občinskiB porcčevo
OtHinaki porotav*l*c. gl*n|o SoclaiiM Ičn* rvczc dclovnm* ljudalva občina Domuli, lihaja dvakrat m**ecno. vi* toipodinjaiva v občim ga dobivajo ftrtrplačno. Glatilo ureia urcdnmki odbor v »*atavi: K*r«l Kuiar. Marjar llrojan, Miro Ukmar. Frant T*fc*v*t. Darilo Gognj* v*t. Marjan Bolhar. boao Jiaovič. Marija Pukl in loj* Skok Glavni uradnik: Karal Kutar
plačno Glatilo uraja urednitk
IT' ""V "tlBDVMi.n uradnik   Matja/ Hrojan. 1*1.: 721-6K6. <rl........ uradnik: rranc
»I«. '»K
1*^74 Sakralariala ta informacij* Irvrvtrga ,
Ravnikar. Icl : 73I-OH2. Giaailo ithaj* v nakladi 12 000 itvodov in |* Irak* IHMavaka unlvcrta Domžal*. Hokopiae tprrjcma odgovorni uradnik. LiubljanRk* 94, Dom/al«, na-roc*nc oglat« tprcjrm* l>*l*vaka univaraa l)om/*lc. Kolodvorska ». Kokopraov na vračamo. -" i pa la lljcmoma. Glaallo j* n* podlagi tklcpa Mrvilk« 42II/72 i dn* 26. II. •lartala K* informacij* ltvr*n«ga avcls SK Slov*nij* oprotčeno plačil* l*m*ljn*ga davka od prometa proirvodov.
nije opri:
Glasilo ja bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupiti-ne občine Domžale za uspeino informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s •rebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naioda za uspeino informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE    Domžale, 10. julij 1981, Leto XX
St. 9
V zadnjem času, posebno pa Se po dogodkih na Kosovu, se širi med delovnimi ljudmi in občani veliko govoric o vseh mogočih in nemogočih stvareh, ki so se zgodile v občini. Dejstvo je, da se resnično veliko dogaja, saj je domžalska družba zelo razgibana na vseh področjih vendar je veliko informacij popolnoma lažnih ali izmišljenih - dezinformacij. Lahko bi tudi rekli, da smo občani željni senzacij in da vidimo pri vsaki zadevi že tudi tiste, ki so to storili. In ker je Kosovo prineslo tudi kanček nezaupanja do nekaterih delavcev iz drugih republik, jim neupravičeno pripisujemo stvari, s katerimi nimajo nič skupnega.
Res je, da smo bili zaradi skopih informacij o šovinističnih in iriden-tističnih pojavih v nekakšni nego-vosti in tudi prizadeti, vendar so vse preveč vedeli, sklepali in zaključevali, kar se je sčasoma pokazalo v popolnoma drugačni luči.
Pri vsem tem se verjetno nismo zavedli dejstva, da bomo morali za takšne govorice tudi odgovarjati, da bomo morali povedati tudi osebe, kajti samo „rekla-kazala" ne bo zadostovalo takrat, ko se bomo pogovarjali z uradnimi osebami.
Kot občani bi se morali zavedati, da smo odgovorni nosilci družbene samozaščite in da bi se morali istočasno zavedati tudi dolžnosti o objektivnem poročanju o tistih zadevah, ki so resnične in na tistih mestih kjer se ponavadi takšne informacije zbirajo. Zaradi tega ne bo odveč, če resnične informacije o negativnih dogodkih posredujemo delavcem milice, vodstvom družbenopolitičnih organizacij, saj bomo s tem onemogočili „kavarniške in poulične debate" in širjenje neresnic, ki nam niso potrebne in tudi ne v ponos.
Nekaj takih neresnic lahko preberete v današnji številki v rubriki: Družbena samozaščita -naša varnost. Kušar
Pod Titovo zastavo rastejo novi rodovi
Komisija za obujanje tradicij pri Občinskem odboru ZZB NOV Domžale je skupaj z Občinsko konferenco ZSMS zopet pripravila *ečanje pionirjev in mladine 7. in °- razredov osnovnih šol z borci — Organizatorji delavskega gibanja in vstaje na našem območju. Srečanja 50 se udeležili narodni heroji, nosilci partizanske spomenice 1941, številni borci in aktivisti, ki
so bili v zgodovinskih dneh soudeleženi z narodnoosvobodilnim gibanjem in bojem. Zbrani mladini in pohodnim enotam, ki so prišle z vseh smeri občine, je spregovoril predvojni revolucionar in prvi komisar Kamniškega bataljona tovariš Tone ŠTUR M, ki je orisal pomen same vstaje, številne dogodke v času štiriletnega boja in revolucije   na domžalsko-kamniškem
območju. Posebej je podčrtal veliko pomoč, ki jo Je temu boju
Erispevala mladina, ljudje v vaseh i zaselkih, kjer so se zadrževale partizanske enote in brigade.
Ko je govoril o današnjem svetu, o številnih mednarodnih dogodkih, je spregovoril tudi o nekaterih negativnih pojavih pri nas,  in med drugim dejal:
,JVa svetlem licu naše svobodne socialistične Jugoslavije so zadnji dogodki na Kosovu pustili temno liso, ki skruni ne samo lepoto naše podobe, ampak tudi spomin na žrtve, ki jih je zahtevala vojna, naša revolucija, naš boj za svobodo."
Tovariš Tone Sturm je poudaril, da je naša velika dolžnost odkrit boj z vsemi tistimi, ki bi radi rovarili proti samoupravljanju, nadaljnjemu razvoju neodvisne in neuvrščene Titove Jugoslavije, ki bi hoteli na račun svobode vseh uveljaviti svoje lastne interese.
Posebno obeležje temu shodu mladine v Radomljah pa so dali pohodniki - pionirji in mladinci, ki so šli po prvih poteh partizanskih enot in aktivistov Osvobodilne fronte in katere so vodili borci in aktivisti.
Po kulturnem programu, ki ga
Tone Sturm, predvojni revolucionar in prvi komisar Kamniškega bataljona med govorom
je pripravilo šolsko kulturno društvo Osnovne šole Radomeljske čete, so se s pionirji in mladino
Egovarjali revolucionarji in prvo-rci. Tako so v živi besedi obudili spomine na čas pred štiridesetimi leti, ko so ravno v tem kraju v Radomljah vzniknile besede upora, ko so se začele oborožene akcije proti okupatorju, ko se je začela pisati veličastna zgodovina nove socialistične in samoupravne Titove Jugoslavije.
Prvoborec in nosilec partizanske Spomenice 1941 Boris LENCEK - Igor pripoveduje mladini spomine na čas vstaje in narodnoosvobodilni boj
Občinska konferenca ZKS o gradbeništvu in stanovanjski gradnji: 13.
_-^
Graditi je potrebno smotrno
Problemska konferenca o vlogi Zveze komunistov pri uresničevanju gospodarske stablizacije v gradbeništvu s posebnim poudarkom rva stanovanjski gradnji, ki j« bila 18. junija, je v sprejetih stalričih nakazala vrsto rešitev, ki jih bo potrebno odločno izvajati. Analiza, ki jo je pripravila posebna delovna skupina, je pokazala, da bo potrebno racionalno gospodariti tako z vlaganjem sredstev v novogradnje, kakor tudi s tistimi, ki so namenjena vzdrževanju stanovanjskega fonda. To pa pomeni uresničevanje sprejetih planskih dokumentov, večji red in odgovornost, dosleden nadzor nad novogradnjami, stalno spremljanje cen, skratka več reda, sporazumevanja in skupnega dogovarjanja. Takšna obveznost izhaja tudi iz sprejetih stališč, ki pomenijo tudi začetek nove kvalitete na tem področju.
s.__J
1. Konferenca zadolžuje komuniste v organih in organizacijah da si prizadevajo za dosledno spoštovanje sprejetega prostorskega plana, ki je dobra osnova za učinkovitejše razreševanje problemov hitrejšega pridobivanja lokacijskih dovoljenj.
2. Pri financiranju stanovanjske izgradnje v stanovanjskih naseljih bo potrebno upoštevati, da temeljno urbanistično dokumentacijo naroča in financira občina, ki obenem skrbi za usklajen potek stanovanjske graditve. O izgradnji stanovanjskega naselja mora biti sklenjen samoupravni sporazum, ki mora biti usklajen s plani krajevne skupnosti in interesnih skupnosti.
Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki se vključuje v izgradnjo stanovanjskega naselja, zago tavlja sredstva za uresničitev svojega programa in vsaka od njih skrbi za izdelavo projektnih programov ter za izdelavo glavnih projektov za spremljajoče objekte ter za pripravo izvedbene dokumentacije.
3.
Konferenca meni, da je potrebno vlogo družbenega investitorja poveriti Samoupravni stanovanjski skupnosti, ki pa mora za to organizirati sposobno strokovno službo ki bo delo opravljala, tako, da bo imela vpliv na celotni potek gradnje naselja. Istočasno pa bo stalno kontrolirala tudi samo izvedbo glede na kvaliteto, roke in cen«. 4
Naloga banka ja poglobiti dejavnost na področju svetovanja posameznim delnim Investitorjem, jih finančno usposabljati in obenem finančno usposobiti glavnega Investitorja (Samoupravno stanovanjsko skupnost).
Zato konferenca podpira prizadevanja Ljubljanske banka -Banka Domžale za rešitev problemov na področju kreditiranja stanovanjske izgradnje. S.
Komunisti v upravnih in drugih
organih si« morajo prizadevati za poenostavitev postopka p-idobiva-nja lokacijskih in drugih dovoljenj, ki so potrebna za gradnjo. S tem pa bi tudi preprečevali gradnjo brez ustreznih dovoljenj („črne gradnje"). 6.
Konferenca je mnenja, da je potrebno vložiti več naporov v dodelavo kriterijev za pridobivanje in koriščenje družbenih stanovanj. 7.
Konferenca zadolžuje komuniste v Samoupravni stanovanjski skupnosti, da takoj razrešijo vprašanje kvalitetnejšega izkoriščanja in vzdrževanja stanovanjskega fonda. 8.
Zaradi pogostega trganja repro-verig je nujno, da se člani repro verige dohodkovno povezujejo Trenutno je to najbolj aktualno v smislu združevanja dela in sredstev v surovinsko bazo gradbenega materiala. 9.
Glede na to, da je običajna praksa, da ima skoraj vsaka temeljna organizacija vkliučene vse dejavnosti zaključnih del, naj se v bodoče razvijajo oz. organizirajo tako, da bodo organizirana v eni temeljni organizaciji.
10
V primeru, da bi sa ustanovila nova poslovna skupnost, mora biti ža v času priprav Izdelan jasen predlog s konkretnimi nalogami, na podlagi katerih bo gradbeništvo pridobilo na kvaliteti. 11.
Konferenca nalaga komunistom na vseh nivojih in v vseh sredinah, da si prizadevajo za izboljšanje kadrovske struktura na področju izvajanja gradbenih dal.
12
Konferenca podpira tako samo upravno     organiziranost GP BE TON, s katero bo doseglo večjo specializacijo dela, boljšo opremlje nost,  boljSo  kvaliteto  dela in konkurenčno sposobnost.
Konferenca podpira že sprejeta stališča, da izvršni svet skupščine občine imenuje delovno telo s funkcijo presoje smotrnosti in ustreznosti načrtovanih objektov tako z vidika načina gradnje, funkcionalnosti, uporabe materialov in cene, kot tudi z vidika možnosti ponavljajočih projektov (večkratna uporaba istega projekta), kar bo brez dvoma prispevalo k občutni pocenitvi gradnje. 14.
Konferenca je sprejela predlog da sodni izvedenci in cenilci v bodoče ne bodo individualne osebe, temveč naj te funkcije opravljajo pooblaščene družbene organizacije-15
Problematika vzdrževanja družbenega stanovanjskega sklada obsega:
— kljub relativno mlademu stanovanjskemu skladu (80 % vsega družbenega stanovanjskega sklada je staro do 20 let) je potreba po vzdrževanju zelo nujna;
— izvajalci blokovnih gradenj pridobijo uporabna dovoljenja za objekte kljub manjšim tehničnim napakam in pomanjkljivostim, vzdrževalnih del oz. pomanjkljivosti pa ne odpravijo v celoti v garancijski dobi;
— v občini ni organizirane samostojne OZD ali TOZD za vzdrževanje stanovanjskih objektov, usposobljene OZD prevzemajo v delo pretežno novogradnje ali vzdrževanje industrijskih objektov;
— vzdrževalna dela prevzemajo v veliki meri zasebni obrtniki, zato prihaja do dolge čakalne dobe za začetek del in dolge dobe izvajanja do zaključka del;
— pomanjkanje instalacijskih in gradbenih materialov ter stalno
poviševanje cen ima za posledico, da količinski obseg del pada;
— relativno nizke stanarine ne omogočajo dovolj sredstev za normalno vzdrževanje.
16.
Nujno je, da se družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SRS dopolni vsaj z metodologijo za ugotavljanje in oblikovanje stroškov urejanja stavbnih zemljišč in z metodologijo za presojo ekonomske upravičenosti objekta. 17.
Problematiko navedeno pod tč 15 je mogoče izboljšati z naslednjimi ukrepi:
— takoj organizirati samostojno temeljno organizacijo za vzdrževanje stanovanjskega sklada;
— zaostriti strokovni nadzor med gradnjo; pred izdajo uporabnega dovoljenja opraviti ponovno tehnični nadzor;
— smotrno izkoristiti sredstva za vzdrževanje
— vplivati na dvig ravni stanovanjske kulture pri stanovalcih (glasila, hišna samouprava);
— dopolniti zakonodajo o zagotavljanju sredstev za investicijske naložbe s ponovno uvedbo varščine ob dosledni uveljavitvi dohodkovnih povezovanj izvajalcev.
18
Konferenca ocenjuje, da je imenovana delovna skupina prevzeto nalogo dobro in odgovorno opravila, kar dokazuje tudi pripravljeno gradvo saj bi realizacija predlaganih rešitev in sprejetih stališč pomenila kvaliteten premik na tem področju. Konferenca je sprejela tudi predlog, da delovna skupina nadaljuje z delom v smislu konkretizacije sprejetih stališč in sklepov. Občinska konferenca ZKS Domžale
PROGRAM
PRIREDITEV OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
1
Sobota, 18.7.1981 ob 9 url in Nedelja, 19.7.1981 ob 14 uri Pod pokroviteljstvom Skupščine občine Domžale bo na Krumper-ku državno prvenstvo v preskakovanju preprek, v katerem bo sodelovalo 70 tekmovalcev s konji Sobota, 25.7.1981 ob 18. uri
V Radomljah sektorska gasilska vaja, v kateri bo sodelovalo lest gasilskih društev
Nedelja, 26.7.1981 ob 15, url
Otvoritev obnovljenega gasilskega doma v Radomljah ln izročitev gasilske cisterne GD Radomlje.
Svečanost bo s povorko, v kateri sodelujejo gasilska društva občine Domžale.
Ponedeljek, 27. 7. 1981 ob 16. uri
Svečana seja Občinskega odbora ZZB NOV s podelitvijo priznanj Vstale 194l-1981.Slavnost bo v kulturnem domu v Radomljah. Po končani seji bomo ili v povorki h grobnici padlih borcev v Radomljah, kjer bo slovesnost ob otvoritvi novega grobišča in križišča.
Nato bo povorka nadaljevala pot k spomeniku vstaje - v Kriškar-jeve smrekice - v Preserjah kjer bo kulturni program in srečanje borcev aktivistov, delovnih ljudi in občanov
V letošnjem tetu se problemi gospodarjenje kažejo tudi na nekaterih področjih kjer smo še v lanskem letu dosegali dobre rezultate. Že proti koncu lanskega leta smo pričakovali, da se bo položaj v gospodarstvu zaostril glede na probleme gospodarstva v svetu in zaradi nekaterih specifičnih problemov gospodarstva v Jugoslaviji. Pogoji gospodarjenja so v letošnjem letu postali še težavnejši za domala vse organizacije združenega dela, to pa zaradi težav v preskrbi z repromateria/i in surovinami domačih dobaviteljev in velikih težav pri uvozu. Le-ta je odvisen predvsem od izvoza organizacij združenega dela pred vsem na konvertibilno področje, kjer pa se zaradi velikega povišanja domačih cen zmanjšuje ekonomska motivacija za izvoz.
Zaradi- teh vzrokov količinska proizvodnja poteka na nižjem nivoju kot v lanskem letu, kar je največji problem in pomeni, da je naše gospodarstvo v stagnaciji. V kolikor želimo povečati izvozno usmerjenost, tako da se ne bi umaknili s posameznih trtiič, je nujno v drugi polovici leta povečati proizvodnjo in s tem omogočiti tako prodajo doma, predvsem pa na konvertibilno področje.
Na ta način bi si ustvarili realne možnosti tudi za večji uvoz surovin in repromateriala, ki bi omogočil kolikor - toliko normalno proizvodnjo in tudi redno povečanje dohodka. Rezultati na po dročju zunanjetrgovinske menjave ■o sicer boljši kot to velja na splošno ta Slovenijo oz. Jugoslavijo, vendar so izpod planiranih in tudi nadaljevanje trenda izvoza in uvoza v kolikor bi se nadaljevala se v drugi polovici leta - bi le naprej zaostrovala gospodarsko situacijo. Podobni problemi kot v industriji, »• kažejo tudi v trgovini in gostin« •tvu, kjer beležimo realno zmanjševanje prometa in tudi stagnacijo na tem področju.
Pravzaprav je edina svetla točka na področju gospodarjenja v latolnjem letu kljub vsem znanim problemom področje družbenega lektorja kmetijstva in področje delitve dohodka - dosežena razmerja v delitvi.
Ta razmerja so omogočila oblikovanje sredstev na poslovnih skla-»h v skoraj le enkrat viljem znesku kot v istem obdobju lanske-g« leta. To je omogočilo predvsem veliko zaostajanje sredstev z« OD, ki so se v primerjavi s povečanjem dohodka za 5040 % povečala le za 17 odstotkov.
Zaostajanje sredstev za osebne dohodke - glede na dosežen dohodek je glede na sprejete resolu -cijske  usmeritve  preveliko, ker predstavlja    nadaljne bistveno
zmanjševanje realnih osebnih dohodkov oz. standarda zaposlenih delavcev, ki jih je treba ob upolte-vanju vseh problemov, ki jihlahko pričakujemo v drugi polovici leta na področju gospodarjenja in na osnovi tega doseganja dohodka ustrezno prilagoditi.
Sredstva za osebne dohodke so se povečala v gospodarstvu kot smo že omenili za 17 %, v negospodarstvu pa za 16%, torej nekaj manj. Na ta način se nadaljuje pozitivna usmeritev iz lanskega leta, ko so se sredstvza osebne dohodke v negospodarstvu iele na osnovi znanih povečanj v gospodarstvu -medsebojno usklajevale, v okviru dogovorjenega zaostajanja negospodarstva.
Zaradi težavnega položaja na področju investicij, ki se kljub ustreznim ukrepom in dogovorom v Sloveniji ne zmanjšujejo kot bi bilo zaželjeno in nujno, bo potrebno v drugi polovici leta preveriti vse investicije, ki so v izvajanju in zaustavitvi vse tiste, ki ne vplivajo na povečanje izvoza, ki ne temeljijo na lastnin surovinah, tehnologiji in ki ne ustvarjajo ustreznega dohodka,
Predvsem bodo te omejitve potrebne na področju negospodarskih investicij z izjemo investicij za potrebe usmerjenega izobraževanja in celodnevne lole.
Problematiko gospodarjenja v letošnjem letu so obravnavali vsi trije zbori občinske skupščine, ki so sprejeli ustrezne ukrepe, da bi se negativna gibanja, v drugi polovici popravila in omogočila doseganje tistih ciljev, ki smo jih z letošnjo resolucijo zastavili.
Gospodarska situacija v*? letošnjem letu bo zahtevala od slehernega delavca j izredno prizadevnost, ker se morano zavedati, da je zlasti od nas samih odvisno, kako bomo živeli jutri.
OBVESTILO OBČANOM
NOVI POTNI LISTI IN ENOTNA MATIČNA ŠTEVILKA OBČANA
Zakon o potnih listinah državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije določa, da se mora enotna matična številka občana vpisati tudi v potni list. Dosedanji obrazci potnih listin teh podatkov niso obsegali in jih vse do 25. 6. 1981 občanom ni bilo treba navajati v prošnji za izdajo ali podaljšanje potnega lista.
Potni listi, ki smo jih sedaj dobili in se izdajajo od 25 6. 1981 dalje pa vsebujejo poleg drugih osebnih podatkov tudi enotno matično številko občana, ki jo mora prosilec pri vložitvi prošnje vpisati v ustrezno rubriko ..enotna matična številka občana".
Za pravilni vpis te številke bo občan odslej moral uporabljati obvestilo o določitvi enotne matične številke, katere smo pretežno lani, v nekaj tisoč primerih pa tudi letos, poslali vsem občanom na njihov naslov stalnega prebivališča. Zaradi omenjene novosti opozarjamo vse občane, ki bodo vlagali prošnje za izdajo novega potnega lista, da istočasno predložijo v tukajšnji sprejemni pisarni prej omenjeno obvestilo o določeni matični številki. Tam navedeno številko bodo morali občani sami točno napisati v prošnjo, nato pa prošnjo z obvestilom izročiti delavki v sprejemni pisarni zaradi Kontrole točnosti podatkov. Obvestilo vam bo delavka takoj po kontroli vrnila.
Obvestilo o določitvi enotne matične številke bo potrebno pred ložiti za osebe stare nad 18 let, dokler ne bodo izdane nove osebne izkaznice ali druga osebna listina (vozniško dovoljenje, zdravstvena izkaznica), ki bo imela vpisano enotno matično številko občana. Dokazovanje te številke je mogoče tudi z "odrezkom potrdila o odjavi oz. prijavi stalnega prebivališča.
Želimo vas opozoriti, da prošenj za izdajo potnih listin brez omenjenega obvestila oz. dokazila o določeni enotni matični številki ne bomo sprejemali. V izogib nepotrebnim potom, jezi ali obremenjevanja drugih referatov v občinski upravi vas prosimo, da to obvestilo v vašo in našo korist dosledno upoštevate.
Kako pomembna je enotna matična številka občana vas želimo seznaniti, kaj vse predstavlja ta trinajstmestna številka. Številke so razvrščene v lest skupin, ki pomenijo naslednje podatke:
I. skupina (dve številki): dan rojstva
II. skupina (dve številki): mesec rojstva
III. skupina (tri številke): leto rojstva
IV. skupina (dve številki): številka registra republike za Slovenijo številka 50
V. skup.(tri številke): kombinacija spola in zaporedne številke za
rojene istega dne in to: - za molke od 100 - 499 - za ženske od 500 - 999
VI. skupina (ena številka): kontrolna številka, ki se določa po Modelu 11
Iz sekretariata za notranje zadeve
NOVI VOZNIKI VILIČARJEV
V Domžalah se je v mesecu juniju končal le en tečaj za voznike viličarjev, ki ga je organizirala Delavska univerza Domžale. Na tečaju, ki je obsegal 90 ur teoretičnega in praktičnega dela, je bilo 20 slušateljev iz kamniške in domžalske občine. Vsi tečajniki so na izpitih dokazali solidno teoretično in praktično znanje. Tako bodo delovne organizacije spet dobile usposobljene voznike, ki bodo lahko dosti doprinesli k organizaciji notranjega transporta.
J
iz našihtemeljnil
tprgamzacii
IZ NAŠIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ:
r
Nov program tokove usnjar ne
V usnjarni tovarne TO KO imajo že več let občutne težave, saj so delovne naprave zastarele, iztrošenost je 94 odstotna, opremljenost tega objekta pa je taka, da bi zahtevala velika investicijska vlaganja. Ob tem so — kot je znano — velike težave z repromateriali, izmed katerih jih je vsaj kar zadeva usnjarno treba uvoziti 50 odstotkov. Ker doslej ni bilo objektivnih možnosti, da bi v usnjarno vlagali večja sredstva, so ti problemi postajali vse bolj pereči, dokler se v TOKU niso odločili, da je treba glede usnjarne storiti ustrezne korake.
