarvanimi jesenskimi cve^ tkatni. "Blagor vam, ki počivate v hladni zemlji!" je šepetal Jernej. "Da bi bil umrl tudi jaz poprej, bi mi bilo prihranjenih mnogo bolesti..."
Pogledal je še enkrat nazaj v rojstno vas, katero so kmalu zakrile visoke jagnjete in košate lipe njegovim očem, potem pa je počasi stopal z žalostno dušo, v kateri je ostalo hrepenenje po vsevEČnem miru, v tujino, odkoder je prišel.
-o-
Rezervisti iz Dal« macije.
Prišlo jih je 'bilo nekaj na dopust z juga, za oseni dni samo. Dalmatinci, ki so tudi "pri orožnih vajah", so dobili dopusta samo štiri dni — potem pa hitro nazaj. Odšli so domov v vojaški obleki seveda in tako ima marsikateri priliko, ogledati si avstrijskega rezervista z juga, kakšen je v "cesarski suknji". Utis je tak, kakorkn je bil popisan že opetovano po listih.
V baraki. Uši.
Godi se jim slabo, še vedno slabo, kljub vsem pritožbam in interpelacijam .Stisnjene imajo uboge rezervnike po barakah kakor prešiče v koncih. Spijo drug ob drugem; izobražen Slovenec se mora tiščati celo noč ob hrbtu kakega umazanega Ogra ali Rumuna, ki se ni že poprej predno je prišel k vojakom, lep čas preoblekel.
Barake so polne uši in ni čuda. da pri tem ponočnem stikanju uši nemoteno delajo sprehode po telesih pripadnikov raznovrstnih avstrijskih narodov, *Ko zjutraj rezervisti vstanejo, se slišijo po baraki samo kletvice; vse kolne,
dela nego v Čmigori in Srbiji.
Hrana.
Hrana je še vedno slaba. Zjutraj dobijo malo kavine kon-serve, ki je jako slaba, opoldne so začeli šele sedaj kuhati v juho prikuho. Poprej so dobivali čez dva meseca samo čisto juho in koščoč m^sa. Tako, da so nekateri skoro od lakote umirali. Politična oblast še sedaj ni preskrbela cenikov po igostilnah, tako da tam odirajo ubogega rezervista, kakor hočejo; če se hoče malce najesti mora zapraviti najmanj šest kron, pa ni treba misliti, da je pičulada in špargeljne.
Obleka in perilo.
Oblečeni so slabo, kakor je bilo opetovano pov dano. Vsi imajo vedno le po jedno obleko, ki je pa pri nekaterih že taka, da je bolj podobna ciganskemu oblačilu nego redni vojaški monturi. Dasi je nosilo tako obleko morda že 10 vojakov in ni torej nič vri dna, se vendar za vsak prašek na njej vojaka strogo kaznuje. Sploh se zadnje čase deli kazni kar na debelo. Za manjše kršenje discipline potujejo vojaki v gar-nizijski zapore in ni se čuditi, če se množijo samomori in ni se čuditi, če tako življenje spravi marsikoga v bolnišnico in v prezgodnji grob dol na jugu
MMbjothMP
Magunec — lepo Vas p —• poiščite spomenik Guten-berga, in pljunite v mojem imenu trikrat v obraz temu hudiču, ki je izumil tisk!
♦ * »
—iVi, ki ste oženjeni, bi mi lahko svetovali.
—»Kaj foš radi?
—(Nameravam se oženiti, toda ne vem, če bom mogel izhajati. Zaslužim.,.
—'Zaslužite kolikor hočete,
premalo bo vedno. ♦ *
—»Ali ste že slišali? Vsa pi-sma, ki pridejo iz Rima, odprejo.
—'Ni mogoče! Kako pa to ?
—Ker bi jih ljudje drugače ne mogli citati. «
»oooooooooooooocooooocoooo«
Najnovejše za rojake
Jedini nas rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade is Wa-sbingtona, da ima najboljia zdravila kakorinih ie ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v jd.tednih kraini brki in brada
Perila je dobil vsak samo e«c ^ "a.tejo ,n ne bodo garnituro in potem nič več. Pe-in ne swell. Revmati-rilo je slabo. Slišali smo pripo-1lcm'ko8t,b^:.trf" v. do vat i rezervista, kako se je j no*ah ,n kr,2,cth' po dveh rne*ecih prvič preoble
kal, ali je moral par dni lepo prositi, da so mu dali jedno srajco in jed ne hlače.
Slovenci — "veleizdajniki.'
zem, kostibolj, trganje v rokah vam v 14 dneb popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse drage sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem za-
««• «f • Mm mrr ALCOHOL. <40 y.
