■ "rzsgr Leto LXI. Jtcu. 133. v uuMiani, u foreli IZ. Junija 19Z8. tim M t Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica Št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Današnja seja Narodne skupščine Opozicija nadaljuje z obstrukcijo proti vladi. — Borba za zapisnik. — «Tretji ustavni faktor.» — Še 40 govornikov za razpravo o obtožbi dr. Subotića. — Beograd, 12. junija. Tudi današnja seja Narodne skupščine je bila razmeroma mirna, vendar pa traje še vedno velik napetost in in nervoznost, ki je zavzela po zadnjih dogodkih tako vladno večino kakor opozicijo. Današnji seji je zopet prisostvoval g. Stepan Radić, ki je bil kakor znano, izključen od 10 sej. Tudi danes je Narodna skupščina prešla šele po 12. uri na dnevni red in je skoraj vso dopoldansko sejo zavzela debata o zapisniku Seja je pričela šele ob pol 11. Po prečitanem zapisniku je zahteval besedo posl. Fucelj, ki je protestiral proti temu, da se zapisniki o skupščinskih sejah ne vodijo izmenoma v slovenskem jeziku, kakor je bilo svoje-časno sklenjeno. To je tembolj žalostno, ker sede v vladi klerikalci in zavzema me^to skupščinskega tajnika celo klerikalni poslanec Bedjanič. eden onih ljudi, fcri je toliko let zabavljal o zapostavljanju slovenščine. Vidi se, da so klerikalci s sklenit* vijo blejskega pakta prodali ne samo interese slovenskega ljudstva, čegar monopolizirani zastopniki so hoteli biti, marveč da so prodali tudi vsa svoja načela. Te dni so slavili obletnic co blejskega pakta in pošiljali dr. Ko* rošcu in Vttkičeviču pozdravne brzo> iavke. a po enem letu koruznega za* kona ne morejo doseči niti tega, da bi se sestavljali sejni zapisniki tudi v slo? venščini. Klerikalni skupščinski tajnik posl. Bedjanič mora opravljati le naj* nižje tajniške posle, zvoniti z zvoncem in citati imena poslancev, zapisnike pa vodijo drugi. Vladna večina je tu* di tokrat zahtevo poslanca Puclja od = klonila. Za njim je zahteval besedo posl. Pribičevič. ki je zopet ugotavljal da je zapisnik netočen, ker trdi, da je bila na seji navzoči tudi vlada. Govornik je opozarjal na to. da v evsa. skupščina, da ni bilo na seji niti Vukiče* viča, niti ministra pravde, marveč da so ministri prihajal in odhajali, kakor so se pač vrstili v "dežurni»> službi. Stepan Radić: To je škandal! Pribicević: Naši ministri dežura jo, kakor postni uradniki! Stepan Radič: Tako oni pojmujejo ustavo! Pribičevič: Kakor vojaki se menjajo v dežurni službi in nočejo razumeti, da je dolžnost vsakega ministra, da se udeležuje sej. Ministri so izšli iz parlamenta, so parlamentu odgovorni in morajo zato vedno zasledovati razprave, da lahko vrše svoje dolžnosti. Pucelj: Kje pa je dr. Korošec? Naj vendar naroči policiji, da ministre s silo privede semkaj, če nočejo sami priti. Pribičevič: Sedanja vlada ne spoštuje prerogativ Narodne skupščine. Stepan Radić: To je vlada Dragutina Jankovića, tretjega ustavnega faktorja. Predsednik ga radi tega medklica poziva k redu. Radič zahteva pojasnila; »Zakaj? Mar je Dragutin Jankovič kronana glava? Nastane hudo prerekanje med vlad= no večino in opozicijo. Radič dr. Periču: Če ste vi njegov Ccrberus, jaz nisem. Predsednik ga radi tega kaznuje s pismenim opominom, proti čemur opozicija ogorčeno protestira in raz* bija po klopeh. Pribičevič: Opominjali ste Stepana Radiča radi izjave o Dragutinu Janko* viču. Kakšno prakso uvajate v Narod* ni skupščini? Če se je predsednik vlade tako degradiral, da je postal nas vaden referent g. Jankoviča, ne morete vi radi tega prekinjati razprav v Narodni skupščini. Saj vendar ne bo* 5te. trdili, da je Jankovič kaka nedo= takljiva oseba, o kateri bi se v Narod* ni skupščini ne smelo govoriti. Nato sta govorila o zapisniku še posl. Pavle Radič in dr. Drljevič, na kar se je vršila prozivka. Šele ob 12.30 je Narodna skupščina prešla na dnevni red in nadaljevala razpravo o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču. Za razpravo je prijavljenih še 46 govornikov. Seja ob 13.30 še traja. Vladni načrti proti obstrukciji opozicije Pojavljajo se najrazličnejše kombinacije, ki pa so skoro vse ne izvedljive. — Zaključek rednega zasedanja? — Beograd. \2. junija. Obstrukcija opozicije v Narodni skupščini povzroča vladi največje skrbi. Vse dni sem se vrše v vladnih krogih neprestana posvetovanja o tem, kako bi preprečili nadaljni odpor opozicije, vendar pa vlada ne najde nikakega izhoda. Uporaba ostrih sredstev, ki se jih je misli-la poslužiti prvotno, je naletela tudi v vladnih vrstah na oster odpor. Zato je obstojal načrt, da bi se z ukazom zaključilo redino zasedanje in takoj nato otvorilo izredno zasedanje skupščine. Na ta način bi propadli vsi številni nujni predlogi, s katerimi zavlačuje Telefonski kabel Ounaj-Beograd — Dunaj, 12. junija. Novi telefonski kabel med Dunajem in Prago bo te dni dograjen, na kar se bo po končanih preizkušnjah izvršila meseca avgusta svečana otvoritev. Tudi dela na progi Dunaj - Gradec -jugosloven^ka meja naglo napredujejo in bo kabel do Gardca položen že do jeseni. Od Jugoslavije je odvisno, kdaj bo vzpostavljena kabelska zveza z Zagrebom in Beogradom. Ker se na jugoslovenski strani z delom še ni pričelo, bo do jeseni uporaben kabel samo do Gradca. Spor radi zaloge šolskih knjig v Zagrebu —Zagreb, 12 iunija. Kakor znano, je med zagrebškim oblastnim odborom in prosvetnim ministrstvom nastal spor pri prevzemanju zaloge šolskih knjig. Ministrstvo prosvete je tudi po uveljavljenju finančnega zakona votiralo 2 milijona Din iz zaloge šolskih knjig za razne druge namene. Oblastni odbor ie proti temu vložil pritožbo, češ, da ne more dopustiti, da bi z imetjem zaloge šolskih knjig razpolagalo prosvetno ministrstvo, ko je že prešlo v pristojnost oblastne samouprave. Sedaj je oblastni odbor prejel od ministrstva pro- opozicija razprave v Narodni skupščini. Na prvi seji izrednega zasedanja bi vlada nato predlagala spremembo poslovnika po že znanem načrtu g. Vuki-čeviča, ki naj bi opoziciji sploh onemogočil vlaganje nujnih predlogov. Ta načrt pa se je izkazal za neizvedljivega, ker vlada za to na eni strani ni dobila pristanka na merodajnenr mestu, na drugi strani pa je tudi nameravana spremeba skupščinskega poslovnika naletela na težkoče in bi vlada ne mogla doseči svojega namena, ker bi opoziciji še vedno preostalo toliko časa, da obnovi svoje nujne predloge. svete sporočilo, da je ministrski svet razveljavil svoj prejšnji sklep ter na predlog ministrstva prosvete sklenil, da more oblastni odbor v Zagrebu po svoji presoji razpolagati z omenjeno vsoto 2 milijonov Din. O tem je bila obenem obveščena Državna hipotekama banka, v kateri je denar deponiran. ODPOR PROTI OBLASTNIM DAVKOM V ZAGREBU — Zagreb, 12. junija. Po odredbi zagrebškega oblastnega odbora ima priti te dni na dražbo imetje okoli 300 gostilničarjev iz Zagreba in zagrebške oblasti, ker niso plačali oblastne trošarine na alkohol. Zato je imelo udruženje gostilničarjev v Zagrebu včeraj sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se odpošlje delegacija v Beograd v svrho posredovanja, da se ustavi izvršitev dražb. VREMENSKE KATASTROFE V AMERIKI — Rio de Janeiro, 12 junija. Nad mestom in okolico je divjal v minuli noči strahovit orkan, ki je povzročil ogromno škodo. Mesto Canella je popolnoma razdejano. Kakih 50 milj južno od mesta se je porušil nasip tako, da je voda poplavila velikanske komplekse. Več vasi je popolnoma pod vodo. Katastrofa ie zahtevala tudi več človeških žrtev. Skoda je ogromna in se ceni na 50 milijonov dolarjev. Po vlakih zatrdilih bo londonsko posojilo v par dneh podpisano Malo sumljiv optimizem v vladnih krogih. — Baje so odstranjene že vse ovire. — Ako Narodna skupščina posojila ne bo pravočasno odobrila, računa vlada na večji predujem. — Beograd. 