O hotenju, da bi ohranili dosedanjo proizvodnjo (izdelan je bil poseben elaborat) nam je pripovedoval direktor TO KO tov. Franc Sladic.
Ta elaborat o potrebni rekonstrukciji obrata je pokazal, da in. vesticija v tedanji vrednosti (izpred dveh let) 3 milijarde starih dinarjev ter ob dejstvu, da bi temeljila na uvoženih surovinah in uvoženi opremi - ne zadovoljuje zahtevam investiranja v pogojih današnjega gospodarjenja.
Pogoji glede kreditiranja razvoja so zmanjšali možnosti, da bi. tako rekonstrukcijo tudi izvedli. Da bi zagotovili surovine so se v TOKU povezovali tudi s tuniško firmo vendar so tudi tu nastopile težave. Ta elaborat je bil hkrati tudi zadnji poizkus, da bi skupaj s kooperantom TI Zagreb ohranili dosedanjo proizvodnjo t.j. delovanje usnjarne. Hkrati pa je bilo to dejstvo tudi iztočnica za to, daje treba začeti delovati v smeri vlaganj za drugačno proizvodnjo Nepriznani stroški
Delo v usnjarni je ves ta čas potekalo v okviru omenjenih težkih pogojev in v opisanih razmerah vse do lani, ko so se začele kazati tudi „razpoke" v ekonomiki poslovanja usnjarne.
Četudi so iz TOKA večkrat intervenirali, da bi kooperant upošteval povečujoče stroške, do priznavanja večjih stroškov ni prišlo. To je bil tudi glavni vzrok za to, da je ta temeljna organizacija zaključila lansko leto z izgubo. .
Ker je bil kooperant TI Zagreb največji odjemalec (prevzemal je dve tretjini usnjarskih zmogljivosti) pri tem nepopustljiv, da povišanja stroškov ne upošteva, so bili zaradi tega ekonomski vidiki uspešnega
poslovanja TOZD usnjarna - ogroženi. Pojavilo se je tudi vprašanje ekologije, saj usnjarska tehnologija prinaša v fazah svoje proizvodnje negativne vplive na okolje. V TOKU, kjer so opravljali zadnje faze strojenja, denimo ob tem niso nikoli vedeli s kakšnimi strojili so bile kože predhodno strojene, tako da so težave izhajale tudi iz tega dejstva.
Preorientacija usnjarne
Ker se je omenjena problematika kazala v opisani luči že dalj časa, so že v temeljih srednjeročnega programa predvideli, da bo v usnjarni prišlo do preorientacije dela, ki ga za prihodnje v opuščeni usnjarski proizvodnji načrtujejo
Ksreči ob tem ne prihaja še do vprašanja kam s 40 delavci, saj je delo zanje zagotovljeno v drugih temeljnih organizacijah: delo zanje je zagotovljeno tako v TOZD galanterija, TOZD potovalni izdelki ter skupnih službah Ker bo nekaj časa potekal še likvidacijski postopek, je delo tudi v usnjarni zagotovljeno še za nekaj časa. Res je da se nekateri delavci niso strinjali s tem, da bi delali drugje in ne več v usnjarni, vendar ta čas tudi to urejujejo.
V prostorih stare usnjarne naj bi v prihodnje pripravili proizvodnjo t.i. trdega programa, vendar ta naloga zahteva daljšo pripravo tako v pripravi same investicije, kot tudi pri vpeljavi nove tehnologije.
Kako proizvajajo, gospodarijo?
Delavce iz usnjarske proizvodnje tačas kot rečeno premeščajo v
galanterijsko proizvodnjo, kjer poteka delo za izvoz in kjer delavce zaradi proizvodnih nalog potrebujejo. V informacijo je treba povedati, da bodo letos iz TOKA usmerili 40 odstotkov izdelkov v izvoz, od tega polovico na konvertibilno, polovico pa na klirinško področje.
Vrednost izvoza v letošnjem letu bo v TOKU znašala predvidoma 7 milijonov dolarjev kar je velik uspeh, saj je denimo izvoz še v letu 1978 znašal vsega 3 milijone dolarjev. TO KO gre torej z velikimi koraki v povečanje izvoza, tako da bo letos izrabljena možnost še naprej-šnjega povečevanja proizvodnje glede na kadrovske, materialne in prostorske pogoje.
Kako s surovinami poslej?
Usnja so v domači tovarni pridelovali doslej le 12 odstotkov. To usnje (vsega porabijo 200.000 m na leto) bodo predvidoma dobili v drugih jugoslovanskih usnjarnah, deloma pa tudi iz uvoza. Problem pa se v prihodnje ne bo povečeval, saj se razmerje med porabo usnja in skaja spreminja v korist skaja, ki ga porabijo 100.000 m2 več kot usnja.
Ker se poraba usnja manjša, skaja pa povečuje, niso podani - zaradi nižjih cen skaja - pogoji za to. da bi se pa proporcionalno glede na količino vloženega dela povečeval celotni dohodek. To pa kljub temu ni ovira za to. m.B .
NOVA ORGANIZIRANOST
KRAJŠA IN ENOSTAVNEJŠA POT OBČANOV DO UVELJAVLJANJA SOCIALNIH PRAVIC
Predsedstvo občinske konference SZDL je ugodno ocenilo priprave za novo obliko organiziranosti strokovne službe SIS s področja socialnega varstva, oziroma drugih SIS, ki skrbijo za izvajanje določenih oblik socialnega varstva.
Cilj nove organiziranosti strokovnih služb je v povezanosti obstoječih in enotni evidenci. To bo olajšalo pota prejemnikom različnih družbeno denarnih in drugih pomoči, saj bodo občani razna potrdila in dokazila vlagali na enem mestu« Enotna evidenca bo omogočila celovit pregled koliko, kakšne in kolikšne pomoči prejemajo posamezniki iz različnih naslovov (pred, ob in poporodno pomoč, otroški dodatki, razne subvencije, socialne, družbene pomoči ipd.) Tako bo vzpostavljen pregled o resničnih materialnih razmerah družin ali posameznikov.
K taki zasnovi o možnostih organiziranja stokovnih služb, ki jo je pripravila delovna skupina sveta za socialno politiko in zdravstvo je predsedstvo menilo:
- da je takšna delovna organizacija v občini potrebna in, da je delo na nadaljnjih konkretnih pripravah zahtevala strokovna in družbeno politična akcija. Zato je svetovala, da se iz vrst strokov« nih delavcev posameznih področij oblikuje strokovna skupina, ki naj jo vodi (neprofesionalno) strokovno usposobljen delavec. Ta skupina naj pripravlja vse strokovne podlage, potrebne za ustanovitev take delovne organizacije. Družbenopolitično aktivnost pa naj pri ustaljeni metodi dela vodijo vse družbeno-politične organizacije.
Nekdanja vizija o večji povezanosti strokovnih služb ter enoviti evidenci se približuje uresničevanju v korist občanov. To pa je tudi stabilizacijski napor, saj vodi k večji kakovosti, preglednosti in s tem tudi učinkovitosti.
V domžalski občini bo to tudi v povezanosti z zdravstvenim področjem in še ob pravem času, saj se doslej centralizirana strokovna služba zdravstvenega področja za območje regije in republike preureja in zmanjšuje v cilju delovanja tam, kjer koristniki teh uslug živijo
Predsedstvo je predlagalo, da se že ta delovna zasnova ponudi v obravnavo vsem skupščinam SIS, katere naj bi bile soustanoviteljice take delovne organizacije; ko pa bo pripravljen celovit program, potreben za ustanovitev, bi morala biti razprava v temeljnih skupnostih (TOZD, KS) kar najširša, tako da se bodo delegati lahko odločali.
OKSZDL
I radicionalni grafska dela:
razpis LB  Domžale za literarna, likovna in foto
Vzgojni vidiki bančnega poslovanja
Že vrsto let razpisuje LB Domžale tekmovanje za najboljše literarne in likovne prispevke ter fotografsko gradivo. Tekmovanje, ki je v p-eteklosti vzbudilo med našimi šolarji mnogo zanimanja je bilo tudi letos, ko so prvič poslali svoje prispevke tudi dijaki Centra srednjih šol oz. dijaki Ekonomske srednje šole.
Ob tej akciji, ki je osvojila že veliko širino med našo šolajočo se mladino (317 prispevkov) velja poudariti velik vzgojni vpliv, ki ga to tekmovanje ima. Zahvaljujoč tej akciji se med mladimi dviga kultura varčevanja, pridobiva se občutek za smotrno ravnanje z denarjem, hkrati pa gre ob tem za literarno in likovno — fotografsko izražanje.
Strokovni žiriji, tako za literarne kot za likovno-fotografske izdelke sta imeli težko delo, saj je tudi kakovost prispelega gradiva iz leta v leto boljša. Nagrade so bile razdeljene takole:
LIKOVNI PRISPEVKI:
Vrtci:
a) VVE Stolpič „Roke" Katarina Stebe, mentor Zalaznik Marinka in Zvezev-Sešek, Manja, mentor Babic Francka
b) VVE Radomlje Cvetoči sadovnjak, skupinska slika Juhant Tadeja, Mav Blanka in Loboda Martina in Zajček-Kralj Alja, mentorica obeh prispevkov je Nada Satler
c) VVE Dr. Igor Vir Medvedja dru žina Nataša Velcpec, mentor Janja Luin, Moj prijatelj-Mario Troha, mentor Janja Luin
d) WE Lijc Varfek Domžale Pomladno drevo, skup. slika oz. lepljenka Darja Rus in Baucr Maša in „S čim se najraje igramo" Tomaž Hren in Boris Hro-vat, mentor Zavašnik Marija.
2. Osnovne šole
a) Osnovna šola Slandrove brigade.
b) Osnovna šola Dob:
c) Osnovna šola J. Kersnik Brdo:
d) O. šola Domžale Venclja Perka
e) ESSS Domžale likovni krožek -3. Fotografije
a) Fotokrožek osnovne šole Radomlje
b) Fotokrožek osn. šole Dob Vrata II LITERARNI PRISPEVKI
a) Osnovna šola J-B- Tito Domžale - Nuška Sever 8. b (zbirka pesmi Zemlja, Čas Spomin in kmetica, Nehvaležen sem bil, Klemene Franci 7.a
b) Osnovna šola Dob Iz malega raste veliko, Horvat Igor 8 a in Varčevanje-Videmšek Lilija 7.a
c) Osnovna sola J. Kersnik Brdo -Slovo, avtor Bregar Damjana 5.a Laž ima kratke noge avtor Lojze Pezdirc 5.c
d) Osnovna šola Slandrove brigade Domžale, avtor Ulica - igrišče Colarič Jure 3 a in Pravega prijatelja spoznaš v nesreči, avtor Ježek Matjaž 7.c
Vse nagrade so bile podeljene krožkom oziroma razredom, v okviru katerih so avtorji sodelovali. Nagrade so bile razdeljene na posebni prireditvi v prostorih Pionirske hranilnice v Domžalah
J
Novi prostori v Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale-Kamnik
Skrb za človeka v stiski
V Mengeškem Centru za usposabljanje in varstvo različnih invalidnih oseb iz domžalske in kamniške občine dosegajo pri tem humanem delu velike uspehe.
Ob tem, ko so organizirali v samem Centru delo za 52 invalidnih oseb, ki niso moteče za okolico, so v preteklosti pričeli tudi s pripravo dela za tiste, ki zaradi takih ali drugačnih okoliščin ne morejo v Center.
J
Center, ki od ustanovitve pred 3 leti, deluje v adaptiranih prostorih bivših delavnic MFLODIJE, je letos ob domžalskem občinskem prazniku povečal svoje prostorske 1 j. delovne pogoje pa tudi sanitarne pogoje za novih 220 m2.
5 2 invalidnih oseb, ki jih v tri-četrt primerih usmerjata v Center
matični občini v ostalem deležu pa 5 ljubljanskih občin in druRe ob čine iz regije, opravlja različna montažna, pakirna, sestavljalna, zlagalna in druga dela za LE K, SVIT, MENINO, PLASTENKO, in UTOK. Trenutpo težjih invalidov na vozičkih še ne morejo sprejemati, pač pa za osmero takih prime-
Novo v bančnem poslovanju
Izvršni odbor LB - Združene banke je na svoji seji sprejel ugotovitveni sklep da so Sporazum o vodenju tekočih računov občanov in Sporazum o poslovanju z dinarskimi hranilnimi vlogami, sprejele vse temeljne banke, združene v Ljubljansko banko in sta sporazuma pričela veljati.
O predlogih obeh sporazumov je Izvršilni odbor Banke Domžale že razpravljal na svoji redni seji 16 3. 1981 in ju sprejel, s tem, da se uporabljata šele od sprejetja ustreznih navodil.
V Sporazum o vodenju tekočih računov občanov so vnesene naslednje bistvene spremembe:
— dana je možnost za pristop k Sporazumu tudi Poštni hranilnici,
— uvaja se nov način vnovčevanja čekov uporabnikov družbenih sredstev (organiziranje obračunskih centrov izven Slovenije),
- poveča se višina čekovnega zneska, za katerega banka jamči iz 3.000,00 na 4.000 00 posamezni ček tudi ne more glasiti na znesek, kije manjši od 100,00 (prej 30.00),
- spremembo v 6, členu in sicer, da imetnik tekočega računa lahko 6 mesecev po ustanovitvi tekočega računa zaprosi banko za dovoljenje, da postane saldo na njegovem tekočem računu za 6 mesecev in za določen znesek negativen. Naslednji limit lahko banka odobri šele 3 mesece po vrnitvi prejšnjega. Zaradi postopnega prehoda na novo odobravanje limitov imetnikov tekočih računov predlagamo Izvršilnemu odboru Banke Domžale, da pooblasti strokovne službe, da uredijo ta prehod na naslednji način:
— imetnikom tekočih računov, ki so imeli odobren limit v mesecu marcu, aprilu, maju do S. 6 1981, se pošljejo obvestila s pri-
fiombo, da lahko na podlagi cit. sporazuma zaprosijo za nov imit šele tri mesece po vrnitvi prejšnjega limita,
- imetnikom, ki jim zapadejo v odplačilo do 31. 8. 1981, se v primerih da zaprosijo za podaljšanje limit odobri s pripombo, da lahko zaprosijo za ponovno prekoračitev na tekočem računu, tri mesece po vrnitvi zadnjega odobrenega limita.
V sporazum o poslovanju z dinarskimi hranilnimi vlogami so vnesene naslednje bistvene spremembe:
— določeni so posebni pogoji predčasnega dviga vezane hranilne vloge.
- povečan je znesek dnevnega izplačila iz hranilne knjižice (brez primerjave stanja na hranilni knjižici z matično enoto banke) od 4.000 na 6.000,00.
Račun za telefon lahko plačate brezgotovinsko. Izvršni odbor banke Domžale je na svoji redni seji dne 24. 6* 1981 sprejel predlog sporazuma o brezgotovinskem poravnavanju računov za telefon, ki ga je v imenu vseh temeljnih bank, združenih v Ljubljansko banko sklenila LB združena banka Ljubljana z združenimi PTT organizacijami Slovenije. Po tem sporazumu banka Domžale na podlagi občanovega pooblastila plačuje mesečne stroške za telefon iz tekočega računa. Tako bo odpadlo plačevanje z gotovino na poštah, oz. bankah, nič več pa ne bo tudi vrst, do katerih je včasih prihajalo.
rov že organizirajo delo na domu Poleg tega, da se ob proizvodnem delu socializirajo za normalno življenje tiste invalidne osebe, ki sicer ne bi imele nobenih možnosi, prihaja celo do tega, da se v Centru obravnavane osebe celo vračajo v redno proizvodnjo. V zadnjih letih se je od 100 tretiranih oseb tako vrnilo v redno proizvodnjo kar 20 oseb t.j. petina. Ob tem je pomembno, da se delavci - invalidi socializirajo in da se jim vrača ob čutek koristnosti za družbo pa tudi samozavest. Vse to delo opravljajo v Centru le ob petero zaposlenih, ki pripravljajo in strokovno vodijo delo ter sam Center. Zaradi
premajhnega števila zaposlenih strokovnih ljudi prihaja do tega, da pride na enega kar 17 delavcev--invalidov, to pa je vsekakor za še uspešnejše delo Centra ob premajhnih skladiščih velika ovira.
V Mengšu pričakujejo, da se bo Center razvijal še naprej. Že letos bodo uredili še eno delavnico, ostrešje in morda tudi sanitarije. Pri tem so jim bili že doslej v veliko pomoč krajevni dejavniki - Krajevna skupnost, Krajevna konferenca SZDL, pa tudi strokovne službe in socialno skrbstvo obeh matičnih občin.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Epilog: Nočni .prehod in objestnost sta imela za posledico nad 7.000 dinarjev škode na številnih grobovih (vsi namreč niso prijavili nastalo škode), duhov ni bilo oziroma so bili v podobi M. M. in 8. J., katerih početje „poškodo-
vanje tuje stvari" bo z ovadbo pri Temeljnem javnem tožilstvu dobilo zasluženo kazen.
Torej so to naši huligani in ne „drugi", kot pojave zelo radi okvalificiramo.
Po Domžalah so 7. junija zjutraj krožile govorice, da so „Albanci delali ponoči nered na domžalskih Žalah in da so razbili vaze, nagrobne plošče, razmetali sveče in še kaj. Toda organi UNZ Domžale so ugotovili drugačno resnico in tudi druge udeležence tega vandalizma. In kaj je resnica?
Na vrtu Restavracije Pošta je bil ples, na katerem je bila tudi skupina domžalskih fantov. Med njimi je potekal razgovor o „junaštvu", in sicer če se kdo upa ob polnoči na pokopališče in zasaditi buciko na križ, ki stoji na tem pokopališču. V razgovoru je bilo tudi rečeno, da za takšno početje lahko človeka zadene celo lop. Beseda je dala besedo, prišlo je do stave v višini 1.000 dinarjev, ki naj bi jo prejel P. K. za to „junaštvo".
Z njim sta se na pokopališče podala M. M. iz Zaboršta in S. J. z Vira, ki naj bi spremljala to dogajanje. Pri vhodu na pokopališče so se razšli. „Junak" se je podal proti križu, ki stoji na južni strani pokopališča tovariša pa sta vsak po eni strani pohitela proti križu in čakala, da je „junak" prišel do križa in da bo zasadil vanj buciko. Ker sta hotela odigrati vlogo „duhov", sta metala proti križu vaze, svečnike, sveče, pesek in tako hotela dokazati, da duhovi res obstajajo.
Delo je bilo opravljeno - buciko so namreč delavci milice dobili na križu in vsi trije so se spet zbrali pred vhodom, kjer naj bi poračunali stavo ob prisotnosti še dveh sotovarišev, s katerimi so bili že prej v restavraciji Pošta.
KAZNIVA DEJANJA
Letošnja statistika kaznivih dejanj v občini je na ,,zavidljivi višini". Tako so na Postaji milice občani prijavili v mesecu aprilu 34 kaznivih dejanj, v mesecu maju pa že kar 43, kar pomeni 26 odstotkov več. Zelo bi bili veseli, če bi takšen odstotek povečanja dosegli na področju gospodarstva ali drugih dejavnosti. Tako pa . . . Pri teh kaznivih dejanjih so na prvem mestu kraje koles, mopedov, prometne nesreče, vlomi v stanovanja, kraja obleke, in še vrsta drugih podobnih zadev.
Vprašanja:
Ali se bomo naučili zaklepati kolesa in mopede tudi takrat, ko samo za „pet minut" stopimo v trgovino ali kam drugam?
Zakaj imamo ključavnice in zakaj jih kupujemo in po nepotrebnem zapravljamo denar?
GOVORILO SE JE I
Med drugim so je v Domžalah govorilo, da je na spomeniku talcev visela albanska zastava.
UGOTOVITEV: Na spomeniku so baje bili letaki, nato napisi in končno zastava. Organi notranjih zadev so ugotovili, da ni bilo niti enega od navedenih dejstev in da je vse skupaj popolna izmišljotina.
Po občini krožijo govorice, da so na številnih zidovih napisane albanske parole.
UGOTOVITEV: Ne gre za nobene albanske parole, ampak gre za napiso, ki jih j« napisala domžalska mladina, saj se po občini iiri PUNK glasba in tudi govorice. Napise so napisali domžalski otroci oziroma mladina in to tudi tiste na Veleblagovnici v Domžalah: HOČEMO KRILA IN NAJ ŽIVI PUNK (zadnji v angleščini, in ne v albanščini).
' Govorilo se je, da se je v delovnih organizacijah v Domžalah zaposlilo okoli 400 delavcev s Kosova in 50 inženirjev.
UGOTOVITEV: pri gradbenem podjetju Obnova in Beton se le zaposlilo v zadnjih dveh mesecih samo 17 delavcev, vse drugo je izmišljeno.
Kdaj bomo toliko varnostno kulturno osveščeni, da ne bomo dolgoprstneiom sami dajali priliko za njihovo „humano" početje?
Vedeti moramo: Če smo ob kolo ali moped, potom smo največkrat sami krivil
DOBROSOSEDSKI ODN08I
Jo že tako, da je naio človeška narava dokaj različna. Ponekod
smo dobri sosedje in zgledni krajani v vseh ozirih, ponekod pa prevladajo: zavist do drugih, sebičnost in še masikaj drugega. Takšni smo pač ljudje.
Teko je tudi v Spodnjih Lokah, kjor si občani pestrijo svoj vsakdan s prekopavanjem poti, prestavljanjem mejnikov (kot v kakšni baladi), pisanjem po sosedovih vratih in tudi s primernim izrazoslovjem.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Jure VULKAN, st.
S POTI SPOMINOV:
(nadaljevanje)
Vzpon in
sestop je proti-) težaven, temen precej strm gozd je leden in tudi noja nič sigurna, saj drsi. Ura le 17., larek v potoku skoraj sam led In na kamenju le spodlettva. Milan v drsnem koriku pripoveduje, kako se Je nekoč komaj umaknil pred nem ško patruljo. Bil je v neki dolžnosti pri vranlf Peči, ko je nedaleč slišal tuje besede, pa je komaj pravočasno skočil pod stezo ter se v gosti podrasti dovolj skril. Lahko bi Nemce za noge prijel, ko so korakali mimo.Kaj sedaj, ali je hajka, obko-Ijevanje ali kaj. Pa jo je fant nato ucvrl po neki globeli pod vasjo. Pod nogami se mu je udrlo, kajti padel je v bunker, katerega je imel izkopanega bližnji kmet, v njem pa dobrine. Rezultat nezgode inpreiskave je bila 50 litrska pletenka, ki pa jc romala v Lukovo bolnico imenovana „Triglav."
Raigovoril se le tovariš ob tem smešnem pripetljaju in kaj hitro sva pod desnim pobočjem vzpetine, kjer so ostanki požgane Je mej čo ve domačije. Spomenik žrtvam terorja nas veže: ne pozabiti strahot fašističnega divjanja v zadnji vojni.
Že sva mimo križišča ceste na l';ilovce m po pol ure hoje sva že na Kolovcu. Obiskala sva spotoma nekdanjega kurirja in komandirja kurirske postaje na Štajerskem. Tovariš jc bil tudi prvi kurir priljubljenega kasnejšega komandanta XIV. divizije Franca Poglajena-Kranjca. Se to in ono smo rekli o postaji, ki je bila na najbolj nevarnem mestu in je svoje sle pošiljala od Spitaliča preko Moravškega na Grmače in čez Savo. Več komandirjev je padlo in on, kot zadnji bo pomagal odboru kurirjev in vezistov Slovenije osvetlili nekatere podatke za pisanje zgodovine kurirskih zvez.
