koristi delav-fcaga ljudstva. Dalav-«o opravičeni do m kar producira|o.
If hi« P»P®r 11 davotad L |h« tntara«la ol lh«
working class. Worker* *«"• endlled to ali what tKev produce.
F.nt*r*d M •»ootid-ckuM mmifr, !»•«• 6 IV07 at th» (>o«t uffk<*« »t Chicago 111. Uiid«*i lh* Act o( Congr«M of M »rob Sr«i. 1*71»
Office: 587 So. Centre Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
na itavilko v oklepaju, ki nahaja poleg vašega naalova. prilepili* nega «poda| ali na ovitku. Ako ( / ) |e številka . . v M ' teda| vam a prihodnjo itavilko našega lista poteča naročnina. Prosimo ponovite Jo tako).
Stev. (No.) 75.
Chicago, 111., 16. februarja (February). 1909.
imota za civilizirano in svo-1 x bodno Ameriko!
loletnica rojstva Lincolna, osvo-loflfclja črnih sužnjev, obhajajo Zed. države s tem, da je trg za sužnje sopet odprt.
Prostovoljni sužnji.
Slavna Amerika, dežela svobo-i in civilizacije, obhaja te dni oletaico rojstva Lineolnovega, nega predsednika Zed. držav, ki i pred dobrimi 50 leti odpravil mo suženjstvo.
po vseh mestih vihrajo zastave, one slava-klici, in vsi govorniki
0	dvoranah citirajo Lincolnove egmrtne besede o svobodi elove-
To je eden znak Lincolnove l&vnosti.
Dri^fi znak slavnoati je pa ta, k je v Zed i njenih državah ravno
1	dni, ob stoletnici rojstva moža, teri je prodajal suženjstvo, — opet odprt trg, ne za erne, tem-ec za bele ljudi: odprta je zopet kvna prodaja sužnjev. Razlika je mo ta, da pred Lineolnom so
judi prodajali šiloma, a danes se moderni mezdni sužnji, brez-oselni delavci, prostovoljno pro-gjsjo v sužnost.
Poročali srno že v "Proletarcu"
"Nisem aam. 50.000 revežev am »postavim na trg v treh mesecih, ako bi se našel kupec. Rečem vam v 10 letih bo v Ameriki več belih sužnjev kakor je pa bilo črnih 1. 1860. Ampak zdaj bodo sužnji poceni. Suženjstvo bo obstalo dolgo dokler ne izbruhne druga civilna vojna, ki bo podrla temelj vsega suženjstva: privatno lastnino sredstev za produkcijo in distribucijo."
Ko so prašali Withrowa, čemu si je postavil tako visoko ceno, $10.000, dejal je, da to je še pre-poceni, — poceni kot blato. '4Sužnji" — pravi — 44so zdaj več vredni kot so pa bili ob času civilne vojne. Moderna mašinerija je visoko povzdignila produktivno kapaciteto sužnjev. Sedaj produ-cira suženj povprečno $2.500 na leto. Njegov lastnik morda izda zanj celo leto $200; tako profitira pri njem okroglih $2.300 na leto. V desetih letih torej profitira $23.000 — vidite, kak dobiček do-našajo sužnji! Upam, da se ne bo kesal, kdor mene kupi."
Pripomniti nimamo več kaj. Naši bralci naj si sami delajo sodbo o tem božjem redu v slavni, svobodni Ameriki!
in tudi 44Glas Naroda" je po-0£al — kako se je zadnje dni porodilo v New Yorku čez sto brez-
— Clevelandski mestni volilni
svet je dal sestaviti štatisko o na seljenih volilcih. Rezultat je tak: 2836 Angležev, 1414 Kanadcev, 11.101 Nemoev, 3075 Ircev. 556 Škotov, 366 Valcev, 2488 Čehov,
wselnih delavcev nekemu trgo - 418 j>oljHkov, 93 Francozov, 1006
Ogrov, 2640 Astrijcev, 1723 Rusov. 1110 Lahov, 4 Indijci, 3 Španci, 408 Švicarjev, 328 Švedov, 115 Dancev, 21 Fincev, 67 Norveža-
nu. da jih na javni dražbi proda )otičniki so izstradani in prezebli eveži, kteri nimajo kaj jesti niti [je spati.
Danes pa imamo zopet drugi. ^ Nl/0/t.„r(.rV \ Afrikanec, lučaj. Uredniku Hearstovega ca- , AraW 218 Holandeev, 11 Bel ppiaa '-Chicago \meriean P'^Ljje^f, 34 Bumuncev, 6 Av«*ral-dne 6. feb. neki Wt Thomas Wi-1	Moravci, 2 Južno-američa-
krow iz (iirarda. Kan*.. kteri z.e- na n sirij,vv 3 Grki> .222 Tur-
činov, 1 Maltez in 1 Čilenee.
Tu vidimo zabeležene skoro vse narode, le Jugoslovane pogrešamo. dasi nad 10 tisoč Slovencev živi v Clevelandu, med kterimi bo skoro 1000 volileev.
i. la si javn in potom poišče kvip-;a, ki ga naj kupi. da ostane (on) ljegova lastnina za svoje življc-ije.
Dotično Withrowo pismo se flaai v slovenskem prevodu:
Uredništvu:- Tem potom se ponu lin m J bol j emu kupcu na prodaj za •cash". Jaz sem belokoien Amerika-
ZloCinski družabni red.
4'Glas Naroda" — ga priznava.
Urednik slovenskega riueuega dnevnika 44"Ulas Naroda", je moral nehote ugrizniti v kislo, kislo jabolko... Na ukaz svojega bos-sa je revež še nedavno hvalil sedali ji gospodarski sistem in z velikim ropotom oznanjal 4'dobre čase" na račun po milosti kapitalistov novoizvoljenega republikanskega predsednika — a zdaj T Čez vse svoje, nedavne trditve o dobrih časih" je moral potegniti debelo črto, in tako sam sebi in v javnosti priznati, da je bila laž, kar je prej pisal.
Nam ni do tega, da 11111 je boss Sakser — vsled dobrih Pasovi — znižal plačo; ne, — glavno je, kar piše 44Glas Naroda" v 32. št. na prvi strani. In da vidijo naši čita-telji, kako zna 44G1. Nar." lopniti samega sebe, ponatiskujemo omenjeni članek dobesedno:
Javna prodaja sužnjev i Brookljnu.
NA PRAZNIK UNCOLNOVEGA ROJSTVA BODO V BROOK LYNU, N. Y., PRODALI 300 LJUDI NA JAVNI DRAŽBI. Prodajalec brezposelnih delavcev ima " toliko ponudb, da ne more na vse odgovoriti. PO STAREM OBIČAJU.
Letos bodemo stoletnico Lincolnove-ga rojstva, ktero so proglasili za splo sen praznik, obhajali na žalosten način. Lincoln je bil oni veliki predsednik, ki je v Z jed. državah odpravil sutnji&tvo in spomin na to bodo v Brooklvnu proslavili na ta način, da bodo na javni dražbi — prodali 300 belih sužnjev.
Na« sedanji gospodarski sistem Be ne more prikazati v slabšej luči, nego ba& s tem, da je 300 marljivih in za delo sposobnih možkih in žensk vsled bede, lakote in družili be prilik prisiljenih, prodajati se na javni dražbi, kakor se prodaja blago.
Prodajo belih sužnjev priredi E. T. O'Loughlin, 739 Carrol »t., Brooklyn Borough v New Yorku, in nesrečniki so O'l^oughlina takoreko'- prisilil, da to stori; vsakdo ga je prosil naj njega (prosilca) prvega proda in pri tem je prišlo do pravega boja za prednost pri prodaji. Jn vse to se je godilo pri nas — v najboljši vseh detel.
Prodaja sužnjev se prav gotovo vrfii, s am <« doseda j še ni določeno kje se vrši

Od blizo in daleč
ki slabotnemu detetu preti s šibo, če ne bo priden.

Kedar nemški cesar Viljem
takrat pove gotovo bedasto-Dne 9. febr. t. 1. je debililčo. Ob prihodu angleškega kralja
zine
wc, star 38 let. krepak in zdrav; va- , 1 •	srammeio svoie na
jam 135. inteligenten, zmožen in po- 1 ,ea IUJ*1 S( »ramujejo s^ oje na
faten, ako se proti meni dostojno po-, rodnosti 111 se vpisujejo kot Av-
Ve* minoli teden so oojavl.jali časopisi Slovenci, Hrvatje in Srbi so selogn-e. v kttrih is OfLoaghlia prosil
za izročitev kake dvorane na Lincolnov dan. V dvorani, ktero bode dobil, se bude vršila dražba. Do sobote je dobil le dve ponudi 1, in sicer jedno od neke
dali najbrž vpisati za Avstrijce.
ItopSL Na zadovoljnost kupca in po prejemu polne kupnine, se takoj izročim lam v roke svojega kupca in postanem
K Ljegova lastnina za vse ostale dni mo-ega življenja. Kupne ponudbe se sprejemajo do opoldne 15. marca, nakar se t>dpro vsa pisma in takoj potle obvestilo najugodnejšemu ponudniku. Po mdba izpod $10.000 se ne sprejme. Po-indbe se morajo pošiljati na moj naslov (K) poŠti in vsaka zaupnost je trdno zajamčen*. Prodaja se iz vrti na podlagi lakonlte kupne pogodbe ln kontrakta, kterim dobi moj kupec vse pravice do mene, mojih zmotnosti in do mojega dela ves čas mojega ostalega življenja. In jas se pod vržem njegovi volji. Koliko daste zame? Naslov:
W. THOMAS WINTHROW, 100 N. Cherokee St., Oirard, Kant. To Js bona fide moj namen, in ix-vrtil ga bom, če dobim zadovoljivega kupca.
Uredništvo omenjenega lista je takoj šlo na informacije o "sa-moprodaji" tega moža in našlo, da je dotičnik pri zdravi pameti, inteligenten — toda brez dela in sredstev za življenje. Ima ženo in dva otroka. Ko so prašali, čemu se prodaje v sužnost in v Ameriki, kjer je svoboda (1) doma, odgovoril je: 44Sužnost je dandanes, kakor razmere stoje, boljša od ta-kocvane svobode. Reveži sploh ni-
strijci, dočim nvtrijskega naroda živ krst ne pozna na svetu.
Kedar so Jugoslovani med seboj. takrat so vsi veliki patriotje. Kedar pa občujejo s tujci, pa vržejo od sebe narodnost, kot navaden človek umazano srajco.
Kdo je temu kriv? Jugoslovansko meščansko časopisje v Ameriki.
Slovenci v Clevelandu so imeli dnevnik in še danes imajo svoj časnik v materinščini.
Ali ta in drugi slovenski časniki v Clevelandu se niso potrudili toliko ,da bi Slovence podučili, da se jim ni treba sramovati svoje narodnosti.
Mi ne 'zamerimo narodu ali zamerimo pa časnikarjem, ki so med Slovenci veliki patriotje, ki pljujejo žveplo in ogenj na Nemce v Avstriji, dokler nese groš — ker at jim gre za groš in se jim bo šlo za gros. ker jim je narodnost le 44šlager", da služijo groš.
— V Pittsburgh Pa., so vjeli
.minoli teden steklega psa, ki je mamo svobode. To, kar danes "ne-fjmel y gobcu zlate zobe
nujerao svoboda, je za nas suz nosL Ni ga dneva, da ne bi slišali o samomorih in o stradanju ljudi na smrt. Nesrečni, izstradani ljudje, ki so odvisni le od posestnikov strojev in industrije, nimajo drugega izhoda nego da se prodajo v direktno sužnost, nakar so preskrbljeni saj s kruhom, obleko in leziščemo pod streho. Sedanji gospodarski sistem ne more dovoliti, da bi bili vsi ljudje svobodni: večen boj je med svobodo in su*nostjo. Nekteri delajo a drugi morajo stradati in umirati gladu. Povprečna mezda na vposle-nega delavca je le toliko, da te jeden preživi dokler dela; čim pa neha delati, je izročen stradanja. Vsledtega ne izgubi brezposlen delavec ničesar, ako te proda v sužnost
Ta pes — kmalu bi se zarekli otrok — je bil lastnina bogatinov.