12. junija. V vladnih krogih so snoči zopet širili vesti, da bodo pogajanja za najetje inozemske* ga posojila v kratkem ugodno zaklju* čena. Finančni minister je po zatrdilu iz vladnih krogov poslal besedilo za: konskega načrta o stabilizaciji dinarja, kakor so ga odobrili bodoči upniki in zastopniki angleških bank. Zato srna* trajo v vladnih krogih, da je s ieme vprašanje stabilizacije dinarja def inu tivno rešeno. Vlada je pristala tudi na spremembo zakona o Narodni banki, ki naj dobi večjo avtonomijo in neod* visnost od vlade. Oba zakona namera* va vlada čimprej predložiti Narodni skupščini. Kar se tiče pogodbe o posojilu, za* trjtijejo iz vladnih krogov, da je tudi že definitivno sestavljena in jo je tre* ba le še redigirati. Finančni minister bo baje že v prihodnjih dneh podpisal preliminarno pogodbo o najetju poso* jila z angleško * ameriškim bančnim koncernom. — Pogodba se nanaša na polno vsoto nominalnih 50 miJijdnov funtov. V vladnih krogih zatrjujejo v zvezi s temi vestmi, da so se posojilodajalci izjavili pripravljene emitirati do 15. julija prvo tranžo v znesku 12 milijonov funtov. Za slučaj, da bi Narodna skupščina do tega roka najetja posojila ne odobrila, so posojilodajalci pripravljeni dati državi na račun prve tranže predujem v znesku okrog 5 milijonov funtov (1.3 milijarde Din). Vlada je pooblastila finančnega ministra, da v njenem imenu podpiše preliminarno pogodbo. V« političnih krogih so sprejeli te vesti z veliko rezervo, ker je vlada že večkrat širila verzije o definitivnem najetju posojila, ki pa so se pozneje še vedno izkazale za preuranjene. Domneva se, da vlada zopet forsira posojilo, da bj odvrnila pozornost javnosti od težkoč v vladi sami. Katastrofa Jtalie" vedno večja Nobilovemu delu posadke primanjkuje živil in goriva ter plava na ledeni gori proti vzhodu, o zrakoplovu in ostanku posadke pa še ni nobenih vesti. — Pariz, 12. junija. «Betivu se je med poletom napravila debela ledena skorja, ki ga je pritiskala vedno bolj k tlom tako. da je med poletom izročen na milost in nemilost strahovitim viharjem zadeval spodnji del zrakoplova ob ledene go-re. Pri tem se ie sprečnrja gondola, v kateri je bil Nobele s sedmimi člani, odtrgala, docarn je zrakoplov odnesel vihar dalje. Nobile je s svojimi spremljevalci nasedel na plavajočo ledeno goro velikanskih dimenzij, ki jo žene vihar in morski tok z veliko naglico proti vzhodu. Rad! silnega mraza je posadki kmalu pošlo gorivo tako, da je več ljudi skoraj popolnoma zmrznilo, vsi pa imajo popolnoma ozeble roke in noge. Če ne pride kmalu pomoč, je posadka izročena strašni smrti na ledu. Po nesrečnem naključju je bil upropaščen tudi del zaloge živil, tako da grozi preostankom Nobilove posadke tudi še glad. Po zadnjih vesteh je general Nobile s šestimi člani svoje posadke krenil proti jugu v nadi, da naleti na patnik cBraganzo». ki je na potu proti označenemu kraju, da reši posadko. — Rim. 12. junija. Vsi italijanski listi so izdali danes posebne izdaje z ofi-rfjetoan komunikejem agencije «Stefa-ni» na čelu. cPopoto d'Italia» prio-bčuje k poročilu še komentar, v kalerem naglasa, da se je tragična usoda polarne PROTIFAŠISTIČNE DEMONSTRACIJE V ANGLIJI — London, 12. junija. Včeraj se je vršila na Trafalgar Square protifašistična demonstracija, ki je bila prirejena v spomin na Matteottijev umor. Demonstracijo so priredili protifašistični elementi in sicer očividno namenomam v trenutku, ko biva v Londonu rimski guverner knez Poten- BOMBNI ATENTATI — Buenos Aires, 12. junija. V minuli noči je bilo v mestu izvršenih zopet več bombnih atentatov. Dve bombi sta eksplodirali v poslopju italijanske konzularne azenture, ena pa v hiši nekega znanega fašista. Človeških žrtev sicer ni bilo, vendar pa je materijalna škoda precej velika in je eksplozija na obeh krajih povzročila med prebivalstvom veliko paniko. Storilcev oblasti doslej še niso izsledile. POGAJANJA MED GRČIJO IN TURČIJO — Atene. 12. junija. Pogajanja med Grško in Turško bodo najbrž v kratkem uspešno zaključena. O najvažnejših spornih vprašanjih, o izmenjavi prebivalstva in njegove lastnine, kakor tudi o likvidaciji obveznosti je bil že dosežen sporazum. Nadalje je bilo sklenjeno imenovati mešano komisijo, pregledati pooblastilo in pospešiti ureditev vseh tekočih zadev. ekspedicije razčistila in da postaja drama po stalnih brezžičnih zvezah vedno jasnejša. Kakor se izve, ima «Italda» zelo malo goriva. Mnogim članom Nobilove ekspedicije so zmrznile roke in noge, doči.m imata dva zlomljene noge. Odtrgano ladjico nosi morje dalje. — Kingsbav. 12. junija. O usodi «Ita-lie» in onega dela posadke, ki je ostala v zrakoplovu, doslej ni še nobenih vesti. Smatra se, da se je zrakoplov pozneje popolnoma razbil. Posadko smatrajo za izgublejno. * Zdaj vidi ves svet, da so imeli prav nemški strokovnjaki, ki so izjavili, da «rtalia» sploh ni sposobna za po»let na severni tečaj, ker je bila tako površno zgrajena in slabo opremljena, da so ji že vnaprej napovedovali katastrofo. Zrakoplov je vodil generaJl Nobile, tisti Nobile, ki se je na Amundsenovi ekspediciji kot krmar zrakoplova «Norge» nesmrtno blamiral. Megalomanija in domišljavost Italijanov se je s tragično usodo Nobilove ekspedicije še bolj razgalila pred svetom in zdaj so spoznati Italijane tudi tisti, ki so jih poznati doslej samo po njihovi zgovornosti. No-bilova ekspedicija je moralni udarec, ki ga bo ItaHja težko prebolela. Je pa tudi resen me men to Italijanom, naj ne vtikajo v svoji objestnosti nosni tja. kjer se lahko kot nesposobni samo blamirajo. Ekspedicija na severni tečaj ni fašistov-ska oarada in zato bi blilo bolje, da so jo Italidani prepustili sposobnejšim, pogumne išrn in zmožnejšim možem. KELLOG O PROTIVOJNEM PAKTU — Newyork, 12. junija. Državni tajnik Kellog je imel včeraj ob 3001etnici ustanovitve prve cerkve na otoku Mahathan velik govor, v katerem je najprej naglašal mirovno delo Nizozemcev, nato pa prešel na protivojni pakt, o katerem je izjavil, da je dal pobudo zanj francoski zunanji minister Briand. Nato je Amerika stavila velesilam predlog za sklenitev tega pakta. Značilno je, je izjavil Kellog, da vodi Evropa po vojni ves čas politiko, ki stremi za tem, da bi zmanjšala mednarodne sovražnosti. Prepričan je, da je prišel čas, ko se bodo povsod odkritosrčno odpovedale vojne kot sredstva mednarodne politike, da bodo za večno trajali mirovni in prijateljski odnošaji med državami. FRANCOSKI PARLAMENT PO STRANKAH — Pariz, 12. jun. Urad. list objavlja sezname zborničnih skupin. Po teh seznamih štejejo socijalisti IGO. socijalistični republikanci 31. radikali 125, levičarski radikali 53. neodvisni 15, unionisti levice 18. levičarski republikanci 63, demokratična akcija 28, demokrati 19. demokratska republikanska unija 103 člane. 36 poslancev, med njimi 7 komunistov in avtonomistov, ni vpisanih. Iz Ljubljanske kronike Ljubljanska kronika je zadnje čase zelo suhoparna. Sezona samomorilcev je minila, vlomilci so jo odkurili iz mesta, v kolikor jih ni policija aretirala in razen par manjših tatvin in ekscesov na policiji že par dni nimajo opraviti s sumljivimi elementi. Torej za kroniste prav žalostni časi. Pač pa je prejela policija več poročil o dogodkih, ki so se pripetili na deželi. Nedavno smo poročali o senzacijonalnem vlomu v Kranju, iz Šent Jerneja na Dolenjskem pa je prejela policija poročilo o vlomu, ki se pa ni posrečil Pred dnevi se ie pojavila v Št. Jerneju nevarna, od pete do glave oborožena vlomilska tolpa, ki je strahovala vso tamoŠnjo okolico. Tolpa je naiprei poskušala svojo srečo pri trgovki Mariii Zagore v §ent Jerneju. Vlomili so v trgovino in znesli na ulico za ino.non Din blaga. Toda sreča jim ni bila mila. Pri vlomu so jih zasačili vaški fantje in jih pregnali. Tolpa je odnesla samo za približno 5000 Din blaga. Še iste noči so vlomili v shrambo posestnika Franca Klemenca v Zvabovem. Odnesli so mu za 600 Din prekaienega mesa, njegovi sosedi Mariji Volčko pa za 1500 Din obleke in perila. Vlomilce so zasledovali fantje in orožniki in jih v vasi Gornje Vrhpolje dohiteli. Tolpa je vse naropano in nakradeno blago zmetala od sebe in pobegnila. Zločinci — bilo jih je 6 _ so pobegnili v Gorjance. Orožniška postaja v Poljčanah je brzojavno obvestila policijsko direkcijo v Ljubljani, da je 28Ietni lesni trgovec in manipulant Franc Gobec iz Kostrevnice, srez Šmarje, izvabil lesnemu trgovcu Josipu Zupančiču iz Poljčan 5O00 Din in pobegnil. Baje jo meni popihati v Nemčijo. Policna je izdala za njim tiralico. Včeraj je na policiji prijavila kuharica Marija Bogataj, da te brez sledu izginil njen nedoletni sinček Vladimir, učenec l>ud-ske šole. Kam jo je deček popihal, ni znano. — Od doma je pobegnila tudi neka Marija Noč, kar so njeni roditelji danes prijavili na kriminalnem uradu. Železniška nesreča Davi je na kolodvoru v Zalogu skočil s tira premikalni stroj in zaprl dva glavna tira, s čemer je postal onemogočen prevoz drugih vlakov od severa proti jugu in obratno ter so morali potniki na kraju nezgode prestopati. Nezgoda se je pripetila ob 5.15, ob 9. dopoldne pa so bile ovire že odstranjene. Človeških žrtev ni bilo in tudi materijalna škoda ni velika. Vzrok železniške nesreče v Nemčiji — Berlin, 12. junija. Vzrok železniške nesreče pri Siegelsdorfu še vedno ni pojasnjen. Včeraj je dospel na lice mesta državni pravdnik s preiskovalno komis jo. V nasprotstvu z železnišikimi oblastvi domneva preisovalna komisija, da je zakrivilo nesrečo slabo stanje proge. Na kraju, kier se je pripetila nesreča, so ugtovili velike razpoke na železniškem nasipu in okoliški prebivalci pripovedujejo, da so že delj časa opažali, da se vlaki na tem kraju sumljivo majejo. Domneva se, da se nasip na tem kraju pogreza in da je temu pripisovati katastrofo. NOVOSTI IZ LETALSKEGA SVETA — London, 12. junija. Belford. vojvodima je startala davi ob 4.30 iz Lvmpena pri Volkestone za polet v Indijo. V Sofiji se namerava princezinia ustaviti. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. — Devize: Amsterdam 0—22.935 13.57—13.60 (13.585), Bruselj 0—7.938; Bu* dimpešta 0-_jQ.Q215; Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.983—8.013 (7.998), London 277.07—277.87 (277.47); Newvork 56.73— 56.93 (56.83); Pariz 0—223.5; Praga 168.1— 168.9 (168.5), Milan 297.5—299.5 (298.5). Efekti: Investicijsko 91.75 den., Celjska Ljubljanska kreditna 128 den.. Kreditni za* vod 165—175, Prastediona 990 den.. Vevče 105 den.. Ruše 280^300, Stavbna 56 den., Šešir 105 den. Lesni trg: Tendenca Čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 vagon orehovih plohov, 25 — 66 cm debeline, fco vag. meja po 1075 in 1 vagon desk, smreka — jelka, 24 mm, HL, fco vag. meja po 450. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vag. plenice. Cena moki je nekoliko popustila. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 799.8, Berlin 13.585. London 277.47, Mflan 298.5. Newyork 56.83, Pariz 223.65. Curih 10.90. Efekti: Vofra škoda 448. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.132, Dunaj 73.02, Berlin 124.05, Praga 15-38, Milan 2727, Pariz 20.41, London 25.3375, Newyoric 519.06. Strun Z •SlpVFNSKI NAROD* dne 12. junij* 1928. Ste*. 133 Beograjski dogodki pred 25 leti Kraljevska tragedija v Beogradu. — Umor srbske kraljeve dvojice. — Kaj nam prinese prihodnjih 25 let? V noči od 10. na 11. junija 1903. se je I odigrala v Beogradu v starem konaku kr* I vava tragedija, katere žrtev sta postala I kralj Aleksander Obrenovič in kraljic* Draga. V prvih nočnih urah je vdrlo v kraljevo palač nekaj srbskih oficirjev in kraljeva dvojica je padla od strelov zarot« nikov. 25 let je minulo od tedaj in v krat* ki dobi četrt stoletja je doživela Evropa celo vrsto prevratov. Svetovna vojna, kot najvažnejši dogodek novejšega časa, je prinesla tudi ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno narodno državo. »Slovenski Narod« je o dogodkih v Beo* gradu izdal 11. junija 1. 1903 posebno izda* jo, v kateri je med drugim poročal: «Rav* nokar je izdana proklamacija na srbski na* rod, v kateri se naznanja, da sta bila kralj in kraljica ustreljena in da se je sestavilo novo ministrstvo, ki upa, da se v deželi ohrani mir. Podpisan je kot predsednik novega ministrstva Avakumovič. Nova vla* da je obnovila ustavo, ki jo je razveljavil kralj Aleksander in sklicuje dne 24. mar* ca razpuščeno skupščino na dan 2. junija po starem koledarju.« Za nas, ki smo se navadili hitro živeti in hitro pozabljati, je zanimivo, kakšno mnenje so imeli tedaj o begrajskih dogod* kih naši v slovenski in jugoslovenski smeri orijentirani krogi. V naslednji posebni izdaji je »Slovenski Narod« pisal o kralju Aleksandru Obrenoviću med drugim na* slednje: »■Mladenič, ki je včeraj storil tako ža« lostno smrt, ni bil rojen po srečno zvezdo. Porodil se je v času nesrečne vojne Srbije s Turčijo dne 14. avgusta 1887. Vzrastel je v nesrečnih razmerah. Med očetom Mila* nom in materjo Natalijo je nastal prepir. Milan je bil Iahkoživec, Natalija je eksal* tirana ženska, strastna in trmoglava. Ta prepir je zadobil tako obliko, da sta se Milan in Natalija razšla. Natalija je s svojim sinom šla v inozemstvo in živela nekaj časa v Florenzi in v \Viesbadnu. Tedaj je mladi Saša, kakor so ga imenovali, obujal najlepše nade in njegov vzgojitelj, pošte* ni rodovljub dr. Dokič, se je trudil, da bi iz njega napravil vrlega moža. Toda ne* srečna roka Milanova je posegla vmes. Mi« lan je zahteval, da mu Natalija izroči sina in Evropa je doživela škandal, da je nem« ška vlada iztirala kraljico Natalijo iz Wies* badna. Razmere so se bile tedaj v Srbiji tako zasukale, da se je kralj Milan odpo* vedal kroni na korist svojemu sinu in ime* noval posebno gerentstvo, ki je vladalo v sinovem imenu. Poleti L 1899. je bil mali Saša kronan za srbskega kralja. Bil je šele 13 let star. Sam in zapuščen je sedel med državnimi dostojanstveniki, sam in zapu* ščen je rastel. Na vsakem dvoru so kote* rije, ki bi rade dobile odločilni vpliv na vladarja, da bi bogatele, uživale moč in časti. Tudi v skromnem konaku so nastale take koterije in so se trudile, da dobe kra* Ija v svojo oblast. Da, našli so se ljudje, ki so kralja telesno in duševno sistematič* no ruinirali, dovajajoč mu vsakovrstnih žensk, ki so zapeljevale kralja v vsakovrst* ne seksualne ekscese. Ti ekscesi so pod* kopali kraljevo zdravje, so ga duševno in telesno tako pohabili, da je popolnoma propadel. Nekega večera je 171etni kralj povabil gerente in ministre k sebi in jim s suhimi besedami naznanil, da hoče sam prevzeti vlado in se proglasiti za polnoletnega. — Kralj je postal polnoleten, njegov vzgoji* telj dr. Dokić pa je postal ministrski pred* sednik. Zal, da je Dokič kmalu umrl. V nedeljo je minilo 10 let, odkar se je potopila največja in najmodernejše opremljena avstrii. vojna ladja »Szent Istvanc, zadeta od dveh torpedov italijanskega podmornika. Kakor znano, so pričele centralne države že 1. 1916 forsirati borbo podrnornikov. Nemški ia avstrijski podmorniki so švigali po vseh morjih in njihovim torpedom so bile izpostavljene vse antantine ladje, pa najsi so bile vojne ali potniški prevozni parniki. Skoda, ki so jo povzročali pod-rnornik*}, je bifla ogromna. Tudi v Sredozemskem morju so delali avstrijski podmorniki, Čijih oporišče je bil Kotor, antanti ogromno Škodo in ogrožali so prav resno njeno brodov-jc. Ker je bila blokada Kotorskega zaliva kakor tudi drugih avstrijskih vojnih luk nemogoča, je sklenite arrtauta, zapreti ožino pri Otrantu. Zapora je bila naravnost strahotna. Vso ožino so prekrižarili mali ribiški parniki, k*i so polagali m reje, bombe in mine. Pofleg tega so bili vedno v pripravljenosti parniki, nagli motorni čolni so bili na preži in amtanrina letala so neprestano kontrolirala morje. V Brlndisjju, Valo-ni, Otranti in na Krfu so bile koncen-trireane antantine edinice, pripravljene vsak hip poseči v boj. Morje je bilo prepreženo v širini 60 mlrj in je naravnost čudno, da so kljub temu nekateri avstrijski podmorniki prodrli železni obroč zavezniške blokade. Toda marsikateri Čoki so mine raznesle ali je pa obvisel v mrežah. Pasirati ožino je bilo skoraj nemogoče in avstrijska mornarica je opetovano napadala flotiljo, ki Je zapirala ožino. Pri napadih je običajno potopila več ribiških pamikov, dejanske škode Aleksander je bil svojevoljen in hudo* ben ter nehvaležen. Kmalu si je nakopal silnih sovražnikov. L. 1894. je sistirii usta* vo, nikar se je Milan vrnil v domovino, da reši dinastijo. Milan je vpeljal pravo strahovlado. Hotel je pokončati vse nasprot* nike dinastije Obrenovićev, ali tudi njemu se ni to posrečilo. Končno je kralj Alp* ksander pregnal lastnega očeta in prevzel sam vlado. In vladal je kruto in tiransko, tako da ga je ves narod sovražil. To sovra* štvo se je še pomnožilo, ko se je poročil z vdova Drago Mašin, jako slaboglasno žensko, ki je bila prej metresa različnih visokih oficirjev, končno pa vjela v svoje zanjke mladega kralja.* V petek 12. junija L 1903 je pisal »Slov. Narod« o kraljevski tragediji v Beogradu: »Srbija bi bila lahko srečna, cvetoča, imovita in močna, lahko bi bila znamenit političen faktor in neprecenljiva opora Slo-vanstva - po krivdi Obrenovičev pa nI ničesar tega. Milan je delal v.edno samo svojo osebno politiko in po njegovem vzgledu se je ravnal sin Aleksander, sebi, svojim interesom, svojim koristim sta žrtvovala vse, domovini in narodu pa storila toliko zla, da je končno prekipela ljudska nevolja, da so celo kraljevski pretorijaiici, ki so toliko let zvesto in požrtvovalno branili in ščitili Ofcrenoviče proti narodu, dvjfeuili svoje revolverje in zatrli kraljevski rod in njegove prijatelje. V pondeljek bodo zastopniki srbskega naroda volili kralja in skoraj ni dvoma, da se zedinijo na Petra Karajgaorjevića. Tudi zakleti sovragi vsega Slovanstva kombinirajo tako in skušajo Petra KaragJogJe-viča že sedaj osumničitl, da je kriv strašne tragedije. V Petru Karagjorgjevicu vidijo varovanca Rusije, zeta črnogorskega kneza, moža slovanskega rrnšHjenja, ki svojega naroda ne bo prodajal, In fcato ga hočejo (predstaviti kot intelektualnega povzročitelja beograjskih umorov. In vendar, kdor količkaj pozna srbske razmere, tisti ve, da bi Peter Karagjorgjević sam nikdar ne bi lmogel povzročiti takega prevrata, da se je tak prevrat mogel zgoditi samo, ko je bila kupa Obrenovičevih grehov prenapolnjena. Kako strašno sovraštvo je navdajalo narod pod Obrenovičem, se vidi iz tega, da po umorjenem vladarju nihče ne žaluje, da nima nihče usmiljenja ž njim in s tistimi, ki so izdihnili včeraj ponoči. Iz src vseh kipi želja, da bi Srbija srečno prestala to krizo, da bi iz krvi Obreno-novičev vzklila mir in sreča za ta narod in za to državo, ki ima tako velike In važne naloge na slovenskem jugu, pa se jim je po krivdi Obrenovićev izneverila.