Kajti NOB ne bo padla v pozabo ker to tudi kurirji doprinesli ogromen delež v NOV. Kurirske zveze tu v Sloveniji so bile v svetu enkratne. V srcu zasedene Evrope, in to urno
fi nas, so delovale te zveze. Le tako bilo mogoče povezati Dolenjsko z Gorenjsko , t Štajersko naprej na Koroško po eni ter Primorsko in
?lo v Benečijo na drugi strani, rtev med kurirji je bilo ogromno. Ta naša „pot spominov" domžalska pot ni nič drugega, kot pogled nazaj pred desetletja, ko ss spominjamo neštetih pohodov po linijah Kurirjev, neštetih čet, odredov ln brigad, ki so se mnogokrat premikale prav po teh poteh. Toda , ko ml danes tako množično obiskujemo kraje na naši „potl , se zavedamo, da hodimo po zgodovinskih krajih, ki so odigrali najvažnejšo vlogo v NO gibanju. Zadnji del poti proti Radomljam se je zavlekel bolj kot celodnevna tura. In ko ob 19 uri Milan vstopa v telefonsko govorilnico - po dolgem času priurvi z avtom njegova žena. Midva pa se precej ..napihnjena" zaradi izvršene naloge odpeljeva proti domu.
Zc zadnjič sem omenil, da je naša „Pot spominov" prirejena tako,
da
pohodnik odsek ali pa nadaljuje tam
prehodi
posamezni .jm, kjer Je
preiinjikrat končal. To sva tudi midva z Milanom storila. Medtem sva hodila že dvakrat drugje, in ko naju je njegov sorodnik odložil ni Kolovcu ob 14, uri 4. marca, sva t tem uradno nadaljevala zadnjič prekinjeno hojo.
Dopoldan, pa tudi dan prej je pošteno snežilo; pa nič zato saj sva snega navajena ter gaziva v celo navkreber za markacijami ruševinam kolovike graščine naproti. Radovednost niju zanese v desno na ogled mogočnih počitniških hiš v bregu, nekateri domovi so se v gradnji. Zamisel o rekreacijskem centru pred leti je bila res idealna, toda kaj, ko se take vrste naložbe kaj hitro končalo pri denarju. Tudi brez vikendov se da rekreirati, to počne-va danes. Razgovor o tem naju pelje po gozdni cesti proti severozahodu, da šele globoko v gozdu opaziva, da ni nikjer zaznamovanih debel. V vodniku pozneje bereva, da nas pot pelje skozi ruševine gradu naravnost proti zahodu v smeri Rudnika, toda ker sva že pri Grdavu, se poženeva po strmini skozi gosto grmičevje in drevje navzdol, v smeri kjer slutiva
(Nadaljevanje s 6. strani)
Življenje marsikaj prinese, veliko pobud vzbudi v ljudeh, zato bi bilo dobro, da bi se ..prebudil" tudi poravnalni svet v tej krajevni skupnosti in skušal ..zakoličiti" dobrososedske odnose med krajani.
Pa ne gre, da bi jemali delo delavcem milice ali sodnikom, ampak gre za čisto navadne, naši družbi primerne odnose. Dobro bi bilo vedeti, da je „rokovnjaštvo" že zdavnaj izumrlo v Črnem grabnu, pa ne, da bi ga hoteli nekateri ponovno obuditi?
KAJ BI MORALI VEDETI KOLESARJI?
Vse več je primerov, ko se kolesarji ne ravnajo tako, kot bi bilo potrebno. Tako se ponoči vozijo brez predpisanih luči, med vožnjo jedo sladoled (kje je higiena) na prtljažniku po sredini ceste vozijo kolege in kolegice, izsiljujejo prednost tam, kjer je nimajo in še marsikaj počenjajo. Ker zakon tega ne dovoljuje, bi bilo dobro, - tudi za naš žep - vedeti, kaj je v zakonu zapisano.
Za luči: „Od prvega somraka do Popolne zdanitve in tudi podnevi ob zmanjšani vidljivosti morata biti na kolesu prižgani: ena bela luč na prednji strani in ena rdeča luč na zadnji strani kolesa."
Kdor krši to določilo zakona se kaznuje od 50 do 3000 dinarjev ali zaporom do 30 dni. Poleg tega Predvideva zakon tudi večjo kazen v primeru, da kolesar z neupoštevanjem navedenega določila spravlja v neposredno nevarnost tudi druge udeležence v prometu.
Pogoji dela zaposlenih žensk:
Pred nedavnim je svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri OK SZDL Domžale pripravil posvet — okroglo mizo o pogojih dela zaposlenih žensk v občini.
Okrogla miza, ki so jo pripravili v tovarni INDUPLA TI v Jaršah je pokazala, da je problemov in neurejenih vprašanj ob delu žensk še mnogo, četudi se v obravnavi niso lotili sklopa vprašanj otroškega varstva, je vendarle že moč reči, da so bila nakazana in podčrtana vsa najpomembnejša vprašanja. Z nadaljnjo aktivnostjo sveta bo doseženo, da se bodo ugotovitve vnesle v akcijske programe družbenopolitičnih organizacij, o teh vprašanjih pa naj bi spregovorili tudi na samoupravnih organih, kjer je bila doslej ta problematika obravnavana mala kdaj ali nikoli.
proizvodnji t.i. „ozko grlo". Sindikalne organizacije predvidevajo aktivnosti, v katerih bodo dobro preverili nujnost nočnega dela. saj ne želijo, da bi izničili pomembno pridobitev izpred let, ko v občini nismo imeli več pojava nočnega dela. Sicer je nagrajevanje za nočno delo sorazmerno dobro urejeno, vendar to ni nadomestek za velik fizični napor, ki ga nočno delo zaposlenih žensk zahteva.
Vsekakor pa je nujna aktivnost Občinskega sveta zveze sindikatov, ki mora opraviti analizo o tem, v koliki meri še prihaja do nočnega dela. V zvezi s tem mora tudi pripraviti program, kako se problema povečujočega se nočnega dela uspešno lotiti.
pre-
Nočno delo se obstaja
V nekaterih kolektivih (To-sama, Induplati) ugotavljajo vnovično pojavljanje nočnega dela. Ponekod gre za nočno delo, ki ga
Za vožnjo: Kolesar zlasti ne sme izpuščati iz rok balance, se držati za drugo vozilo, prevažati, vleči ali potiskati predmetov, ki bi ga lahko ovirali pri vožnji ali spravljati v nevarnost druge udeležence v prometu. "
Kdor krši to določilo, se na mestu kaznuje z 200 dinarji. Z enako višino se kaznuje tudi kolesar, ki prevaža drugo osebo.
Res je, da priporočamo kolesarjenje, vendar pri tem se zavedajmo, kaj smemo in kaj ne, predvsem pa kakšno mora biti kolo.
Gradivo pripravlja: glavni urednik
narekuje povečana, proizvodnja ali potrebe za izvoz, drugje pa gre za nočno delo tedaj, kadar nastane v
Žensko nemnogokrat fizično obremenjujemo!
Navzoči na okrogli mizi so ugotovili, da v delovnih organizacijah še vedno prihaja do fizičnega
(Nadaljevanje na 8. strani)
Navzoči na okrogli mizi o pogojih deta zaposlenih žensk
vas, kamor sva namenjena. Precej velik ovinek, kot ogromen žep, ln po eni uri sva le na pravi sledi.
Nekdanji bunkerji, danes nekako zaraščene luknje dokazujejo zločin kjer je zaradi izdajstva 6. januarja 1941 leta končala življenje večina okrožnega vodstva partije. Na tem kraju sem bil že marca meseca 1945, ko smo trije borci bežali iz Volčjega Potoka mimo hriba današnjega Arboretuma po travnikih ln čez cesto. Gonili so nas domžalski belogardisti. Spotoma smo se ustavili Prav pri teh takrat se svežih razbitinah ter se skrili ln čez dan čepeli v gostih smrekicah v bližini. Delovali smo iz Kamniških planin, posebno Pa se Iz Bistrice, kjer je bilo večina odborov okraja Kamnik, pa tudi nekaj kurirjev. Ker zaradi zadnje ofenzive ni bilo mogoče več nikakršno delovanje, posebno pa še zavoljo hrane, smo se iz večje skupine razbili v majhne skupinice. Tedaj smo ostali le štirje, poleg mene še dva tovariša in ena tovarifica. Vsi trije so biti iz partizanske tehnike v Kamniški Bistrici, katero so gestapovci poleg bunkerjev pod Mokrico razdejali. Vsako gibanje podnevi smo opustili, ter nekako ležali ali bolje,
čepeli v medvedovem brlogu čez noč; rano, še v temi pa smo plezali v greben Mokrice in od tam opazovali čez dolino proti Koplšam ter na cesto, po kateri so patruljirali v glavnem gestapovci in nemški vojaki, ker jc bila v planinskem domu posadka. Lakota nas jc primorala in ker Je bila Slavka DupUčanka, jaz pa sem imel tam dekle, smo sklenili, da se podamo v dolino okoli Vočlcga
Ktoka ter lzkopljcmo bunker, ano nam bodo že dostavljali domačini. V začetku marca, mislim, da jc bilo na Jožefovo, smo se naivneži podali, seveda brez kakršnih koli novic, skozi Tunjicc do Podgorja. Pot jc bila dolga dva dni. Prišli smo zvečer na Duplico k Prešernovi Slavki domov. Očetov tobak je bil res izvrsten, njena mama pa je sredi noč) organizirala, da ml Jc moje dekle prineslo sinka, katerega sem videl prvič. Se ponoči smo lezli na jezu čez Bistrico in že zjutraj so nas za Souvanovo graščino podili belčki, menda še nikoli nisem tekel tako hitro, da sta me Sašo ln MIlan komaj lovila. Bukov gozd nad cesto v Rudnik, še čisto nič zelen ni nudil kritja nikomur, zato smo takrat pribežali  do  razbitin bunkerjev,
katere danes z Milanom opazujeva.
Takrat so ob napadu belogardisti Slavko ujeli, mi trije pa zaradi tega preplašeni, če se niso morda podali za nami, takrat niti slutili nismo o tragediji v bunkerjih, pa tudi novic nismo iskali nikjer. Vrnili smo se samo Ulje nazaj v naš medvedji brlog v Mokrico ker se jc ravno takrat v Kamniški Bistrici spremenil položaj v našo korist. Ko sva s Slavko nedavno ta dogodek »predelala", takrat so jo iz Kamnika preselili v Begunje, nama še vedno ni bilo vse razumljivo., ali smo Imeli srečo ali kaj, takrat pri prehodu Iz Podgorja na Duplico. Takrat je Slavka v razburjenju lomila Grošljevc-palice za paradižnike ln je v strahoviti tišini ob bližini nekih senc. ki so hodile po cesti taka „muzika' lahko usodna. Živci so bili strahotno napeti, posebno če ti ivje hrusta pod nogami, noč svetla, v bližnjih hišah pa govorjenje. Res je bila nerodna, da se jc komaj lovila, toda srečno skočili čez cesto ter se že čez kakih 50 metrov srečali z nemško patruljo. Naše poti so se križale, ne vem ali so se oni bolj ustrašili kot mi, pušk z ramen niti poiskušali niso sneti, za sebe govorim, da sem bil
Ud, za druge ne vem, toda tisto škripanje o ivfu še danes slišim. Takrat smo na Duplici zvedeli, da so Nemci ravno tisti dan našega odhoda v dolino, zapustili ves predel v dolini Kamniške Bistrice ter tam okoli Grošlja po Podgorju nočevall ter drugi dan odšli proti Kranju.
v spomine na vse to, je najina današnja pot kaj kratki, sva že v Rudniku pri Stebetu, kjer gospodari, kmetuje ter z nama vred obuja spomine Vinko Zcbovec. S člani družine so vsi okoli naju, hudo bi nama zameril, če se ne bi oglasila. Veseli so bili obiska. To veselje je gospodar pokazal s tem, daje nanosi)' ni mizo vse to, kar ponavadi pripravijo za pusta. Vinko aktivist, borec pa tudi kurir, jc le vedno poln spominov na svojega Luka, Mlakarjevega Jožeta, kateremu ic pomagal pri gradnji njegove - Lukove bolnice. Vinko je sodeloval tudi pri postavljanju bolnic ni Tuhinjskem in v Podvolovieku. Zgovornegi domačini le težko zapustiva saj se nama mudi naprej, toda se le vrneva.
(se nadaljuje) 7
485353539053534853535353
(Nadaljevanje s 7. strani)
Med udeleženci okrogle mize je bilo mnogo delavk iz neposredne proizvodnje. K
vsebini so prispevale svoje tehtne misli
preobremenjevanja zaposlenih žensk. Ta pojav se zlasti pojavlja v tekstilni industriji, kjer so pri nekaterih delovnih opravilih in nalogah delavke primorane, da dvigajo bremena, ki so težka tudi 50 do 70 kg. Odtod prihaja do težkih bolezni in telesnih okvar (hrbtenica) kar se kaže kasneje v invalidnosti delavcev.
Glede tega je potrebno, da povsod tam, kjer še tega ni, nudijo potrebno mehanizacijo, ki bo odpravila težko fizično preobreme-njevanje žensk. S tem v zvezi je treba vzpodbuditi inovacijsko dejavnost v delovnih kolektivih.
Socialna varnost zlasti tekstilnih delavk je nizka
Naslednji problem, ki so ga na okrogli mizi zelo podčrtali, je problem nizke socialne varnosti. Zaradi različnih okoliščin (bolezni, predčasna invalidska upokojitev,
nizek popreček OD) lahko govorimo za precej primerov v domžalskem združenem delu, daje socialna varnost delavk nizka. Prihaja do primerov (Induplati), ko zaradi omenjenih okoliščin delavke prejemajo le 3.500 do 3.700 dinarjev pokojnine.
Strokovne službe v posameznih delovnih organizacijah storijo premalo za to, da bi delavke seznanile s pravicami, ki jih lahko izrabijo. Ugotavljajo, da o pravicah do varstvenega dodatka niso seznanjene in da zaradi tega dejstva pravic ne pridobe.
Poenotiti delo družbenopolitičnih organizacij
Družbenopolitične organizacije v delovnih kolektivih niso koordinirane, predvsem pa tem problemom žensk ne posvečajo dovolj pozornosti, četudi gre za težke diužbene probleme.     M. Brojan
Novo vodstvo
OBČINSKE KONFERENCE ZSMS DOMŽALE
Matjaž Repnik
Stane Oražern.
Predsednik Matjaž REPNIK se
je rodil 2. februarja 1955 v Ljubljani in stanuje na Količevem. Po poklicu je strojni ključavničar, ob delu pa se izobražuje na delovodski šoli Zaposlen je v Papirnici Količe-vo kot referent za informiranje. Član ZK je od leta 1975. Bil je predsednik OO ZSMS Vzdrževanje in predsednik koordinacijskega sveta ZSMS v Papirnici. V predsedstvo občinske konference ZSMS je bil izvoljen leta 1978 Od junija 1978 do junija 1980 je bil profesionalni sekretar občinske konference ZSMS Domžale. Po izteku mandata se je vrnil v delovno organizacijo, v predsedstvu občinske konference pa je prevzel komisijo za idejno politično delo Bil je komandant mladinskih delovnih brigad Peče 78 in Peče 79. Poleg tega opravlja še naslednje funkcije: predsednik konference osnovnih organizacij sindikata, član delavskega sveta, član komisije za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu, član komisije za volitve in imenovanja pri skupščine občine in druge. Funkcijo predsednika občinske konference ZSMS bo opravljal volontersko.
Sekretar Stane ORAZEM se je rodil 1. junija 1958 v Ljubljani. Stanuje v Trnovčah, je študent 4. letnika fakultete za strojništvo v Ljubljani Član ZKje od leta 1978. Leta 1979 je 'bil predsednik osnovne organizacije ZSMS Zlato polje. V predsedstvo občinske konference ZSMS je bil izvoljen leta 1978 in to funkcijo opravlja še sedaj. V tem času je uspešno vodil komisijo za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter ohranjevanje revolucionarnih tradicij. Bil je udeleženec mladinske delovne akcije Peče 1978 ter mladinskih političnih šol Krško 78 in Vikrče 79. Poleg obsežnega dela v mladinski organizaciji opravlja še funkcije tajnika KS Zlato polje, člana sveta KS, delegata temeljne delegacije KS Zlato polje.
PRIZNANJA IN POHVALE OBČINSKE KONFERENCE ZSMS DOMŽALE
Za izjemne dosežke in delo v mladinski organizaciji je predsedstvo OK ZSMS podelilo priznanje Repnik Matjažu, OO ZSMS Papirnica.
Pohvale so prejeli: 1   Novak Danica, OO ZSMS Slavko I Šlander
Šiljak Rajna, OO ZSMS Helios Oražern Anica, OO ZSMS Toko I  Stvarnik Meta (mentor), OO ZSMS I  Ekonomska srednja šola 1  Občinski odbor ZZB NOV OO ZSMS Dragomelj 00 ZSMS Vzdrževanje Papirnica KUD Svoboda Mengeš V.p. 6485
Igor Lipovšek
(Nadaljevanje s 5. strani)
Podpisali so samoupravni sporazum. Poleg Domžal in Kamnika so ga podpisali tudi predstavniki skupnosti za zaposlovanje, pa obe samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva. Sredstva za to humano ustanovo so namenile tudi skupnosti za zaposlovanje štirih ljubljanskih občin, veliko razumevanje pa je pokazal v obliki pomoči tudi občinski sindikalni svet.
Tovariš Bruno Kocbek ob otvoritvi Centra za usposabljanje invalidnih oseb Domžale-Kamnik
Vse to daje obete, da bo tolikšno razumevanje za to ustanovo primerno tudi vnaprej, da bomo torej ob skrbnem vodstvu zaposlenih v Centru zagotovili boljše pogoje za tiste, ki jim je narava odvzela največjo dragocenost — zdravje.
To pa je tudi najmanj, kar smo za invalidne osebe tako v Domžalah kot Kamniku dolžni zagotoviti.
Matjaž BROJAN
--
Programsko-volilna konferenca ZSMS:
Ocena dela, program ...
V Domžalah so se 18. junija zbrali delegati osnovni organizacij ZSMS iz vse občine na programski in volilni seji občinske konference ZSMS.
Predsednik Občinske konference Božo Jašovič, se je v poročilu o delu občinske mladinske organizacije najdlje zadržal ob problemih, ki so pestili mlade in njihovo organizacijo v obdobju od lanskega junija. Seveda je nanizal tudi uspehe, ki jih ni bilo malo.
ob ploskanju vseh delegatov zahvalili s knjigama.
Kadrovski postopki, ki so potekali od februarja, so prinesli pred loge, konferenca pa je potrdila, da v prihodnjem mandatnem obdobju občinsko konferenco vodita predsednik Matjaž Repnik in sekretar StaneOražem. Razprava o delu v prihodnje je bila kratka; kot da so
delegati že vse povedali med razpravo o poročilu, po drugi strani pa so bile v vnaprej poslanih materialih naloge za prihodnje obdobje dovolj natančno opredeljene. Ob koncu so najprizadevnejšim mladincem podelili pohvale in priznanja občinske konference ter diplome za dosežke na športnem področju.
Programska seja Občinske konference ZSMS Domžale
Jože Kopusar predsednik občinskega sindikalnega sveta, se je zadržal predvsem ob kongresu samoupravljalcev in nalogah mladih v zvezi z njim ter zapouo vanjem. Miro Ukmar sekretar občinske konference SZDL, je spregovoril o vključevanju mladih v delegatski sistem in volitvah v prihodnjem letu. Narodni heroj Franc Avbelj - Lojko član predsedstva občinskega odbora ZZB "OV, je govoril o pomenu mladih za splošni ljudski odpor in čestital občinski konferenci ZSMS za najvišje priznanje, ki ga podeljujeta Xn rePubliška konferenca £SMS - 22 december - za delo na področju SLO, družbene samozaščito, ohranjevanja revolucionarnih tradicij in sodelovanja z JLA, TO, ZZB NOV in ZRVS. Savkovič vojeslav sekretar OK ZRVS, se je Pohvalno izrazil o sodelovanju mladine z ZRVS, obenem pa je bil dovolj kritičen, da je njegova Pohvala izzvenela kot akcijsko navodilo za vnaprej. Alenka Tašta-novska, članica občinskega komi-
Razstava stripa v Domžalah:
Je strip umetnost ali plehka zabava?
Strip, kakor ga poznamo danes, je nastal v letih 1895 - 1897 in je torej sodobnik filma (1895) in radia ( ).
V preddverju haie Komunalnega centra so člani za klubsko dejavnost pri Občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije postavili precej nenavadno razstavo - RAZSTAVO O STRIPU.
Ko si jo ogledamo, spoznamo veliko novosti, na katere ob vsakodnevnem prebiranju stripov niti ne pomislimo. Zvemo, da segajo začetki stripa že v preteklo stoletje, da so pri nas stripi začeli izhajati med obema vojnama, da je strip često nosilec naprednih idej in se v kapitalističnih družbah postavlja v vlogo ostrega kritika in biča socialnih, gospodarskih in političnih razmer. Spoznamo, da je ameriški podtalni strip v svoji neposrednosti in brezkompromisni kritiki krivic razredne družbe tako bridek, da je prepovedan. Razstava nam prikaže nastajanje stripa od ideje do natisa in podobnost stripa s filmom. Nekaj panojev je namenjenih razvoju stripa pri nas, v katerem prednjači ..zagrebška šola stripa", v Sloveniji pa Kostja Gatnik, Miki Muster in Andrej Habič.
Kaj menijo o razstavi obiskovalci?
Irena: Dobro, da ste se kaj takega spomnili. Samo drugič bi lahko lepše napisali.
Marta: Škoda, ker ni vstopnine!
Stanko: Zelo domiselno.
Karmen: Kako ste se spomnili take razstave!? Kje so stripi Walta Disneya? Drugače O.K.
Krivec Kristina, vodja Centra za klubsko dejavnost pri Občinski konferenci ZSMS: Zanimivo na razstavi je, da potegne ločnico med dobrim in slabim stripom. Center za klubsko dejavnost si bo še naprej prizadeval, da se z navidez neobičajnimi oblikami dela pribli-
(Nadaljevanje na 10. strani)
teja ZKS, je spregovorila o mentorskem delu z mladimi in o zainteresiranosti partijskih organizacij za dobro delo osnovnih organizacij ZSMS, ki edine predstavljajo zakladnico kadrov za Zvezo komunistov. Oglasila sta se tudi Anton Florjančič z Občinske gasilske zveze in Ljubo Bevc iz Konjeniškega kluba. Prvi je dejal, da se je potrebno v bodoče tesneje povezovati pri vključevanju v gasilske enote, drugi pa se je zahvalil mladim za prispevek, ki so ga z mladinskimi delovnimi akcijami dali za ureditev jahališč in okolico gradu Krumperk.
Z živahno besedo je prisotne pozdravila predstavnica pobratene občine Koprivnica - sekretarka OK   ZSMH   Dragica Strmečki.
Ker so mandati in nosilci funkcij v ZSMS enoletni, so delegati razrešili dosedanjega predsednika občinske konference Boža Japoviča in sekretarja Mira Gla-vinca.
Mladinci so se jima za njun trud   Na razstavi o stripu - zanimanje zanjo je precejšnje (Foto Lipovšek)
r
Obisk svetovalnice pred sklenitvijo zakonske zveze je nov, dodatni člen v spletu izobraževalnega procesa, ki poteka vse od predšolske vzgoje, preko rednega šolanja, izobraževanja ob delu in samoizobrazevanja. Uvedba tega določila, predstavlja najprej obveznost izvajalca, da zagotovi ustrezno obliko svetovanja, za kandidate pa pravico in dolžnost, da se svetovanja udeležijo. Predzakonsko svetovanje je razdeljeno v prvi stik in Širši program svetovanja.