Pes je imel zlate zobe in tisoče ljudi z zdravimi zobmi, pa nima kaj jesti. Skoraj bi si želil človek, zakaj se ni rodil kot pes bogatinov???
— Kaj te že danes vse brzojavno poroča?
Brzojavka poroča, da je kopelj v beli hiši za predsednika Tafta, tako velika, da imajo v nji 4 osebo prostora.
Ako zdaj klečeplazni patriotje še zvedo, za koliko oseb je prostora v stranišču za Tafta in kako velike so njegove žepne rute, potem bodo zadovoljni. ' Mi vsaj upamo tol
delavske organizacije in drugo od ne kega duhovna.
Odkar je se zvedelo,,da je O'Loughlin prodal nekega delavca, dobiva vedno več pisem s kterimi ga breZ(>oeeUii prosijo, naj jih proda, da jim ne bo treba stradati. Pisem prihaja toliko, da mu ni mogoče na vse odgovoriti. Samo v solmto (lopoldne je dobil O'l^oughlin 00 pi*em iz v»eh krajev republike in v vseh izjavljajo nesrečniki, da jim ne preostane drugo, nego izvršiti samomor ali pa kak zločin.
Prvi, ki bode prodan je nek maftinist, ki te dolgo časa strada in spi pod brook lynskim mostom.
Pri prodaji O'Louglin ne bode sužnje klical z imenom, temveč prodajal jih bode kakor blago, brez imena.
Ta članek pove dovolj. Ampak značilen je ta članek v kapitalističnem, protidelavakem, vsezado-larskem, — sploh: skabskeni listu "Glas Narodi". V "Proletarcu" navadno tako vest — tako strašno obtožnico sedanjega zločinskega družabnega reda — pristojno komentiramo. Toda 44Gt Nar." je le opomnil, da 4 naš sedanji gospodarski sistem se ne more prikazati slabšej luči. . ." To priznanje je dragoceno! Ne samo naš gospo-damki sistem, marveč ves družabni red je zgrešen, krivičen, nečlo-vešk, zločinsk — roparsk je! In vsa nepopisna revščina in krvavo-kruto trpljenje delavcev je pro* dukt tega reda. Le škoda, da bo 44Glas Naroda" oziroma njegov urednik kmali pozabil na to priznanje in zopet protislovno ril po 4 4 dobri h ča*ih".
— Neki meščanski list piše, da
v Ameriki še ni prišla pravica na psa. V dokaz našteva, da so v Bostonu olwodili nekega finančnika, ki je ljubil kriva pota, v ječo. Potem na.števa obsodbo grabežev v San Franciscu in kralja ledu g. Moriteja v Yorku.
Takšen optimist! Sodišča morajo semintje kakšno veliko "bučo" za kratek čas poslati na riČet, ker drugače bi ludstvo spoznalo prenaglo, zaikaj imamo sodišča v naši republiki.
Edvard, angleški kralj, s svojo soprogo dospel v Berlin. Mestni svet je dovolil 60 tisoč mark za okinčanje mesta. Ali ne bi bilo bolj umestno, če bi se ta svota uporabila za podporo mestnih u-božecev ?
Mestni očetje nimajo dandanes za kaj takega smisla. Sami sede pri |H)lnem koritu in so siti. Zakaj naj bi se spominjali ubožcev, ko bi si s spominom na lačne, le
pokvarili želodec!
a	•
a
—	V avstrijskem državnem zboru so se meščanski nemški in češki poslanci stepli kot pijanci v gostilni. Drug drugemu so lučali najgrše iwovke v obraz, a ko to ni izdalo,"so si posegli v lase, valjali so se po tleh, grizli in suvali.
Vlada je izrabila to ugodno priliko in je poslala poslance domov, in namignila, da bo vladala na [K)dlagi zloglasnega paragrafa 14, če ne bo ipiru v prihodnjem zasedanju državnega zbora.
Ako avftrijska vlada brije norce iz avstrijskih narodov, ni nihče drugi tega kriv kot meščanski poslanci s svojim smešnim šo-viniznom, j kteri 111 sta ta izrodek blaznih njožgauov in pa poslani-ške dnevnice vse.
Morda pe bodo avstrijski narodi tudi tiaveličali že v bližnji prihodnosti klovniškh nastopov v parlamentu in svojim vmivšim poslancem z Dunaja našteli jih tam, kjer hrbet zgubi svoje polteno ime.
Tak resen migi je j s šibo, bi morda ozdravel meščanske poslance. Seve je taka kazen nekolika Hiir»»«a a ju uu mestu za *u< rove parlamentarne klovne, ki sami izzivajo pretepe.
*
—	V minolem letu so v Franci ji zaklali 49.208 konj. To dokazuje kako strašno gospodari, kapitalizem. Siromaki nimajo denarja' za govedino in pomagajo si z manjvredno konj i no.
Konzum konjskega mesa raste, zaeno se pa širi bela kuga — tuberkoloza (jetika). Takšna je slika o današnjem svetu, ki je
baje nastal po volji božji. • •
*
—	Ko se je angleški kralj pripeljal v Berlin, so brezposelni delavci skicli 15 shodov. Uprizoriti so hoteli veliko demonstracijo, da bi vsegasitim zajedačem dokazali, da je pametneje zviševati krščanske čednosti — nage oblačiti, žejne napojiti, lačne nasititi itd. — kot pa trošiti denar za okinčanje mesta. Brezposelni delavci so tvorili velik sprevod, ki se je pomikal pred mestno hišo. odkoder je imel kreniti pred kraljevo palačo in dospeti t je ob ča<iu, ko se je imel pripeljati angleški kralj.
Brezposleci so zaupali v svoje pravo, da ima vsak človek pravico hoditi po cešti. in niso računali s policaji, z barbaričnimi čuvaji trojice - trona. altarja in kapitalizma. Predno so dospeli na svoj cilj in povedali gospodi, da so lačni, bosi in razcapani, dasi so pošteni delavci, so jih zveri v policajskih uniformah napadli z golimi sabljami in razgnali.
Angleški kralj in drugi postopači v škrlatu, svili, baržunu, fraku in blestečih uniformah so lahko v mini žrli šampanjca, dokler niso počepali pod mizo.
Nemška kapitalistična država je bila rešena.
»
# ^ *
—	Avstrijska vlada, pravzaprav kamarila, ki vlada Avstrijo, postaja od dne do dne smešnejša. Zdaj je ta kamarila odredila 12 bojnih ladij v Špico, ki meji ob Črnogoro. Ena križarka pa križan ob črnogorskem obrežju. Tudi pehoto v Hercegovini ob črnogorski meji je Avstrija pomnožila, kteri je dodala oddelke 1 brzostrelnimi topovi.
Ta kamarila je podobna očetu,
Kdvarda je Viljem pri toastu dejal, da je Berlin njegovo glavno mesto.
Ako pomislimo, da je bilo v Berlinu oddanih pri zadnjih volitvah 250 tisoč socialističnih glasov, 87 tisoč svobomiseluih in le 62 tisoč konzervativnih — žele-zovlitih patriotičnih, potem je ta bahatost Viljema zelo smešna.
Pa nikar ne zamerimo! Saj Viljem še ni nikdar govoril, ne tla bi osmešil samega sebe.
a	a
*
—	Če bi danes živel Lincoln in
bi kandidiral za predsednika, tedaj lahko rečeno z mirno vestjo, da ne bi bil izvoljen predsednikom.
Lincoln je včasih govoril javno tako, kar merodaine faktorje v republiki vjezi, če socialisti povedo isto.
V nekem govoru je Lincoln dejal: "Ker večinoma proizvajajo* vse delavci, jim gre tudi vse večinoma, ker je to proizvedlo njih delo. Resnica je, da so v vsaki dobi svetovne zgodovine delali nekteri mejtem ko so dnigi uživali sadove dela. To je krivica in tako ne smemo naprej. Pošten« naloga vsake dobre vlade je, da delavcem zagotovi ves zaslužek njihovega dela." '
,Iz tega sledi, da je Lincoln že pred leti razumel to, kar še da-n»-s trde bue<\ sedanjih državnikov razumeti nočejo. Vsak delavce naj uživa sad svojega dkda!
Mar socialisti kaj dmzega učimo?
Lincoln morda še n\ bil na čistem, kako bi se dala izvesti ta Ali prisma i
to. da jO je spoznal za idejo, za ktero se je treba boriti in uresničiti jo.
Za to se ga tudi mi spominjamo ob stoletnici njegova rojstva.
*	H.
—	V nekem malem gnezdu v
državi Massachusetts so prijeli dva brezposelna del«vca — 44va-gabunda", kot jih trebuharji imenujejo. Pri obravnavi se je zvedelo, da sta angleška podanika.
Po našem mnenju sta najbrž radi toga prišla iz Canade v našo republiko, da poiščeta svobodo in enakost, ktere so ustanovitelji republike izvojevali po vročih bitkah od Anglije. Kmalu po zaslišanju sta zginola in to zginje-nje se smatra za državno tajnost.
Kdor pa skuša odkrit i to državno tajnost, dotičnega se smatra za
nevarnega puntarja.
• •
*
Dne 9. febr. t. 1. so prignali
pred mestnega sodnika Ilimesa v Chieagi 65 let starega Jožeta Ta-sterskija, ker se je pregrešil proti načelom moderne človeške družbe, ki odobnije tatvino 11a debelo, zaeno pa ostro kaznuje, če oče ukrade hlebec kruHa ali šunko za svojo gladno deco.
Tasterski je izjavil pred sodnikom, da ima osem otrok. Dokler je delal — zdaj je pohabljen, za kar je zgubil delo — je preživel svojo družino. O11 ni mogel več gledati svoje gladne dece in radi tega je ukradel bogatemu mesarju Zunkeni na 48 Green ulica eno šunko.
Oficielni dobrodelni zavod hoče preiskati to 44zadevo". Prepričati se hoče, ali osem gladuih otrok res zasluži, da sme le začasno uživati prežganko in krompir-jevko.
Mejtem časom — za dobo preiskave — pa lahko otroci poginejo lakote. Glavna stvar je, da oče sedi v ječi in čaka 11a zaslušeno kazen.
Pa naj še kdo reče. da naša človečka dnižba ni modema — še preveč moderna!
a	•
* _ _
Za LaSalle in okolico je naš za-stoprik John Puček. Pri njemu lahko vsak naroči Proletarca, kar dodbi potrdilo.
Leto (Vol.) IV.
"GLAS SVOBODE" DOBIL BRCO.
Neznačajni Konda z njegovim listom in njegovih par privržencev, so jo enkrat pošteno skupi-' li. To pot na maškaradni veselici društva Slovenije št. 44 Č. S. B. P. J. v soboto dne 13. febniarja. Neki fant — čigar oče je bil v odboru za presojo dobitkov — je namreč nosil na sebi razobešeno 44Glas Svobode" z napisom: 4Glas Svobode' laže o S. N. P. J. itd. in je menil, da bo steni pisanjem vzbujal pozornost ter imponiral, češ: ljudje bodo mislili ravno nasprotno, pa se bodo ogrevali za 44Ol. Svobode". Oče, ki je bil v odboru je imel pa seveda nalogo, da bo v odboni predlagal, naj se da sinu prvo darilo.
V odboru pa je bilo nekaj bistroumnih mož in so hitro spoznali očeta in fanta, ki sta hotela in-seenirati ceneno reklamo za Kon-dov list — ter so kratkomalo zavrnili vsako besedičenje o usilje-vanju, nagrade za bedastočo reklamo.
Fant, videč, da ne bo nič s "praizom" — ne z reklamo, je jezno vrgel neumen nakit neumnega lista raz sebe in neusmiljeno vrgel klobuk ob tla.