F*RIQfTIR IC»/
NLW YORK
/«£MBDY\ • UMATISM i
. mo%n • NCUHALOkA LUMIASO • COLDS MINt. lAChACHIt

Kadar čutite prehlad, ne čakajte, pač pa rabite pristni Pain Ex-peller in zatrite nevarnost v začetku.
(H)
Najooljša Slovensko-angleška slovnici.
Prirejena za slovenski narod, • sodelovanjem Te* strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortiandt St; New York, N. Y. Cena ▼ platnu vesani $1.
, stonj ali pa pridite osebno.
Pravijo, da imajo Slovence JAKOB WACHCIC, posebno na piki in jih sumiči-	1099 B. 64 Street,
jo ob vs»ki priliki. C^ reče, da j CLEVELAND. OHIO, je Slovenec je skoro toliko kot da bi rekel, da jc Srb. V Ko-' toru sta govorila dva vojaka1 z nekim Črnogorcem. Hitro sej Ije razširila vest, da sta (bila. Slovenca in govori se o veleiz-daji, špijonaži in vrši se stroga' prJskava.
Govori se pa tudi še marsikaj drugega, tako da sta pobegla dva oficirja čez mejo ter nesla s seboj razne načrte...
i t
i &
?
SLOVENSKA DVORANA,
wmmwwwvwwwwmmnma^MMMAMWMWWMMWMWMM0*0
MIHAEL SETNIKAR,
«11 ai *rr. claik ave.
T«l. Prinwtoa IM4 L,
Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvorano v Clevelandu za veaelsce, igre. za poroke in krstne slavnosti kakor tudi sa vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim f
\
l
Nesreč« pri Kotoru.
Poročali smo, da se je v bli-j žini Kotora utrgala 200 m velika skala in zasula neko polj-j skp vojaško barako, 7 vojakov j- bilo ubitih, 5 pa težko ranjenih.
Nesreča bi bila še večja — da se ni v bližini čez cesto prekucnil neki avtomobil. Kompa-nija je šla pomagat avtomobil vleči na cesto, doma so ostali bolni in oni, ki so imeli službo, Skala se je. odtrgala in pritisnila k tlom celo barako in vojake, ki so bili v njej. Nekemu rezervistu, ki se je potem še iboril s sm-rtjo, je bil zmečkan cel spodnji del telesa in očreva so mu visela iz trebuha. 4 nepreskrbljene otroke ima doma. Kamenje se je rušilo že več časa. Ponoči so slišali vojaki valenje kamenja, opozorili oficirje na to, prosili, da se jih premesti, ker so se bali za življenj*, ali ne — nesreča se je morala zgoditi, zdaj na tistem mestu ne bo veg barake. Kakor se sploh ne ozirajo na prošnje vojakov, tako so pustili v nemar tudi to in tako je prišla nesreča. Stroga preiskane bo nič pomagala.
v a
tnuumuuiunnnvntirvmrmTmn 1**11*1**"......*.....................................******n
Sedaj je čas za nove spomla-danske obleke.

SME&NICE.
Na Ruskem je bil nekoč grof Dimitrij Tolstoj minister pro-svete. Ta Tolstoj je bil zagrizen reakcijonarfcc in zlasti, velik sovražnik časopisov. Nekega dne se je od njega poslavljal vi>ok uradnik, ki se je od-^ praidjal na ženitovanjsko potovanje.
srečno poto-minister. Kam
Ne prenaglite se pri nakupu spomladanskih oblek. Oglejte si prej mojo veliko zalogo vsakovrstnih oblek
po najnovejiem kroju.
Fine obleke z žeketom, vsakovrstne barve in kreja, s svilo nakinčane in s svilnato podlago od $4.50 do $17.00.
Ženske cele obleke -Princes- vsake barve in velikosti, svilnate baržunate in volnene samo od $5.00 do $12.00.
Pralne ženske obleke od 60c. $4.00.
Imam tudi ogromno zalogo ženskih kril vsake barve od bele do črno svilene, vsakega kroja od $1.50 do $10.00. Fine ženske suknje za spomlad s širokim ovratnikom od $5.00 do $15.00.
Ženske dežne suknje iz najMjega roberja po $4.95, kakor tudi otročje kape za dež po $1.25 in $1.50.
Ne pozabite, da imam veliko izbero ženskih bluz raznih barv, svilnate in druge od 50c do $5.00.
Posebnost za pomladne otročje suknje po $4.95. Še mnogo drugih sukeqj za otroke od $1 do $5.
Vsem bodočim nevestam naznanjam, da imam jako lepo zalogo poročnih oblek najnovejiega kroja.