Širši program svetovanja imamo v občini Domžale organiziran že od 1. februarja lanskega leta in poteka po enakem urniku še danes. Organiziran je vsako prvo sredo v mesecu, sam program pa je razdeljen v dva večera, vsakokrat po tri ure. Udeležbo na svetovanju kandidati vnaprej prijavijo pri strokovni službi SIS socialnega skrbstva, Ljubljanska 84. Le-ta je potrebna zaradi same organizacije, ter izvedbe programa. V letošnjem letu bo svetovanje organizirano še: 1. julija, 5. avgusta, 2. septembra, 7. oktobra, 4. novembra in 2. decembra.
V primeru, da bo prijavljenih večje število kandidatov, kot jih lahko prisostvuje naenkrat programu, bo svetovanje organizirano tudi izven urnika.
Kakšen je program svetovanja?
Program obsega štiri vidike svetovanja, kijih kandidatom posredujejo:
1. Psiholog
V tem delu se bodoči zakonci seznanijo predvsem s tistimi aspekti odnosa med moškim in žensko, ki so pomembni za oblikovanje posameznikove osebnosti, vzajemnega odnosa in skladnega življenja dveh, kot nosilcev bodoče družine. Ustvariti resnično odprto in odkrito skupnost je proces, ki traja vse življenje, proces, na katerega se je vredno pripravljati.
Rojstvo otroka povzroči spremembe v odnosu med moškim in žensko. Novi član družine zmanjša zasebnost življenja dveh. Na vse to pa se je potrebno pripraviti. Z oblikovanjem družine se spremeni kvaliteta odnosov med dvema. Posledice nepripravljenosti na novo vlogo in neenakomerno prevzemanje odgovornosti obeh zakoncev do novega člana družine pa se kažejo ne le v medsebojnih konfliktih in nerazumevanju, ampak tudi v zavračanju otroka, v neustrezni vlogi in nezadostni ljubezni.
2. Zdravnik
Odgovorno starševstvo je podlaga za Zdravje in blaginjo družine. Načrtovanje družine je torej neločljiva sestavina zdravstvenega varstva matere in otroka oziroma družinskega zdravja.
V tem delu bodoči zakonci slišijo med drugim več o spočetju otroka, nosečnosti, porodu, kontracepciji, neplodnosti ter zdravstvenem varstvu otrok in matere.
3. Pravni vidik
V tem delu svetovanja dobijo bodoči zakonci informacijo o določilih zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter drugih pravnih vprašanjih. Seznanijo se s pojmom zakonske zveze, sklenitvijo zakonske zveze, pravno ureditvijo razmerij med starši in otroci, neveljavnostjo zakonske zveze, izvrševanjem roditeljske pravice ter načrtovanjem družine kot temeljne pravice človeka in objektivne družbene pogoje za uresničevanje te pravice.
4. Soda
dik:
Smoter tega vidika je prikazati stvarni položaj družine in možnosti za zadovoljevanje njenih potreb v socialistični samoupravni družbi, pojasniti pomen pojma družbenega varstva družine ter spodbujati k razvoju enakopravnih in demokratičnih odnosov v družini. V tem delu dobijo bodoči zakonci tudi informacijo o pojmu zakonske zveze, družine in gospodinjstva ter razvoju družine, vzgoje in izobraževanja od samega začetka pa do danes. Pomembni del vsebine svetovanja je tudi seznanitev z vključevanjem družine v družbeno skupnost. Zakonca se morata vključiti v programiranje in izvajanje družbenih akcij, da bosta skupaj z drugimi zadovoljila tudi lastne potrebe.
Namen predzakonskega svetovanja:
Predzakonsko svetovanje je sestavni del vzgojno izobraževalne dejavnosti. Posebnost tega svetovanja je le v tem, da ga organizira SIS socialno skrbstvo, namenjeno pa je ljudem, ki jim je skupen predvsem interes „ustanoviti zakonsko skupnost", ter kot tako pomeni novo kakovost v družbenih prizadevanjih za usposabljanje ljudi za življenje in delo.
Savec
(Nadaljevanje2 9. strani)
ža mladim in organiziranemu preživljanju prostega časa nasploh. Naj povem se to, da nameravamo razstavo prenesti v šole, delovne organizacije in krajevne skupnosti, skratka povsod, kjer se bo pokazal interes.
Vojko Sutar, avtor razstave: Strip me je zanimal že od malih nog. Najprej sem jih bral zato, ker
1Q
so bile „lepe slike", kasneje pa sem se začel poglabljati v vsebino stripa. Razstavo sem pripravljal več mesecev, material sem zbiral v naših in tujih revijah, za zgodovino stripa, pa sem se moral potruditi v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani kjer sem prefotokopiral večino stripov iz obdobja med obema vojnama.
Igor Lipovšek
Delo mladincev iz KS Homec-Nožice
Prav ob nedavnem poteku akcije NNNP 80/81 v občini Domžale smo se ozrli okoli sebe in nevsiljivo se nam je zdelo, da je nekaj delovnega okoli nas. Nekaj, česar nismo bili vajeni do danes.
V obrambni načrt nase krajevne skupnosti smo že pred časom vnesli petnejst imen mladincev, ki naj bi prevzeli kurirsko službo za akcijo NNNP, kot je bila na primer ta zadnja, oz. da bi v slučaju, ko bi bilo zares potrebno hitro in skrivoma prenesti poŠto, pozive ali vabila do krajanov, ki izvajajo svoje dolžnosti v okviru obrambnega načrta kraja, prevzeli kurirsko službo.
Petnajst mladih fantov smo torej zapisali na bel list pisarniškega papirja, iskreno povedano — z nekoliko nezaupanja, čeprav bi v takih nalogah ne smeli oklevati. Toda fantje so pač samo fantje, sodobni moderni svet s kopico kičaste zabave, in mladi so prena-sičeni vedno istih opravil. Pravzaprav razen obilice disko klubov na našem koncu in kinematografa ter igrišča, zares nimajo primernega prostora, kjer bi še kako drugače, bolj koristno izživeli svoj mladostni zalet, kjer bi se z igro ali podobno dejavnostjo znebili" odvečne energije. Zato smo jih včasih videvali klepetati ob koncu ulice, posedali so ob kakšnem hišnem vogalu, sem ter tja te je kdo pozdravil. Zato, vidite, nismo imeli ravno najboljšega mnenja o njih. Toda vedeli smo tudi, da brez prave zaposlitve ne bodo mogli pokazati svoje prave delovne zagnanosti, da ne rečem celo resnosti, zrelosti.
Izbrali smo jih. Ampak danes s ponosom kažemo nanje, kajti izbrali smo prave. Mladi so — od 17. do 20. leta, toda zanesljivi in vestni. Naj vam to dokažemo/
Že od novega leta sem smo jih dostikrat potrebovali. Poklicali smo tega ali onega, če je le bil doma, se je takoj odzval vabilu. Brez negodovanja, kar "mladi radi počno. Skupno z njimi smo pripravili tudi akcijo NNNP 80/81, ki je na našem teritoriju v celoti uspela. In prav zato, za ta dan so fantje zasluži/i pohvalo.
Začelo se je zjutraj, da ne rečem še kar ponoči. Okoli 4. ure so se javili na štabu za SLO in DSZ, kjer jim je vodja (kurirjev) predal prve pozive in so jih morali urno raznositi. Od hiše do hiše hodili, zvonili, trkali, potem povedali, kdo so in kaj hočejo, opravili svojo nalogo — dobili prejemnikov podpis in hitro odšli dalje. Pomemben je bil tudi čas. Če bi se obira/i, moledovali, potem bi bil neuspeh mobilizacije prav njihova krivda. Da bi se znebili dvojnosti, so si razdelili teritorij na nekaj podenot (ulic, cest, zaselkov) in vsak je prevzel določeno število pozivov.
Ko so se torej vrnili s prve opravljene naloge, jih je čakala že druga in tretja, četrta... veliko jih je bilo. Ničkollkokrat so prislanjali kolesa ob hišne ograje, preganjali hišne štirinožce, ki so neusmiljeno lajali nanje... sonce pa je vedno bolj pripekalo. Ko smo jih popoldne videvali ob vrnitvi v štab, vse oznojene, toda žarečih lic in oči, je vsak izmed njih imel svojo zgodbo — nekdo je komaj „pregovori/" hudega psa, naj mu ne raztrga hlač prav zdaj, ko je na tako pomembni nalogi.. ■ Drugi spet je iskal pozvanega v delovni organizaciji, kjer je zaposlen... Vodja pa je v štabu nestrpno gledal na uro in poročal komiteju, kako so fantje izvršili naloge. Tudi sam se je potil. Ni prijetno biti „glavni", če bi se ti člani izneverili. Toda našemu Drago tu se niso, zato ne, ker so vedeli vsi, da je od slehernega posameznika odvisen zaključek in uspeh akcije. In prav oni nosijo zasluge za to, da je bila posebna številka Občinskega poročevalca pravočasno razdeljena med krajane; da so bili plakati, ki so pozivali prebivalstvo, naj ne naseda sovražni propagandi, naj sodeluje v obrambnih nalogah in naj krepi bratstvo in enotnost — da so bili ti rdeči plakati razobešeni na vidnih mestih. Pa tudi zbor občanov je uspel, četudi je bilo precej krajanov v službi, ker je bila de/ovna sobota, da so imeli osnovnošolci in srednješolci obvezen pouk in da so bili nekateri angažirani tudi na področju svojih TOZD-ov.
Skratka, vsa zahvala jim gre tokrat za opravljeno delo. In v bodoče? Želimo, da bi še naprej tako sodelovali in vemo, da naše želje niso osamljene, kajti mladi so nas prepričali, da znajo biti kos zahtevnim nalogam. In ne bojimo se zanje/
Olga Cerar
37
ODKLONJENI:
Bizilj Nina, Kostcšič Helena, Ivančič Maruša, Gubcnšek Ivo, Flqrjanc Vid, Batis, Krčulj, Barlc Janez, Scpic Polonca, Lož Petra, Hacc Miha, Buh Spela, Zakrujšck Jan, Mlekuž Mateja, Zcrko Miha, Cičcrov Gregor, Lcvičnik Matjaž, Gutnik Simon, Božič Ana, Orlic Vitka, Trstenjak Marjetka, Zaje Uroš, Orel Tina, Bolčevič Slavko, Cop Matjaž, Završnik Primož, Samarin Polona, Štuhcc Tina, Gazvodu Matej,
ZANIMALO VAS BO
Tudi modernizacije in ojačitve sodijo k vzdrževanju cest
(povzetek osnutka zakona o javnih cestah)
Osnutek zakona o javnih cestah določa temeljna načela za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v cestnem gospodarstvu in tako vsebinsko » izpeljuje osnove oziroma temelje, ki so postavljeni z zakonom o združenem delu. Glede na nova izhodišča in ustavne rešitve na področju samoupravnih interesnih skupnosti za ceste, ki morajo dosledno upoštevati nove družbenoekonomske odnose, opredeljene z zakonom o združenem delu ter čvrstejšo samoupravno organiziranost in zagotoviti uveljavitev posebnega družbenega interesa na področju javnih cest, je potrebno z novim zakonom to izhodišče m ustavne rešitve konkretizirati.
Največ sprememb glede na zakon iz leta 1971 prinašata poglavji o samoupravnih interesnih skupnostih in poglavje o planiranju financiranju in gospodarjenju s cestami.
Samoupravne interesne skupnosti za ceste sc ustanavljajo zaradi zadovoljevanja potreb in usklajevanja dela s potrebami in interesi na področju cest, in sicer za območje vsake občine, za območje Slovenije pa sc združujejo v Skupnost za ceste Slovenije. Predlagatelj osnutka zakona sc zavzema, da bi na območju vsake občine ločeno delovala samoupravna interesna skupnost.
Stroške rednega vzdrževanja (enostavna reprodukcija) mora pokrivati cena uporabe ceste. Za rekonstrukcijo in gradnjo cest (razširjena reprodukcijama sc bodo sredstva zagotavljala z združevanjem sredstev družbene reprodukcije in s samoprispevki občanov kot tudi z določenim delom sredstev namenjenihza vzdrževanje in varstvo cest.
Gleue na enotnost cestne mreže in zaradi zagotavljanja enovitosti sistema zdužencga dela za vzdrževanje vseh teh. se za območje ene ali več občin organizira temeljna organizacija za vzdrževanje cest. V njenem poslovanju se uresničuje poseben družbeni interes s soodločanjem uporabnikov cest In predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v organih organizacij za vzdrževanje cest.
Zakon določa nekatere nujne elemente, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju in gradnji cest. Zahteva tudi usklajeno planiranje in delovanje vseh organizacij združenega dela, ki posegajo v cesto (kanalizacija, vodovod, elektrika, ptt ipd.)
Zakon na novo širše opredeljuje pojem vzdrževanja cest. Vključuje tudi modernizacije in ojačitve, ki so doslej bile zajete v investicijskem vzdrževanju.
Skupščina SR Slovenije je na sejah zborov 24. novembra 1980 obravnavala predlog za izdajo zakona o javnih cestah, ga sprejela in zadolžila Izvršni svet naj pripravi osnutek zakona ter upošteva stališča, pripombe in predloge delegatov, mnenja in stališča Republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve, predlog stališč Zveznega družbenega sveta za vprašanja družbene ureditve o nadaljnjem razvoju družbeno ekonomskih odnosov na področju cestnega gospodarstva, kot tudi prispele pripombe vseh zainteresiranih subjektov oziroma regijskih posvetovanj v Kopru, Ljubljani, Novi Gorici, Mariboru in Novem mestu.
V osnutku zakona so 11. maja razpravljala Odbor za družbenopolitični sistem Zbora združenega dela in Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj Zbora občin, 12. maja Odbor za družbenopolitični sistem Družbenopolitičnega zbora, 13 maja Odbor Zbora združenega dela za družbenoekonomske odnose, 14 maja j>a Odbor Družbenopolitičnega zbora za družbenoekonomske odnose in Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije, ter skupina delegatov za proučitev družbenoekonomskih odnosov v SIS materialne proizvodnje ter zakonskih aktov s tega področja. Z osnutkom so se strinjali in predlagali zborom, naj ga sprejme skupaj s predlaganimi pripombami.
STROKOVNI SVET - NOVOST NA PODROČJU KNJIŽNIČARSTVA (povzetek osnutka zakona na področju knjižničarstva)
Osnutek zakona ureja knjižničarsko dejavnost, naloge in organiziranost, poslovanje in upravljanje knjižnic ter posebne naloge matičnih knjižnic in narodne knjižnice. Je posebnega družbenega pomena. Knjižničarska dejavnost je po tem osnutku sistematično zbiranje, strokovno obdelovanje, hranjenje in predstavljanje knjižničnega gradiva, njegovo dajanje v uporabo ter bibliografsko, informacijsko, dokumentacijsko in komunikacijsko delo, namenjeno javnosti.
Knjižnično gradivo so po tem osnutku knjiec. brošure, časniki, časopisi, disertacije, katalogi, prospekti, plakati, letaki, tiskovine, kartografske publikacije, separati, standardi, patenti, reprodukcije likovnih del. razglednice, koledarji, fotografije, mikrofilmi, diamikrokartica, muzikalije, gramofonske plošče, tonske in video kasete, magnetofonski in magnetni trakovi, rokopisi >n druga zapisana ali razmnožena gradiva, s katerimi upravlja knjižnica in so namenjena knjižničarski deiavnosti.
Delo knjižnice je javno. Knjižnica obvešča javnost o svojem delu zlasti z objavljanjem informacij o dopolnjevanju knjižničnega gradiva ter z letnimi
Brcskvar Gregor, Vesel Gregor, Skočir Tcja, Bavčar Ana, Orel Sabina, Drcnik Aleksander, Zupan Janez, Hribar Blaž, Prah Marko, Bizilj Aleš. Goršič Tina, Zafošnik Andrej, Barlc Štefan, Vesel Alenka, Skočir Nina, Hrček Luka, Kos Tanja, Kotnik Brigita, Kmcf Barbara, Cvar Tina, Scgatin Maja, Lipovšek.
Kom isije
poročili o dejavnosti in opravljanju delu.
Knjižnice, ki opravljajo poleg rednih še posebne dejavnosti, opredeljuje osnutek zakona kot matične knjižnice. Te opravljajo matične dejavnosti na določenem območju ali strokovnem oziroma znanstvenem področju. Dejavnost matične splošne izobraževalne in šolske knjižnice bo vezana na območju ene ali več občin. Visokošolske oziroma univerzitetne ter specialne knjižnice bo povezala matična knjižnica po posameznih strokovnih oziroma znanstvenih področjih. Dejavnost osrednje matične knjižnice za območje SR Slovenije bo opravljala Narodna in univerzitetna knjižnicu v Ljubljani.
S predlaganim sistemom matičnih knjižnic spreminjamo sedanjo zakonsko ureditev in prakso, ki pozna matično.st samo po teritorialnem načelu. Osrednji matični knjižnici daje možnost, da del svojih nalog prenese na druge knjižnice.
Kot skupni organ za področje knjižničarstva se oblikuje strokovni svet za knjižničarstvo SR Slovenije. Oblikovale ga bodo Kulturna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije, sestavljali pa ga bodo knjižničarski delavci in uporabniki. Strokovna in administrativna dela za svet bo opravljala narodna iri univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Svet je novost na področju knjižničarstva, zagotavlja pa naj enotno strokovno obravnavo vseh vprašanj delovanj?, in razvoja knjižničarstva v Sloveniji-
Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije na sejah dne 9. aprila 1979, skupščina Kulturne skupnosti Slovenije pa na seji dne S aprila 1979, so sprejeli osnutek zakona o knjižničarstvu. Nadaljnji zakonodajni postopek je bil nato prekinjen zaradi predvidevanj, da bomo celotno področje kulturnih dejavnosti lahko uredili z enovitim zakonom, kar se ic izkazalo za težko uresničljivo. Medtem so bili sprejeti zakoni, ki urejajo osnove svobodne menjave dela na novo pa je bilo zakonodajno urejeno tudi celotno področje izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in deloma kulturnih dejavnosti. To narekuje v nekaterih sestavinah drugačno zasnovo zakona o knjižničarstvu, kot je bila predvideni z že sprejetim osnutkom. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije zato predlaga, da sc ponovi druga faza zakonodajnega postopka in da ustrezni zbori Skupščine SR Slovenije ponovno obravnavajo osnutek zakona o knjižničarstvu. Osnutek zakona jc 8. maja 198) obravnavala komisija za narodnosti Skupščine SR Slovenije in ga sprejela. Enajstega maja je o njem razpravljal Odbor Zbora občin za družbenoekonomske odnose in razvoj, 13 maja Odbor Zbora združenega dela za družbenockoomske odnose, 14 maja pa Zakonodajo-pravni, komisija Skupščine SR Slovenije. Z osnutkom so sc strinjali in predlagali zborom, naj ga sprejmejo.
UPOŠTEVANA DOLOČILA RESOLUCIJE
(povzetek predloga zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna socialistične republike Slovenije za leto 1980)
Zakon o proračunu SR Slovenije za leto 1980 jc sprejela Skupščina SR Slovenije dne 26. decembra 1979.
Obseg splošne porabe je bil v letu 1980 opredeljen z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1980, po kateri so se sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v republiki lahko povečala največ za 16% glede na leto 1979 z izjemo novih obveznosti za kompenzacije reorganizacije pravosodnega sistema, zaostalih nalog na področju splošne ljudske obrambe- ter blagovnih rezerv. Rast sredstev za splošno porabo na ravni republike je v primerjavi z letom 1979 znašala 21,0%; ob upoštevanju navedenih izjemnih obveznosti, ki so po resoluciji izvzete, pa le 13. 1%. To pomeni, da so bila določila resolucije v celoti upoštevana.
Z vključitvijo obveznosti SR Slovenije do prispevka proračunu federacije jc rast sredstev za splošno porabo znašala 28,0 %in jc bila višja od nominalne rasti družbenega proizvoda zaradi povečane obveznosti SR Slovenije do prispevka proračunu federacije. Taje bil v letu 1980 za 37,4 % višji v primerjavi z letom 1979.
Po zakonu o proračunu SR Slovenije za leto 1980 in zakonu o zaključnem račurm o izvršitvi proračuna SR Slovenije za leto 1979 je znašala skupna vsota neto republiškega proračuna (brez prispevka proračunu federacije) 7.511.314.000 35 din Z vključitvijo prispevka proračunu federacije na podlagi zakona o skupnem obsegu proračunskih odhodkov federacije /a leto 1980 in po spremembah tega zakona v višini 6.370.600.000 din, pa je znašala skupna vsota celotnega republiškega proračuna 13.881.914,000,35 din.
Proračunu SR Slovenije za leto 1980 je zagotavljal sredstva obveznosti, ki jih je SR Slovenija dolžna pokriti na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in drugih aktov, sprejetih v Skupščini SR Slovenije.
O predlogu zakona je 11. maja razpravljal Odbor za finance Zbora občin, 14. maja pa Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SRS. Nista imela nobenih pripomb in sta predlagala, naj se predlog zakona sprejme v predloženem besedilu.
MANJŠI STROŠKI CARINSKEGA POSTOPKA
(povzetek osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona) Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona temelji na istih načelih kot veljavni carinski zakon. Predpisuje, daje potrebno za vse blago praviloma plačati carino, primeri carinske oprostitve pa so izrecno predpisani v carinskem zakonu. Vse tiste ukrepe, ki so povezani z uresničevanjem skupne politike, samostojno sprejema Zvezni Izvršni svet.
Predpisi in ukrepi, ki se sprejemajo pri izvajanju carinske politike, se uporabljajo enotno za vse subjekte, na katere se nanašajo. Carinski sistem se uresničuje z določeno politiko varstva, ki izhaja iz celotne družbenoekonomske politike o razvojnem načrtu. Zagotoviti je potrebno tudi natančnejše urejanje razmerij med carinskimi organi in organizacijami združenega dela ter drugimi pravnimi in fizičnimi osebami v carinskem postopku, kot tudi določanje njihovih pooblastilnih obveznosti. Zagotoviti je potrebno nadaljnje poenostavljanje postopka carinjenja blaga, učinkovitejšo delo organov in zmanjšanje stroškov carinskega postopka. Da bi se zagotovila funkcionalne potrebe carinske službe in gospodarstva, je treba določiti posebna oblastila za Zvezni Izvršni svet, Zvezni sekretariat za finance in Zvezno carinsko upravo za reševanje tistih vprašanj, ki po novem terjajo pogostejše spremembe in prilagajanja.
Za izvajanje tega zakona niso potrebna finančna sredstva. Osnutek zakona jc na seji 14. maja obravnaval Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Predlagal ji je, da pooblasti delegacijo SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, naj zahteva od predlagatelja izdelavo strokovne studije. V njej bi bilo potrebno proučiti konkretno carinsko politiko, upoštevajoč razvojno dolgoročno ekonomsko politiko v vsem gospodarstvu enotnega jugoslovanskega tržišča in tudi odnose s tujino (odnosi z GATT, SEV, specifičnosti odnosov z državami v razvoju ipd.). Ta študija naj bi bila osnova za razpravo o carinski politiki in njenem izvajanju kot sestavnem delu dolgoročne ekonomske politike v zveznih svetih.
MANJŠA PORABA, VEČJA AKUMULACIJA
(povzetek predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev)
Namen tega zakona je zaustaviti neugodno rast amortizacije, ki je zadnja leta počasnejša od ustvarjene rasti celotnega prihodka ter onemogočiti zmanjšanje povprečne amortizacijske stopnje v posameznih dejavnostih.
Za uresničitev sprejetega programa gospodarske stabilizacije je namreč nujno preprečiti počasnejšo rast amortizacije v primerjavi z rastjo celotnega prihodka, materialnih stroškov in dohodka, kakor tudi zmanjšanje deleža amortizacije v strukturi delitve celotnega prihodka v primerjavi z deležem materialnih stroškov in dohodka in onemogočiti zmanjševanje povprečne amortizacijske stopnje za osnovna sredstva posameznih dejavnosti.
Amortizacija po minimalnih stopnjah, določenih v zakonu, je dolžnost temeljnih organizacij in drugih uporabnikov družbenih sredstev. Nadomešča se iz celotnega prihodka, s povečanjem posameznih amortizacijskih stopenj se bodo povečali zneski, ki se iz celotnega prihodka v posameznih letih izločajo za amortizacijo (za stroške reprodukcije osnovnih sredstev).