Pri tem se je fant gotovo zmis-lil, da je Konda njega in očeta ho tel enkrat porabiti za orodje reklame in oba prav pošteno blami-ral.
Kakor je nam znano, je mladi revež hotel predstavljati časnikarja. Tacega je vsaj videl njegov oče, ki je predlagal prvo darilo. Možje v odobril so pa bili mnenja, da on ne predstavlja nobenega časnikarja, ker sicer bi moral i-meti vse slov. časnike okoli sebe, ne pa le 4<G. S." in so izrekli, da fant dela le reklamo za t4G. S." In možje so uganili.
to je bila ie mast	čaj-
nega Konde — in le to je vzrok, da nemaramo objaviti njiju imena v Proletareu. Obžalovanja vredno v tem je le to. da se še vedno najde t/icih tepcev, ki gredo na Kon-dov led.
Mogoče je to dobra šola za o-četa in reveža — fanta.
Mi priporočamo obema, naj se enkrat strezneta. Če nočeta žeti blamaže, ki jima jo pripravlja Konda.
44Glas Svobode" je mrtev list v slovenski javnosti v Ameriki — in to priča celo maškaradni bal dr. Slovenija!!
To je bila dobra brca — in teh pride še mnogo, mnogo! Kadar narod sodi. takrat deli neznaČaj-nežem klofute in brce. — Tako je prav!
Protestni ljudski shod,
ki so ga sklicali brv. sodnigi, se je za vršil v nedeljo 14. febr. v splošno zadovoljnost. Vzlic slabemu vremenu je prišlo čez 200 ljudi, Hrvatov, Bulgarov, Srbov in Slovencev, da protestirajo proti postopanju hrv. vlade napam 53-tim hrv. Srbom, ktere toži zagrebško drž. pravdništvo radi namišljene veleizadaje.
Govorili so sodrug T. Cvetkov bolgarsko, sodr. M. Glumac hrvaško — in sodr. Zavertnik slovensko. Konečno je predlagal sodrug M. Glumac stvarno resolucijo, ktero prinesemo v pri h. številki I*roletares v polnem obsegu in ki je bila sprejeta soglasno.
O shodu samem se bavimo v prihodnji številki še.
Omenimo naj, da naših sosedov od "Gl. Sv." ni bilo na shodu, ti raje zabavljajo in "hecajo".
Listu v podporo.
Nabrano na seji dništ. Triglav št. 2: 5^.40; nabrano na maška-radnem balu pri Val. Potisku, La Salle: $5.05; nabral prijatelj lista v Rock Springs, Wyo., v veseli družbi $3.75; Fr. Verhaj«, Vand-ling, Pa., 25c. Vsem iskrena zahvala! _ _
V Chieagi bodo igrali Rokov-njače, — ampak mi smo mnenja, da brez Konde ne bo rokovnja-
čev.
t

PROLETAREC
UST ZA IirniRKSK DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastaik in iadajaUlJ:
Jugoslovanska delavska tiskovna druiba v Chkafo. III.
Ntrotnin«-. Za A merico II 50 *» ctlo leto. Tic is pol Ista. Z« Evropo 12 m celo let«, $1 u pol leta.
(hj!a»i po dogovor* Pri »prtmrrnhi hiratii.'« )4 polog nongo mitnanili tudi ST.iKl nosiat .
PROLETARIAN
Owned and published Evert Tussuay by
Sooth Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois.
John Ghii.ec, President;
John Pin kič, Secretary;
Anton pRKiKRN, Treasurer.
subscription hates: United States and Canada, M 50 a year, 75c lor half year. Foreign countriea $2 a year, $1 ior halt year. aovejcti&iNO kates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
087 So. Centre Ave., Chicago, III.
»1
DOPISI.
Aurora, 111., 3. febr. 1909. žavni konvenciji drž. Illinois, ki Cenjeni urednik!'	se vrii dne hi. febr. t. 1. v Peoria,
Prosim za malce prostora v na- 111. Čaatitam njemu in tiatim, ki sem nad vae priljubljenem listu so ga izvolili. "Proletareu".	j
Iz naae naselbine se čuje sploh
Willamette, potom vodopada u-stvarila iz skola mogočen naraven jez, si je pred 19ti leti postavila Willamette Pulp and Paper Co., Val. Potisek. j majhno tvornico, v kteri so izde-Aurora, 111., 5. febr. 1909. laJi le nekaj voz papirja na teden.
malo v javnosti, zato sem se jaz Hello, Proletarec!	Danes ima ta družba po raznih
uameuil pisati par vratic.	Prav malokdaj je kaj eliti iz krajih vee obširnih tovarn in lepo
Važnega seveda ni tukaj, ker naše naaelbiue — iz Aurore. Zato število miljonov tolarjev. Kdo je slov. kolonija ni baš velika. Poro- Vam. jaz poročam novico, da nas nagromadil to bogatstvo v roke ram pa glede dela to, tla ni tako, je včeraj obiskal izvrstni angles- posameznikom, pač ni potreba no-kakor se je naui obetalo pred vo- ki socijalistični govornik sodr. J. beneinn posebej pripovedovati, litvami. Sedaj vidimo, da je bil t). Rental, tajnik illinoiške soc. or- niti ugibati.
to oil republikanske stranke le ganizacije, ki je govoril o pome-, Državna kongresmana, Camp-manever, da bi glasovali za Taf- nu glasovanja za soc. stranko, ta. Taft je izvoljen, a tisti, ki so Dvorana je bila dobro obiska
glasovali zanj, so ostali na cedilu, na. Predavanja se je udeležil tudi j žavni hiši v Salem, Ure., vložila Delavec, ki si volil za Tafta, se- nas klub št. 10 v precenjenem zakonski predlog, po kterem naj daj imaš svobodo, da greš lahko številu.	hi se po vseh tovarnah in javnih
kamor hočeš za delom. Prav ti je! Is; tako naprej zavedni rojaki delih v Greg., uvedel 8-urni de-Napako si naredil sam in zato le in razmere bodo kmalu drugačne) lavnik. PovdarjajotVda je narav-trpi, mogoče te izuči. O posebnem S socijalistični m pozdravom, j nost sramota, delati 12 ur za tako napredku tu ni govora, ker se ro-(	Alfons Kessler. nizko plačo, in tla bodo delavci,
Joliet, 111., 12. febr. 1909. Cenjeno uredništvo Proletarca:—
Prtwim uvrstite nekaj vrstic v priljublenem nam Proletareu.
Dane« Vam }>ošiljam celoletno naročnino za list, pa ne zamerite, ko sem tako počasen. Kdo pa ne bi bil počasen, če napr. sliši upitje "Glas Sv." de bo Proletarec kraa lu umrl. Marsikteri bi se zato res «varval. Sevede, jast sem druzega mnenja. Star pregovor sicer pra vi: ne kracljaj se, kjer te ne srbi" — tako bo tudi kdo o meni
•
mislil, pa bo rekel: kaj se pa ti tam v Jolietu brigaš zato, kaj se godi v Chicagu? Ampak stvar je druga, preidimo torej k nji.
Jaz sem namreč naročnik Proletarca in "Gl. Sv." in sploh vseh slovenskih listov, kar jili izhaja v Ameriki in zato mislim, da imam pravico govoriti z javnostjo, pa če to potem komu ugaja ali ne. Čudno obnašanje od M rti na Kon tie je to, ko se zaletuje v urednike Proletarca in njega upravo. Kaj pa je Kondu mar, koliko urednikov ima Proletarec, dokler jih on ne plačuje? Vsak pobič bi moral vedeti, da je to smešno — otročje javkanje. Ravnotista je glede S. N. P. J. ! Kaj.se pa briga Konda za to Jednoto, saj ni član nje, ka kor tudi ja nisem. Čemu torej toliko soiz za tujo stvar.
Pametni ljudje se vedno brigajo za svoj delokrog, da imajo tega v redu, potem šele, če jim to čas dopušča, gredo z vzgledom drugam. Žalibog, da Konda ni tisti človek, ki bi bil vstanu iti kam z vzgl'edom. Koga T (Mogoče s kno-fi! Op. ured.) Bežite no! Zato se mi nezarensko neumno vidi, ko svoj popir tako poneumnetn trati. Pa tudi čas si sam sebi trati in drugim.
Pamet, pamet Konda, pa nas nikar ne imej za pajace. Če misliš na ta način nam "cajte pregaj-nat", se že motiš.
Ce si kakšen mož, delaj za blagor slov. naroda v Ameriki, ne pa za zdražbo in "hecanje". Jaz bi navsezadnje le rad vedel, kakšne sorte socijalist si ti Mrtine? Ali si se tako učil socijalizma. Ce se nisi učil druzega — to že ni soci-jalizem,kar uganjaš zdaj — in ti nisi noben socijalist!
Ali je to socijalistično, če pred-bacivaš grehe drugim, med tem ko o svojih molčiš?
Če ima£ kaj tistih možganov, ponucaj jih raje za skupno dobrobit socijalizma, ne pa za neumne furkelne. Dokler boš pa nucal možgane samo za zdražbarijo, pa le kažeš, da si neznačajnež in "he-ear". V tem slučaju se lahko smejejo popi socijalistom in pravijo: lejte jih. kako se kavsajo med seboj ; naj se le, vsaj nam tega ne bo treba!
Martine! Čc ti je le količkaj v resnici za socializem, sedaj je enkrat ča*. da se zbrihtaš in dela« v prid slov. javnosti v Ameriki. Kako lepo bi bilo, če bi delal tudi "O. S." tako, kot dela "Proletarec". Bili bi močni — in naš boj bi bil proti le enemu sovražniku : kapitalizmu in njega zaveznikom.
Želim torej, da se "01. Sv." poboljša in da piše kaj poduČnega, da bo prišel v kakšno Veljavo med amer, Slovenci.
To naj za sedaj zadostuje. Že-leč Proletareu obilo' naročnikov — Martinu pa boljšo pamet — ostajam Vaš:
Mat. Požek, 804 N. Hickory St.
jaki še zelo malo zavedajo svojega delavskega stališča, — ali bolje: ker premah; čitajo take liste, ki bi jih utegnili poučiti o delavskem boju.
Vsak zaveden delavec bi meral biti naročnik na "Proletarca", kteri edini se bori neustrašeno za delavske interese.
Mesto, da bi podpirali kapitalistične cunje a la («la* Naroda — ki trobi v svet o dobrih časih — naj se podpira resnično delavsko časopisje.
K sklepu mojega dopifia pozdravljam vse zavedne slov. delavce širom Amerike, tebi Proletarec pa dober vspeh.
S socijalističnim pozdravom.
Alois Rudman.
Rock Springs, Wyo., 8. febr. Cenjeni urednik Proletarca! , Priloženo Vam pošiljam "Money order" za $3.75, ktero izvolite uknjižiti kot podporo — našemu nadvse priljubljenemu listu l*roletarcu — nabrano v veseli družbi, da boste videli, da se tudi tukaj spomnimo na naš list. Darovali so sledeči: Peter Filipovič 10c.; Jo«. Tegel 10c. j Jo«. Bajt 10c.; Jernej Ber-toncel 50c.; Andr. Bozovičar 10c.; Ignac Bozovičar—prijatelj lista— 25c.; Leopold Polouc 25c.; Laurel k»(lar se K™ z» njihov žep, so
jo. Seveda, tako pojde naprej, dokler se delavci tega sami neza-vedajo in se bodo naveličali tla-čaniti.
Delavci lahko dan na dan. proti krivici, ki se jim godi, po časopisih protestirajo, takim protestom se kapitalisti le s mejejo. Imamo pa dugo orožje, s kterim si lahko priborimo lepše dnove — in to so politične in strokovne organizacije. Ako bi se teh oprijeli vsi delavci, in bi ob volilnem času storili svojo dolžnost in volili beli in Dimick i/. Claekama« I delavske kandidate, bi potem ne Count v (Oregon Citv) sta v dr- bilo treba skrbeti, kako se bo delavec oblačil in ali bo imel dovolj zaslužka, da kupi kruha svojcem in sebi.