Fine volnene obleke za neveste, lepo okinčane od $6.50 - $12
Svilene poročne obleke s čipkami vsake barve od $9 do $25.
Importirani venci, tančice in šopki za neveste.
Glejte na oglas, ki bo skozi cel mesec v vsaki številki

<\

—Zrl i m
vanje, je mislite —Na

1 JERNEJ KNAUS,
6129 ST. CLAIR AVL.	j
|j
. .n. j. --I- -..iiu.il .J. 1 lini 1
so, a niso pričakovale in tudi ne pričakale odgovora.
Delavec si je, te besede spregovori v ši, otrl solzo in počasi odhajal iz pisarne na cesto.
"In to je gospod! — niti človek ni, in meni je rekel baraba,
toda, toda —"
* * *
Uničilo, strlo ga je delo in ' postal je obupan revež. Vse svoje moči je pustil debelemu " gospodu in gospod ga, dbrab« ; Njenega in betežnega, ni hotel poznati več. Zmanjkalo je moči, dogorel je ogenj, odmerjen j in naklonjen mu od Boga, pre več se je gnal na korist debelemu gospodu in stri se je: o-1 maga! je, opešal; predno si za-[ služil pokojnino, je moral iti v pokoj, v nemirni pokoj; moral je iti počivat, zakaj delo pri debelem gospodu je bilo težko in je zahtevalo veliko moči.
I
Razočaranje.
.. . , ■ 1
Podkrinski.
jesen jie kraljevala v deželi j z vso svojo otožnostjo, ko se , je vračal iz tujine Jazbarje\ I Jernej, ki je prebil dve tretji- j [ni svojega življenja na tujih I tleh, tam daleč za visokimi go- | [rami. Živel je na tujem, a po- N [zabil ni domovine. Zato se je c
veselil, da vidi še enkrat krasni košček zemlje, kjer mu je t lekla zibelka, ono zemljo, ^ kateri počivajo njegovi predniki.	t Zali repe ne 1 je po domovin', k katere ni videl petdeset let. n "S* par let, potem bom šel, s da se poslovim od nje, iz kate- n te me je pregnala kruta usoda * v daljni svet." Jako si je go- <] voril Jernej, kadar se ga je š [polastijo ono čudno lirepentf- n nje, ki se nenadoma prikrade v srce. A to hrepenenje ga »e n naposled premagalo* nič več m (j tnog-il živeti in napotil se je p proti dortjovini. 2e je zagledal C domače griče, raz katerih 9*j k ga pozdravljale bele cerkvice, 0 dospel je do polja, na katerem p j? delalo sto pridnih rok, da s sp-avijo v kleti sadove celolet- s, nega truda. Odkril se je in a n solzami v očeh je zrl na maj k lino vasico, ki se je belila med jj zelenimi stoletnimi lipami.
Prišel je do prve hišice, k' r; je stala ob cesti sredi cveto- ti čega vrta. Bila mu ;e dobro v jrnana ta hišica, saj je kot inla- p denič mnogokrat zahajal tu ti sem v vas k svoj*mu prijatc'ju b Marku.
Stopil je v vežo. Vse predrti- n gačeno. t	k
Prišla mu je nasproti dekli- |j cn. "Kako ti je ime in čigava hc! si?" je vprašal Jernej do-irltco.	n
"Marica mi je i m- in moj jj oče So biti Marko."
"Marko je tvoj oče! A kje je Marko?— pokliči očeta, dobra deklfca, povej mu* da se je vrnil njegov prijatelj Jernej."
"Nimamo več očeta, stari mož. Ze tri mesece počivajo na pokopališču pri sv. Vidu", mu ie odgovorila deklica.
\ "Toraj je umrl", je zamrmrai jlrnej. Poslovil se je in odšei ^ v Vas. To je Ibila prva kaplja ot&žnosti. ki je kanila v čašo vte-selja, da je umrl najboljši pri- ^ jatelj iz prve mladosti. Oziral se je na desno in levo, povsod , so ga pozdravljali znani kraji, kjer se ie igral kot otrok, pa- , sel živinico in pozneje obdelo- ^ val polje svojega očeta. Vsaka ^ ped zemlje mu je budila spomine na nekdanjost.