« Zgodovina kaže, da Je Srbija srečno prestala tedanjo krizo. Prestala je še hujše krize v svetovni vojni, kralj Peter Karagjorgjević pa je kot pravi narodni vladar združil v skupno državo Srbe, Hrvate in Slovence, in upajmo, da bodo njegovi nasledniki združili s svojo enarodno enoto tudi tiste Tojake, ki žive še Izven mej sedanje jugoslovenske narodne države. Kratka je doba 25 let, vendar pa je prinesla Jugoslovenom silne prevrate m silen napredek. Kaj nam prinese prihodnjih 25 let, to je vprašanje, na katero je v sedanjih razmerah zelo težko odgovoriti. Ne škodilo bi pa, če bi se naši državniki malo zamislili nad tem vprašanjem in obrnili državni voz v drugo smer, dokler še ni prepozno. pa antanti ni povzročila, ker so bili takoj drugi v rezervi. Končno se je avstrijska admiraliteta odločila fca generalni napad na ožino. Določeno je bilo, da naj lahke križarke, k«i bi morale skozi ožino, podpirajo oklopnice. Štiri lahke križarke in osem velikih rušilcev je dobilo nalog prodreti južno do Krfa ali pa do Otranta. Tri oldopnice naj bi Čakale na višini Drinskega zalila, štiri velike vojne ladje pa naj bi čakale nekoliko v ozadju, da bi krile povratek rušilcev in križark. Deset alei dvanajst podrnornikov je bilo poslanih pred an-tantino oporišče in deloma njihovim bojnim edinicam nasproti. Za napad je bilo pripravljenih tudi 25 letal, ki naj bi opazovala kretanje sovražnika in ga napadla z bombami. Vse podrobnosti so bile, v kolikor že niso bile znane, pravočasno sporočene v kotorski zaliv. Vse štiri vojne ladje, vkrcane v pristanišču v Pulju, so v dveh skupinah, da ne bi vzbudile prevelike pozornosti, od-plule proti jugu. Prvi dve »Viribus Uni-tis «in »Princ Evgen* sta odpfluli 8. junija in drugo jutro zgodaj pristali v Tajirju v srednji Dalmaciji. Drugi dve »Tegetthoff« in »Szent Ištvan« sta zapustili Pulj 9. junija okoli 1J. ponoči. Obe eskadri so varovali torpedni ru-šilci in male križarke. Toda dočim je prvo skupino varovalo H rušijcev, je bila druga zavarovana samo s sedmimi. V Kvarneru je morala druga eska-dra radi defekta, ki je nastal na »Szent Istvanu«, voziti nekoliko počasneje. Čim pa je bila ladja popravljena, je vozila zopet normalno. Okoli štirih zjutraj je eskadra dospela nekako med otoka Luški in Premuda, ko sta nenadoma zadoneli dve močni detonaciji. Mogočna ladja »Szent Istvan« se je stresla, dva silna vodna stebra, ki sta šinila kvišku, sta v trenotku preplavila vso ladjo. Zadela sta jo dva sovražna torpeda. Ves trud in vse prizadevanje rešiti ladjo in jo zavfleči v kako varno pristanišče, je ostalo brezuspešno. Dre-adnought je dobil prevelike poškod= be, luknje, ki sta jih napravila dobro plasirana torpeda so bile velike in vo* da je neprestano vdirala v ladjo. Bilo je takoj jasno, da ladja ne bo vzdržala in okoli 6. zjutraj se je res potopila. Večina posadke se je pravočasno rešila. Pri katastrofi je bilo ubitih 90 oseb. Torpeda sta oddala dva italijanska podmornika. Italijanska mornarica je konstruirala male in zelo nagle pod-mornike, ki jih je bilo težko opaziti in ki so opetovano posečali dalmatinsko obalo. Oba podmornika, ki sta prispela iz Ancone, sta imela nalog, preiskati dalmatinsko obalo v okolici Zadra. Ko sta preiskala vse otočje, sta se že hotela vrniti, pa sta nenadoma opazila dim bližajočih se ladij. Neopaženo sta se zmuzala skozi linijo rušilcev in prvemu se je posrečilo izstreliti oba torpeda. Tudi drugi podmornik je naglo izstrelil oba svoja torpeda proti ladji »Tegetthoff«, toda torpeda sta zgrešita cilj. Rušilci so napadalce kmalu opazili in zasledovali, toda italijanska podmornica sta se spretno umaknila. Napad na ožino je izostal, ker je bilo medtem antantino brodovje že obveščeno. Mnogo se je takrat govorilo, da je zakrivila katastrofo izdaja in da gre za špijonažo. Morda je bilo to res, vendar pa ni prezreti dejstva, da je imelo antantino brodovje izborno iz-vidno stfužbo in da je katastrofo -Szent Istvana« pripisati zgolj vestnosti in informiranosti sovražnika. žBeležnica KOLEDAR. Danes: Torek, 12. junija 1928; kstoli* Čani: Barnaba; pravoslavni: 29. maja, Rus* mir. Jutri: Sreda, 13. junija 192S; katoličani: Anton Padovanski; pravoslavni: 31. maja, Zorica. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: «Tosca». Kino Matica: «cMožje pred porokcn*. Kino Ideal: ocManon Lescaut». DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar. Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška, — Službeno iz LHP. Danes zvečer ob 20. se vrši v posebni sobi kavarne Evropa seja upravnega odbora. Naprošajo se vsi gg. odborniki, da se seje radi varnosti gotovo udeleže. — Tajnica. Sokol _ Mladinska akademija Sokola II. Kakor smo že poročali, proslavi sokolsko društvo Ljubljana II v mesecu juniju 20-letaico svojega obstoja. Društvo se pripravlja za. to proslavo z vso sokolsko resnostjo ter priredi v tem mesecu jubilejno javno telovadbo na lastnem telovadišču na Prulah; ob tej priliki razvije tudi svoj društveni prapor. V telovadnici na Realki vlada najživahnejs* življenje. Vsi oddelki se pripravljajo za javno telovadbo, da pokažejo javnosti sadove sistematičnega sokolskega dela. — Mladinska akademija, ki se je vršila preteklo soboto v realčni telovadnici ob jako lepi udeležbi slaršev in Sokolov in ki jo je posetil razv-en več drugih predstavnikov našega sokolstva tudi savezni starosta brat E. Gangl, je bila nekak uvod v proslavo društvene dvajsetletnice. Akademija, pri kateri so nastopili oddelki moške in ženske dece ter moškega in ženskega naraščaja, je izpadla nadvse pričakovanje dobro in je zapustila v vseh prisotnih najboljši vtis. Prireditev sta vodila načelnik brat Trček in načelnica sestra Ryš-kova ob pomoči bratov vaditeljev in sester vaditeljic poedinih oddelkov. Vsi oddelki dece in naraščaja, ki so nastopili s prostimi vajami, na orodju, z igrami in raznoterostmi, ženski naraščaj tudi z vajami s kiji, so pokazali veliko izvežbanost in sokolsko disciplino in so bili radi tega deležni vseobče pohvale. Vse oddelke moramo pohvaliti za njihovo lepo delo, še posebno pa je imponirala moška deca, ki je pokazala v nekaterih točkah res dovršeno delo. — Po končanem telovadnem sporedu je imel lep nagovor na zbrano društveno mladino društveni starosta brat dr. M. Subic. Izvestil je vse navzoč-ne o izidu letošnjih društvenih tekem ter je izročil Članom, članicam, naraščaju in deci, ki so dosegli pri tekmah predpisano Število točk, lepe diplome. S tem je bila prireditev končana. Želeč Sokolu II. Š9 lepših uspehov in polivajoč članstvo, da ga vsestransko podpira, mu kličemo sokolski ^Zdravo!« — Iz statistike COS. L*ta 1927- je štela ČOS 2734 društev in 401 odsek, ki so tvorila 53 žup z 245.239 člani, 94.967 članicami, 35239 moškega in 32.284 ženskega naraščaja ter 64.595 moške 74.4oK ženske dece. Vs^h pripadnikov šteje torej ČOS 546.762. — Soli olstvo je v češkoslovaški republiki najmočnejša in najlepša organizacija. Ako piješ Buddha čaj uživaš že na zemlji raj! Železniški ravnatelj usmrtil Na postaji v Bordeauxu se je odigral krvav prizor, ki ga je povzročila ljubosumnost. Železniški ravnatelj Lescures, mlad in talentiran mož, se je poročil pred tremi leti s krasno, temperamentno Parižanko. Pred nedavnim se je pelja* la z brzovlakom na obiske k sorodni* kom. Med vožnjo bi se pripetila kma* lu strašna nesreča. Zaradi nepazljivo« sti nekega postajnega uradnika je za* vozil vlak na napačen tir, po katerem se je premikal sicer v isti smeri, a precej počasi tovorni vlak. Vlakovod* ja brzovlaka Jarraut je opazil nevar* nost šele tedaj, ko je drevil njegov stroj s polno brzino in v majhni odda* ljenosti od tovornega vlaka. Z veliko prisotnostjo duha se mu je posrečilo, da je ustavil brzovlak nekaj metrov red zadnjim vagonom tovornega vla« a. Ko so prihiteli prestrašeni potniki na prosto in doznali, kako so pravkar ušli katastrofi, so se junaškemu Jur« rantu burno zahvaljevali in so ga ho« teli obdariti. A on je odklonil vsak dar, češ da je storil samo svojo dolž* nost. Tudi Lescuresova mu je ponu* dila večjo vsoto denarja, ki jo je on odklonil. Mož pa je napravil nanjo silen vtis in temu prvemu njunemu romantičnemu srečanju so sledili dru* gi, ki so se razvili v ljubavno razmer« je. Samo da se je možati