Vsakdo, kdor trdi, da je sedanji red pravičen in da drugače ne more biti — je ali neznansko neumen, ali pa toliko prefrigan, da hoče živeti na stroške druzih.
Koliko časa bomo še živeli v teh razmerah?
Na to uprašanje bi lahko odgovorili vsi delavci, ker v ti deželi je večina delavcev, kteri bi lahko imeli vso moč v rokah, če bi jo le hoteli.
S proletarskim pozdravom in na svidenje v Waukegan, 111.
Jakob Grimšič.
ako se jim da ta naredim mnogo | boljši državljani. Ta predlog je bil v drž. kongresu sprejet z 46 proti 11 glasovom. Seveda gre predlog sedaj še v gornjo zbornico (senat), kjer bo bržkotne teš-ko sprejet. Kajti nam je znano, da so j)o senatih le miljonarji in zastopniki kapitalistov, pa naj bo potem to državni ali zvezni senat — zato tudi nemoremo pričakovati, da bi glasovali v prid delavstva.
No, 'naši tovarnaji, ki pod sedanjo vlado niso nikdar v zadre-
1909.
že izjavili, da, ako bodo delavci delali 8 ur na dan, bodo dobil tudi le za 8 ur plačo, to se pravi,
[Demšar 25c.; Andrej Luznar 10c.; Kanalček vesla, ko je prišel domu, 25c.; Zveseljsem sprejeti mož lOe.; J. P. se oženit ne morem (1» bodo že sedaj nizko plačo še 10c.; Fr. Sluga, se na tre enpot bolj znižali. Ako bi bili gospodje ! pet uČe lOe.; J. Tančar zadovoljen količkaj
1 * t	t	• rn j	t i
z njo 10c.; Jernej Tanear dobri moj 10e.; Fr. Bedničič: prekratki predpust 25c.; J. Petemel: slaba prode v slabih časih 25e.; Fr. Potisek: da dobim fi na poskuš-nja 25c.
Pozdrav na vse!
Valent. Stalick.
La&alle, 111., 10. febr. Cenjeno uredništvo!
Prosim, dajte malce prostora v našem pravem (ne samo reklamnem) delavskem listu, da napišem nekaj vrstic o tuk. slov. naselbini.
Človek, ki ne pozna naše naselbine bi mislil, da smo tukaj kakšni nazadnjaki, ki se ne brigamo na svetu za nobeno stvar. Temu pa ni tako. Tukajšni Slovenci
imamo sedem podpornih društev.'	Colorado City, Colo.,
k t era vsa dobro napredujejo. To j	v februarju, 1909.
pa še ni vse. Pred kratkem se je Cenjeni urednik Proletarca in ustanovilo dramatično društvo, cenjeni njega čitatelji! ktero nas je že s par predstavami! Kadar kdo iz med vas kaj dela. presenetilo. Kakor je stvar dile- na.i *>o vedno previden in naj gle-tantovska, vendar priča, da nismo da na izid.
samo za kramp in lopato, temveč,' Ako te vleče, da se misliš narode imamo priliko se izzobraziti — čiti na "Dom in svet", kterega tudi za druge stvari, ki so kultur- priporoča Frank Sakser — pre-nega pomena.	>ni*l» raje prej:
Omenim naj še, da smo imeli (',i,m vkup štriha:
2.	da je "Dom in svet" klerikalni list;
3.	da iz tacih listov ne pridobiš izobrazbe;
4.	klerikalci so orodje popov;
5.	da So to naša šiba; ti. tla so popi troti, ki žive brezdelno.
veselici $5.05 Proletareu v pod-' Kadar bos vseh teh 6 stavkov poro.	dobro premislil, prosim te, dragi
Darovali so:	rojak, izpolni "Money order" in
Anton Kralj 25c.; Val. Potisek P^lji ali na "Proletarca", $1.00; Frank Pernat 25c.; Bara "Kdeči Prapor" ali pa "Svobod-Stariha iz Chicage 25c.; Mary Po- no Misel". Cena Proletareu je tisek 50c.; Rozi Puček lOc.j Tom $15° *a celo leto, Rdeči Prapor Golobic 25c.; John Virant 20c.: stane 14 K., t. j. $2.65 za celo le-Jakob Breje 10c.; Pet. Golob lOe.; to in Svobodna Misel 3 K. za celo Jonk Godrič 10c. ;John Mere 10c.; leto.
John Livk 10c.; Ant. Kančič 10c.; To so naši listi. Kdor ti pa po-Anton Perše 15c.; Martin Balan nuja klerikalne liste, reci mu, naj 5c.; Pavel Zaje 15c.; Martin Nov- se pobere — "skidoo"!
resnicoljubni, tedaj bi morali priznati, da sedanje 12-urno delo, niti za 4 ure ne plača-
Miljone steklenic —• izdelanih po tvrdki sami — se porabi nadeto za izpoetavljenje Anchor Pain Expeller, pripomoček zoper trganje in nervoznost. To govori jasno. 25c. in 50c.
Sloveusko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka. 9 Albany St., New York, N. V.
Rabite premog?
To
vam najboljše in najhitrej&e preakrbl
Rabite drva? Ali se selite?
Frank Udovič,
EKSPRESMAN
539 W. 18th street
[CHICAGO, ILL.
Prevaža pohištvo, premog, drva in dru^o. Oglasite se pri njem.
Dr. W. C. Ohlendorf, m
Zdravnik sa notranja bet in ranocslnlk.
[zdravniška pn-iskava brezpi|W dati je la zda vila, 647 in tus Blue L Ave., Chicago. Za dne ure: Oj j po pol. Od 7 do 9 sveder. Izvm(\ ti vedi bolniki naj jdAelo aiov
Vac. Toure
izdelovalec finih Havana cigar,
Pro<Taja čutare du datlje. H^,
»c 1 /. v i je jo to. no.
1210 So. Albany A v., Cbicieo,
Aka hočet dobro naravno vino
oglasi se pri
JOS. BERNARD
620 Blue Island Aveuoe
Telefon Canal 842
Pri njemu dobifi najbolja kalifa ska in importirans vini.
I. STRAUB
URAR
336 W. 18th St.,
Ohfca*
Ima večjo zalogo ur, veritit, y
nov in drugih drago t in. Izvrfaji vsakovrstna popravila v tej stnk zelo nizki eeni.
Obildite gal
i&hMuittt^
Tj fgk
Frank
KvasnU
Trgovina z železuino, raznhn or in pohištvom. Topravlja pedL,
643-645 W. 18thSt
Chicago, III.
Najbolje in nt ne je obuvalo ki pri
dne ti. febr. pri rojaku Val. Poti-( sku maškaradni ples. ki je bil vrlo dobro obiskan.
Na^kpše maske so dobile tudi nagrado. Veselica je trajala do 5 ure zjutraj.
Pozabiti nesmem omeniti, da sta gg. M. G. in J. P. nabrala na
Splošna prodaja!
Ta mesec si prihranite 25% na čevljih in robarjih pri
KAPPERS,
velika trgevina za obučo
West I8lh St., cor. Wood St.
CHICAGO, ILL.
Vseni somišljenikom kličem krepki naprej!
Karl Batista.
Oregon City, Or., v februarju.
Ian 15c.; Frank Urh 15c.; za pogreb "Gl. Sv." 10c.; ker sem zvedel, da list "Gl. Sv." umira 15c.; ker sem imel tapravo kranjsko marelo, putrh in fajfko. pa nisem
dobil I. nagrade 25c.; ker so g. Ceneni sodrug urednik! župnik skesano socijalista za od- Upam, da mi ne bo^L odrekli puščanje prosili in grenke solze nekoliko prostora v 4 lfidetarcu točili 25c.	ki je glasilo slovenske soc. orga-
To jt /a danes vse. Prihodnji* nincljt v Ameriki, kaj-	I Delavsko kugo, novodobni pe-
Poro če valeč, kel, ki v obliki gospodarske in fi-( nančne krize razsaja med delavci LaSalle, 111., 5. febr. 1909. j in pije njihovo kri, smo občutili Cenjeno uredništvo!	, j tudi mi. Prošlo leto se je delalo
Iz naše naselbine Vam javljam mnogo slabeje, kot druga leta, pood ene strani žalostno novico. 3. leg tega pa so nam še izdatno zni-febr. t. 1. sta namreč dva agenta žali plača. Je to pač nekaj stare-prišla v tuk. cement fabriko pro- ga; dali so nam toliko, kolikor sc dajat dinamit.	za življenje neobhodno potrebuje,
Dotičnika sta bila Geo. Lozin- dobiček so pa lepo pobasali tisti, ski iz N. J. in njegov kompanist ki sploh tjikdar nič delali niso. V. S. Brewter iz Chicage. —. I Država Oregon je po večini agri-Pri prodaji sta skušala pokazati kulturna — poljedelska dežela; tamošnji kompaniji, kako se ima med večje pridelke se zamore pri-rabiti smodnik.	j števati le popirna industrija, par-
Prodajalec Lozinski je pri tem ne žage v Portland in rudniki v hotel dokazati, kako varen je ta Baker City. Vendar so prav tukaj dinamit napram pritisku in je u- delavci prav slabo plačani. Na-daril po njem z neko leseno poli- vadna plača je za 10-nrno delo co — ploščo, a pri tej priči »e una- $1.75, za 12-umo pa $2.00. Pomi-me dinamit in poneareči 6 okoli sliti pa je treba, da so življenske stoječih oseb, od kterih je malo- potrebe tod mnogo dražje, kot na upanja, da bi trije od teh kdaj vshodu. Samoumevno je tedaj, da okrevali.	imajo delavci, soaebno prinas.
Na tem meetu naj še omenim, (da«i tudi drugod) pasjo, — toda je bil te dni izvoljen naš rojak vamarji in gospodje pa zlato do-Silvester . Kramarštf delegatom bo.
minerske unije tega okraja k dr-| Na mestu, kjer je velika reka
Zdravljenje v 5 dneh
John (lili
631 Blue Isluf CHICAGO.
Sprejema tod 'pravila.
NOVA
SLOVENSKI GOSTIL
pri FRANC CECH!
* Rojakom v Chicagi naznanja
sem zopet odprl svoj novi sslM kterem todim vedno sveže pivo, ds vino itd. Dobre smotke na raspi Imam tudi prostorno dvoraao h selice, svatbe, zabavne vedeTe itd. poročam se v obili obisk. S spoštovanjem
FRANC CECH, 568 So. Centre Ave.	Ofct
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele
(RAZŠIRANJE
ŽIL)
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoeeli, 8tricturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastruplenje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolezni tidodih se možkih.
Ta prilika je dana tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vspeino.
Za nevspeftno zdravljenje ni treba pladati—le za vspe&no. Ozdravim pozitivno želodedne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. , Tajne moike bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, arčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo.
----ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zaatrupljenje
in vse druge kožne bolezni kakor prišče, ture, garje, otekline.—Modni tok in druge bolezni. Prei&če m svetuje zastonj.
DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zveder. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop.
S
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Va«, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgi je, prehla jenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 35letni rekord svojega vspeha. 1 11 Hrez varnostne znamke ^U^'sidro" ni pravo, ^r 25 in G0 centov.
F. AD. RICHTER h Co.
113 Pearl St.	N«w York.
POZOR!_SLOVENCI! POZOR!
J SALOON
s modernim ktglji&en
Sveie pivo v aoddkih in buteljkah in druge raznovrstne pijade ter tuiijake s mod k e. Potniki dobe dedno premo diide za nisko ceno.
Postrežba točna in is borna. Vsem Slovencem In drugim Slovanom se toplo pri poroda
MARTIN POTOKAR,
584 80. CENTER AVE., CHIOAOO
Pozor 8lovenci I
FRANK STASNY.