Predlagane spremembe in dopolnitve tega zakona in nove predlagane amortizacijske stopnje ne povečujejo nadomeščanja nabavne vrednosti sredstev kot osnove za obračun amortizacije. Vendar pa se z novimi predlaganimi amortizacijskimi stopnjami na podlagi določene dobe trajanja osnov-
nih sredstev in nove tehnologije pomembno zmanjša čas nadomeščanje (amortiziranja) nabavne vrednosti v primerjavi z zdajšnjim.
To bo vplivalo na povečanje akumulacije v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje in pri drugih uporabnikih družbenih sredstev.
Po predlaganih novih amortizacijskih stopnjah se, kot je že omenjeno, povprečna amortizacijska stopnja za vsa osnovna sredstva v primerjavi s sedanjo povprečno stopnjo povečuje približno za 42 %. Povečanje amortizacije v letu 1981, v primerjavi z letom 1979, bo znašalo približno 45 milijard dinarjev. t
Na podlagi te ocene je treba pričakovati, da bo za znesek nadomestila povečane amortizacije iz celotnega prihodka zmanjšan dohodek temeljnih organizacij, posledica tega pa bo zmanjšanje vseh oblik porabe, ki temelji na ustvarjenem dohodku, če ne bo zmanjšana ta poraba, bodo temeljne organizacije, ki so doslej poslovale z izgubo ali na meji rentabilnosti, zaradi tega izkazale povečano izgubo.
Zaradi tega dejstva je v osnutku zakona v predhodnih določbah predlagana možnost, da lahko temeljne organizacije, ki bodo zaradi povečanih 'stopenj zašle v Izgubo v svojem poslovanju v letu 1981, amortizacijsko stopnjo zmanjšajo v višini izgube, vendar največ do 50 % povečanih amortizacijskih stopenj.
O predlogu za izdajo zakona sta 14 maja 1981 razpravljala Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Zakonodaj no-pravna komisija Skupščine SR Slovenije. Z besedilom zakona sta se strinjala.
OHRANITEV ENOTNE VREDNOSTI DRUŽBENIH SRE DSTEV (povzetek predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe uporabnikov družbenih sredstev)
Predlog za izdajo zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev temelji na načelu, da z njo vsi uporabniki družbenih sredstev zagotavljajo praktično uresničitev z ustavo določene obveznosti o ohranitvi enotne vrednosti družbenih sredstev, s katerimi razpolagajo.
Revalorizacija prispeva tudi k temu, da se zneski amortizacije v posameznih letih prilagajajo tržnim razmeram tako, da je iz teh zneskov mogoč nakup za zamenjavo dotrajanih ali tehnično zastarelih sredstev ob čim manjšem najemanju kreditov in drugih virov sredstev. Nastajajo tudi pogoji za uresničitev večje stopnje usklajenosti med posameznimi oblikami porabe, ki se nadomešča iz dohodka.
Nadaljnje izpopolnjevanje sistema revalorizacije bo zagotovljeno s predlaganimi spremembami in dopolnitvami veljavnega zakona. Z njimi se ne bo poslabšal materialni in drug položaj delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti.
Za izvedbo predlaganega zakona niso potrebna posebna dodatna finančna sredstva in proračuna federacije.
O predlogu za izdajo zakona je 14 maja 1981 razpravljal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in se z njim strinjal.
Uspešen boj proti alkoholizmu mora biti množičen
Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji prj občinski konferenci socialistične zveze Domžale je imel 2.4.1981 eno od svojih sej na kateri je obravnaval program dela boja proti alkoholizmu v letu 1981 in sprejel naslednje sklepe:
1. še naprej mora boj proti alkoholizmu potekati v krajevnih skupnostih, krajevne konference socialistične zveze delovnega ljudstva pa morajo biti glavne nosilke boja in organizacijah združenega dela kjer so za to odgovorni direktor, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, predsednik osnovne organizacije sindikata, predsednik delavskega sveta, kadrovi k, varnostnik, delavski sveti pa morajo obvezno sprejeti programe boja proti alkoholizmu in bedeti na izvajanjem.
2. pri vhodu v tovarne moramo poostriti kontrolo, kdo prihaja vinjen na delo, kdo odhaja vinjen z dela (ta se je napil med delom) in kdo prinaša pijačo v tovarno. V ta namen je racionalno uporabiti tudi alkoteste.
3. v organizacijah združenega dela morajo vse kršitve v zvezi z alkoholizmom vnesti v svoje samoupravne akte o medsebojnih odnosih in jih opredeliti kot hujše kršitve delovne dolžnosti ter določiti kazen izključitev iz delovne organizacije.
4. prvo »okroglo mizo" o problematiki alkoholizma in vsemi spremljajočimi posledicami v krajevni skupnosti bomo organizirali v krajevni skupnosti Prevoje, zadolžena: Anton Dolenc in Simon Hostinger.
Omenjena „okrogla miza" oziroma sestanek je že bil 19.5.1981 v sejni sobi krajevne skupnosti Prevoje. Prisotni so zelo zavzeto razpravljali o pojavnih
oblikah alkoholizma v krajevni skupnosti.
Znano je, da glede odnosa do alkohola delimo ljudi v štiri kategorije L
abstinenti, II. zmerni pivci, III. alkoholiki in IV. alkoholiki z nepopravljivimi okvarami. Problem: mnogi, ki to že zdavnaj niso več, bi radi bili še zmerni pivci, čeprav že sodijo med alkoholike.
Čeprav je uživanje alkohola in istočasno kajenje tebaka enako kroničnemu samomorilstvu, nam je kozarček alkohola in cigareta moda, znak možatosti (za moške), znak samostojnosti (za ženske), najvišji užitek, blagoslov v sreči in uspehu, ter tolažba v nesreči čeprav ogroža zdravje, skrajšuje življenje in povzroča težko bolezen raka. Problem je v tem, da je alkoholna pijača cenejša kot nealkoholna, da smo v preteklosti premalo storili za vzgojo rodu ncalko-holikov in da tudi danes še ne storimo dovolj oziroma vsega.
Pomen boja proti alkoholizmu -zdravljenju in preprečevanju moramo jemati zelo resno in uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. Potrebna je stalna neprekinjena akcija boja proti alkoholizmu v celi naši družbi in vsakem njenem delu posebno, napri-mer: v občini, krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, družbenopolitičnih organizacijah, društvih itd.. ■
Ni dovolj, da samo posamezniki, ki so protialkoholno bolj osveščeni delajo na tem, v občini, krajevni skupnosti delovni organizaciji se morajo vključiti v akcijo vsa vodstva političnih organizacij predsedstvo občinske konference SZDL, komite ZK s svojim sekretarjem, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta s predsednikom in sekretarjem, predsedstvo Občinske konference ZSMS, direktorji, sekretarji, predsedniki v delovnih organizacijah in tisti, ki vodijo kadrovsko politiko morajo rešiti problem obravnave alkoholikov in alkoholizma (v letih po drugi svetovni vojni je alkoholizem kvaril moralnopolitični lik komunista). To pomeni, da smo bili
kot družba manj strpni do pijančevanja. Problem: odnos do alkohola ni nikjer določen kot pogoj za sprejem na delovno mesto, ne za vodje in ne za nevarna delovna mesta pri strojih in transportu. Premalo storimo tudi za proti alkoholno osveščanjc vodij.
Zdravljenje in preprečevanje alkoholizma sta dejavnosti, ki vsaka sama zase nista izvedljivi. Preventiva s katero se osvešča okolje je nujna sicer zdravljeni alkoholiki nimajo veliko upanja za rehabilitacijo in trajno abstinenco. Po drugi strani pa brez zdravljenja ni preventive saj iz družin nezdravljenih alkoholikov zapade v alkoholizem od 30 do 40 % otrok.
Alkoholik se sam ne pride zdravit, v zdravljenje ga usmeri njegovo okolje-družina, delovna organizacija, soseska, krajevna skupnost. Usmeri ga pa tem prej in tem lažje, čim bolj je to okolje zdravo. Zdravo pa je tisto okolje, ki nima strpnega - tolerantnega odnosa do pitja alkohola, opijanja in alkoholikovega vedenja. Družbena samozaščita mora tudi na tem področju odigrati svojo vlogo. Zakaj dovoljujemo, da gostilničarji nemoteno točijo alkohol že vinjenim osebam in mladini izpod 18 let starosti. Take je treba predlagati v postopek pred sodiščem. Štiri milijone Jugoslovanov spada v III. skupino, to so ljudje v najbolj produktivni dobi svojega življenja, ki so izključeni iz samoupravljanja, ker alkoholik ne misli na drugo kot na pijačo. Raje kot na sestanek gre v gostilno.
V pogledu zdravljenja je v Domžalah, v Zdravstvenem domu „dispanzer za mentalno higieno", kjer se že zdravijo alkoholiki. Sedaj jih ni še veliko, lahko bi jih bilo več. Tako zdravljenje je cenejše in   tudi  uspešnejše,  ker se
(Nadaljevanje na 23. strani)
(Nadaljevanje z 22. strani)
zdravljencc vseskozi nahaja v delovni skupini in v družini, vendar s predpostavko, da je boj proti alkoholizmu množičen in protialkoholna osveščenost visoka.
Prisotni na sestanku v krajevni skupnosti Prevoje so se dogovorili, da bodo odigrali vlogo iniciativnega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji ter sklenili predlagati:
- krajevna konferenca ali izvrsni odbor krajevne konference socialistične zveze Prevoje naj evidentira krajane v „odbor za boj proti alkoholizmu v krajevni skupnosti Prevoje."
- rok za ustanovitev odbora v krajevni skupnosti Prevoje je 20.6.1981 za izpeljavo predloga se zadolži izvrsni odbor SZDL in svet KS Prevoje
- odbor naj bi sodeloval z zdravstveno in socialno službo
- v odbor se naj evidentira vsaj eden od zdravljenih alkoholikov in eden Iz koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu
- prva naloga bo , da pripravi evidenco alkoholikov in program dela, vsake tri mesece naj o svojem delu poroča svetu krajevne skupnosti Prevoje
- svetu KS in krajevni konferenci SZDL Prevoje predlagamo, da pospešita aktivnosti in množične dejavnosti v krajevni skupnosti, organizirati je potre-
bno izlete v naravo več telesnokulturnih in kulturnih aktivnosti (množično smučanje, sankanje, vsi na kolo za zdravo telo ipd. vesele večere, ki bi jih prirejali mladi, kulturni ples brez točenja alkoholnih pijač Itd...) z namenom, da odtegnemo mlade iz gostinskih lokalov.
Koordinacijski odbor pri Občinski konferenci SZDL predlaga vsem krajevnim skupnostim, naj tudi one tako kot na Prevojah organizirajo podobne sestanke in s tem začnejo množičen boj proti alkoholizmu, s čimer bodo prispevali svoj delež k uspešnemu boju proti alkoholizmu v občini.
Enako predlagamo tudi vsem, temeljnim organizacijam združenega dela, organizacijam združenega dela, sestavljenim organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim in drugim v občini Domžale, da tudi oni na podoben način začnejo bolj organiziran in bolj množičen in na ta način tudi bolj uspešen boj proti alkoholizmu.
Za vse nejasnosti v zvezi z organizacijo odbora za boj proti alkoholizmu se obračajte na koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri Občinski konferenci SZDL, za nejasnosti v zvezi z zdravljenjem pa na Zdravstveni dom Domžale in strokovno službo socialnega skrbstva Domžale.
Anton Dolenc
•ZID 8. JAVNEGA NATEČAJA ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO
Izvršni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale objavlja izid 8. javnega natečaja za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo, ki je bil objavljen v Občinskem poročevalcu dne 18. 4 1980 ter delno še 9. 10 1980 v skupnem razpisanem znesku 41,115 000 din.
Odziv na natečaj je bil zelo velik, tako za nakup stanovanj, kot za individualno gradnjo Prispelo je 267 vlog, od teh je Izvršni odbor ugodno rešil 243 vlog.
3 vloge so prispele po zaključku natečaja in se kot zavrnjene niso obravnavale;
9 vlog je prispelo nekompletnih in ker jih prosilci kljub pozivu niso
dokompletirali, se niso obravnavale; 7 vlog je bilo rešenih negativno zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev; 5 prosilcev je naknadno podpisalo izjave, da odstopajo od vloge.
Skupaj je bilo torej izdanih 24 negativnih odločb oz. sklepov. Med ostalih 243 prosilcev je bil skupni razpisani znesek v celoti razdeljen
Po posameznih vrstah posojil je bilo razdeljeno:
Vrsta posojila
1 ■ Del. organizac. za nakup ali gradnjo najem, stanovanj
2. Občanom za nakup stanovanj etažne lastnine
3. Občanom za individualno gradnjo oz. za adaptacijo
4. Zaposlenim pri zasebnih delodajalcih
a) za individualno gradnjo oz. adaptacijo
b) za nakup sta. etažne lastnine
5. Za pridobitev in kom. urejanje stavbnih zemljišč
SKUPAJ:
štev. reš.
vlog
23
56 126
34 3
1
243
Skup.
14 500 000 din
9,200 000 din 7,500.000 din
2 145 000 din 770 000 din
7,000 000 41,115.000 din
Izvršni odbor je predhodno imenoval 3 člansko komisijo za ogled individualne gradnje ter stanovanjskih razmer prosilcev. V tej komisiji sta sodelovala predsednik odbora za graditev stanovanj tov. Cvetko Albin in član odbora tov. Smole Anton ter delavka delovne skupnosti tov. Gabrič Cirila. Pri ogledih stanovanjskih razmer in gradenj delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih sta sodelovala tudi člana sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih tov. Majhenič Vili in tov. Albert Rudi. Komisija je opravila ogled stanovanjskih razmer ter fazo gradnje pri vseh prosilcih (preko 360 ogledov).
1. Za nakup ali gradnjo standardnih najemnih stanovanj je bilo posojilo odobreno naslednjim delovnim organizacijam:
Naslov Znesek posojila
Agroemona TOZD Polj. Goved. Domžale 480.000 Agroemona TOZD Prašičereja Ihan 200 000
Beton Zasavje, Operativa Domžale
(2 x 200.000) 400.000 Biotehniška tak. VTOZD Domžale 400.000 Hellos DSSS (150.000 in 280.000) 430.000 Helios TOZD Kem. tovarna Domžale
(7 20.000 in 200.000) 920.000 Helios TOZD Količevo
(730.000 in 300.000) 1,030.000
Jugotehnika TOZD Melodija Mengeš 320 000
Komunalno podjetje Domžale 1,000.000 LEK Ljubljana TOZD Kemija, TOZD Droge 560 000
Napredek Domžale 700 000
OS, J. B. Tito" Domžale 680 000
OS,,Slandrove briga*" Domžale 710.000 Papirnica Količevo 1,830.000 SOb Domžale 750 000
Termit Domžale 900.000 Toko Domžale 1,330 000
Tosama Domžale 1 /400 000
WZ Domžale 460.000
14 500.000
Iz tega naslova ni bilo odobreno posojilo DO Helios TOZD Tovarna jedilnih in tehničnih olj, Domžale, ker vloga za pridobitev posojila ni bila kompletna.
2. Za nakup stanovanja v etažni lastnini je bilo posojilo odobreno naslednjim
prosilcem:
Ime in priimek - naslov Zaposlen v DO
Ahlin Vesna, Kamnik, Vrhpolie 65 - SKIS Domžale
Bardorfer Franc, Hradeckega 28 Lj. - Gozd. gospodar. TOZD Trzin
Begič Huraga, Preserje, Vasica pot 8 - Slovenijales Radomlje
Božič Janja, Drobošnjakova 8, Lj. - OS Homec, Radomlje
Cortila Stjepan, Preserje, Kamniška n.h. - Slovenijales Radomlje
Carman Dimitrov, Železniška 4, Domž. - Toko Domžale
Gornik Franc, Tabor 9, Ljubljana - Tosama Domžale
Hrovat Marija, Bistriška 18, Stahovica - Slovenijales Radomlje
Iskra Štefka, Gcdič 39, Stahovica - Halios Domžale
Jagodic Draga. Novi trg, Kamnik - Napredek
Jaševec Liljana, Detelova 11, Domžale - OS Slandr. brigade
Klemenčič Marija, Slamnikarska 27, Meng. - OS Mengeš
Klešnik Janez, Zupančičeva 11, Domžale - Napredek Domžale
Knez Cvetka, V. Vlahoviča 4 C, Domžale - Biro 71 Domžale
Kopušar Dušan, Kasalova 5, Domžale - LB-Banka Domžale
Kosmina Jagoda, V. Vlahoviča 3, Domžale - SKJS Domžale
Kostešič Marina, Zaloška 76/a, Lj. - G. G. Trzin
Kovač Urška, V. Vlahoviča 7, Domžale - Tosama Domžale
Kovačič Alenka, Klavčičeva 8 Kamnik - SOb Domžale
Kovic Marija, Železniška 3, Domžale - Napredek Domžale
Langbauer Marija, Jelovškova 15, Domž. - BF VTOZD Domžale
Le mu t Amalija, Vegova 13, Moiavče - OS ,J. Vega" Moravče
Lemut Marija, Aškerčeva 36, Domžale - Zora, Domžale
Lesjak Lidija, V. Vlahoviča 4 A, Domžale - Trak Mengeš
Lunar Vincenc, Ješetova 1, Domžale - Avtoservis Domžale ,
Monetti Milena, V. Vlahoviča 2 Domž. - OS „Slandr. br. »Domžale
Ogrinc Martin, Sp. Jarše 21, Domžale - Hidrometal Mengeš
Oražem Anica, Studljanska 35, Domžale - Toko Domžale
Planine Peter, V. Vlahoviča 3 Domžale - Tosama Domžale
Podbelšek Marinka, Smarca 118, Kamnik - Obč. sod za prekr. Domžale
Podbregar Sonja, Zadružniška 29 Meng. - Trak Mengeš
Po ga čar Vinko, Podbrečjc 64, Domžale - LB-Banka Domžale
Prašnikar Nada, V. Vlahoviča 2 C, Domžale - Universale Domžale
Preskar Anton V. Vlahoviča 2 C, Domžale - SKIS Domžale
Repnik Matjaž. Količevo 31, Domžale - Papirnica Količevo
Resnik Zlata, Zelodnik 8, Dob - ZD Domžale
Rutnlk Francka V. Vlah. 2 A Domžale - Trak Mengeš
Ružnič Marta, V. Vlah 2 A Domžale - Helios Domžale
Srenjšek Ida, Katarija 11, Moravče - Dom. u pokoj. Domžale
Sedeljšak Stanka, Lukovica 62, Lukov. - Tosama Domžale
Sluga Stanka, Zupančičeva 9, Domžale - Helios Domžale
Sinko Pavla, Krakovska 10 B, Domžale - Napredek Domžale
Štrukelj Silva, Krožna 4 Domžale - Tosama, Domžale
Šuštar Franc, V. Vlahoviča 2 A, Domžale - Universale Domžale
Tršinar dr. Aleksander, Ul. bratov Učakar - 38, Lj. ZD Domžale
Tutič Katja, Zg Jarše-baraka, Domžale - Toko Domžale
Vavpetič Nada, M. Blejca 6, Kamnik - Helios Domžale
Volmajer Marija, Trdinov trg 5a, Mengeš - Melodija Mengeš
21
Vračničar Marija, Zupančičeva 11, Domž. - Helios Domžale Vrhovcc Marjeta, V. Vlahoviča 7, Domžale - OS Homec Radomlje Zenkovič Marjctka, Poljska 9, Domžale - ZD Domžale Zlatanovič Jovo, Ljubljanska 83, Domžale - Helios Domžale Zupan Marija, Zupančičeva 6, Domžale - Lek Mengeš
Za individualno gradnjo oz. za adaptacijo je bilo posojilo odobreno 126 prosilcem, ki so črpali odobrene zneske po naslednjem razporedu:
V avgustu 1980 so posojilo koristili:
BakŠič Nada, Perkova 14, Domžale - Toko Domžale Bernot Alojz, Vaška pot 2, Preserje - TOZD Plastenka Brvar Boža, Simona Jenka 8, Domžale - SOb Domžale Brvar Fani, Trojane 7, Trojane - Helios Domžale Cerar Danici, Dole 21, Moravče - SKIS Domžale Cerar Jožica, Zg. Jarše 1, Radomlje - VVZ Domžale Černc Jakob, Kamniška 14, Domžale - OIS Domžale Ferjan Rado, Kamniška 12 Domžale - Biro 71 Domžale Gabrovšek Konstantin, C. R. čete 29 Radom. - Toko Domžale Gorcnc Vojko, Savska 36 Domžale - Tosama Domžale Grintal Anton, V. Vlahoviča lb, Domžale - Helios Domžale Grošelj Mavricij, Krtina 25, Dob - Papirnica Količevo Hafner Marjan, Skrjančevo 15a, Radomlje - Tosama Domžale Horvat Joži, Perkova 31, Domžale - Tosama Domžale Kavčič Janez, Umckova 16 Vir - Napredek Domžale Klemene Lojze, Sr. Jarše 57, Domžale - Biro 71, Domžale Klopčič Ana, Pot za Bistrico 35, Domžale - SOb Domžale Knez Barbara, Goričica 2, Ihan - Napredek Domžale Končar Jože, Mošcnik 7, Moravče - Papirnica Količevo Košenina Marinka, Kolodvorska 11, Mengeš - Helios Domžale Kovač Srečo, V.
Vlahoviča 2 B, Domžale - AE Polj. Goved. Domžale
Koželj Vida, Sr. Jarše 58, Radomlje - Induplati Jarše
Kralj Olga, Podgorica 3   Dol pri Lj. - Universale Domžale
Kukovič Marija,
Zupančičeva 9, Domžale - Biro 71 Domžale
Lap Milena, Dvoržakova 1 a, Vir, Domžale - G. G. Trzin
Lcskovcc Martina, Dob 18, Dob - OS „J.B.T." Domžale
Limoni Irena, Ljubljanska 65, Domžale - Helios Domžale
Marinšek Stanka, Vaška pot 5, Preserje - Slovenijales Radomlje
Marolt Angela, Soteska 1, Moravče - Rašica Moravče
Marolt Franc, Bolkova 9, Homec - Tosama Domžale
Orehck Marjan, Dob 152, Dob-Tosama Domžale,
Osolin Marija, Cešenik 19 Dob pri Domž. - Tosama Domžale
Posega Bojan, Zavrstnik n.h. Litija - GG Trzin
Povirk Marija, Pogled 1, Moravče - Rašica Moravče
Primožič Marjana, Kersnikova 11, Ljublj. - SIS SOc. skrbstva Domžale
Radmelič Rajmund, Kraigherjeva 26, Domž. - Delav. univerza Domžale
Sprcitzcr Jože, Lobodova 9, Domžale - Universale Domžale
Suvorov-Zeleznik Branka, Sarliova 8 Lj. - ZD Domžale
Šinkovec Marjan, Trdinov trg 19, Mengeš - GG Trzin
Stiftar Janez, V. Vlahoviča 1 C, Domžale - Universale Domžale
Štrukelj Franc, Podrečje 31, Domžale - Toko Domžale
Jekavcc-Hribar Marija, Zupančičeva 7, Domž. - OS Slandr. brig. Domžale tiftar Franc, Podrečje 31, Domžale - Universale Domžale Tekavec-Hribar Marija, Zupančičeva 7, Domž, - OS Slandr. brig. Domažle Trčck Mihaela, Robbova 5, Vir - ZD Domžale Urbanija Franc, Zg. Tustanj 6 Moravče - Helios Moravče Vidrgar Ljudmila. Bukovčeva 54-Vir - DS SSS občine Domžale Zalogar Jelka, Kettejeva 10 Domžale - DS SSS občine Domžale Zule Silva, Žcbljarska pot 1, Kamnik - Biro 71, Domžale Zupančič Metka, Prešernova 57, Domžale - Helios Domžale upanek Metka, Kovičeva 27, Domžale - Del. univerza Domžale erjav Ružica, Hribarjeva n.h Mengeš - Melodija Mengeš Zirovnik Marija, Novakova 12 Mengeš - Sob Domžale
V septembru 1980 so posojilo koristili:
Agapito Anton, Jakopičeva 29, Kamnik - Agroemona Polj. Goved.