Jarraut kot ljubimec izkazal za skrajno brutalnega človeka, tako da je Lescuresova za grehom končala s kesanjem in nekega dne s tem. da je možu priznala svojo zablodo. Ta je prisegel maščevanje. Pred nekaj dnevi se je oborožil z lovsko puško in poiskal Jarrauta, baš ko je hotel ta stopiti na lokomotivo, da se odpelje. Med obema je nastal pre« pir, hipoma je nameril Lescures pu« ško na vlakovodjo in oddal nanj dva strela. Jarraut je bil na mestu mrtev, Lescures se je dal mirno aretirati. V francoski policijski kroniki je ta umor precej osamljen. Ob desetletnici katastrofe največje avstrijske vojne ladje Dne 10. junija 1918 se je potopila velika avstrijska vojna ladja «Szent Istvan», ki jo je torpedirala italijanska podmornica. — Pisane zgodbe iz naših krajev Umor pri belem dnevu« — Letalska nesreča v Zemunu. — Napad sredi mesta. — Samomor delavke. — Prebrisana služkinja. — Bestijalni umor 10 letne deklice. Iz Srtbotioe poročajo o umoru ne-kega seiljaka sredi šetatršča pri belem dfjervm. Včeraj se je razvila na suiboti-Skem sprehajališču izredno žnrvahna promenada, Med drugimi se je dopoldne okoK 11. ure izprehajal tudi kmet Josip Mezej. BiH ie v dražbi nekega moškega, s katerfim se je prav živahno pogovarjal. ŠetaJoi so opazki, da je Mezej zelo razburjen, toda nihče ni slutil, da bo morilčeva roka v naslednjem trenutku končala njegovo življenje. Sredi šetafišča je k Mezeju pristopil neznan moški m mu zasadil veffiik nož v prsa. Mezej se je zgrudil na tla in obležal na mestu mrtev. Čeprav je bik) na promenadi •mnogo ljudstva, je uspelo morilcu pobegniti. Vsi so bili tako iznenađeni in so i^Bubili slavo, da je mogel morilec y splošni zmešnjavi pobegniti. Policija je takoj uvedfla strogo preiskavo, toda doslej brez uspeha. Po mestu so razširjene vesti da j« imeđ umorjeni kmet dosti sovražnikov in je postal žrtev osvete. Včeraj zjutraj se je pripetila na ze-tnunskem letališču velika letalska nesreča. Poročnaik Pavel Burkuš se je pripravljal za polet. Stopil je k letalu in je hotel še pogledali, če je motor v redu. Vprašail je mehanika, ali ima aparat stik. Sam de prijel za propeler in ga začel vrteti. Tedaj se je pa začel propeler vrteti z veliko brzino m je zagrabil nesrečnega poročnika za desno roko ter mu jo px>po!Inoma zdrobil. Nato ga je propeler se prijel za levo nogo m mu jo razmesaril ter zdrobil v kolenu. Ponesrečenega letalca 50 takoj odpeljali v bol-irico, kjer mu je zdravnik amputira? levo nogo. Desne roke pa Ie-tailec naibrž ne bo mogel nikoli več premikali. Propeler M^h se je pri udarou ob letalčevo roko zlomil. ★ Včeraj ponoči je priipdjal stražnik na policijsko direkcijo v Zagrebu nekega Nikola Borića, d dave a brez stalnega bivališča. Stražnik je delavca areti-rail na prijavo Petra Knežiča, prodajalca južnega sadja na Trnjartski cesti. Knežić je stražniku javil, da ga je Borić s pomočjo dveh svojih tovarišev napadel, ko se je vračal proti domu. En napadalec mu je vzel poselsko knjižico in še neke druge malenkosti. Napadeni Knežić je začel kfocati na pomoč. Te-d2°' "T1 je 5071(5 zapretil. da ga na mestu ubije, če bo klical na pomoč. Naro so se napadald izgubili v noč. Stražnik je prihiteli na Kneževićeve klice na pomoč in aretiral Borića v družbi nekega moškega, ki }e pa pobegni!. Rekel je, da je dospel ponoči v Zagreb in se seznanil na kolodvoru z neko devojko. S to je odšel po Trnjanski cesti in cul kKce na pomoč, ni pa vedel, za kaj gre. Stražnik ga je pa arefara'1 in odvedel na policijo. Borić je policiji dobro znan, ker je fe neštetokrat sedel zaradi raznih deliktov. Za+o se je njegova izpoved zdela policijskemu uradniku malo verjetna in ga je obdržal v zaporu. Včeraj je izvršila samomor v Zagrebu delatka Slava Kajba, stanujoča v Petrovi ulici. Stara je 28 let. Hotela se je zastrupiti z veronalom. Zavžila je sedem tablet, ki so takoj učinkovale. Delavka se je začela zvijati v siilnih krčih in na ustnah so se ji pojavile pene. Domačini so jo našli oravočasno in poklicali te siki i voz, ki je samomorilko odpdjal v bolnico.. Zdravniki so ji iz-praH želodec, toda ni upania. da bo ostala pri življenju. Delavka je hotela obračunati s sv-ojjrm življeniem zaradi družinskih razmer. Na zagrebškem redarstvu se je javil jetničar Anton Magdić. nameščen pri sodišču v Ogulinu m izpcvvedal. da je zjutraš pripeljal iz Ogu1»ina v ZagTeb služkinjo Pavlo Dra-gičevie, da bi jo oddal v žensko kaznilnico, kier bi morala odsederi 2 leti težke ječe. Ko je jetničar pefljal shržkiujo po Frankopanski ce*sti, da je prosila, naj ji dovoli stopiti v gostillno. Jetničar ji je to do vol M. V gostilni ga je služkinja še prosila, naj jo pusti na stranišče. Tudi to ji je jetničaT dovoliil. Prebrisana služkinda se pa ni več vrnila. Pobegnila je, toda policija jo j« še J9ti dan prijeta. Pri zaslišanju je dekle izpovedalo, da ie pobegnilo, ker je jetničar z njo grdo ravnal. Ko je bila prosta, s! je takoj poiskala službo. DoHla jo je pri neki gospodinji na Moravski cesti. Prvi dan ji je gospodinja zaupala 1500 Din da jr« nese hišnemu gospodarju za najemnino. Pavla je seveda s tem denarjem pobegnila k svojemu znancu KlinČku, s katerim je popivala ves dan, dokler je ni policija prijela v neki gostilni. Pavlo in Klinčka je policija izročila sodišču. ★ ilz Novega Sada poročajo o beštija 1-nem umoru, ki je bil izvršen v bližnji vasi Loke. 15 letna Štefa Pa puta je umorila 10 letno Peroo Mićim. Štefa je delafla pri Perćinem očetu in je bila odpuščena iz službe, ker je bila lena in neporabna. Štefa je zato sklenila, da se osveti. Izvabila je 10 letno Perco na travnik, kjer je skopala veliko jamo. Malo Perco je privezala na veKk kdl v jami in tokla po njeni glavi z debelim kamenom tako dolgo, dokler se ni nesrečni otrok zgrudil mrtev na tla. Potem je zakopala jamo. Strašen umor je odkril neki pastir, ki je v bližini pa sel in ie cul otrokove obupne klice na pomoč. Orožniki so mlado morilko takoj iz-slediiT in izroči H sodišču. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Sreda, 13.: «Dobri vojak Švcjk». Izv. Četrtek, 14.: Zaprto. Petek, 15.: «Dobri vojak Švejk». Izv. Sobota, 16.: •cDobri vojak švejk». Gostuje g. Gradiš-Daneš, član mariborskega gle* dališča. OPERA. Torek, 12.: «Tosca». Gostuje tenorist Hen* rik De Mazzei in baritonist Primožič. Izven. Akademija gojencev kočevskega zavoda slepih Če je tragična usoda slepemu vzela z eno roko vid, podarila mu je z drugo rado« darno in v obilni meri tenak sluh in glo» boko, resnično razumevanje najlepše izmed umetnosti, glasbe. Skoro bi si želel, da bi vsi drugi pevci in muzikanti bili vsaj neko« liko slepi, da bi zato potem tem lepše, tem iskrenejše peli in muzicirali. Z grenko primesjo sočustvovanja smo poslušali včeraj gojence kočevskega zavoda za slepe. Ko sem bil pred poldrugim mese« cem povabljen v Kočevje, da eventuelno imprimiraro pevsko prireditev ondotnih slepih v Ljubljani, sem, poslušajoč pesem za pesmijo, takoj nujno svetoval prirediti koncert. Videl in slišal sem skromno, a tem požrtvovalnejše delo učiteljev v za« vodu, njihovo dobroto in ljubezen do svo« jih nebogljenih učencev a tudi molčečo, ganljivo srečo slepih pri prepevanju in muziciranju. Ne morem dovolj močno podčrtati brezprimerno požrtvovalno delo učiteljice gdč. Frančiške Vrhovčeve, ki je z največjo vnemo posvetila ves svoj Čas poučevanju petja na zavodu. Poleg nje poučuje klavir upokojeni profesor bivše kočevske tehnične šole g. Kautski, ki ima med svojimi učenci visoko nadarjene mu* zikante, izmed katerih so nekateri obdar* jeni z absolutnim posluhom. — Žal le, da imata oba vzgojitelja tako malo materi* jalnih sredstev za nabavo muzikalij in dru« gih glasbenih pripomočkov na razpolago. Iz teh pevcev in muzikantov bi se dal s časom ustvariti prvovrsten umetniški kor* pus. Predvsem je treba omeniti kristalno či* sto intonacijo, izenačene ženske glasove, ki nikdar ne pretirajo v dinamiki, držeč se resničnemu petju začrtanih mej estetike in resnično očutenega prednašanja. Morda bi te pevke bile v stanu izvajati brez naj* manjših težav najbolj zapletene moderne kompozicije. Tudi citrašice in pianisti, ki so deloma nastopili samostojno, deloma kot spremljevalci, so se posluževali mirne, v okvir cele zelo posrečene prireditve spa* dajoče igre. V bodoče se bo treba ozirati tudi ne« koliko na enotnost, stilnost programa, kar bo morebitnim nadaljnim prireditvam le v korist. Vsi te dobre pevke, vsi sodelujoči so bili obdarjeni z lepim pestrim cvetjem. Ako tega cvetje ne morejo videti, pa so vsaj vdihavali iz njega naše simpatije in dobra srca darovalcev. Dvorana Filharmonije je bila malodane polna in upam, da je bil tudi blagi namen prireditve dosežen. —č. Opozarjamo na nocojšnje gostovanje dveh odličnih gostov#pevcev v ljubljanski operi. VprizoTi se Puccinijeva «Tosca». — Vlogo Cavaradossija poje g. Henrik de Mazzei. član pariške komične opere, Scar» pia pa poje baritonist g. Robert Primožič. Predstava se vrši izven gledališkega abon* maja pri običajnih opernih cenah. Veljajo tudi bloki. 