{gostilničar,
na vogalu Pauline in 21t« cesta, N. W. Corner,
todi fzvrstno pivo, dobro wiaky la prodaja najbolje smodke. Kdor se oglasi enkrat, ta pride zopet.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj vel kje, kjer je največ zabave. Ali len« da je največ zabave v GOSTILN
John Košičel
590 So. Centre Ave.. Cfaluft
Jože Sabatta
advokat ln pravni zastopnik v I ikih in clvinih zadevah. Pilite slovenski! 162S 1638 Unity BniJdiaf 79 Dearborn St.,	Chieaf
Bee. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 727L
Leopold Salti
ODVETNIK
v kazenskih in civilnih zadsi
Auto Phone 6005.
Office Phone Main 3065 Residence Phone Irwiaf URAD: 27 METROPOLITAN Bl Severozap. ogeJ Randolph in La Salle ulice Stanovanje: 1217 Sheridan Rosi
Pristno domače v
CATAWBA...........70-75«
BELO VINO...............60«
RDEČE VINO..............50c
RDEČE STARO VINO......40«
RMENO VINO.............55«
Posoda prosta. Te cene velioj jemalcem od 50 galonov naprej: kot 50 galonov se ne pošilja, vil tiljam proti predpladilu ali po C. po vsi Ameriki.
Priporodam se rojakom tudi sa moje lepo nrejeme gottilne s iabi pijadami in s vedno pripravljesii stim prigrizkom.
Za dobro in todno postrežb«, tudi za pristnost vina jamčim.
JOSIP ZALOKAF 899 Edlsoi Road N. E., Clinli
Belježke.
kougreeiuHui, *enatorji, zakouo-T »nWb, tako ljubijo delavsko u TU da bi ga iz *aine ljubezni
Jjl eguiili do "zadnje koiue niti!
raabiugtou«ka vlada je zadnje dni
Cs ve* delavakij vodij v Wash m uu konferenco, na kteri *e naj «vljrt o — delavskem {»oložaju. mnjc delavcev v vladni hiAil To Mvi ravno tako, kakor da bi go-f gborovnli v lisičjem brlogu . . .
piiaaeiu Clevelandu ao »plodili no-■luveusko jed no t o. Nam »e zdi, da 0 gpjodib »auio zato, da zainor« on-ji »lovenski, katoliiki list vsaj ne >u služiti kot 4 • glasilee
So ljudje, ki hočejo boj za v*ako! Jezikovno vprašanj© na juffu
ceno.	menda nič ne zanima Bienerthove
Ne, odkrito moram reči: Zve- v ade. Izdelal^ je zakon, s kate-atobo do lastnega naroda sem si rim naj bi ae uredile jezikovne drugaše zamišljal. Kakšen nacio-' razmere na Češkem. Ne vidi pa, nalizem je to, ki gre vedno le za da so jezikovne razmere skoraj v tem, da bi napravil svojemu na-1 celi državi babilonske in da je več rodu in drugim narodom čim več kakor nesmiselno, reševati jih z sovražnikov! .	(jezikovnimi zakoni za posamezne
Rosegger ni socialni demo- vasi. Dočim zakrpa vlada luknji-krat. Nemški narodnjaki so ga ' co na enem konau, se raztrga suk-vedno prištevali sebi. A Če bi so- nja na desetih drugih krajih in eialni demokrat zapisal kaj take-1 miierija so vleče do srninega dne. ga, bi mu rojaki - narodnjaki Kar se godi zdaj po južnih deže-
' Sveti kruh In fino pecivo dobite vedno v hrvatsko sloveuski pekarni
Curiš i Radakovič
023 So. Throop Street
Vozi tudi na dotn	CHICAGO.
Glas Naroda >aje
je spremenil svoje O ''dobrih časih". Zdaj pile [vretu in delavskim , orgauizae»jaui *u»e dlanke in obsoja »tnlauji go-Srški sistem, odkar je Mr. Sakser jim vsluibencem — znižal plače . . .
Amerikanski Slovenec" piše v svo-ilduji številki, da bodi Lincoln tur in vzgled tudi ameriškim Hlo-iceni." 8 prisrčnim veseljem vza no te na znanje in podpišemo to že-"Aoner. Sto v." z obema rokama, »ni Lincoln je bil človek blagega i iu kremenit	velik mislec,
odkritosrčen prijatelj zatiranih alo-»ravičeu moš in — kar je glavno \>il je moš, ki je veroval v človeški um, ne pa v verske zmote: Lincoln bil brezverec. Z iskreno željo se to »ridruiujumo 4< Amer. ©iovencu", bf bil Lincoln vzor in v vzgled tudi eriškim Slovencem.
>*tojnoet je lepa reč. Potrebna je r«>d, kjer se nastani inteligenca iu ir se' začenja izobrazba. Zlasti je po bsa dostojnost v tisku, in predvsem
v iasopisju, ki je namenjeno v izo-l*bo priproBtemu ljudstvu. Časopis, ne pozna dostojnosti, ni za med pone ljudi; tak potiskan papir je edi-|e za beznice in bo rdele. In tak igaljen časnik je Koudatov "Glas ramot)e". V pre<ltzadnji številki te javnega sramotišča za Slovence v leriki beremo: "Zavrtnik je dobil
togo v---, tu je z dvema črka
[ tiskana beseda, ktera se v dostojni libi ne izgovori. In nedolgo tega je rno ta "Glas Smetja" pisal o nekem |aku, da 44ni vreden, da ga pes p...i." lom dokazuje ta sramotna krpa, da še dno kida po starih svinjakih in stra-fcih; in to kidarijo potem ponuja »jim Čitateljem v hrano! — In tak t inia se vedno čast, da ž njim pole-airajo dostojni ljudet Skrajni čas je , da eodrugi krog 4 4 Proletarca ", kte se »kvarjajo z žajfanjom zamorca krst za vselej pretrgajo to za njih fastno polemiko. Kdor se peča s Kun toni, sam sebe umaže. Norcu, pijancu vlačugi ne zameri nihče, kar in ko
0	klepeta, — in tako ne more tud Llivanje gnojnice v 4 4 Glasu Svobo F ikodili nobenemu dostojnemu člo
u. Hands off — od smrdljivega k ta!
STa Hrvatskem imajo 4 4 veleizdajni roces. 53 oseb mislijo, kartakole obesiti. Prav tako kakor v časih *e katoliške inkvizicije: ako se po nim in razumnim ljudem ni moglo igače do iivega, pa je bil 44 kriv" voverstva, in hajd /. njim na grma«Lo! rode, zasužnjene pod preperelo babs-riko dinastijo, vedno natezajo in bodo še natezali, dokler bodo na
1	tako neumni, da se bodo pustili ezati.
ktualu vrgli izdajstvo v obraz.
Proti obtožnici zaradi veleizda-
je na Hrvatsku — so srbski obtoženci vložili ugovor, ki ga je sest a vil znani odvetnik dr. llinkoviČ.
govor pobija obtožnico juridič-no in stvarno ter ostro kritizira trditve in razloge državnega prav dnika glede na posamezne obtožence, ki jih samo pavšalno sumi-ne da bi se za ta sumničenja navedli kakršnakoli fakta. Dr. Hinkovič pravi, da bo predsednik sodnega dvora pri obravnavi vsakemu osumljencu posebej šele obtožnico, ki zatrjuje, da so obtoženi Srbi hoteli Bosno in Hercegovino iztrgati iz "edinstvene državne zveze": ta pa je obstajala do 1. 18W> in se je zvala 'der deutsche Bund". Državni pravdnik torej toži Srbe, da so hoteli Bosno iztrgati iz tiste "ediustvene državne zveze", ki se, ji pravi "der deutsche Bund" in ki je že L 1866 pro nehala eksistirati. Nadalje naglasa, da je cirilici, ki se v obtožnici tudi proglaša za "veleizdaj-stvo"z zakonom iz leta 1887, pod pisanim od kralja, priznana ena ko p ravnost z
lah, bi moralo še slepi vladi odpreti oči ter jo poučiti, da je rešitev jezikovnega vprašanja, zlasti tam, kjer so Slovani pomešani z Nemci ali pa zl talijani, prav tako nujna kakor na Češkem. In če pogleda na vzhodno stran, mora spoznati, da tudi poljsko- ru-sinsko razmerje ne more za večnost ostati neizpremenjeno. Tedaj bi pa morala tudi razumeti, da se mora jezikovno vprašanje smatrati kot celota, ne pa kot sto posameznih vprašanj in da se mora tudi rešiti v celoti. V ničemer se ne kaže klaverna nesposobnost avtrijskih vlad tako kakor v dile-tantičuem krpanju narodnih razmer. Šebolj žalostno pa je, da trp6 stranke to impotenco, ki jemlje vsem narodnom zmožnost razvoja in krepkega življenja.
M. LackoviC in Fr.
37H West 1 Bth St., Chicago MODERNO OPREMLJENA 8LOVEN SKA TRGOVINA Z JEST VINA MI
(GROCERUA.) Najboljši rit, kava, čaj, moka itd., sploh vsakovrstno domače in prekotnor sko blago vedno sveže po najnižji ceni na prodaj.
Na zahtevo razvažam blago tud na dom, za kar nič ne ra&unim.
Sodrugi, kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v naiem liitr. Kadar kupujete, proaimo, omenite "Proletarča".
Joseph Kratky,
57 5 W. 17thSt., Chicago. 111.
Izdelovalec najfinejših ci«ar vsake vrste.
Na debelo in drobno.
- .....—
Fino Opremljena Gostilna
z najboljimi pijačami kaker z Atlai in Pilzen pivom, vinom in raznovrstnimi likerji, dalje s smodkami in prostim "lunehom".
Zastopstvo najboljih parobrodnih črt; prodaja parobrodnih listkov in pošiljanje denarja v staro domovino. Postrežba točna in solidna.
Mohor Mladič
Novi pTostor:
583 So. Centre Ave.
vogel 18th St. Chicago, 111.
Kaj se ne da tajiti?
Posledice, ki jih vidimo z last-
nijti. ummsmu ma-	t	m
latinico Glede Na- n,nu ot,,ni ne moremo utajiti. Le
sičevih "razkritij" naglaša ugo- *> Posledice, ki Mh uosezeno ved vor, da nimajo v stvarnem ozinij™ >"te ~ <*tani..W> pri tem To j< nobene veljave, ker je Nastif pri kar dela IVinerjevo ameriško zdr
vseh akcijah, ki jih je "razkril", sam sodeloval, torej bi tudi on
i doseženo ved-je,
zdra
vilno grenko vino popularno. Nje ga dober učinek za prebavljen je
spadal med obtožence, ako bi bi- J« neovržen, ker nastopi v vsake-la dotična, "razkritia" resnična.'kem slučaju
Končno se »menja tudi "revolu-l PoJavl slabe	knkor c ion a rni statut". » zguba apetita, zabuh ost al, ru-- menica, tezkoce po jedi, zoprnost,
V Srbski skupščini je socialni vzdigovanje, kislinasto riganje, demokrat Kazierovič interpcliral	zaprtost, zavijanje, izpu
vojnega ministra zaradi velikih ^lj-vost in druge sitnosh so po nerodnosti pri vojaški upravi m zlt.vno preprečene po Tr.nerje-minister je priznal, da so se res vem ameriškem zdravilnim gren-zgodili velikanski škandali. Za-(kim vinom Nikar odlašat! ce mi čelo se ie že takrat, ko so se na- «ljt«' Preprečiti bolezni predno se ročili novi topovi. Visoki častniki v vaa trdno ne ukorenin, Pov so se dali nodkupovati, poneveri- v lekarnah. . Trmor 61(>-li so velikanske svote eraričnega 622	Ave' ( h,(!at?0'
denarja, s kratka v manjšem merilu je tako, kakor je bilo na Ruskem ob času japonske vojne.
RAZNOTEROSTI.
Iz stranke.