Auda Srečko, Kamniška 13, Domžale - Helios Domžale
Bajde Marta, Gradišče 17, Lukovica - Tosama, Domžale
Belaj Janez, Seškova 10, Nožice - Kom. podi. Domžale
Brodar Milan, Negastrn 19, Moravče - SOb Domžale
Burja Marija, Sp. Javorščica t, Moravče - Universale Domžale
Capuder Milan, Brezje 11, Dob - Napredek Domžale
Cencelj Marija, Erjavčeva 10, Vir - LB Banka Domžale
Cerar Tončka, Zalog 7, Dob - Toko Domžale
Dolenc Zvone, Vrba 5a, Lukovica - Papirnica Količevo
Dolinar Franc, Brdo 12, Ihan, Domžale - Tosama Domžale
Dolinšek Vida, V. Vlahoviča 4/A, Domžale - ZD Domžale
Dornik Danica, V. Vlahoviča 1 /C Domžale - ZD Domžale
Hribar Zora, Dol. Jcsenice-2, Sentrupert - Induplati Jarše
Juras Franjo, Ihan 73, Domžale - Papirnica Količevo
Kajbič Marinka, Levstikova 15, Domžale - OS „J. Kersnik" Brdo
Kaplja Joži, Zoisova 36, Vir, Domžale - Napredek Domžale
Klemen Ivica, Kovinarska 7/D Kamnik - Agroemona DSSS
Kolbl Marta, Linhartova l, Vir, Domžale - Tosama, Domžale
Kopitar Boris, Prelog 36, Ihan, Domžale - Universale Domžale
Kosi Stanislava, Dob 38, Dob - Helios Domžale
Kovačič Zdenka, Slandrova 8, Radomlje - Papirnica Količevo
Krevs Srečko, Kaiuhova 15, Domžale - Kom. podj. Domžale
Lampič Bogdan, Slandrova 7, Radomlje - Papirnica Količevo
Letnar Milan, Suhadole 44, Komenda - Avtoservis, Domžale
Medved Ana, Dob 46, Dob - OS .J.B.T." Domžale
Merela Sonja, Sp. Javorščica 7, Maribor - Helios Domžale
Narobe Stanislava, Linhartova 6, Vir, Domž. - WZ Domžale
Okorn Peter, Trg svobode 7, Moravče - Tosama Domžale Opravš Helena, Preserje, Pelechova 64, R. - Helios Domžale Podbevšek Anton, Saranovičeva 8a, Vir, D. - Papirnica Količevo Popovič Majda, Prešernova 34, Domžale - OK SZDL Domžale Pungerčar Marjeta, Pelechova 5, Radomlje - Tosama Domžale Radulovič Ilija, Jakopičeva 29, Kamnik - Agroemona Polj. Goved. Remšak Ljudmila, V. Vlahoviča 1 /B, Domžale - WZ Domžale Resnik Ivica, Gorica 8, Moravče - Napredek Domžale Seliškar Zdenka, Zg. Jarše 2, Radomlje - Induplati Jarše Stupica Marija, Rova 18, Radomlje - Induplati Jarše Skaria Drago, Hrastovica 20, Mokronog - Induplati Jarše Štrukelj Tomaž, Kidričeva 40, Mengeš - Melodija Mengeš Stupar Bojan, Tunjice 21, Kamnik - Slovenijales Radomlje Vidrgar Ivanka, Zg. Jarše 40, Radomlje   Napredek Domžale Volflvica, Trdinova 12, Domžale - Universale Domžale Vrhovnik Rozalija, Zupančičeva 7, Domžale,- Kom. podj. Domžale Zalokar Marija, Trg svobode 15, Moravče - ZD Domžale Zobavnik Anica, Jemčeva 25, Trzin, Mengeš - Helios Domžale
V oktobru 1980 so posojilo koristili:
Brojan Ana, Zoisova 37, Vir, Domžale - Helios Domžale
Cerar Franc, Sp. Koseze 1, Lukovica - Agroemona Polj. Goved.
Frelih Hilda, Levstikova 12, Domžale - Helios Domžale
Gorjan Marija, Kamniška 2, Preserje - Induplati Jarše
Grat Janez, Gregorčičeva 14, Radomlje - Slovenijales Radomlje
Jerman Ida, Količevo 55, Domžale - Helios Domžale
Jug Ivanka, Jelovškova 15, Domžale - BF VTOZD Domžale
Juras Katarina, Hudo 24/a, Radomlje - Induplati Jarše
Kepec Vinko, Zalog 5, Dob - Tosama Domžale
Košenina Anton, Zg. Jarše 22, Radomlje - LB Banka Domžale
Orehek Ana, Dole 35, Moravče - Rašica Moravče
Orehek Pavel, Dob 11, Dob - Papirnica Količevo
Pavli Anica, Savska 42/a, Domžale - Agroemona Polj. Goved.
Prvinšek Joži, Krašnja 14, Krašnja - Tosama, Domžale
Pire Brane, Prevoje 103, Lukovica - Tosama Domžale
Poljanšek Andrej, C. Rad. čete 41, Radommlje - TOZD Plastenka
Prelovšek Franc, Maistrova 2, Vii, Domžale - Papirnica Količevo
Pušlar Alojz, Erbežnikova 14, Ljubljana - Induplati Jarše
Sever Janez, Krtina 15, Dob - Tosama Domžale
Simčič Marija, Bukovčeva 4a, Vir, Domžale - Helios Oljarna
Sušnik Metka, Zoisova 30, Vir - Helios Oljarna
Sraj Jožefa, C. Pirš Jožeta-Luke 20, Radomlje - Melodija Mengeš
Urbanija Marija, Bukovčeva 10, Vir - Tosama Domžale
Uršič Sonja, Rova 20, Radomlje - Avtoservis Domžale
Vesel Ivan, Prešernova 33, Radomlje - Induplati
Veršnik Rudi, Smarca 110, Kamnik - Napredek Domžale /
Vidrgar Janez, Dole pri Krašcah, Moravče - Toko Domžale
Žerjav Danica, Obrtniška 13, Domžale - Helios Domžale
Zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev Izvršni odbor ni ugodno rešil vlog naslednjih prosilcev:
1. Drčar Milana, Rova 40, Radomlje
2. Florjančič Olge, Gobčeva 1, Vir
3. Golič Dane, Jurčičeva 3 c, Kamnik
4. Grlica Miroslava, Krtina 62, Dob
5. Peterlin Franca, Ljubljanska 83, Domžale
6. Racman Jane, Mengeška 18, Trzin
7. Smrekar Liljane, Bergantova 22, Trzin
Iz sredstev za zaposlene pri zasebnih delodajalcih je bilo razdeljeno: za nakup stanovanj v etažni lastnini so posojilo dobili:
1. Zrim Marko, Hribarjeva 9, Mengeš - Klmi-imperl Ivo, Mengeš
2. Zadravec Marjana, Mengeška 37, Trzin - Gostilna „Narobe Trzin
3. Žagar Mira, Zadružniška 23, Mengeš - Ivan in Marija Jarič, Mengeš
za individualno gradnjo oz. za adaptacijo so posojilo dobili:
1. Albert Rudi, Taborska 24 Domžale - Kožar Janez, Količevo
2. Baloh Jože, Cankarjeva 58, Kamnik - Virjent Ivan Zora, Domžale
3. Bizilj Marija, Stegne 2, Moravče - Grčar, Dragomelj 1
4. Borovnik Ivo, Vaška pot 18, Preserje - Močnik Jože - Avtoličar.
5. Burkelica Slavko, Pristava n.h. Mengeš - Neidervvanger Jože, Mengeš
6. Centa Frenk, Stritarjeva 5, Vir - Rovanšek Jože Marija, Mengeš
7. Cerar Marija, Dple pri Krašcah 29, Mor. - Arnuš Milena N. Tesle 2, Domž.
8. Cerar Milena, Dob 113, Dob pri Domžalah - Srebotnjak Branko, Dob
9. Črepnjak Marija, Depala vas 4, Domžale - Plešec Franc, D. vas, Domžale
10. Došan Andrija, Kolodvorska 10, Mengeš - Rovanšek J. in Marija, Mengeš
11. Flerin Milena, Selo 1, Ihan - Repanšek Ivanka, Kamniška 3, Domžale
12. Fortuna Ladislav, Stranska 9, Domžale - Erman Stane-mizar, Domžale
13. Gosar Stanislav, Vrhovnikova 9, Mengeš - Habjan Anton-avtomeh. Mengš.
14. Horvat Jože, Rojska 27, Domžale - Siard Jernej, Domžale
15. Hribar Alojz, Utik 34, Vodice pri Lj. - Alič Franc in Betka, Domž.
16. Hribar Ema, Ihan 134, Ihan - Smolnikar Marica, Domžale
17. Januš Dušan, Lj. Sercerja 2, Domžale - Januš Vinko, Domžale
18. Kancilja Ana, Ljubljanska 56, Domžale - Kanciija Ana, Domžale
19. Klop'čič Janez, Prevoje n.h. Lukovica - Koritnik Ciril, Domžale
20. Majdič Branislav, Osojna 3, Vir - Veselic Alojz, Mengeš
21. Marinšek Janez, Pelechova 78, Preserje - Saje Alojz, galvaniz. Radom.
22. Miletič Andželija, Ihan, 121, Domžale - Flere Jože in Slavka, vrplet Domžale
23. Mohar Franc, Godič 42, Stahovica - Capuder Jožefa, Domžale
24. Nemec Viktor, Mengeška 39, Trzin - Capuder Vinko, Domžale
25. Palmeri Antonio, Zg. Jarše 23, Radomlje - Smolnikar Marjan, Domžale
26. Poljanšek Franc Krivčevo 18, Crna pri Kamniku - Levstek Franc, Domžale
27. Pučko Valerija, Saranovičeva 10, Vir - Pučko Vinko, Saranov. 10, Vir
28. Smolnikar Franc, Kraigherjeva 27, Domžale - Smolnikar Marjan, Vir
29. Svenšek Anton, Hudo27/a, Radomlje - Počivavšek Andrej, Domžale
30. Svetlin Samo, Prelog 15, Ihan -- Subelj Stane, Domžale
31. Tekavec Teodor, Trubarjeva 15, Domžale - Krulc Valentin, Domžale
32. Urbanija Janez, Prevoje 63, Lukovica - Horjak Marija-Tone, Domžale
33. Veit Matilda, Vir, Zoisova 8 - Tijan Marija, Domžale
34. Zaje Franc, Kmeticeva 6, Trzin - Križman Franc, Ljubljana
Razpisani znesek je bil v celoti razdeljen, ker iz tega naslova ni bilo negativnih odločb.
Za nakup in Komunalno urejanje stavbnih zemljišč ie bilo dodeljeno 7,000.000 din Samoupravni komunalni interesni skupnosti Domžale.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Izvršni odbor Skupščine Predsednik Janko KRALJ, l.r.
109. Ajtnik Jože, Cešnjicc 13
110. Jerman Jernej, Krašce 2
111. Dafič Izct, H. Vasje 5 Moravče
112. Bajde Jože, Moravče, Trg svob. 4
113. Kollcr Franc, Moravče, Trg svob 4
114. Pajk Anton, Vegova 13, Moravče
115. Šinkovec Jože, Vegova 13, Moravče
116. Markovič Milovan, Pšata
117. Alihoda Fahid, Dcpala vas blok II 118 Dclalič Fikret, Dcpala vas blok III
Znesek
dolgaNcplačani mcseciStanodajalcc 3 45
4.803,25dclno80 1-3/81 Papirnica 609,009,10/79Sob Domžale
4.671.901.4.76 do 31.12 76 3.4.5/77SSS
8.006.801.4.77 do 31.12.78TOKO 1.435,259/79, 6/80Hclios
119. Mladcnovič Kahrimanovič, Dcpala v.bl. III
120. Pilijpovič Husein, Dcpala vas blok III
121. Mefkič Mustafa, Depala vas blok III
122. Ncšovič Miodrag, Dcpala vas blok III
123. Panič Lazo, Dcpala vas blok III 124 Lekan Stane, Depala vas blok III 125. Armeni Valentin, Šentvid 33
127. Jeras Jože, Šentvid 33
128. Pcvc Franc, Šentvid 33
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE
Po sklepu z dne 29. 5 1981 objavlja Izvršni odbor Skupščine SEZNAM DOLŽNIKOV ZA TERJATVE IZ NASLOVA NEPLAČANIH STANARIN, PO STANJU 31. 3. 1981 ZA KATERE NISO PRISPELA PLAČILA V SAMOUPRAVNO STANOVANJSKO SKUPNOST OBČINE DOMŽALE DO 19. 6. 1981
Znesek
Za p
't. Naslov • 2
1. Kokalj Franc, Kamn iška 12
2. Kavčič Mara, Kamniška 12
3. Ravnikar Veronika, Kamniška 12
4. Arhar Leopold, Kamniška 13
5. Auda Srečko, Kamniška 13
6. Mav Francka, Kamniška 13
7. Mav Pavel, Kamniška 13
8. Černe Jakob, Kamniška 14
9. Zabkar Ivanka, Kamniška 14 JO. Geiser Marjan, Lj. Sercerja 1 } 1. Hojnik Marija, Lj. Sercerja 1
J 2. Kan cilj a Vlasta, Lj. Sercerja 2 J 3. Borec Majda, Lj. Sercerja 2 J 4. Rajkovič Mate, Lj. Sercerja 2 J5. Selko-Krznar Majda, Lj. Sercerja 2 J6. Miklič Andrej, Lj. Sercerja 4 J7. Sever Draga, Ljubljanska 63 j 8. Skrjanc Aiojz, Ljubljanska 65
19. Bencina Dušan, Ljubljanska 81
20. Stopar - Fele, Ljubljanska 81
21. Bolhar Majda, Ljubljanska 83
22. Kralj Milan Ljubljanska 83
23. Brumen Kruno, Ljubljanska 83
24. Smid Ivanka, Ljubljanska 83
25. Zalokar Franc, Ljubljanska 83
26. Trbovc Miroslav, Ljubljanska 70 *7. Mulej Rado, Ljubljanska 101
28. Hrovat Štefan, Ljubljanska 103
29. Golob Ada, Ljubljanska 103
30. Krstič Nikola, Prešernova 51 3'- Kos Gregor, Radio cesta 6
32. Zibert Angela, Radio cesta 6
33. Robič Vasilij, S. Jenka 9
34. Habas Charh, S. Jenka 11
35. Gričar Milena, V. Vlahoviča 1A Jo- Topolovec Peter, V. Vlahoviča 1A 37- Vodnik Marija, V. Vlahoviča 1A
38. Oprcšnik Venčeslava, V. Vlahoviča 1B
39. Vrtovšek Anton, V. Vlahoviča 1B
40. Hren Janez, V. Vlahoviča 1 C
41 ■ Novak Rozalija, V. Vlahoviča 1 C
42. Orehek Marija, V. Vlahoviča 1 C
43. Razdevšek Ivanka, V. Vlahoviča 1 C
44. Rcsnik Justina, V. Vlahoviča 1 C
45. Novak Štefan, V. Vlahoviča 1 C 4°. Vučko Andrej, V. Vlatoviča I C
47. Bradač Alojz, V. Vlahoviča 1 D
48. Cizcrl Milica V. Vlahoviča 1 D 4». Dime Anton, V. Vlahoviča 1 D 30. Drčar Stane, V. Vlahoviča 2 A ~\- Gorenčič Jožica, V. Vlahoviča 2 A ^2. Grintal Marija V. Vlahoviča 3
33. Hiršman Jože, V. Vlahoviča 3
34. Kralj Ančka, V. Vlahoviča 3
35. Mav Marija, V. Vlahoviča 3
36. Rihtar Irena, V Vlahoviča 3
57. Klemene Dragica V. Vlahoviča 4 B
58. Knez Cvetka, V. Vlahoviča 4 C
59. Vidcmšek Aleksandra, V. Vlahoviča 4 C
60. Novak Silvo, V. Vlahoviča 4 D
61. Fuggcr Daniel, V. Vlahoviča 7
62. Kegelj Jakob V. Vlahoviča 7
63. Savkovič Vasilija, V. Vlahoviča 7
64. Modic Marija, Zupančičeva 6
65. Slavevski Tomo, Zupančičeva 7
66. Meršoli Zdenka, Zupančičeva 11
67. Zule, Železniška 4
68. Hribar Franc, Papirniška 6
69. Bajramovič Zahida, Papirniška 11
70. Hribar Franc, Papirniška 11
71. Nadoveza Nikola, Papirniška 11
72. Krpan Marija, Groblje 2
73. Peric Nedo, Groblje 2
74. Rajhart Jolanda, Groblje 2
75. Ceh Jože, Groblje, stari internat
76. Markovič Antonija, Pelechova 35
77. Pogačar Olga, Pelechova 35
78. Dovč Jožica, Pelechova 37
79. Lasič Stanislav, Sr. Jarše 48
80. Lasič Darko, Sr. Jarše 48
81. Farkaš Jože, Zg. Jarše 24
82. Volgemut Peter, Mengeš, Kidričeva 14
83. Habjan Marija, Mengeš, Kolodvorska 2A
84. Setina Vladimir, Kolodvorska 2B, Mengeš
85. VegcT-Hrovat Stanislava, Kolodvor. 2B 86 Boic Franc, Loka 69
87. Erenda Mirko. Loka 69
88. Pirnat Miha, Loka 69
89. Stojkovič Ranko, Trdinov trg 6
90. Mezga Bojana, Trdinov trg 6 A
Vr. 7
93. Kovač Štefan, Ul. talcev 10
94. Pfcifcr Srečko, Trzin 107
95. Gabrovšek Majda Radom, čete 29
96. Grošelj Dušan, Slandrova 7
97. Zelko Roža, Cešenik grad 8
98. Arscnovič Čedo, Cešenik grad 8
99. Topolovec Jože, Cešenik grad 8
100. Slapar Jože, Dob 138 A
101. Hrovat Štefan, Gorjuša 19
102. Rcbrovič Marija, Gorjuša 19
103. Zaburnič Jurij, Gorjuša 19
104. Brkič Bejza, Ihan, bi. 74
105. Kohek Franc, Ihan, bi. 75
106. Krepek Edvard, Ihan, bi. 75
107. Sijanec Rudolf, Ihan, bi. 75
108. Jeretina Ana, Lukovica 22
3
4.803 25
609,00
4.671,90
8.006,80
1.435,25
3.910,70
16.171,85
3.341,25
812,95
7.064,60
3.553,95
24.921,50
596,75
22.509,25
1.734 95
1.316,50
1.044,20
395,70
4.506,40
245,25
688,00
10.094,40
2.170,20
2.256,00
10.808,50
1.118,90
5.729,75
1.056 80
5.901,90
9.188,85
I. 842,55 3.614,80 28.240,80 8.197,60 2.209,90 708,30 16.026 05 13.917,10 12.581,80 3.873,80 14.750,00 7.897,10 7.483,45 s0.292,65 592,90 12.171,10 634,05 5.931,10 12.596,20 3.391,50 940,15 22.432,20 18.476,90 870,15
II. 925 30 727,75 3.657,00 4.187,05 1.813,55 1.954,55 8.067,75 897,15 1.213,25 2.794,95 430,80
1.676,65
4.724 85
1.313,45
2.036,90
1.728,00 '
437,25
6.794,40
Neplačani meseci
delno 80,1 3/81 9.10/79
1.4.76 do 31.12.76; 3 4 5/77
1.4.77 do 31.12.78 9/79,6/80 2,4,7,8,9.10,11,12/78 1.1 79 do 31.3 1981 1-3/81
12/80 1.1980 1-3/81
178,79,80, 1-3/81 11/80
1.79,80 1-3/81
2,3,6/79
3/81
12/80,1-3/81 11 /80
delno 79,80,1-3/81
5/79,2/80
1.78 delno, 1 2/81
1.5.79 do 31.12.80
1.75
delno 80,1-3/81 1.79,80,1-3/81 6/77,1 3/81 1.7 80 do 31.3.81 3/81
1.11 78- 1.11.79 180,1 3/81 78 79,80 1/81 1.80,1 3/81
plačuje samo po izvršbah
1.78 79
10-12/80
10/80
I. 5.79-31.3.81 plačuje samo po izvršbah plačuje samo po izvršbah
II, 12/80, 1 5/81 plačuje samo po izvršbah
3,4 5,6,7,10 J 1,12/80 I-3/8J
9,10,11 12/80
od 1.9.75 do 31 3.81
5/79 delno
delno 79 80, 1-3/81
4/80
delno 79,80, 1-3/81 1.79,80,1-3/81 4,10/801,3/81 10/80
delno 78,79 80 delno 79,80, 1-3/81 10/77,2,3,1/2,4/78 delno 78.79 80 1-3/81 5/80
12/80,1-3/81
I. 10.80do31. 3.81 2,5,11/80, 2,3/81 11 12/80, 1-3/81 od 1.8.80 do 31.3 81 6/80
3/81
11 12/80, 1-3/81 delno 77
II, 12/80,1-3/81 1.9.80 do 31.3.81 5 11/79
1.12.79do 31.3.81 1.11/80 do 31.3.81 1.10/80 do 31.3.81 plačuje samo po izvršbah
Stanodajalec 5
Papirnica
Sob Domžale
SSS
TOKO
Hclios
Tosama
losarna
Glasbena šola
SSS
iMPEl.mont.
Lj. mlekarne
SSS solid
OS Mengeš
Slov. ceste
Iskra Commcrcc
Iskra Commcrcc
SSS
Helios
Napredek
Napredek
Termit
Helios
SSS
SSS
Emona Prašičereja Reeion. zdr. skup. IMP El. montaža Sob Domžale Sob Domžale ZD Domžale Mlinostroj Mlinostroj Iskra Commcrce RTV
SSS - solid. SSS - solid. SSS - solid SSS - solid. SSS - solid. Elektro SSS - solid SSS - solid. SSS - solid. sss - solid. SSS - solid. SSS - solid Iskra Commcrce SSS - solid. SSS - solid. SSS - solid. SSS - solid. SSS - solid SSS - solid. SSS - solid SSS - solid. SSS - solid. SSS - solid. SSS - solid. SSS - solid Belinka SSS - solid. SSS - solid. SSS - solid. sss
Helios
RTV
Helios
Papirnica
Papirnica
Papirnica
Papirnica
SSS
T
1.264,00	1980 delno
754 40	11/80
2.424.95	razi. za povišanje s.
1.561,75	4-12/79
1.191,60	10-12/78*. 1,2 3 9 10/79
214,45	11/79
2.892.65	3,44,6 7Ji,12/78
6.475,05	1.10.79 do 31 3.81
3.786,25	1.10/80 do 31 3 81
401,95	10/80
1.242,05	3/81
30.770,35	plačuje samo po izvršbah
19.001,50	od 1.8.79 do 5l 3 81
1.757,35	delno 75,10 11/78 1/2 2/79
528,85	1 3/81
244 50	12/80,1,2,3/81
170,60	2/77
128,10	7/79
969,90	10.11,12/78,9,10,11/79
714,60	11,12/801/81
543,30	3 8,12/80
3.303,65	79,80,1-3/81
2.847,45	od 1.9 80 do 31.3.81
900.00	8/80
1.032 15	10/80 3/81
165.40	11,12/80
4.555 15	od 1.9.80 do 31.3.81
3.15,40	od 1 10.80 do 31.3.81
6.926,85	od 1.9 80 do 31.3.81
4.776,05	plačuje samo po izvršbah
11.288,70	plačuje samo po izvršbah
354,15	12/7S
492,90	od 1 7 80 do 31.3.81
781,35	od 1 10.80 do 31.3.81
252 20	9/80
5.351.45	7,9/79 10,11,12/80 2/81
3.617,80	1.7.79 do 31.12 80
1.205,80	7 9 10/78 10,11/77
750,40	11/77,6/78
686,55	1.11 80 do 31.3.81
2.269,10	odi 4.79do 31.3.81
6.827.60	od 1 5 79 do 31.12.79 1-3/81
1.879,80	10,12/80 1 3/81
1.059.30	odi 10.80do31.3 81
288,80	12/80
500 85	1-3/81
606,00	4 7/76 1 2,8/77
127,05	7/80
638.45	1,6,10/79,11,12/80
317,95	10/80
1.264,65	1-3/80
423,15	12/80
4.937,05	delno 80.1-3/81
1.123.25	1-3/81
5.163 95	1.11.75 do 31.3 81
1.774.85	10/80 do 31.3.81
SSS SSS
Biotch. fakul.