8996 •SCOVENSKI NAROD* dne 12. junija 1928. Stran X i-mevne vesti. Starost zemlje in ljudi Zanimivo predavanje angleškega zvezdoslovca. — Človeštvo bo živelo na zemlji še milijon milijonov let. — Na drugih nebesnih telesih najbrž ni živih bitij. — Kralj na Bledu. Po poročilih iz Beograda odpotuje kralj Aleksander v kratkem na Bled, kjer ostane kraljevska rodbina čez poletje. Kraliev odhod na Bled je odvisen baje od zamotanega položaja v parlamentu tako, da se utegne za nekaj dni zakasniti, če ne bo mučna napetost med opozicijo in vlado veČino odstranjena. Kraljev dar štlpskim Sokolom. Sokol-skemu društvu v Štipu je kralj Aleksander poklonil 25.000 Din za nabavo telovadnega orodja. — Nova načelnika v ministrstvu socijalne politike. Za načelnika splošnega oddelka v ministrstvu socijalne politike je imenovan dosedanji namestnik načelnika istega oddelka Ljubomir riofmanovič, za. načelnika oddelka za zaščito delavcev pa dosedanji inspektor oddelka Dušan Jere-mić. —IV. kongres češkoslovaško - Jugosloven skih 11«. V nedeljo je hfl otvor jen v Flznu IV. kongres češkoslovaško - iugoslo-venskih lig, ki se je izpremenil že prvi dan v impozantno manifestacijo pobratimstva med češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom. Velika udeležba na kongresu dokazuje, da je pognala ideja češkoslovaško-jugoslovenskega pobratimstva globoke korenine v srca najširših plasti obeh narodov in da se oba naroda zavedala pomena slovanske vzajemnosti. Žte v soboto zvečer so prispeli v Plzen številni jugoslovenski delegati na čelu z bivšim ministrom Trifu-novičem. V soboto zvečer se je vršil na čast gostom banket. V nedeljo dopoldne se je vršilo v kinu Zvezda manifestacijsko zborovanje, kateremu so predsedovali bivši minister Trifunovič, češkoslovaški minister dr. Hodža. predsednik kluba narodno - demokratskih poslancev dr. Lukavski, bratislavski fupan dr. Bella, senator Habrman in drugi. Manifestacijsko zborovanje je ©tvoril kot najstarejši član češkoslovaško-ju g osi ©venske lige senator Habrman, na kar je govoril prosvetni minister dr. Hodža o ciljih češkoslovaško - jugoslovenske lige in naglasa 1 njen pomen za češkoslovasko-jugoslovensko zbližanie in sodelovanje. Za njim je govoril bivši minister Trifunovič, ki se je zahvalil plzenskemu prebivalstvu za prisrčen sprejem jugoslovenskih gostov. Naglasa 1 je, da je kongres izraz solidarnosti obeh narodov. Kongres se mora pečati v pni vrsti s slovanskimi problemi. Z manifest acijskega zborovanja sta bili poslani pozdravni brzojavki kralju Aleksandru in prezidentu Masarvku. _ Kongres narodnih železničarjev. V nedeljo je bil o tvor jen v Splitu kongres Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, katerega se je udeležilo okrog 1200 delegatov iz vseh krajev države. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da prometno ministrstvo negira udruženje, preganja njegove zastopnike in ne odgovarja na njegove dopise. Kongres poziva vse uslužbence državnih prometnih ustanov, da strnejo svoje vrste v Udruženju jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev ter tako podpro organizacijo v borbi za zboljšanje gmotnega položaja prometnega osobja. — Iz državne službe. Premeščena sta višji davčni upravitelj in šef davčnega urada Ivan Vodlak iz £t. Lenarta v C;!je, višji davčni upravitelj in šef davčnega urada Valentin Novak iz Metlike v Novo mestr.; v višjo skupino je premaknjen arhivski uradnik finančne prokurature v Ljubljani Srečko Gruber: geometerski pripravnik katastrske uprave v Ljubljani Anton Bonačič je preveden iz pripravne v pomožno skupino in imenovan za geometra; vpokojen je upravnik davčnega urada v Mokronogu Franc Arh. — Taks }e oproščena podružnica društva Kola jugoslovenskih sestara za mežiško dolino v Prevaljah. — Izprememba imena sole na Golem. Na prošnjo krajevnega šolskega odbora na Golem, srez Kamnik, je pristojna oblast dovolila, da se tamošnja šola ne inenuja več šola na Golem, marveč šola v šinko-vem turnu — Iz »Uradnega Hsta«. »Uradni liste št. 55, z dne 9. tm. objavlja uredbo o tlako-vini in pojasnilo o tlakovini o uporabljanju tarife za pobiranje tlakovine ter navodila za oddajanje dohodkov od tlakovine. — Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 15. do 21. maja 6 slučajev tifu-znih bolezni, 81 škr-latinke, 156 ošpic, 4 davice, 4 šena, 2 duš-Ijivega kašlja, 1 nalezljivega vnetja možganov, 1 krčevite odrevenelosti in 1 vnetja hrbteničnega mozga. — Za žrtve v Bolgariji so darovali v roke ljubljanskega odbora Rdečega križa: Krajevni odbor Rdečega križa v Radečah pri Zidanem mostu Din 1060. Avtoklub v Ljubljani Din $oo. Iskrena hvala! _ Država Je najslabši plačnik. Centrala industrijskih korpoTacij je ukrenila vse potrebn*. da pridejo razni državni dobavitelji končno do svojega denarja. Znano je, da državne oblasti ne izpolnjujejo svojih obveznosti, kar nas je spravilo zlasti v inozemstvu popolnoma ob kredit. Centrala industrijskih korporacij je ugotovila, da dolguje samo eno ministrstvo raznim indu-strijcem za dobavljeno blago 350 milijonov Din. Organizacija bo zdaj zbrala vse podatke ter poskrbela, da pridejo upniki končno do svojega denarja. — Popravek. V soboto smo poročali, da je premeščen davčni oficijal g. Karel Žab-kar iz Cerknice v Tržič. Pravilno bi se moralo glasiti, da je g. Zabkar premeščen iz Tržiča v Cerknico. — Nove telefonske zveze z Madžarsko. Poštno ministrstvo je sklenilo uvesti direktni telefonski promet med Ljubljano in Pečujem, Mariborom in Pečujem ter Zagrebom in Zalatamokom preko Zagreba, Koprivnice tn Velike Kanjiže. Te proge so bile otvor jene včeraj. Taksa za edinico telefonskega razgovora na relaciji Ljubljana-Pečuj in Maribor-Pečuj znaša 2.55, na re- laciji Zagreb-Zatalatornok pa 2.10 zlat. franka. — Cirkus KIud»ky prida ▼ Jugoslavijo. Sloviti češki cirkus Kludskv dospe prihodnje dni v Maribor. Kakor Čujemo, se ustavi cirkus na svojem potovanju tudi v Ljub-lj?ni. — Staro turško pokopališče. Iz Osijeka poročajo, da so v bližini Pakraca našli veliko staro turško pokopališče. Pokopališče so odkrili pri merjenju velikega zemljišča Prgorje pri občini Buć. Pokopališče se nahaja v gozdu fn je še prav dobro ohranjeno. Zlasti dobro so ohranjeni nekateri grobovi, pa tudi spomeniki na grobovih. Trije grobovi so ograjeni in je ograja še dobro ohranjena. Spomeniki so obrnjeni proti severu, grobovi pa proti zapadu. Na 4 km okoli griča Javorovac se nahajajo tudi turški stolpi iz I. 1555, ko so Turki gospodarili v teh krajih. — Velika vročina v Beogradu. V Beogradu je zavladala zadnje dni silna vročina. Popoldne kaže termometer v senci 27 stopinj Celzija, (Ta vest je menda pretirana, ker prejema meteorološki zavod na ljubljanski univerzi vsak dan poročila o vremenskih prilikah, pa doslej še ni zabeležil tako visoke temperature v Beogradu. Op. ured.). — Vreme. 2e včeraj je barometer kazal, da se bo vreme poslabšalo in ponoči se je res nebo pooblačilo, a zjutraj je Že deževalo. Vendar se pa ni bati več dni trajajočega deževnega vremena, ker je barometer danes zjutraj rapidno poskočil in sicer na 767 mm. Temperatura ie znašala zjutraj 11 stopinj. Včeraj je bilo deloma oblačno v Ljubljani in v Zagrebu, povsod drugod so pa imeli lepo vreme. Največja vročina pritiska še vedno v Skopliu, kjer je znašala temperatura včeraj 34 stopinj. V Beogradu so Imeli 33, v Zagrebu 32, v Splitu in Dubrovniku 31, v Mariboru 30, v Sarajevu 20, v Ljubljani 28 stopinj. Pri nas torej vročina še ni tako občutna, kakor v drugih krajih, vendar smo io pa tudi mi v nedeljo in včeraj čutili, ker je bilo zelo soparno. — Ciril Metodova podružnica v Kostanjevici je prejela od dneva »bonbončkov*, prirejenega v korist glavne družbe Din 406.50. Marljivi podružnici in vsem darovalcem iskrena hvala! 481-n — Prostovoljno gasilno društvo v Mengšu priredi v nedeljo dne 17. junija ti. veliko vrtno veselico ob priliki blagoslov-Ijenja nove motorne brizgalne. Na veselič-nem prostoru bodo tudi vaje z motorno brizgalno. Sosedje gasilce in cenj. občinstvo se vljudno vabi. — Odbor. 4S3-n — Starešinska zveza »Triglava« v Mariboru je izvolila za leto 1928/1929 sledeči odbor: predsednik: g. dr. Jakob Toplak, dvorni svetnik v pok., Maribor: podpreds.: Luka Brolih, profesor na drž. realki, Maribor; tajnik: dr. Makso Snuderl, odvetnik, Maribor; namestnik: Ivan Volčič, fin svetnik, Maribor; blagajnik: Fran Skaza, bančni uradnik, Maribor; namestnik dr. Tone ŽnidarČič, Maribor: revizorja Jaka Cimerman, gimnaz. prof., dr. Fran Stamol, zobozdravnik, Maribor. 