J. Mahlon Barnes, narodni taj-socijalistične stranke nas ob-«a, da je izšel tiskan zapisnik Inje soc. konvencije v Chicagu. ieg zapisnika so tudi druge raz ive in vsa navodila, kakor tudi brmacije glede stranke in nje okroga.
knjiga stane 50c. in se jo naroči gl. stanu soc. stranke 180 E. shington St., Chicago, 111.
0 narodnem boju.
nani nemški pisatelj Peter »egger piše v svojem listu einigarten" o nacionalnih bo-Njegov članek je namenjen v ri vrsti nemškim hujskačem, a pva vsebina je primerna m šovinistom. Kosegger piše: Kakšna nesreča, ta boj naroki smo ga doživeli, ki tako 'ovi in greni naše življenje in jemlje vse dostojanstvo! Ra-Kri! Kdo izmed nas bi moreči: Moja kri je čisto ger-D8ka. Mi pa: Moja kri je čisto ranska? CV bi mogle kaplji-naše krvi kemično preiskati, loživeli kuriozna presenečenja, ^stano torej samo razlika jezi kakor so se. dejal bi, bolj čajno ohranili v raznih krajih, ni to večinoma boj za črke, ki vodi z blazno okrutnostjo!
glavnem so interesi ljudi in odov vzajemni. Pravi konflik iče v gospodarskem življenju »icer v posameznem narodu
v	tako kakor med raznimi na i. Čemu torej hoj zaradi jezi T Prava' pregrešna vojska je
za duševno blago naroda, to )ilo nekaj. A na taki moralni
vi	niso naši sedanji nacionalni
tzki interosni boji *o to. ki jih ijo osebna sovraštva. Delo za evania je večinoma ta boj.
ni. Zdravniški nasvet zastonj, po pošti
Bolgarska je poklicala trinajst letnikov rezervistov osme obmejne divizije v Stari Zagori na "o-rožne vaje". S tem je divizija postavljena v vojno stanje. Vlada pravi, da je morala storiti to. ker se kaže v drinopoljskem okraju sumljivo turško vojaško gibanje.
V kratkem izide!
Primerno delo dobiš le, ako si zmožen angleščine.
Slovensko-angleška slovnica, Slovensko-angleški tolmač iif Angleško-slovenski slovar.
M, A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
885 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, 111.
Hermankovi praški
so najboljše zdravilo za glavobol in neuralgijo. Ustavijo bolečine v 15 minutah.
Cena 25 centov. J. C. HERMANEK. lekarnik, 585 So. Centre Ave., Chicago, 111.
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St.,
La Salle. Ill
To4i vee, gostilni podrejene pijač« inse priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in solidna.
Na plenarni seji franeozke socialistične stranke je sod rug Vail-lant na podlagi dopisov iz Avstro-Ogrske. Srbije, Bosne in Ilercego-' $1.()0 in jo dobiš pri vine dejal, da bi Rusija s spletkarjenjem rada nagnala Srbijo in Čniogoro na vojno. Naglašal je g Albany St , potrebo sloge vseh socialistov, da se ohrani mir.
Vse tri knjige v eni stane le K) in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND CO.
New York, N. Y.
Da je M. V. Konda eden paten-	najfinejše obleke
Hran,h laznjivcev - in da se mu	' ^ ^ Qa
ne gre za drugo kakor za intrigo,'	anrraravtv
)lokazuje najasneje sledeče:	Pn H- SCHWARTZ,
V enih predzadnjih štev. svoje-1 ld—18 N. Halsted 8t., Chicago, ga lažnjivega klukca piše, da dol- Velika zaloga klobukov, čepic, če-gujejo društva Jed. blagajni nad vljev, perila in kovčekov. 2000 tolarjev. Mi smo se informirali v uradu S. N. P. J. in videli črno na belem, da dolgujejo
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
društva le 497 tolarjev 84 centov na asessnientu. Na društ. znakih in upi. knjižicah pa dolgujejo 256 tolarjev in 20 centov.
Skupnega dolga je torej 754.04. Konda toraj nalašč laže, obenem pa seveda misli, da je sedaj v uradu S. N. P. J. tak nered, kot za časa njegove tajnikovanja.
Kar zna Konda, je edino zabav ljanje in pa laž — stem hoče preživeti sebe, Mayerja in družino. Bomo videli, če jo bo.
Glasilo S. N. P. J. prinaša redno račune o poslovanju S. N. P. J. "Glas Svobode", t. j. Konda, pa menda misli, da ljudem, kterih Jednote zastopa on, ni treba vedeti, kako stoje računi. Gotovo mora biti tam nekaj grozno gnjilegal
Diete avitrijskih državnozbor-skih poslancev mislijo pavšalirati. Vsak poslanec bi dobival na leto 6600 kron, podpredsedniki 12 do 15.000, predsednik pa 20 do 30.-000 kron.
G.Vokoun
359 W. 18 St. Chicago.
Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah.
Slovenski krojač .
Izdelujem nove moške obleke po najnovejšej modi in poravljam stare po najnižjih cenah.
Cenjenim rojakom v Chicagi se priporočam v obili obisk.
Gabriel Vouk,
624 So. Center Ave., cor. 19th St. CHICAGO, ILL.
a^a a	a^aa^aa^tk a^. a^a a^a a^a a^. jl^a 3a
Pozor Rojaki Slovenci!
Prevsel sem na novo opremljeno gostilno* TRIGLAV" od brata Mohorja.
Točim sveže pivo, domače vino in druge raznovrstne pijače, na razpolago imsm moderno keglifiče in potujočim vedno pripravljeno prenočUče.
Postrežba točna in solidna. Pri* poročam se za obili obisk.
John Mladič,
617 So. Centre Av., Chicago. III.
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co.,
567-69-71-73 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Velika trgovina z mešanim blagom.
Zmerne cene vsak dan.
SVOJO FINO OPRAVLJENO
unljsko
BRIVNICO
priporočam vsem bratom Slovencem
JOHN HORVAT
610 Centre Ave., Chicago, 111.
Slovenski in hrvatski čaanikl na razpolago.
Importiran starokraj-ski tobak vsake Yrste
Za cigarete, pipe in žvečenje Importirane cigare in cigarete.
Vse pristno in po zmernih cenah
Vac. Kroupa
479 W. 18th St. Chicago, 111
TJ rj -p i Mogoče kdo muli, da v Chicagi ni dobiti / Al J K . tacega m««a kot v ftari domovini. Ampak to
■ 1 ■ ■	je zmota 1
Pri meni se dobi: domače klobase, domače suho meso, ftive kokofti
čist« kokoši in meso vse vrste. Cene najnižje, blago najbolje.
MIHAEL LACKOVlC, 376 W. 18th St., Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
naznanjamo, da izdelujem* raznovrstne
pl- p »po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpeino in li&no UU1CHC) v zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, k epa.
daji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem	^
m"
fd i dobrot in vedno preskrbljena UUO 1 ILllAf z najboljšimi pijačami, unij-
skimi smodkami in prostim prigrizkom.
HvnnflP za ^rustvenene seje, svatbe, UVU1 ullCf zabavne večere, veselice itd.
Potujoči rojaki vedno dobro došli.
Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk
Frank Mladič
: 587 SO. CENTRE AVE.,
CHICAGO. ILL.
eeeeee
NS-»e ♦♦ ♦ »MMMMMMMMMM»
Vsakdo
SE VESELI
lepe slike
Mi vemo, da smo vstanu izdelati take slike, da jih eolete veseli Vi in Vaši prijatelji.
je izkušen fotograf,
Sedaj smo v položaju fotografirati ob večerih, s pomočji elektičnih azrnic z najboljšim vspehom.
391393 BLIE ISLAND AVE., CHICAGO.
TEU3F02J C AN AX 287. U8TANOVLJBNO 1883.
Slovenci Pozorl
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške -- za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
JURAJ MAMEK.
blizo 18. ul.. Chicago


ZEMANOVO "GRENKO VINO", f
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV t LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz tdravilnih zeliAč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko, prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tndi pri izdelovalen teh najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina.
B7CMAN 777 Alport Street, . ZrfCrlVIArV Chicago, III.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice, mineralne vode In raznih neopojnIH pijač.
12-84 Flak St.	Tel. Canal 1405
DR. F. J. PATERA
Ordlnnje: na severosah. voglu
ASHLAND IN MILWAUKEE AVI
od 12. do S. ure popoL: od 7. do A ure srečer v pondeJjklh, torkih, trtkih in petkih. Telefon Canal 180.


JUNGLE
AagUški »piaal Upton Sinclair & avtorjevim dovoljenjem prevaja !v«a Kaker.
(Copyright, 1905, 1906, by Upton Sinclair.)
XXIV.
(Nadaljevanje )
N0V0SL0VAN8TV0 IN SOCIALIZEM.
(Konec.)
In velika novodobna ideja soeia-li/ma nam bije z vaeh koncev in krajev velikega sveta v obraz v| krepko razvijajoči se socialno-de-j mokratični stranki! Ako abstra-odtenke različnih no-
----
Nova vera — novi Bog. $
(MODERNO NAZIRANJE O BOGU.)
Po Ingcrsollovih
spisih za Slovenct ' predelal
IVAN KAKER.
(Nadaljevanje.) Resnično! Mislečemu človeku ni teško^raztol-
Navzlic vsetu tem zaprekam je moral Jurgis vsak dan ltaberačiti hiramo vse odtenke različnih no-| Inu^itj kako so nastali vsi ti bogovi in maliki. Vsi
toliko, da je imel za prenočišče in pijačo, ako ni hotel zmrzniti. Dan vodobnih naziranj, potem nam sto-j^ bko'7 in Kkoz čioveškega izvora, človek sam jih je
i	«« ustvaril vse, ž njim so stopili na svetovno pozorišče,.
^H	in s .svojimi stvaritelji so hpet odstopili, ko ko odi
naturalizem in socializem. In temu
novodobnemu naziranju stoji nasproti 8tarodobno svetovno nazira-nje, naziranje versko in dualistič-nQ. Ali pa si, recimo, stojita nas
na dan je blodil v neznosnem mrazu po pustih ulieah, s srcem polnim ji nasproti le eno novodobno sve-trpkosti in obupa, Gledal je omikani svet sedaj z drugačnimi očmi kot tovno naziranje, monizem in. in jim prej, —- odprle so se mu oči in videl je, kako povsod na »vetu gospoduje le brutalna, surova moč, — kako je ves družabni red, ki so si ga izmislili bogatinei, prikrojen le v ta namen, da podjarmi in tlači reveže. On, Jurgis, je pripadal zadnjim; in ves svet okrog njega, vse Življenje je bilo v njegovih očeh le ogromna kletka, v katerej dirja }iakor ujet tiger scmpatja in preiskuje železne droge drugega za drugim, a vedno se le prepriča, da jih ni mogoče zdrobiti. V divji borbi ranje evolucije: na eni strani veje podlegel sebični lakomnosti, in zdaj ga čaka neizprosen pogin: in lika socialna ustroja, cerkev in dr-V8a Človeška družba je delovala na to, da svoji osodi ne uide. Ka- žava, z dogmami in zakoni, oboje morkoli se je tfcdi obrnil, povsod je naletel na nepredorno omrežje kot izraz sile, na drugi strani člo-
grali svojo vlogo. Ako bi danes zavladale iste razmere, pojavili bi se spet ravno taki bogovi. Ne le da je človek svoje bogove sam ustvaril, ustvaril jib je celo iz ravnoiste snovi in tvarine, ki je obdajala njega. Navadno jim je dal svojo lastno obliko in
svoje železne kletke, povsod so ga sprendjali sovražni pogledi. Do-brorejeni. gladki policisti, kojim se je bojazljivo izognil, so svoje kre-peljce trdneje oprijemali, kadar so ga zagledali; gostilničarji so ga obdržali v očeh in ga zavidali za vsako minuto, ki jo je prebil po plačanem zapitku v pivnici; hiteča človeška množica na ulicah je bila napram njegovim milim prošnjam gluha, nebrižna za njegovo bedo, polna jeze in prezirali ja, ako je obrnil na-se pozornost. Mislili so le liš-se, in. zanj ni bilo prostora med njimi. Zanj ni bilo prostora nikjer, — kamorkoli so je tudi ozrl, povsod se mu je usiljevalo to prepričanje. Vse je bilo tako urejeno, da mu je stopala ta grenka resnica živo predi oči: hiše s svojim močnim zidovjem, zaklenjenimi durmi in omreženimi okni; z vsemi zemeljskimi zakladi napolnjena skladišča s svojimi železnimi izložbami in teškimi vratmi;; banke» a svojimi neštetimi milijardami v železnih blagajnah in jeklenih branih.