Sreča val je ljudi, mlade in stare, jih prijazno pozdravljal in ogovarjal. A vsak mu je od- s govoril kakor tujcu, ki ga je samo slučaj zanesiel v ono vas. 11 Težko je bilo Jerneju, ker je k dotživel tak sprejem na doma- d čih tleh. Kakor tujec se je vr- b nil v rodno vas.	11
"Doma me bodo spoznali," S »e je tolažil Jernej. Spoznal me z bo brat, spoznala sestra. Saj ni v mogoče, da bi pozabili name."
te je zagledal domačo stre- č ho. Ok0 se mu je orosilo. Hi- s tel je. da čim preje stopi v s hišo. da ga objame oni sveti k mir, ki vlada samo pod rodnim r krovomv Razoglav je stopil v > hišo Prišli so iz sobe fjudje. *
I*.-	j	. J .»	I	J
jj	y.'Vjl	*	rjj. i (■ ^
Toccj Sdjan
Merite se! — Baraba!" .Padla jc beseda, težka in ne «H*MMljeaa in ranila je dela v 4Utwm srce. Skušen je stal pre« ^Mnifcom in bilo je videti, SoMmt da mu jc vzelo sapo Kafaar se kmet ozira v pogub ■sk; stcelono^nc oblake, tako bi ■ jc -mi .v tolsti obraz zariplo •mluatga gospoda tovarnarja.
^Utrujen sem, suh in mršav as videz in izmučen, zato m« jnerja, in pa zato, ker je pre-«mSm» in ker «edi na varnem m. mt misli, da bi se mu mogle Aaciti. Ampak ta beseda —■ pMfpsaena za nas delavce, je gsfe* težka in krivična."
Mi odšel iz sobe, kakor jc aid ft>spod, kakor mu jc za-povedal, marveč stal je tam mizo in meacal klobuk
bi si premislili, gospod, ftarpak sem «e — kot raalo-
"Flwdal sem vam! — Ne potoelta)csn vasi Nnte zato!" Drlo mi jc izpilo kri iz lic, 1 Ji ao zbledela; 4elo in napori ani iasnaili niort g, da se mi Inti hrbet in mi život leze « 4vc gabi, navzlic še mladim B kssaaj— ampak jaz nisem te-
Oei so zablestelc, ko jc po-tlJal debelenm jpnpoJa, se-irtom ta pisalnikom, v obraz. ffWagljiv nasmeh |e opazil v h'miSk očeh in veliko, prevzetno ;;' jBMit in samozavest tirana. T[a>hočei! Kaj mi moreš?" So vprašale tiranske oči in se
I polrribujem! Ne potre-tsdSEMS?**
Dela vec se }e zmedeL Xotpod, delal sem vam vse l^amet in z veseljem in vdano Ilowest o — in zdaj ne odstav hHPt"^ * * vcTfemttt mi —. se g4p4rialt potrudil bi se — mno-jc še moči v teh rokah../' Ia6e, katere sta za hip po-E gfMUfai oba, <so bile trde in iu-a kke so bile nabrekle in sv videle kot jedra g rušo fflSsfcrke korenine ali kot močne Kp^L	in razgibava joče
Mekaj nadc je vzplavalo med i Sna v delavčeve oči; porajal i|t jc mp: prošnja bo morda pre-,' HBfala trdo, sebično srce. — 3t res — videti j^ bilo, kot « 4a jc ganio gospoda, kot da ^ «e. ga prijemlje mehkoba; na se je pojavila spre-
"Oprostite, ker sem pravkar i^asK*! nepremišljeno besedo," |e govoril skoro s sladkim gla-oaa^ — "toda pomislite: — altov stt, opešani mladi se wm ponujajo in nc kaže mi jih 0%«sjatL Saj vidite: ne kaže mm — pomislite — saj ste raz-
"Raaumen mož! — In kaj sj geoaril ravno kar?..." je za-iftcahr delavčeva duša m bese-
~A kako naj živim ? Kaj naj aacaem z družino? — Deset sma je m -sam sem za delo in naj tudi jaz nc <klam! m «aj gremo živi pod zemljo ? AK naj krademo? Se vam li ne mM* da bi bila to krivica, če mi mmmcte zaslužek, — ne tako m smem reči... če mi vzamete trpljenje, katero bi rad pre-najri vam v korist, samo da živim?Se li s tem nc zagrešite peed Bogom?"
Delavčeva zatirana volja je ■Omni buknila na dan. Vzrav-aal se je pred gospodom in gledal vpraša joče, skoro drzno.
gfaiflri nasmeh je vnovič iz-lp*B b tovarnarjevega obraza.
*Vasa glava — vaš svet! — T. vami ni .motgoče govoriti." Pomočil jc pero v tintnik in potegnil predse na pol popisa-ms polo.
*T!ačo ste dobili v redu?" je dodal ie in se ozrl poslednji-faot na delavca — potem je
IMavcc pa kakor da ni sli-SM vprašanja, aH kakor da s«