4S2-n fzšel je naš novi okusno opremljeni Foto cenik Pičite ponj na Drogerijo Sanitas< samo v Celi*. 760' iz Ljubljane —U Pogreb ge. Franje Kavčičeve. Včeraj popoldne so številni znanci tn prijatelji spremili pokojno gostilničarko go. Franjo Kavčičevo na njeni zadnji poti. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti na Privozu, kjer ji je zapel v slovo šentjakobski pevski zbor žalostinko »Vigred se povrnec. Lep pogreb in številna udeležba občinstva, ki je spremilo pokojnico prav doli na pokopališče, je pričal, koliko simpatij je ga. Kavčičeva uživala v Ljubljani. V žalnem sprevodu je bilo zlasti mnogo ljubljanskih gostilničarjev in kava mar jev, pa tudi mnogo občinskih svetnikov. Pred kapelico v Prisojni ulici so pevci zapeli »Blagor ji«, na kar se je pričel pomikati žalni sprevod na pokopališče k Sv. Križu, kjer so položili pokojnico k večnemu počitku. —Ij Bitoljčanke v Ljubljani. Jutri 13. tm. se pripeljejo v Ljubljano gojenke strokovne šole v Bitolju v Macedoniji pod vodstvom svojih profesorjev. Gojenke potujejo prvič po naši kraljevini in spoznati hočejo tudi Slovenijo. Da pa nas seznanijo z macedon-skimi značaji In njihovo pesmijo, prirede v četrtek, dne 14. t. m. ob 20. uri zvečer v Kazinski dvorani svoj koncertni večer. Predprodaja vstopnic bo od jutri dalje v Matični knjigarni. —IJ Pri javni borzi dela v Ljubljani ie v času od 3. do 9. junija 1923 iskalo dela 810 moških in 312 žensk, skupaj 1123 brezposelnih. Prostih mest je bilo 196 za moške in 108 za ženske, skupaj 304. Posredovanj se je izvršilo 165 moških in 106 ženskih, skupaj 271. Odpotovalo je 83 moških in 3 ženske, skupaj 86; odpadlo pa je 84 moških brezposelnih Delo išče: moški: 2 manipulanta za lesno stroko, 1 gozd. čuvaj, 1 ekonom, 1 rudar, uradnik, 4 rudarji, 2 vrtnarja, 1 pečar, 1 kamnosek, 3 zlatarji, 1 kotlar, 11 kovačev, 7 stavb, ključavničarjev, 5 kleparjev, 3 železolivarji, 3 železosrrugarji. 1 že. Iezobrusač, 1 žebliar, 24 stroj, ključavničarjev, 1 puškar, 1 urar, 2 stroj, risarja. 4 elektromonterji, 1 bandažist, 34 mizarjev, 5 kolariev, 4 sodarji, l strugar, 5 Žagarjev, 2 usnjarja, 1 ščetar, 6 sedlarjev, jermenar-iev, 1 tkalec, 1 predilec, 3 tapetiriki, 11 kro-isčev, 23 čevljarjev, 1 knjigovez, 3 mesarji. 3 mlinarji. 14 pekov, l točilec, 1 kuhar, 2 inž. kemije, 1 laborant. 9 zidarjev, 3 pleskarji, soboslikarji, I dimnikar, 7 tesarjev, 1 gradbeni delovodja, 1 tiskarski strojnik, 1 tipograf, 9 strojnikov, kurjačev. 11 pisar, slug, 22 trgov, pomočnikov. 9 knjigovodij. 2 fakrurista, 1 korespodent, 2 trgov, skladiščnika, 30 zaseb. uradnikov, l pisar, praktikant, 1 gledališki igralec, l desinfektor, 1 boln. strežnik, 51 hlapcev, 9 tovar delavcev, 55 navad, delavcev, S vajencev; ženske: 15 pisar, moči 1 vzgojiteljica, 3 kontoristinje, 14 prodajalk, 4 natakarice, 1 prodajalka kruha, 8 Šivilj, 1 Šivilja perila, 1 modistinja prodajalka, 1 šivilja slamnikov, 1 črkoslikarica, 7 pletilk, 3 tkalke, 14 tovar, delavk, 46 dninaric, 68 kuharic, služkinj, postreznic, 6 vajenk. Delo je na razpolago: moškim: 2 pečarjem, 11 rudarjem, 2 kleparjem, 2 kovinostrugaTjem, 2 instalaterjem, ključavničarjem, 4 mizarjem. 3 Žagarjem, 1 strojniku, 1 vulkanizerju, 2 kožarjem, 1 tapetniku, starej. kot družabniku, 4 čevljarjem za mešano delo, 3 krojačem, 1 dežmkarju, 1 hotel, natakarju, 1 slaščičarju, 1 kurjaču. 15 zidarjem, 6 pleskarjem in soboslikariem, 4 hlapcem, 10 štukater-jem, 9 sobarjem za dijaški dom, 1 kuharju za dijaški dom, 2 kotlarjem, 9 vajencem; ženskam: 1 kuharici, 2 kmečkim deklam, 1 sobarici, 1 služkinji —IJ Izredni občni zbor Umetniške Mati o v soboto 16. tm. ob 8. zvečer v Narodni kavarni. —Ij V zvezi z umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu bo jutri od 7.—8. zvečer v paviljonu recitacija literarnih del Angela Cerkvenika, Karla Kocjančiča, Mirana Jarca, Bratka Krefta in Toneta Seli-škarja. Vstop prost. —Ij Mestni magistrat ljubljanski bo oddajal v nedeljo, dne 17. junija 1928 ob 11. uri dopoldne na javni zmanjševalni dražbi trebljenje nekaterih jarkov na ljubljanskem barju in ob Poti v Rakovo jelšo. Dražba se bo vršila pri Mokar\u< na Ižanski cesti. —Ij Državna pomožna šola v Ljubljani ima razstavljene izdelke otrok dne 17. in 18. tm. od 9. do 12. dop. in od 14. do 18. na Cojzovi cesti 5. Razstava bo za vsakogar, ki se za stvar zanima, odprta. —Ij »Berilo, glavno mesto Nemčije«. Ta Prekrasni velefilm, ki nam predočuje v izredno zanimivih slikah ponosno prestolnico Nemčije, predvaja ZKD danes nepreklicno zadnjikrat v prostorih kina Matice ob 17.30 film nam slika življenje tega ogromnega mesta v vseh fazah od jutra do večera ob veselih in žalostnih trenutkih. Razkazuje nam lepoto, sijaj in bogastvo, nudi nam pa tudi vpogled na siromaštvo in bedo, ki kraljuje tudi tu neizprosno kakor v sličnih milijonskih velemestih. Zanimive so slike, ki nam kažejo arhitektonsko stran Berlina: visoke, ponosne, bogate palače, prostrane trge, široke ulice. Krasne trgovine, ogromen promet, avtomobile, cestne železnice, sport, zabave, skratka verna podoba prestolnice Nemčije. Film se predvaja danes zadnjikrat v Ljubljani ob cenah 2 in 4 Din za sedež. Zato priporočamo vsakomur, zlasti šolski mladini in diiaštvu. da si ga ogleda. —Ij Ljudski kino (Ideal) ima danes na sporedu krasni film *Manon Lescaut«, dramo ljubavnih strasti z izvrstnima igralcema Lyo de Putti in Vladimirom Gajdarovom v glavnih vlogah. Film, ki je znan po istoimenski operi, občinstvu najtopleie priporočamo. Predstave ob 16.30 in 2\.2 jutrišnjem dnem se preseli Ljudski kino v prostore Elitnega kina Matice. (Glej tozadevni članek na prejšnji strani). i ■•»..»,.•«. tH procesije: Kri^tofir u«irar. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! —c Kopalna sezija je pričela v zadnjih vročih dneh. Savinja je že polna kopalcev. Voda je imela v nedeljo 16 stopinj. Tudi je v Celju že precej tujcev. —c Tatvine koles se v Celju še vedno množijo. Te dni je nekdo ukradel pekovskemu mojstru Štefanu Krenu na Sp. Hu-dinji črno pleskano kolo znamke Puch. V očigled množečim se tatvinam bi kazalo uvesti zopet legitimacije za kolesa. —c Matura se je pričela v soboto na celjski gimnaziji. Pismena matura traja do 13., ustmena pa se vrši v dneh 15., 16. in 18. junija. K maturi je bilo pripuščenih 16 abiturijentov in 7 abiturijentk. —c Celjska policija je te dni aretirala več oseb radi potepuštva in drugih delik-tov. Nekaj so jih zaprli, dva pa oddali v prisilno delavnico. —c Porota. V ponedeljek 11. t. m. se je v Celju pričelo porotno zasedanje. Prvi se je dopoldne zagovarjal radi hudodelstva uboja 241etni samski dninar v Bukovju. Ponoči dne 26. februarja ti. je ubil posestnika Martina Ureka s tem, da ga je tofkel z železom kovano palico po glavi in mu s tem prizadejal take poškodbe, da je Urek drugi dan umrl. Zaradi česa je dejanje izvršil, nI jasno. Razvideti pa je bilo, da je dotični večer imel Radtnovič namen se pretepati. Zagovarjal se Je s silobranom. Porotniki pa mu niso verjeli In to potrdili vprašanje uboja, silobrin pa zanikali. Rada novic je bil obsojen na tri leta težke ječe. — Drugi se je popoldne zagovarjal JSietni delavec na Vrenskigorci Franc Kosta jašek tudi radi hudodelstva uboja. Zvečer dne 10. aprila 1928 je v nekem fantovskem prepiru z vinjekom pobil na tla Franca Kličeka in mu prizadejal take poškodbe, da je še tekom noči umrl. Franc Kostajnšek je bil radi uboja obsojen na 3 in pol leta težke ječe. Te dni je predaval v Parizu odlični angleški zvezdoslovec J. H. Jeans o starosti zemlje in ljudi. Iz njegovega predavnaja sledi, da živi človek na zemlji okrog 300.000 let. 10.000 pokolenj se je že vrnilo v naročje matere zemlje. Toda kaj je to v primeri s starostjo zemlje, ki obstoja že 2.000 milijonov let? Bodočnost je po Jeansenovem mnenju neprimerno večja, nego preteklost. To je velika tolažba za one, ki se boje, da bo konec sveta. Toda bodoča pokolenja bodo odvisna od organičnega razvoja, ki se lahko nadaljuje ali pa tudi ustavi. Človek je nastal z razvojem. Vprašanje je seveda, če je že dosežen višek razvoja. Človeka, ki bo živel čez 2 milijona let, bi mi najbrž ne spoznali za svojega bližnjega. Jeans sodi. da bo človeštvo čez milijon milijonov let še vedno živelo na zemlji. Leta bodo daljša, podnebje mnogo hladnejše. Kljub temu se pa ohrani človeški rod na nekaterih delih zemlje. V primeri s kozmičnhn časom je človeštvo nekak novorojenček in primerjali bi ga lahko z detetom, rojenim pred tremi dnevi v hiši, ki je bila zgrajena pred 70 leti. če dočaka starost 2.000 milijonov let. Človeštvo je v primeri z nebesnimi telesi zelo