In potem je nekega dne napočil veliki dogodek v njegovem življenju. Bilo je že pozno večer, in ni mu bilo mogoče zberačiti potrebne svote za prenočišče. Snežilo je, in begal je tako dolgo v snegu okrog, da je bil že ves bel in do mozga prezebel. Beračil je med množico, ki se je usipala iz gledišča, smuknil zdaj sem. zdaj tja, in se ni brigal niti za policiste, — nasprotno, še vesel bi bil, če bi ga prijeli in zaprli. Ko pa je res videl, da se mu bliža policist, se je pa vendar ustrašil in zginil v stransko ulico. Nekaj časa je dirjal, potem se pa ustavil, ko je zagledal moža nasproti prihajati.
"Prosim, gospod," pričel je obične litanije, "podarite mi par centov za prenočišče. Zlomil sem si roko in ne morem delati, in v žepu nimam niti bora Posten delavec sem, gospod, in še nikdar v
svojem življenju nisem beračil. Ni moja krivda, gospod ..."
Tako je Jurgis vedno nadaljeval, dokler mu ni nagovorjeni prtne- j Narodnostni boji so sredstvo vla-
gel v besedo; toda ta človek ga ni prekinil, vsled česar mu je beseda	dajočih meščanskih, fevdalnih in
nenadoma zastala, da ni znal naprej. Tujec je obstal, in Jurgis je	kapitalističnih razredov, da si o-
zdaj opazil, da ne stoji prav trdno na nogah.	hranijo svojo razredno premoč in
"Ka-aj pravite?" vpraša s teškim jezikom.	da branijo, da ne pride ljudstvo,' t.
Jurgis je spet začel od kraja in govoril počasi in razločno; ni pa	j narodna masa kot taka do krep-
končal do polovice svoje pripovesti, ko mu oni i>oda roko in se	ke^a jzraza jn d0 samovlade. Pred-
njegovo ramo. "Ti revež, ti" pravi. 4'Imel si smolo,	p9{?0j ureditve narodnostnega
še skončal nasloni kajne!
na
Tudi
Nenadoma pa omahne in objame Jurgisa z eno roko za vrat. življenja po principu enake di jaz imam smolo, bratec V*, reče. "Vrag vzemi vse skupaj!" pravice in pameti kot kulturne
proti naziranje stvarotvainnazi-1 podobo. nViH\i)hl[ jih je z rokami, glavo, nogami,
očmi, ušesi in jezikom. Vsak bog je govoril v materinščini dotienega naroda, in bil podvržen tudi vsem tistim zgodovinskim, zemljepisnim, zvezdoslovnim in narodopisnim zmotam, v katerih so živeli sami in ki so bile lastne dotičnemu narodu. Noben bog ni v čem nadkriljeval svojega ljudstva, ki ga je ustvarilo. Zamorci upodabljajo svoje bogove s črno kožo in volni podobnimi lasmi. Mongolec je dajal svojim rumeno'barvo in temne, mandljasto oči. Judom ni bilo dovoljeno upadabljati boga; ako bi jim bilo dopuščeno, bi danes njih Jehovo gotovo videli s črno, polno brado, bledim, podolgastim obličjem, zakrivljenim nosom in dolgimi kodri. Zevs (najvišji starogrški bog) je bil polnokrvni Ork, in Jupiter (vrhovni bog starih Rimljanov) bi po ovojih duševnih in telesnih lastnostih prav tako lahko bil kak rimski senator. Bogovom egipčanskim je odsevala z obraza ona udana potrpežljivost in tisti tožno— mili, krotki pogled ljubezni polnega in globoko pobožnega ljudstva, ki jih je ustvarilo. Bogovi severnih krajev se nam predstavljajo zaviti v tople kožuhe, oni v vročih tropičnih krajih pa nagi. Indijski bogovi se upodabljajo včasih jezdeči na slonih, bogovi na otočju Velikega oceana so bili izvrstni pla-vači, in božanstva Eskimov in drugih ljudstev arktičnega ozemlja pa ljubijo sosebno mast morskega kita. Skoro vsa ljudstva so podobe svojih bogov izrezovala iz lesa, slikala, ali izklesavala, in s temi umotvori je nižja, zabita ljudska masa ravnala navadno tako kot s pravimi bogovi, ki so jih one podobe pre-doČevale, — in tem malikom in krivim bogovom so veljale in veljajo še danes molitve in žrtve!
• V mnogih "paganskih" deželah je še dandanes običaj, da se ljudstvo, ako se čuti po svojih bogovih zanentarjano in se njih prošnje navzlic dolgotrajnim gorečim molitvam niso uslišale, od križa svojih mali-kov kot nepotrebnih bogov, ki so popolnoma za nič, ali pa jih razžaljivo kolnc in pretepe na jako sramoten način. '/Kaj si neki domišljuješ, ti ničvredna vprašanja je torej ureditev javne- mrcina," — se pač potem sliši, — ^dajamo ti za
stanovanje krasen tempelj, oblačimo te v zlato, hranimo te z najizbranejšemi jedili in darujemo ti miro in kadilo, — a navzlic vsej naši skrbnosti si toli nehvaležen, da nam naših prošenj ne uslišiš?" Potem telebnejo boga s prestola na tla in ga vlačijo po blat-
veštvo, gibajoče in razvijajoče se prosto preko ozkih mej, ki mu jih stavljajo dogme in zakoni, cerkev in država. Dr. Vošnjak se ogbilje skrbno svetovnega naziranja socializma, ker je recimo, kljub svojemu stremljenju po višjem horicon-tu, še vedno vkopan v ozka domača tla, iz katerih je vzrastel.
Ako bi bil vzel dr. Vošnjak za podlago narodnostni program so-cialno-demokr. delavske stranke avstrijske, kakor je bil sklenjen na brnakem zboru že leta 1899, program, ki je izdelan uprav moj-stroko na podlagi znanstvenega socializma, bi bil moral priti do vse drugega odgovora na vprašanje novoslovanske ideje, kakor je prišel. V prvem stavku narodnostnega aocialno-demokratičnega programa se poudarja: "da narodnostni boji, taki, kakor so sedaj, t. j. z malenkostnega teritorijalnega stališča, ovirajo kulturni razvoj ljudstva, to se pravvi narodnih mas. Vzrok narodnostnih bojev je politična zaostalost javnih naprav.
prostor; ljudstvo pa skesano pade na kolena in p si odpuščanja za svoje "bogokletno" početje. govorimo resnico,'1'— pravi potem ljudstvo — t smo nekoliko prevročekrvni in ti si bil s svojim m ljenem prepočasen; pravzaprav si torej sam kriv, smo grdo s tabo ravnali. Pa, — kar se je enfc zgodilo, se ne da več predrugačiti; ne govorimo rej več o tem; in če hočeš to, kar se je zgodilo, zabiti in se v bodoče bolj podvizati, oblačili te bc spet v zlato in škrlat, bolj razkošno ko kdaj prej."*)
človek ni bil radi bogov nikdar v zadregi: m in po božje Častil je vse, celfi najnižje in najgi nejše živali. Molil je ogenj, zemljo, zrak, vodo, i tlobo, zvezde, solnce in mesec ter stoletja in stoli padal na tla pred strupenimi kačami in grdimi ščaricami. Divja plemena so si napravila svoje go ve in malike pogosto iz stvari j, ki so jih prej od omikanih narodov. Divjaki, z imenom Todu, n. pr. molili nek švicarski kravji zvonec (Salue Kotasi pa so Častili dva srebrna krožnika za juho so ju smatrali za boga in njegovo boljšo polov in neko drugo divje pleme si je napravilo bogi igralne karte "srčni kralj". — Ker je mož v te nem ožini močnejši nego žena, je razumljivo, di bili višji in mogočnejši bogovi vedno moškega »p Če bi pa žena bila močnejša nego mož, bi se m, one prirodne sile, ki so si jih mislili kot povzroj ljice raznih prikaznij v naravi, prispodabjjale orjakinje nadčloveške velikosti. Morda bi jih d« gledali v naših modernih cerkvah cel6 kot pr pravcate boginje z razkošno obleko na vlečke, i gimi prsi, nakodranimi in nazaj počesanimi lasmi skratka, kot elegantne dame, v soglasju z našo šjo(?) kulturo! Ničesar ni bolj naravnega nego da je slehern narod prenesel na svojega boga i lasten značaj, in da si vsak posamezen človek i dočuje svojega boga s svojimi lastnimi posebno« oziroma si ga ustvari takšnega, kakoršen je sam
Človek v svojem mišljenju ni samostojen; drugih mislij imeti ne more, nego onih, ki mol vdihnejo razmere, v katerih se nahaja, in njej okolica. Predstavljati si ne more ničesar, ki bilo docela različno od onega, kar vidi in sli čuti. I^etirava in zmanjša, uredi in razdeli, in zlepša pač lahko, labko tudi zbeljša, poveča, merja vse ono, kar vidi, čuti, sliši, skratka: vw. spoznava s svojimi peterimi čuti: toda sam izi ven ne more ustvariti nobenih novih pojmov misl'i.	(Dalje pr«
Stala sta tikoma pri svetilki, in Jurgis si je mogel za trenotek	zahteve. Ta enaka pravica kot kul
svojega novega znanca nekoliko natančneje ogledati. Bil je to še	turna zahteva pa je mogoča le v
mlad človek približno osemnajstih let, z lepim, še otroškim obrazom.	doniokratičnem občestvu, t. j. v
Nasil je visok, svetal cilinder in eleganten, mehak površnik z ovrat-	0bčestvu. kjer padajo privilegiji I ni cesti. < V se pa med tem časom želje ljudstva iz
nikom iz kožuhovine; in prijazno se je smehljal Jurgisu. 11 Meni tudi;	p0sameznjh razredov in pride člo- polnijo, potem osnažijo in očistijo svojega malikir
prede slaba, ljubček moj," reče. "Moj oče je okrutnež, drugače bi ti	vek jn njeff0vo kulturno delo do s slovesnimi obredi, pripeljejo ga nazaj z velikim
pomagal. No, kaj je s teboj?"	neomejene polne veljave." Prost poni|>om in ga zopet postavijo v templju na prejšni
"Bil sem v bolnišnici."	raz\oj vsake narodnosti je mogoč |	' ■"	'.mhimm srag.
"V bolnišnici!" zakliče mladi človek, še vedno se prijazno sme-	jc na podlagi enake pravice in po
joč. "To je prehudo! Kavnotako, kakdr teta Pollv - sakra — teta	odstranitvi vsake razredne premo-
Polly je tudi v bolnišnici, — stara tetka ima dvojčke,. Kaj pa ti je?"	- Nemogoče pa je, razen po na-
"Roko sem si zlomil," začne Jurgis.	j rodnostnem v programu socialistič-
"Tako?" odvrne oni sočutno. "Ne bo nič hudega, — bo že spet	nem dft bj ge kl,itura pr(>8to razvj.