Induplati
Induplati
Induplati
SSS
SSS
SSS
Sob
SSS - solid Tcgrad
Rep. sek, za pravos. KPC Jable KPC Jable KPC Jable SSS
Melodija
SSS
SSS
Emona polj. Goved. SSS
OS Radomlje Papirnica
Emona Prašičereja Emona Polj. Goved. Emona Polj. Goved. SSS - solid SSS SSS SSS
Emona Polj. Goved
Emona Prašičereja
Emona Prašičereja
Emona Prašičereja
SSS
SSS
SSS
Emona
SSS
SSS
OS Moravče Rašica
Emona Polj. Goved. Emona Polj. Goved. Emona Polj. Goved. Emona Poli. Goved. Emona Polj. Goved. Emona Polj. Goved. Emona Polj. Goved Emona Polj. Goved. Emona Po|j. Goved. SSS SSS SSS SSS
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE DOM 2 A LE Izvršni odbor Skupščine Predsednik Janko KRALJ, l.r.
Domžalski ho-ruk na Brkinih
6. junija je odilo 36 brigadirjev naše občine na republiško mladinsko delovno akcijo Brkini '81. Domačinom gradilo vodovod, urejajo cesto in napeljujejo elektriko.
Naselje imajo v Tatreh, v vasi kjer so bili naši brigadirji tudi leta 1978. Fantje spijo v šotorih, dekleta pa v brigadirskem domu. Ker so delovišča precej oddaljena, te tja vozijo z avtobusom. Po delu potekajo tečaji iz prve pomoči, cestno-prometnih predpisov, radioamaterstva, poteka pa tudi politična šola Edvard Kardelj. Poleg tega se ob
da klub mladosti in neizkušenosti uspešno vodi domžalsko brigado, v kateri je tudi 5 brigadirjev iz pobratene Koprivnice.
Omeniti je treba tudi dobro pripravljenost brigade, ki se kaže v uspešnem reševanju problemov, ki nastajajo, tovarištvu in slogi. Zasluge za to nosijo brigadirji sami. Občinska konferenca ZSMS, ki je brigadirje uvajala v delo in samoupravno organiziranost že precej pred akcijo in pokrovitelji: Toko, Univerzale, Lek in Tosama, ki so poskrbeli za opremo brigadirjev.
Poleg naše, je na Brkinih tudi brigada iz občine Ljubljana-Beži-grad, s katero delijo dobro, slabo, smeh in kakšno solzo, tekmujejo v
Ereseganju norm, skupaj izdajajo ilten, pripravljajo kulturne prireditve, ... „Pravzaprav je žalostno, • da do tako tesnega sodelovanja med prebivalci sosednjih občin pride šele na 100 km oddaljenih Brkinih!" so malo za šalo in malo zares ob slovesu pripomnili brigadirji.
Komandant mladinske delovne brigade Slavka Slandra Sonja Stopar (Loto Lipovšek)
Spominski kamen izpred treh let: nostalgija in Izziv obenem (Foto Lipovšek)
večerih vrstijo kulturne, zabavne in športne aktivnosti. Prvo nedeljo so bili na izletu v Portorožu, za naslednjo pa napovedujejo izlet v Škocjanske jame.
Norme, ki so za kamniti kraški svet precej visoke, dosegajo, na udarni dan pa so si zaslužili tudi udarništvo, saj so norme presegli za več kot 140%.
Komandant mladinske delovne brigade Slavko Slander je letos Sonja Stopar, dijakinja 3. letnika Srednje ekonomske šole v Domžalah. V itabu akcije so jo pohvalili.
Brigadirji spijo v šotorih, prikolicah in brigadirskem domu (Foto Lipovšek)
Igor Lipovšek
r
DOBER DAN, DOMŽALSKI OBČAN:
Naj vam tokrat v nali rubriki predstavim Staneta Modeca-Kostjo, partizana, nosilca spomenice 1941, glasbenika, ki je v dolgih letih ko je poučeval kitaro in harmoniko na Glasbeni Soli v Mengšu, Domžalah in Radomljah vzgojil vrsto mladih glasbenikov.
Rojen je bil 2. maja 1920 v Retjah pri Trbovljah kot sin železničarja. Ker je bil oče naprednjak in se kot tak družil z naprednimi delavci, je bil kmalu premeščen na Rakek, ko je bilo Stanetu komaj dve leti. Takrat je postal Stane Rakovčan-in bil tu vse do odhoda v partizane. Osnovno in meščansko šolo je obiskoval na Rakeku. Uspešno je končal tudi enoletni Krištofov zavod v Ljubljani, nakar se je na Banovski soli v Ljubljani izšolal za glasbilarja. Na tej šoli se je učil tudi glasbene predmete. Ker je bilo pred vojno težko za službo, je bil zadnje leto pred vojno zaposlen v pisarni v Begunjah pri Cerknici v tedanji Rupnikovi liniji. *
„Stane, prosim povej mi kdaj ti se vključil v narodno osvobodilno gibanje? H
Veš, ko so Italijani zasedli nal kraj In smo spadali v Ljubljansko pokrajino, »veda mladincem, ki smo bili v Soli narodno zavedno vzgojeni, ni bilo vee-en°, da smo priill pod okupatorja. Že kmalu po okupaciji smo Imeli z mladinci sestanke, kjer smo se dogovarjali o akcijah, ki naj bi jih izvedli. Ker je bilo to nevarno, smo se najprej sestajali v trojkah. Ker so nekateri mladinci zatem *e kmalu odšli v partizane, sem se jim ' tudi sam priključil 13. marca 1942. Nprej sem bil v Rakoviki četi, ki je bila 24. aprila 1942 priključena Notranjskemu odredu. La-ts pa ie bil 6. oktobra 1942 priključen Sercerjevi brigadi."
..Ali mi lahko kaj već povelo Uvija-niu v času NOB? "
..Bil som v številnih borbah. V eni izmed teh borb sem bil 19. februarji 1943 ranjen v stopilo deine noge na "ribu med Loiko dolino in Knežjo njivo. Drobec mine težkega minometa v nogi ml je zelootežkočalho|o. Prav to jt JfPlivalo na mojo nadaljnjo partlian-Jčino. Drobec so ml lahko oditrenili »le po vojni. Ker nisem mogel hoditi, ml ja komisar Jote Dobovičnik-Krt dal konja, ki sem ga jahal do zasilne bolnice na Stružnici nad Kolpo. V tej bolnici •em bil skupaj z ranjencem, sedaj te 8n-letnim Tonetom Jarcem, udeleženem ruske revolucija v letu 1917, ki tlvi v Uki vasi. Le-ti me ja naučil številne ru'ke pesmi, ki sem jih rad prepeval in 'Bral na harmoniko. Talko je pa bilo, kar- bolnica nI Imala nobenega zdrav n|ka, le bolničarja. V maju lata 1943 ™a ja poklical nazaj v brigado komandant XIV. divizija Valja Klinjstk. Kar **m pa ie talko hodil In ker tem ta takoj po prihodu v partizane vodil niolkl pevski kvartet, Igral ne hermo-n'ko, pel in recitiral, sem bil v juniju '»43. leta dodeljen v Kejuhcvo kulturniško skupino."
..Pa mi H o tal kulturniški skupini P°"»J kaj več."
••V Kajuhovi skupini sem bil skupaj ' Karlom Destovnikom-Kajuhom, ^vetom Maroltom-Spikom, Janezom Weissem-Belačem, Vero Hreščakovo, Marto Pavlinovo-Brino in drugimi kulturniki. Prirejali smo številne mitinge v Loški dolini, Prezidu na Hrvaškem in Številnih partizanskih edinicah. V Kaju-n°vi kulturniški skupini sem ostal pri-
blllno štiri mesece, vse do ofenzive v Suhi krajini, ko smo morali tudi kulturniki ne pohod z ostalimi borci. Na številnih mitingih sem igral ni harmoniko, pel kot solist, veliko tudi ruskih pesmi, pa tudi recitiral."
„Kako ta spominjal Kajuhe? "
„BII ja prijeten fant, temnih lat in OČI, zelo vedrega značaja, inteligenten, predan, vedno pripravljen ni šalo. Dosti je govoril o nalogah, ki jih morimo opraviti. Ni mitingih je tudi rid recitiril svoje pasmi. S Kajuhom smo pripravljali tudi množične recitacije kot so: „Biti mlad v tah tatklh časih",,,Samo milijon nai ja" in druga. Mislim, di ji priv, da v sestavku napišem tudi odlomek pasmi ,,Val D'Oltra, kl jo ja pesnik Oton Zupančič posvetil Stanetu Modecu. Glasi se:
„Partizan ja Kostja zaigral ni harmoniko „Katjulo", nato „Hej brigade!" in srca so vsa prltrkavila kot ni zanosnim pohodu."
„Kako ji bilo potem, ko si zapustil Kijuhovo skupino? "
„Omenll sem te, da smo morili po ofenzivi v Suhi krajini v novembru leta 1943 iti m pohod. Prišli smo m Babno polje na liniji Rakek-Čabar. Konj, ki sem ga jahal, me je rešil, da nisem prišel v obroč, iz katerega se je rešilo le malo borcev. Takrat sem prišel v sklop bolnic, ki so bile nad Babnim poljem. V bolnici Lope sta bila zdravnika dr. Magajna in dr. Kanoni ter medicinec
Na Malunu 24. septembra 1943. V sredini s harmoniko je Stane Modcc Kostja, levo Karel Dcstovnik-Kujuh, partizanski pesnik
Vojko. Ker so bili ob mojem prihodu vsi tiho, sem jih zaprosil naj si zapojemo kakšno pesem. O tem je pisal dr. Magajna v sestavku „Tišina". Tikoj smo dobili kitaro, pridrutila sta se mi dr. Magajna odličen basist in dr. Kinoni, ki je igril violino in tako je bilo v bolnici precej bolj veselo. Ker nisem mogel hoditi, sem bil v letu 1943 določen za komisarja oddelka SVPB-S bolnice XIV. divizije. V sestavu bolnic je bilo približno 150 ranjencev in bolnikov, več bolničark ter zdravstvenega osebja. Bolnica je pa bila izdana in komaj smo se rešili. V oddelku bolnice Podgora, karrjor smo kasneje prišli, je bila upravnica dr. Botena Ravnikar, komisar pa Janez Nedog. Ob nemški ofenzivi smo se komaj rešili."
„Stane vam, da si ta v partizanih tudi poročil. Ali mi o tam lahko kaj več po vet? "
„Da, res je. Poročil sem se 24. avgusta 1944 v bolnici ni Pudobu z bolničarko Lidijo Kompare, doma iz Ribnice m Dolenjskem. V zakonu sta se nemi dila sin, ki sem mu dal ime Kostje, po svojem partizanskem imenu in hčerki Karmin, kl je učiteljici. Ženo, taščo, mini in hčirko pa od časi do časi razveseljujeta dva vnuki, ki pridati na obisk v sedanje stanovanje v Domžalah ni cesti Valjka Vlihoviči, kimor smo sa preselili preteklo lito iz Kamniške ulice. '
„ln kako ja bilo v letih 1944 In 1946? "
„V letu 1944 je bilo ve« hajk in borb v bližini bolnic. Ob neki hajki smo zadnji trenutek odnesli ranjence v dobro zamaskirane bunkerji In jih tako rešili, čeprav so Nemci hodili v neposredni blitinl. Ker ji bil med ranjenci tudi mobllizirinsc, ki nI bil za nišo stvar, ja ob približevanju Nemcev poki-šljevil. Bolničarke Emi Nehtigil, ki ja bila določana zi pomoč ranjencem, ji vzela v roko ročno granato In mu zapre-tlla, čl na bo prenehal pokilljevatl, di jo bo aktivirala. To ja zaleglo. V mesecu maju 1945 smo šil vsi s kamioni In motornimi vozili proti Ljubljani. Sem sam tel s četo ob vzporednih cestah kot ziščltnlci, kar so se po gozdu še vedno skrivili različni sovražni elementi. Pri Borovnici smo sedli na kamione In se odpeljali v Ljubljeno, ki je bila te osvobojena. Nastanjeni smo bili v tedanji bežigrajski gimnaziji, ki je bile v tem času bolnica. Ob koncu vojne sem bil po činu komisar poročnik, sedaj sem pa rezervni major. Ob koncu leta 1945 sem bil poklican v štab, ki je bil takrat na Taboru. Kot oficirja na razpoloženju me je Franc Kimovec-Žiga poslal za
personalnega referenta za okraj Ajdovščina v tikratno Cono B. Po reorganizaciji poverjenittva sem bil v letu 1946 poslan ni Ministrstvo zi socialno skrbstvo za referenta za likvidacijo podpor in pomoči žrtvam fašističnega terorja."
„Kaj pa tvoja nadaljnja pot? "
„V takratni Tovarni glasbil - sedaj Melodiji Mengeš je bil takrat direktor Jote Banič, ki je vedel, da sem po poklicu glasbilar. Zato sem se v letu 1947 zaposlil v tem podjetju najprej kot sekretar, nato v.d. in končno kot direktor te delovne organizacije. Ker sem imel izredno veselje do glasbe in ker je bile v februarju leta 1953 v Mengšu ustanovljena glasbena šola in je na tej šoli postal ravnatelj Pavel Kosec, s katerim sva se te prej dobro poznala, sem se tudi sam odločil, da se zaposlim v tej ustanovi. In res v Glasbeni šoli Mengeš, ki ja bila kasneje združena z Glasbeno šolo Domžele in na oddelku tole v Radomljih sem učil kitaro, harmoniko, citre in harmonikarski orkester vse do upokojitve leti 1976. Pa še sedaj, kljub upokojitvi, učim 10 učencev."
„Stane, katerih najtežjih trenutkov M spominjal it partizanov? "
„Vel še pridno sem tel v partizane sem v Ljubljani pri znancu dobil pištolo, ki sem jo moril seveda spraviti domov. Čeprav sam jo skrival mi je ko sem jo pregledoval m stranišču vlaki padla v straniščno školjko na ti« prav ob kolen stoječega vlaka. Sevedi sem jo moril pobriti, kar je bilo izredno težko, ker ji bilo na peronu in vlaku vse polno Itelljinskih patrol. Vsa se je srečno končilo, ko tam pištolo pobral, jo ikril In srečno prinesel domov.
Drug tak »tik trenutek, ki se ga bom spominjal vsa tlvljenji, ss je dogodil lata 1942, ko ja bila Italijanska ofenziva pri Carknilkam jazaru, v kateri so sodelovali številne itilijmske enota, V gozdu nas je bilo la cca. 40 slibo oboroženih partizanov. Italijani so pritiskali z vseh strmi In nas obkoljevall, m eni strani so bila pa Itlri itilijmske utrdbe obdane z bodečo tleo. V obupu smo tdell v gozdu. Končno nas je te more rešil komendlr, ki je ukizil juriš In res smo se srečno prebili iz obroča."
..Stane, kdaj ti pa dobil partizansko ime Kostje? "
„Ko sem prišel v partizane je moral vsak partizan imeti svoje partizansko ime, da je s tem zakril svojo identiteto. Dokumente smo morali oddati, da sovražnik ni zvedel kar bi želel. Želel
(Nadaljevanje na 28. strani)
KULTURA — KULTURA — KULTURA — KULTURA — KULTURA — KULTUR
6. republiško tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije:
Velik uspeh domžalskih godbenikov
Na 6. republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov so domžalski godbeniki z dirigentom Tonetom Juvanom zasedli 11. mesto med vsemi slovenskimi godbami, ki jih je v Sloveniji 110. Tekmovalo je 53 godb, vendar med njimi ni bilo mengeške, ki kljub prijavi ni nastopila. Kje so vzroki?
Promcnadni koncert Domžalske godbe pred Domom upokojencev (Foto S. Zivulović)
Uspeha, ki sta ju domžalski godbeniki dosegli najprej na izločilnem tekmovanju v Preboldu in nato na finalnem tekmovanju na Bledu 13. in 14. junija letos, sta prišla kot rezultat premikov v nji-
hovih vrstah, saj so se odločili, da vlože bistveno večja prizadevanja za večjo kakovost. Vsekakor je bilo to mogoče doseči ob večji-prizadevnosti vseh godbenikov in tudi zaradi boljših prostorskih pogojev. Le-te so si godbeniki v zadnjem času sami zagotovili, da se vsaj „sli-šijo" - kot sami pravijo.
Priprave na tekmovanje .. . Vadba za finale je potekala posebno intenzivno v zadnjih treh tednih, saj so se godbeniki z veliko samodisciplino opredelili, da ob pogostni vadbi dosežejo kakovost. Ob tem so sodelovali na nekaj prireditvah: pripravili "so promenadni koncert pred domžalsko halo, koncert pred Domom počitka, sodelovali so na prireditvi v, Ihanu ter na koncertu, ki ga je na Viru pripravila* sindikalna podružnica TO-SAME.
Na tekmovanju v Preboldu so se domžalski godbeniki uvrstili v finalni del, kjer je (kot že rečeno na
(Nadaljevanje s 27. strani) som biti Radovan po godcu iz Finžgar-jevega romane Pod svobodnim soncem, toda ker sem že takoj ob prihodu rad igral pesem iz filma Pastir Kostja, so mi ostali soborci dali to ime."
„ Kdaj si se pa odloči! ta glasbo ? "
,,Že v meščanski šoli sem se učil violino. Zelo vestno sem osvajal tudi note, oz. zapise. Brat je imel kitaro, ki se je je učil, toda kaj kmalu sem jo bolje igral kot on. Nato mi je še oče kupil harmoniko, za klavir pa seveda ni bilo denarja. S harmoniko sem že leta 1940 nastopil na tekmovanju na takratnem ljubljanskem Velesejmu in zasedel 2. mesto. Zelo rad sem igral na šolski klavir. V partizanih sem pa menjal kar šest harmonik."
„Katere instrumente pa je igrai? "
Dobro igram vse vrste harmonik, vse vrste tamburaških instrumentov, kitaro, klavir, klarinet in saksafon sem pa igral tudi v zabavnem ansamblu."
,,V katerih instrumentalnih skupinah af pa igral? "
,,lmel sem svoj ansambel „Trio Modec", igral sem v ansamblu „Erma-Vista", v katerem so igrali Vinko Januš - harmoniko, pokojni Maks Guček -kitaro, Ernest Kvartič — kontrabas, sam sem pa igral klarinet in saksafon, pa tudi pel sem. Nekaj časa sem igral skupaj s Pavletom Koscem pri ansamblu „Veseli Vandrovčki", v katerem je nekaj časa
igral kitaro tudi Slavko Končina. Pri šolskem orkestru v Mengšu in Domžalah sem igral violino, pravtako v Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik."
,,Kaj pa tvoji hobiji? "
,,Zelo rad sedem za klavir in ga igram, rad Se vedno poprimem za harmoniko, pa tudi še vedno rad kaj zapojem, čeprav mi je sedaj ko nisem več tako zdrav to težje, rad tudi fotografiram in prebiram knjige, rad se pa tudi kam zapeljem s svojim volksvag-nom."
„Stane, za svoje štiriletno sodelovanje v narodnoosvobodilni borbi in dolgoletno kulturno delo si prejel več priznanj? "
„Poleg Spomenice 1941 sem prejel še: Medaljo za hrabrost, Medaljo dela. Red zasluge za narod. Red dela s srebrnim vencem. Medaljo za hrabrost, Red zaslug za narod in Kersnikovo plaketo za kulturno delo."
Stanetu Modecu, ki ga dobra volja in humor nista nikoli zapustila, ne v partizanih, pa tudi sedaj ne, ko ni več tako zdrav kot v mladih letih, telimo, da bi še dolgo prepeval in igral na svoj priljubljeni instrument harmoniko, po kateri so ga poznali nešte/ilni partizani, člani ansamblov in številni obiskovalci kultur nih prireditev ter da bi svoje bogato glasbeno znanje mladim posredoval še naprej. ,
Tone Ravnikar
Upokojenci so poskočnim vižam z zanimanjem prisluhnili (Foto S. Zivulović)
Bledu) tekmovalo 16 najboljših slovenskih godb.
Konkurenca je bila zelo huda, saj so se v to finalno tekmovanje uvrstile vse najvidnejše godbe z veliko tradicijo oz. godbe, ki za svoje delo ne poznajo finančnih težav, ki imajo profesionalnega vodjo itd. V finalnem tekmovanju so Domžal-čani (46 godbenikov) zaigrali Predigro in kolo iz baleta Ohridska legenda ter Dvoržakov Slovanski ples št.l.
S 420 točkami, so osvojili 85,16% točk od 500 možnih, kar jim je omogočilo uvrstitev na odlično 11. mesto; to je uvrstitev, kakršne doslej še ni zasedla. Še najbolj ilustrativen je podatek, da se je mnogo bolj znana godba Litr/-stroja uvrstila za domžalsko n;i 12. mesto.
Edini z neenotnimi instrumenti. .. Na tekmovanju je domžalska godba nastopila kot edina z neenotnimi instrumenti različnih firm, kar vsekakor onemogoča enotno intonacijo. Kljub temu so strokovnjaki — ocenjevalci ob godbi iz Senovega in mariborski PTT godbi ocenili nastop Domžal-čanov kot največje presenečenje letošnjega tekmovanja. In to kljub temu, da so Domžalčani nemara
tudi kot edini nastopili izključno s svojimi godbeniki, ki so se izšolali doma, na domžalski glasbeni šoli. Glede instrumentov se k sreči godbenikom obetajo boljši časi. Tačas že poteka akcija kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij, da vsaj do 100-letnice 1. 1984 zagotovijo obema godbama v Domžalah in Mengšu nove enotne inštrumente.
Kako naprej? Domžalski godbeniki imajo še večje ambicije, saj so prepričani, da kljub velikemu uspehu še niso rekli zadnje besede.
S tretjerazrednimi instrumenti so uspešno nastopili v prvem kakovostnem razredu slovenskih godb ter tako pokazali, da je ob boljših pogojih perspektiva pihalne godbe v Domžalah še zelo odprta.
Potrditev pravilnega dela Glasbene šole Vsekakor je doseženi rezultat na Bledu posledica pravilnega pristopa Glasbene šole Domžale k izobraževanju lastnih kadrov, hkrati pa ta uspeh pomeni tudi potrditev pravilne strokovne usmerjenosti in strokovnega dela dirigenta Toneta Juvana.
SREČANJE IZSELJENCEV IN ZDOMCEV
Podružnica Izseljenske matice Domžale-Kamnik vabi izseljence in zdomce na prijateljsko srečanje s kulturnim programom, ki bo v soboto, 18. julija 1981 ob 15. uri pri Domu v Kamniški Bistrici. Spomnili se bomo tudi 30-letnice smrti Louisa Adamiča rojenega 1899 v graščini Prapreče pri Grosupljem, ki so ga našli mrtvega 4. septembra 1951 v njegovem ameriškem domu.
TOR
**** mulinim
Okrnjeni Šumberk
Šumberk in njegova okolica se smatrata za zeleni pas Domžal, kjer naj bi se mirno sprehajali ljudje ob prostem času in uživali v naravnih lepotah, katere so potrebne delovnemu človeku za sprostitev njegovih napetosti.