•) Te mu smečno naivnemu porenjanju pri prostih rrtrave ho mi s kulturo nažavbnni 4* iznbrri/.enei " morda jimn, toda roko na srce: nli smo mar mi v bi*tvi boljM, pametnejši, naprednejši! Nismo i mi ameriiki veuci. — navzlic vaej namili je ni "naprednosti".* se vsepovsod, pri vseh strankah, strančieah, društvi jed nota h. toliko povoriči, <ia Človeka od samega nap) ie kar plava boli, — Se pravi prav.-ati malikovale^ •Hm« I« »lepo vera jemo Svojim malikom, kateremu, po. lahnem <.k:<«ii i;-.tvarili in postavili t a presfol, M h *'svojim delovan jem v blagor delavtkefS ljudstva1
P i jo. izŽemajo in ljajo??f
vanske ideje? In kako je to, da celo dr. Vošnjak pravi, da se danes še ne more govoriti o kulturnem programu? Ali ni kulturni program za vse narodnosti celega sveta eden? Ali ni smoter in cilj vseh narodnosti eden? Saj je kultura vsake narodnosti le vejica, ki raste iz večje veje in iz skupnega debla. Saj se ne da ločiti kultura enega naroda od kulture drugega naroda. Saj je v razraščanju in vzraš-čanju ene narodnostne kulture nad drugo in v drugo ves napredek človeške kulture Mari si bodo Slovani delali drug kulturni pro-
boljše. Rad bi, da bi tudi moja sla k vragu, brate. — resnično, rad j ^ ftko nBTOi\\ ne uvidijo in ne bi. Potem bi lepše z mano ravnali, — sakra — drži me, bratec, da ne padem! Kaj želiš od mene?"
"Lačen sera, gospod," reče Jurgis.
"Lačen? Zakaj pa ne večerjaš?"
"Nimam denarja, gospod."
"Nimaš denarja! Ha, ha — midva morava biti prijatelja, brate,
—	prav kakor jaz! Tudi jaz nimam okroglega, - - čisto suh! Zakaj pa ne greš domov, kakor jaz?"
"Nimam doma," reče Jurgis.
"Nimaš doma! Tujec v Chicagi, kaj? Sveta nebesa, to pa je hudo! Le kar z menoj pojdi na moj dom, — da. krasna misel 1 Pojdi z mano in večerjaj z mano, — saperlot! Strašno dolgčas — nikdo doma! Oče v Evropi — Bubby na ženitvanjskem potovanju — Polly s svojimi dvojčki "šla v Rim" — vse je odpotovalo! Moram se pač k pijači zateči — ni drugače! Le stari liani stoji poleg in streže, — predolgočasno. Na-a, pa že grem raje v klub, veš! Toda spati ne smem tam — oče tako odredil, — vsak večer moram domov; ti! ali si kedaj kaj takega že slišal? "Ali ni vseeno, če pridem domov zjutraj?" mu pravim. "Ne, sinek, vsak večer, sicer ne bo drobiža!" To je prav moj oče, trd ko železo, ti rečem! Naročil je staremu Hamu, da naj pazi, — celo služinčad voha za mano, — kaj si misliš o tem, kaj? Tako miren, tih, priden dečko, kakor sem jaz — strela — m oče ne more drugače v Evropo — gromska stn !a' in me pustiti V mini. Sramotno, kaj? In vsak večer moram domov, vedno kadar pričenja biti najbolj prijetno, sto medvedov! Tako je z mano — in zato gem zdaj tu! Spet sem se moral odtrgati od svoje mucike, — strela!
—	celo jokala je dekle. Kaj praviš ti k temu. prijatelj? "Spusti me, trček," ji rečem, "pridem jutri večer spet, —■ moram oditi, ker me kliče dolžnost! Zdravstvuj, zdravstvuj, moja draga, — jSa svidenje, na svidenje, moj srček!"
Zadnje besede so bile neka pesem, in mladi gospodič je.začel po-pevati glasno in z otožnim glasom, držeč Jurgisa okrog vratu. Jurgis ac je začel s strahom okrog ozirati, ker se je bal, <|a bi kdo zraven prišel. Bila pa sta še vedno sama.
"A jaz pridem prav lahko domov," je mladi človek kljubovalno nadaljeval. ' V stanu sem — ni strela 1 — in morem svojo voljo dose-fci, ako hočem, to mi smeš verjeti. Freddie Jones ve, kaj hoče! In nikogar ne rabim, da bi me domov vodil, — kaj si vendar misliš? Ali •em mar pijan, kaj? Da, poznam te, tako mi vedno pravi. "Ampak jsz sem ravnotako trezen ko ti, ljubica," ji rečem nato. In ona odgovori: "Imaš prav, Freddie," (kajti povedati ti moram, da je moja ljubica zvita lisica), — toda jaz ostanem doma, ti pa greš ven v mraz!" "Zloži o tem pesnico, moj lepi srček," ji rečem. "Ne bodi bedast", moj fantič," mi odgovori. "Daj. da ti pokličem kočijaža. Freddie! Bodi vendar pameten!" "Jaz si lahko kočijafta vzamem sam; dobro vem. kaj delam, mi smeš verjeti!" — Kaj praviš nato, dragi moj? Iločes-li iti z mano domov in z mano večerjati? Bodi tAko prijazen in privoli v to, — ne bodi ponosen! Smolo imaš, kakor jaz. in zato me lahko razumeš; srce imaš na pravem mestu, to že vidim!
(Dalje prihodnjič.)
rekrutirajo, in bastraktna ideologija, odtrgana od realnega življenja. Kaj pa pomeni entuziazem za črnogorskega kneza na srbske O-brenoviče in Karagjorgjeviče, če 3 ne najpuhlejši, najzastarelejši hi-priznavajo med seboj solidarnosti Ltorizem, ki vidi še vedno v juna-pri kulturnem delu". Ali ne dobiP|ih in kronanjh plavali predstavi-tu tudi dr. Vošnjak in vsak razum- telje narod0v! In ne vidi danes nik odgovorna vprašanje novoslo- vsak sioven.ski akademik, ako sle-
di zdravemu razumu, da je mogoče premostiti prepad med slovanskimi plemeni le po eni poti, po poti splošne avtonomije in njene posledice, narodnostne avtonomije? Torej gojitev demokratične ideje kot samovlade ljudske mase, odstranitev historizma in konfesi-jonalizma je predpogoj skupnemu kulturnemu delu slovanskih plemen.
Ako je narodnost etična prikazen, potem je tudi vsaka najmanjša vejica narodnostnega organa potrebna celemu drevesu. Zgodovina in razvoj slovanskih plemen v
gram nego Romani in Germani? Astri ji, zgodovina Slovencev, ki
Ali ne stremi ves razvoj človeka k | enemu cilju?
Ako je narodnost etična prikazen, te daj je vsečloveška prikazen. Narodnost torej ne more imeti bojnega klica, marveč le stremljenje po solidarnosti. Ideja drŽave in cerkve je bojni klic, je zmago-vanje enega nad drugim. "Narodnostna ideja kot etična prikazen pa vsebuje princip avtonomije, ne morda le narodnosti kot terirori-jalne ali socialne skupine, marveč spolšne avtonomije, t. j. angleškega "selfgovernement".
Kaj pa danes tlači slovensko kulturo, slovensko politično In socialno življenje? Ali ne cerkev in država, konfesija in kapital? Kaj cepi Hrvate od Srbov? Ali niao iste krvi. iste kulture in istega jezika? Ali jih ne cepi neplodna historična državna ideja in že bolj neplodna konfesijonalna ideja? In kaj loči Poljake in Ruse? Kaj pa zbira danes na slovanskem jngti "hrvatsko legijo" in "srbsko legijo", če ne malenkostni življen
so se odstranili od Hrvatov, Slovakov, ki so se ločili od Čehov, Malo-susov, ki so se ločili od Veliko-rusov, kaže, da se tudi narodnosti kot etična prikazen naravnim potom razvijajo. In lahko rečemo, da v svojem razvoju slovanski narod stoje mnogo bližje etični prikazni, nego pa veliki narodi germanski in romanski, kjer so ravvno historične državve s silo zatrle razvoj prvotnih organizmov. Ker Slovani nismo imeli svoje državve, tudi tuja država ni ovirala, da celo pospeševala naravni razvoj najmanjši narodnosti kot etičnih prikazni.
Kakor bi se bil dr. Vošnjak oziral na ta veliki horicont novodobne socialne stmje, je pač moral u-videti, da je Hribarjeva novoslo-vanska ideja brez vsebine. Vse, kar se je po izjavah drja. Krama-ra, Ivana Hribaja in po Časnikih moglo posneti, kar se je iz tega moglo kot nekaj novega, praktičnega ekstrahirati, so edinole malenkostna vsakdanja vprašanja: ski milieu, iz katerega se te legijel ibliževanje žnrnalistike in organi.
ziranje knjigotrštva. Mari je to novoslovanska ideja? Jaz bi na-kratko odgovoril, da je novoslovanska ideja le ena: proč s cariz-mom, proč z absolutizmom, proč z razredi, proč s konfesijo! Borite se za samovlado, pa se priborite do prostega razvoja vsah narodnosti od največje do najmanjše. Razvijale se bodo kakor vejice in veje orjaškega drevesa Človeštva in slovenska vejica se bo opirala ob hrvaško in češko in vse ob veliko rusko in le-ta raste iz skupnega debla indogermanskega.
Iz splošnega kulturnega programa pa se da po izkušnji in zgodovini človeštva natančno določiti, katere stike potrebuje slovenski narod s sosednjimi slovanskimi in sosednjimi germanskimi in romanskimi narodi. Vsekako je predpogoj ''novoslovanske ideje", da se jezik vsakega plemena razvija na domačih tleh in iz sebe ter se po-polnuje iz sosednjih slovanskih jezikov organičnim potom, t. j. da zajme tam le tiste besede, ki so bile kdaj skupne, ali pa le tiste beseda, ki so se iz prvotnega debla organično razvijale in lahko vsled tega postanejo skupne.
Doccla drugo vprašanje pa je vprašanje po občevalnem jeziku. To vorašanje resi potreba in življenje samo. Kadar bodemo imeli socialne, ekonomične in politične stike s Čehi. se bodemo učili češki za praktično rabo v življenju, in obratno! Kadar bodemo imeli take stike z Rusi, se bodemo učili ruščine. In tudi to vprašanje se reši le potom splošne avtonomije, ker se le po tej pride do obče socialne, e konomične in politične stike in žele po tej poti samo nastopi z vso silo praktično vprašanje občeval nega jezika. Tako se mora brez vsake narodne organizacije priti do občevalnega jezika srbskega. Dobimo skupni, ekonomični stik med Jugoslovani, pa poetane srbski jezik brez šole, brez sile in brez agitacije jugoslovanski obče-valni jezik!
svojo umazano osebno politiko zu
Novoslovanske ideje torej ni je ne more biti.
Vzgoja naše akademične mil ne pa se mora gibati v najšir horicontu, t. j. v horicontu soe nem in demokratskem.
Dr. Henrik Tumi v "Rdečem Praporu.
0 bodočem bosenskem deželi zboru poročajo, da bo imel 1(>0 poslancev, ki se delijo po rijah in po veri. Volilno prsi bodo imeli približno tisti, ki imajo za avtrijske deželne Na štiri katoliške mandate bi šlo 6 mohamedanskih in 7 pu slavnih. Delavci bi dobili t{ mandate. Poslovnik bo izdeli vzoru dunajskega opravilniki občinski svet. Vpeljala bi se določba, podobna § 14. avtrij ga osnovnega zakona.
— Tisoč vrlih mož bo moli
"tabemakeljnu" v New Yc na Broadway ulici dne 4. mi ko bo g. Ta ft inavguriranf sodnikom. Te molitve, če kaj pomagajo, bi nmeriško 1 stvo bolj potrebovalo za sobe, trpi vsled krize bedo in glad Sploh pa ta molitev na de in široko dokazuje, da se je p klečeplaznomt že tako raziiri naši republiki kot v najbon biti monarh istični državici Evropi.
Amerika se imenuje dea^ tična dežela.
fini demokrat i .'ni drži ni, ki nosijo vsa.ki dan pasjo stobo, ponižnost in klečepli na prodaj!
SODRUGI!
Vi
potrebujete "Proletal "Proletarec" potrebuje Agitirajte!!!