Šumberk pa tak, kot je sedaj, vsega tega sprehajalcem ne nudi. Onesnažena je okolica z raznimi odpadki, ki jih odvržejo občani, ki nimajo nobenega čuta do čistega okolja. Ti odpadki ležijo vsepovsod in v različnih količinah. Kljub temu, da so občasne očiščevalne akcije, katerih namen je, da odstranimo vse kar ni za naravo, se kaj kmalu najdejo brezvestneži in svojo odvečno garderobo ali drugo stanovanjsko opremo (hladilniki, štedilniki) oziroma PVC odpadke Pripeljejo do gozda in tam odvržejo za cesto. Ne vem, kdaj se to dogaja, da nihče od tistih, ki jim ni vseeno, kakšen je Šumberk, ne morejo ujeti teh občanov pri takem delu, da bi proti njim lahko sprožili kazenski postopek.
■---J
Drugi neprijeten moment je »divja" kros proga na Postovki, Kjer trenirajo športniki - vozniki *ros motorjev. Ne vem s čigavim ^voljenjem in soglasjem so zasedli tisto površino na Postovki? Ver-1'tno samovoljno, ker je na račun nJihove vožnje izredno veliko Pripomb s strani občanov in drugih 0r9anizacij.
Hrup njihovih motorjev vpliva na divjad, ki ima na tem terenu svoje pašnike, tako pravijo lovci.
V neposredni bližini te proge je j^žbališče kinološkega društva Domžale, katero uporablja i za klanje psov. Trenutno se vrši tečaj *b šolanje psov, katerega obiskuje <6 tečajnikov. Nejevolja vodnikov *°radi hrupnih motorjev na kros Progi je velika, kajti delo s psi je Moteno. Nekateri psi niso vajeni ""točnega hrupa, so nemirni in Ijtanj poslušni. Z njimi je težje oelati, pa tudi čas šolanja se zaradi ,e9a podaljša. Prisotna je tudi nejevolja vodij tečaja. Vsak vodja ima jj° 13 tečajnikov, kar predstavlja Qoyolj dolgo vrsto in vodniki ne sušijo ob brnenju motorjev koman-06 Pri normalnem glasu. Treba je Precej vpiti, da je komanda učinkovita. Glasno poveljevanje dve uri y dan je za vodjo tečaja določen napor.
Veliko nas je, ki se ukvarjamo s akim ali drugačnim športom in u<ivamo v njem. Pri tem upošte-
OGLAS
Sprejmem takoj v delovno razmerje strugarja (ključavničarja).
Juhant - Jarše 10, Domžale.
varno, da s svojo dejavnostjo ne povzročamo neprijetnosti ostali okolici. Na žalost je moto kros šport, s katerim se to ne da doseči. Mnenja sem, da je nepravilno, da gledamo voznike motokrosiste kot črno ovco, pač pa bi bilo tudi njim prisluhniti za to športno panogo.
Če nekoliko bolj pogledamo fante, ki se podijo po težkem terenu, ugotovimo, da je za ta šport potrebno vložiti mnogo lastnih finančnih sredstev in žrtvovati mnogo prostega časa za pridobivanje izredne kondicije, za kar rabijo tudi ustrezen teren in progo.
In končno, če pogledamo njihove uspehe vidimo, da so ti fantje, ki nam „kravžljajo živce" državni in republiški prvaki ter da imajo zasedena tudi druga dobra mesta na tekmovalni lestvici.
Zato bi bilo prav, da se tudi za njih najde primerno razumevanje kot za ostale športne panoge, za katere vlagamo velika finančna sredstva in ne dobimo od njih tako vidnih rezultatov kot pri krosistih. Mislim, da bi se s skupnimi napori našel tudi v domžalski občini prostor, ki bi bil primeren za njihov trening, ne pa, da si ga nasiloma jemljejo sami. S tem bi preprečili škodo in vse neprijetnosti, ki nam jih povzročajo krosisti v sedanjih okoliščinah na naših prelepih terenih. Kinološko društvo Domžale
OGLAS
Starejše stanovanje nad 60 m2 kupim v Domžalah ali Mengšu. Šuštar, Glavarjeva 92 61218 Komenda.
Prisvajajo si družbeno lastnino
V časopisih smo prebrali, kako si posamezniki ob morju prisvajajo dele zemljišč, ki niso njihova ali celo cele parcele. Tam je že stekla akcija za to, da se zemljišča vrnejo prvotnim lastnikom in sicer tako, da z omenjenih zemljišč izginejo znaki posegov nanje.
O posegih na tuja zemljišča v naši občini pa še nismo brali, četudi do tega prihaja. Nekaj občanov nas je obvestilo, da se to dogaja ob Kamniški Bistrici, kjer so si lastniki hiš v bližini prevzeli pravico razpolagati s tistim, kar ni njihovo. Ne le, da so nekateri tujo zemljo začeli hortikulturno in drugače urejevati, prihaja celo do tega, da taka zemljišča na nabrežinah Kamniške Bistrice celo ograjujejo (češ, to je pa moje), da na njih postavljajo različne manjše objekte (garaže), tod rastejo skladovnice drv in drugo.
Vsem, ki to počno, bi kazalo povedati, da smo v naši družbi tako organizirani, da prisvajanje ni dopustno oz. dovoljeno. Zatorej velja vsem tistim, ki po Aškerčevem ..Mejniku" prestavljajo - do besedno ali preneseno - svoje mejne kamne v tujo lastnino:
Noben izgovor, češ, saj delujemo hortikulturno, ne more biti pretveza za to, da spravljate v svoje okrilje lastnino, ki ni vaša. Kajti prisvajanju se da reči tudi - kraja ...
Streha nad glavo
[ŽVe gre za navadno streho - tako vodotesno, ki vodo drži. Gre za streho, ki deluje po načelu rešeta ali sita.
Kljub temu, da je nova, skozi nebroj lukenj, luknjic, špranj, razpok, vdrtin in detajlov vdira voda, da oskrbovanci Doma upokojencev lahko to početje le onemoglo gledajo, kajti že zdavnaj jim je zmanjkalo škafov, veder in drugih posod, ki bi jih lahko (na skupno 46 mestih) postavili tja, kjer izpod strehe kaplja ali teče celo curkoma; pač povsod kjer bi bilo to potrebna
Tisti, ki so že sprva negodovali nad nenavadnim videzom stavbe, ki bi bila za kake druge potrebe morda še primerna — ne pa za dom upokojencev — niso mogli predvideti, da bo ob vseh težavah — plastika, guma, nenavaden duh po novih materialih, ob slabi izolaciji prišlo še do tega, da bo zatajila streha. To pa je tudi najhujša skrb za oskrbovance in vodstvo doma, ki si samo ne more iz zagat. Pomagali jim bodo drugi in sicer tako, da bodo dosedanjo streho z novega objekta odstranili in namestili novo, ustreznejšo. Krivdo za to, da je nova streha sploh potrebna, sta prevzela nase tako projektant Biro 71, kot tudi izvajalec „OBNOVA" Ljubljana in nemara bosta novo streho sprojektirala bolje in izdelala ustrezneje. Samo pri tem ne gre pozabiti na nekaj: Stroškov za to (predvidoma naj bi streha stala 250 milijonov dinarjev, zagotovo pa bo več) ne bodo plačali krivci iz lastnega žepa, kajti denar zanjo bo šel vendarle iz našega - družbenega. In morda bomo potem mirni, vse bo lepo in prav — če bo streha držala. Pa ne bi smelo biti, kajti tisti projektanti in izvajalci delajo z enako (ne)odgovomostjo naprej drugje — druge objekte.
Tako bo vse dotlej, dokler jim za slabo delo ne bomo vzeli naposled orodja iz rok in začeli postopka, ki se mu reče ugotavljanje osebne odgovornosti. Dotlej pa bodo morda tudi še s Prešernovimi nagradami rasli nenavadni, plastični ali rebrasti objekti naše projektantske in izvajalske neodgovornosti... Kajti družba žal plačuje tudi to...
Matjaž Brojan
V SPOMIN
V SPOMIN
JANKO MIS
Meseca maja so sc številni krajani Vira poslovili od 'ovarisa Janka Miša, ki sc jc pred 55. leti rodil na Gorjuši pri Dobu. V družini je bilo sedem otrok in vsi so odraščali ob trdem delu. Janko pa sc jc preživljal z delom pri številnih družinah. Med vojno jc bil nasilno odpeljan v Francijo, kjer jc dobil povezavo s partizani, ušel in sc priključil borcem ter sodeloval v boju za Trsat, kjer jc bil težko ranjen. Po končani vojni se jc vrnil v domači kraj, se zaposlil v delovni organizaciji Tosama, kjer jc delal vse do upokojitve. Zahrbtna bolezen mu ni dopustila, da bi še naprej aktivno delal v krajevni organizaciji Zveza borcev in da bi skrbel za svojo družino. Janko jc bil skrben in delaven. Takega so poznali tudi krajani in se mu ob njegovem zadnjem spremstvu zahvalili za vse njegovo delo v času narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve.
Veit Janko
RUDOLF JERMAN
Na pokopališču v Radomljah so sc številni občani poslovili 27, aprila od Rudolfa Jermana - Potokarje-vega ata iz Hudega Pokojni Rudolf
sc jc rodil v kmečki družini v Radomljah in kot otrok številne družine je moral že v rani mladosti poprijeti za vsako delo.
Leta 1925, ko so začeli graditi tovarno induplati, jc bil med prvimi delavci pri tet gradnji. V tej tovarni je delal vse do upokojitve fn opravljal različna dela. Bil je dober vodja oddelka in jc med delavci užival velik ugled.
2c v stari Jugoslaviji jc sodeloval v telovadnem društvu Sokol in se vključeval v napredno delavsko gibanje. Ob okupaciji jc sodeloval v trojkah znotraj tovarne, njegova hiša oa Hudem pa jc postala prava partizanska javka, tu so se zadrževali številni komunisti in organizatorji vstaje na kamniško-domžalskem območju, saj je bila hiša znana kot pribežališče pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja in borcev. Zaradi njegovega ilegalnega delovanja jc moral oditi v partizane, kjer je postal borec Slandrovc brigade.
Na zadnji poti so sc od Potokar-jevega ata poslovili številni njegovi sotovariši, borci in predstavniki družbenopolitičnega življenja ter se mu zahvalili za njegovo nesebično delo in širjenje napredne misli v najtežjih časih naše zgodovine.
Franc Stcgnar
16. junija mineva deset let neizmerne bolečine, odkar me je po tetki bolezni zapustil moj dragi mot
J02E VIDIC
Ni te več, ostala je bolečina, samota in spomin. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem, ki ste ml pomagali In stali ob strani v težkih dneh ter vsem, ki se ga spominjate.
Žena Marija Vidic.
	
ZAHVALA	
ob težki in prerani izgubi našega očeta,	Hm
moža in brata	
STANETA MAJCETA	
se iskreno zahvaljujemo vtem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga obiskovali ob dolgi in težki bolezni in ga spremili na zadnji poti v tako velikem številu.
Zahvala tudi dr. Cerarju, župniku, moravskim gasilcem in pevcem ter govornikoma. Žena z otroki.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, deda, strica in tasta
ANTONA STARBEKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom ter sodelavcem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožaljc. Zahvala dr. Mariji Starbek za nesebično pomoč ob njegovi bolezni, delovnim organizacijam Hclios, Tosama, Iskra, Univerzale ter župniku za pogrebni obred.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
ob boleči izgubi mojega moža
JOŽETA URSIČA
se Iskreno zahvaljujem vtem. ki so darovali cvetja in finančno pomoč, Izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujem dr. Cerarju ca njegovo požrtvovalnost.
Žalujoča žena.
ZAHVALA
Ob nenadni In Izredno boleči izgubi našega moža, očeta, sina, brata, strica In zeta
FRANCIJA SOJERJA
Iz Ihana
sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč in nas tolažili. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga v tako vikem številu pospremili na zadnjo pot ter s tem počastili njegov spomin. Posebej se zahvaljujemo Franciju Ložarju iz Studc za veliko uslugo ter gospodu župniku za tolažljive besede In lep pogrebni obred.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem In tovalčanom, ki ite nem ob smrti naša draga mama
ANGELE MOČNIK
roj. Slabič Iz Plete
Izrekli sožalje, jI podarili prelepo cvetje In jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, te Iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi duhovnikoma za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi.
Žalujoči mož in otroci z družinami.
frizor z nedavnega teniškega turnirja v Domžalah
Zmagovalci teniškega turnirja v Domžalaruza katerega pravijo, da je bil doslej po Udeležbi najmočnejši
KOZMETIČNI SALON
- čiščenje obraza,
- masaža obraza in dekolteja,
- globinsko čiščenje,
- odstranjevanje dlak,
- depilacija nog,
- jontoforeza z ampulami,
- odstranjevanje celulitisa,
- pedikura
LENČEK Sonja
Kidričeva 18-tel. 722-453
61230 Domžale \
Živilski kombinat 2ito Ljubljana TOZD Mlini Ljubljana
OBJAVLJA
*a obratne enote mlin Vir, mlin Homec in prevozni park Vir naslednja prosta dela oziroma naloge:
- 4 mlinske delavce za delo v mlinu Vir in Homec ~ 2 skladiščna delavca za delo v transportu prevoznega parka Vir
Za vsa navedena dela oz. naloge se zahteva popolna ali nepo-
Kina osemletka in zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki, lovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim in 3-mesečnim poskusnim delom.
TOZD Mlini ne razpolaga s stanovanji. Kandidati, ki želijo imeti »talno zaposlitev v živilski stroki in imajo veselje in voljo za nadaljnje priučevanje na odgovornejših delih, naj se zglasijo osebno ali Bofljejo pismene prošnje v pisarno „2ito" TOZD Mlini na Viru, Saranovičeva 27, kjer bodo dobili tudi vse ostale informacije. Rok Prijave je 15 dni od dneva objave.
*   TURNIR V ODBOJKI ZA ŽENSKE
DOPISUJTE V
NASE GLASILO
V.
OGLAS
Mlad par, ki avgusta pričakuje naraščaj, nujno išče sobo ali stanovanje v najem v Domžalah ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro ..Avgust"
OGLAS
Nudim stanovanje ženski, najraje mlajši upokojenki, ki bi bila malo odsotna. Ostalo po dogovoru.
Naslov: Ljubljanska 45 Domžale
OGLAS
Potrebujemo varstvo za 1 leto starega otroka. Upokojenka, ki je pripravljena hoditi na dom, naj prosim to sporoči na oglasni oddelek občinskega poročevalca, kjer je naš naslov.
OGLAS
Na dom sprejmem ročno šivanje rokavic in drobne usnjene galanterija.
Fortuna Helena, Vir -Maistrova 21.
OGLAS
Trosobno komfortno stanovanje 72m2*s centralnim ogrevanjem in telefonom v Domžalah zamenjam za hišo v Domžalah ali okolici. Ponudbe pod „ugodno".
OGLAS
Po zelo ugodni ceni prodam cca 60 m tapisona. Ponudbe pod ..zelo ugodna cena".
V soboto, 6.6.1981 dopoldne, je bil v OS Slandrovc brigade v Domžalah tumir v odbojki za ženske. Pripravilo ga je športno društvo KS Slavko Slandcr. Ob zadovoljivi udeležbi šestih ekip, ki so pokazale veliko mero borbenosti, so bili doseženi naslednji rezultati:
Skupina A:
OS Homec _ občina Domžale 0;2 (6;1S, 8;15), KS S. Slandcr - OS Homec 2;0 (15;13, 15;3), občina Domžale - KS S. Slandcr 1;2 (I4;16, 16;14, 13;15) Vrstni red:
1. KS S. Slandcr 2 4:1
2. občina Domžale 1       3; 2
3. OS Homec 0 0:4 Skupina B:
Ekonomska šola - Usnjarska šola 2:0 (15:3, 16:14), TVD Partizan Ekonomska  šola 0:2  (7:15, 8:15), Usnjarska šola - TVD Partizan 1:2 ( 12:15,15:8,8:15) Vrstni red:
1. Ekonomska šola 2 4:0
2. TVD Partizan 1 2:3
3. Usnjarska šola 0 1:4 Za 3. mesto:
TVD Partizan - občina Domžale 2:0 (15:13,15:11) Za 1. mesto:
Ekonomska šola - KS S. Slandcr 2:1 (15:8,11:15,15:11) Končni vrstni red:
1. Ekonomska šola, 2. KS S. Slandcr, 3. TVD Partizan, 4. občina Domžale, 5. usnjarska šola, 6. OS Homec.
V. B.
SREČANJE KEGLJAČEV
V okviru praznovanj občinskega praznika je bilo 30. maja srečanje kegljačev iz sedmih sosednih občin. To tekmovanje je že tradicionalno in že vrsto let poteka pod pokroviteljstvom Skupščine občine Domžale. Navzoče tekmovalce je pozdravil član predsedstva občinske skupščine Lado Škrjanec, ki je med drugim poudaril pomen 23. maja, dneva, ko občina Domžale praznuje svoj praznik in tudi spomnil nastopajoče na ohranjanje revolucionarnih tradicij, predvsem pa nadaljnjo gojitev tovarištva in v revoluciji skovanih vezi.
Na tekmovanju so ekipe tekmovale v borbeni disciplini in so glede na število podrtih kegljev zasedle naslednja mesta:
1. Invalid Domžale 489
2. Invalid Žalec 481
3. Invalid Ljubljana 443
4. Invalid Kočevje 427
5. Invalid Ljubljana-Siška 397
6. Invalid Kranj 390
7. Invalid Zagorje 360 Prva ekipa Domžal je dobila
pokal, vse ostale ekipe pa so prejele diplome za dosežena mesta. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in dosežena je bila velika stopnja prizadevnosti in borbenosti.
Lojko
Mengšani so za svoj krajevni praznik pripravili satirični ..Prepih", lam so prepihali svoje krajevne kotičke, vendar bi bilo prav, da bi veter tega prepiha pihnil tudi proti Domžalam, kjer prepiha že dolgo ni bilo . . . Skoda . . .
V domžalskem domu upokojencev že dolgo teče ostarelim na glavo skozi streho, ki deluje po principu rešeta in sita. Domžalčani so navdušeni nad sodobno stavbo, katere projektanti so celo prejeli Prešernovo nagrado. Manj so navdušeni upokojenci, ki so v zadnjem deževju lovili vodo na 48 mestih. Ker jim škafov, veder, loncev in posod hudo primanjkuje, nove strehe pa ne bo, dokler ne bo teklo na 100 mestih, lepo prosijo občane za samoprispevek v obliki posod za lovljenje vode.
Domžalsko projektantsko podjetje BIRO 71 je v juniju izdelalo lo-
kacijsko dokumentacijo za progo v športu, ki mu pravimo moto kros. V tej dokumentaciji točno piše: „Gledalcem je potrebno onemogočiti varen prehod preko steze."
Tako! Zdaj vsaj vemo, kdo nasprotuje temu, da bi bili občani na moto kros progi varni.
Domžalski obrtniki so zelo uspešni poslovni možje, saj so strokovnjaki za ekonomiko, uspešnost, poslovnost. V zadnjem času pa z medsebojnimi prepiri, očitki in nasprotovanji pripravljajo dramsko predstavo z epilogom. Kako bodo predstavo poimenovali še ne vemo, predlagamo pa nekaj naslovov: Dvoboj samozavestnih ali Obračun pre-skrbljenih,Spletke na Domžalskem, Ponte rosso po domžalsko itd.
Dom, ki ga domžalski obrtniki grade na Viru, ima seveda gradbeni odbor, ta pa svojega predsednika oz. predsednike. Radi bi vam sporočili ime predsednika, pa tega ne moremo, ker ne vemo, če je tovariš, ki je bil predsednik zjutraj - v temle trenutku še na položaju.
„Joj, kam bi del? " se te dni sprašuje direktor Komunalnega podjetja Domžale. Ne ve namreč, kam bi z
blatom iz Kamnika in Domžal. To blato se že dve leti nabira na centralni čistilni napravi v Studi. Za gnojenje polj ni, v jamo z njim zaradi težkih kovin tudi ne smejo, v vodo prav tako ne more, zato je zagata, ki jo prav te dni rešetajo v Domžalah zelo velika. Ena od možnih rešitev je honorarna nastavitev dežurnega coprnika, ki bo s coprnijo morda uspel najti izhod iz zagate.
Smetišča v Topolah pri Mengšu že dolgo ni več, ker so se občani disciplinirali. Smeti sedaj odlagajo na drugo mesto - čez cesto!
V Brkinih so zbrani na mladinski delovni akciji domžalski mladinci ter nekaj mladih iz pobratene Koprivnice. Malo jih je sicer, vendar so prizadevni. Zato pa je obiskovalcev, gledalcev in tistih, ki pridejo iz Domžal preverjati opravljeno delo dosti več. Pa se izravna!
Mi člani izvršnega odbora TTKS Domžale potom časopisa milo sprašujemo kdo je investitor športnih parkov I. in II. v Radomljah. Javi naj se v uredništvu.
Opozorilo. Glede na to, da po domžalski  občini kot je znano
opravljam vse glavne gradbene nadzore, opozarjam vse, ki bi' skušali preprečiti moje honorarne in druge transakcije v podobnih zadevah naj prekinejo s to dejavnostjo, kajti v nasprotnem primeru bom z njimi fizično obračunal, lahko pa uporabim za obračunavanje s takimi posamezniki tudi celotno sorodstvo ali celo taščo.
Podpis: Znani neznanec
V strokovnih službah SIS nočejo plačati prevoženih kilometrov svojim ljudem, ker raje naročijo kar rent-a-car. To pa je pomembno tudi z izobraževalnega vidika: kako bi sicer ljudje v Pečali, Veliki vasi, Zgornjem Prekarju, Zlatem polju ln drugod sploh kdaj videli rent-a-car ...
Zapisano na zboru združenega dela: Občinska komisija za odlikovanja se bo borila proti temu,da bi nekdo, ki malo močneje brcne žogo, že dobil občinsko odlikovanje.
Kviz v današnji številki našega časopisa berite o tem, kako si nekateri prisvojijo celo dele družbenih parcel. To pa še ni nič, kajti so ljudje, ki s! prisvojijo še vse kaj
več:..........
.....(prazno izpolni s svojimi
podatki vsak sam)
Delovna organizacija AVTOSERVIS DOM2ALE
OGLASA
na podlagi 17. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
1. več KV avtokleparjev
Pogoj:
— izpit iz varstva pri delu
— štiri leta delovnih izkušenj.
2. KV avtoličarja/dva/
Pogoj:
izpit iz varstva pri delu
— štiri leta delovnih izkušenj.
3. Voznik viličarja
Pogoj:
— KV kovinske stroke
— eno leto delovnih izkušenj, kot voznik viličarja.
4. Snažilka Pogoj:
— končana osemletka
— en mesec delovnih izkušenj.
Pisne prijave je treba poslati v roku 15 dni po oglasu na naslov: AVTOSERVIS DOMŽALE, Ljubljanska c. 1, 61230 Domžale. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni.
Avtovlečno službo vršim na vseh relacijah NON-STOP
NOVAK Pavel Tovarniška 27 Preserje, p. Radomlje Tel. (061) 722-933
TITAN KAMNIK, n.sol.o., tovarna kovinskih izdelkov in livarna. Kovinarska 28, Kamnik
SPREJME
VEČJE ŠTEVILO DELAVK IN DELAVCEV
za opravljanje del v proizvodnji TOZD Livarna z obdelavo „ENA"
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, osebni dohodek je od 8.000 do 10.000 dinarjev, nudimo pa urejeno splošno in zobozdravstveno varstvo ter prevoz na delo.
Vsi interesenti, ki imajo končano osemletko, urejene stanovanjsk razmere in po možnosti odslužen vojaški rok, naj se oglasijo kadrovsko-socialnem oddelku delovne organizacije, kjer bode dobili podrobnejše informacije.