mlado. Lahko rečemo, da je minilo komaj nekaj minut, odkar zemlja za človeštvo ni več središče svetovja. Človek se komaj nekaj minut zaveda ogromnega razmerja svetovja. Komaj včeraj je človeštvo spoznalo, da so najoddaljenejša nebesna telesa tako daleč od naše zemlje, da jo rabi njihova svetloba, ki se premika s hitrostjo 300 km v sekundi, do nas 140 milijonov let. Nastane vprašanje, če bo mogoče z modernimi daljnogleda videti še na večje razdalje v svetovju. Teorija o rela-tiviteti nam stavi v tem pogledu meje. Po zemlji lahko hodimo neskončno dolgo, vendar pa površina zemlje ni neskončna. Tako je tudi s prostorom sploh. Njegov skupni obseg je zapo-paden v oni kvantiteti, ki je zaokroženost prostora, katerega lahko merimo z gostoto, s kakršno je v njem razdeljena snov. Okrogli prostor je oni prostor, v katerem se vedno vračamo tja, od koder smo prišli. Po mnenju nekaterih učenjakov svetovje ni neskončno. Teoretično gremo vedno dalje, toda to pomeni že povratek tja. od koder smo prišli. Človeštvo je zelo radovedno in se vedno bolj zanima za druga nebesna telesa, zlasti za morebitna žrva. bitja na njih. Brezžična telegrafija, ki rabi za pot okrog zemlje sedmino sekunde, bi potrebovala 100.000 milijonov let, da bi napravila pot skozi svetovje. Svetovje je polno zvezd. Med njimi je mnogo takih, ki so neprimerno večje kot naša zemlja. So zvezde, v katerih bi bilo prostora za 25 milijonov naših solne. To so najbrž tekoče snovi, obstoječe iz atomov, težjih nego atomi urania, ki je najtežji element, kar jih poznamo na zemlji. Ti zelo težki atomi proizvajajo ono neizmerno energijo, ki izžareva iz zvezd. Pomisliti moramo namreč, da traja to izžarevanje zvezd že 5—10 milijon milijonov let. Solnce, ki je razmeroma majhna zvezda, izžareva toliko energije, ds bi lahko gonila motor s 50 HP. Druge zvezde bi lahko gonile na isti površini motor s 30.000 HP. Jasno je, da bi morale zvezde v nekaj stoletjih ali tisočletjih zgoreti, tudi če bi bile iz samega ogljika. V resnici pa obstojajo že več milijonov let. Ta pojav si moramo razlagati samo na ta način, da zadevajo protoni ob elektrone in da se snov iz-preminja v energijo, zato je pa malo verjetno, da bi obratno iz energije nastajala snov. Iz tega sledi, da pošilja solnce v svetovje ogromne množine snovi in sicer več milijonov ton v minuti. Danes tehta solnce 360.000 milijonov ton manj, nego včeraj. Vsemirje torej izžaieva in s tem izžarevanjem se taja. S človeštvom in zemljo se dogaja isto, kakor s polarnim medvedom na ledeni gori, ki jo nosijo morski valovi v toplejše kraje, kjer se ledena gora taja. Izžarevanje zvezd je atomično razkrajanje, pri katerem se razvijajo ogromne množine energije. Razkroj (desintegracija) enega funta premoga da isto energijo, kakor če sežgemo pet milijonov ton enakega premoga. Ena kaplja petroleja bi z des-integracijo zadostovala, da prepeljemo najtežji parnik čez Atlantski ocean. To izžarevanje. ki ni samo toplotno in svetlobno, lahko primerjamo z bombardiranjem, kateremu je izpostavljeno vse, tudi mi, in kateremu bi se lahko izognili samo. če bi živeli pod jekleno, pet metrov debelo streho na dnu globokega rudnika ali oceana. Svetloba in solnce torej polagoma umirata. Nastala sta najbrž iz ogromne kozmične megle, iz katere se je tekom milijonov let izločila in osredotočila snov. Ljudi zelo zanima vprašanje, je-li so obljudena tudi druga nebesna telesa, Jeans meni, da je zelo malo verjetnosti, da bi živela živa bitja še na kakem drugem nebesnem telesu. Izmed sto tisoč zvezd je komaj ena sposobna stvoriti solnčni sistem. Teoretično si lahko mislimo 10.000 našemu podobnih solnčnih sistemov. Preiskati bi bilo torej treba tisoč milijonov zvezd, preden bi našli sistem, približno enak našemu solnčne-mu sistemu. Če bi pa hoteli najti sistem, ki bi mogel imeti približno enako staro civilizacijo, kakor je naša, bi morali preiskati milijon milijonov drugih zvezd. Zvezdoslovci so namreč izračunali, da lahko nastane v svetovju vsakih tisoč milijonov let en solnčni sistem. Svetovje torej ni tako plodovito, kakor zajci. Življenje tiči po Jeansovem mnenju samo v neznatnem kotičku svetovja. Svetovje je polno žareče snovi, Čije energija je glede na naše življenje neiz* merno velika. Življenje je v vsemirju postranski pojav, nekak odpadek. Čigar začetek je smatrati za pojav nastajajočega konca. Jeans pravi, da je življenje pojav degeneracije. Največja zagonetka je vprašanje, kam gre izžarevanje svetovnih teles. Ta zagonetka je ključ od vseh drugih skrivnostnih e prijetno poslušati. O zločincih človek nikoli ne ve preveč. In življenje je dolgočasno, odkar ,kaČa' nič več ne pika.« Avto je zavozil proti Blackfriarske-mu mostu tn Manfred je pozorno motril pločnik. Barbertona ni bilo nikjer, zato ie dal Leonu znak. naj voz okrene. Leon je zapeljal na obrežno stran Široke promenadne poti. Prišla sta pod VVaterloojski most in sta se že bližala Kleoparrini Konici, ko je Gonsalez zagledal moža ki ga je iskal. Slonel je na ograji mostu, s komolci •naslonjen na rob, z glavo se je sklanjal naprej, kakor da opazuje igro va- lov pod seboj. ■ | P ■ 1 Oglejte si danes sigurno ob po! 6. v kinu Matica krasni velefilm 1 1 Berlin - srce MOit 1 1 Cena sedežev 2 in 5 Din. 1 1 Zveza kulturnih društev. 1 Voz je zavrl v bližini nekega stražnika, ki je zamišljen opazoval moža ob ograji. Stražnik je prepoznal policijskega zdravnika in je pozdravi!!. »Tega ne razumem, gospod! Možak stoji že dobrih deset minut na -tistem mestu in se ne gane ... Imam ga ves čas na piki... Najbrže kak samomorilski kandidat, ki se pa še pomišlja« Manfred je stopiil k neznancu; ko mu je pogledal v lice, ga je spreletelo od nenadne groze. Bilo je strahotno spa-čeno — sjrepe oči so bile široko razprte, koža skoro črna. »Elver! Leon!« Ko je Leon skočrl iz voza, je Manfred prijel tujca za ramo: mož se je zgrudi'1 na tla. V naslednjem tnenntku se je že doktor sklanjal nad truplom. »Mrtev,« je rekel iakonično, in nato: »Ho. kaj je to?« Pokazal je na tilnik: mala rdeča pega. »Nu?« je mirno vprašal Manfred. »Kača!« je odgovoril zdravndk. 5. Zlat ženska. Usoda je Barbertona zatekla v srcu Condona, tako rekoč pred očrni straž< nika. »Da. gospod, opazoval sem ga do* bre četrt ure. Hodil je ob bregu in motril reko pod seboj; šele malo prej je obstal in se naslonil na ograjo.« »Ali se mu je kdo približal, ali je kdo ž njim govoril?« je vprašal dr. Elver. Otvoritvena dirka Motokluba Ljubljana na novem dirkališču na vojaškem vežbali* šču, ki se je vršila v nedeljo dne 10. t. m., je za razvoj našega motociklističnega spor* ta izredne važnosti Poleg g. majorja Ja» klica, ki je z jekleno energijo uresničil od njega tako lepo zasnovani načrt dirkališča, je zasluga Motokluba, da je prva dirka tako lepo uspela. — Proga, ki meri točno 1 km, je tekniško izborno izvedena brez znatnih hib, ki se sicer tako lahko pojavijo v izvedbi zavojev in stanje dirkališča je bi* lo v najlepšem vremenu zelo zadovoljivo, ako se uvažuje, da je bilo dirkališče ravno* kar dograjeno. Dokaz temu je, da je dose» gel naš državni prvak g. Strban iz Zagreba visoko povprečno brzino nekaj nad 86 km na uro. Zanimanje, ki so ga. kazali športni krogi za to prireditev, je bilo torej upra» vičeno in ni dvoma, da bodo Ljubljančani z isto vnemo posečali motosportne prire* ditve na dirkališču, kakor Zagrebčani ena* ke prireditve na dirkališču v Černomercu. Nedvomno je, da imamo sedaj v Ljubljani najlepše motosportno dirkališče naše drža* ye in da bodo prireditve na tem dirkališču imele vedno lepo število prijav s strani vo» začev cele države. Včerajšnje poročilo «Slov. Naroda« je pripomnilo, da je bila organizacija slaba. To ne odgovarja dejstvom. Motoklub Ljub* ljana in njegovi funkcijonarji so z vso po* žrtvoval nost j o vse pripravili, kar se je dalo predvidevati in doseči z omejenimi STed* stvi, ki so klubu stala na razpolago. Uva* zevati je treba, da dirkališča ni bilo moči ograditi, kar je silno oteževalo vzdržavanje reda, osobito med posameznimi točkami programa. Gotove pomanjkljivosti so pri vsakem novem dirkališču neizogibne, oso* bito, ker se vedno najdejo neodgovorni ele* menti, ki se smatrajo za poklicane vtikati se v delokrog funkcijonarjev in jim oteže* vati njih delo. Kar bi se moglo funkcijo* narjem očitati je, da so bili preveč obzirni napram nediscipliniranemu delu občinstva, ki je imelo pri danih lokalnih razmerah preveč prilike kršiti predpisani red. Vseka* ko je zasluga Motokluba Ljubljana, da mu je uspelo organizirati tako obsežno prire* ditev z lepim sportskim uspehom, in to je vsega priznanja vredno. Savez Motoklubov Kraljevine S H S, Ljubljana. Rezultati dirke so bili sledeči: l- Dirka novincev 5 km do 175 cm3. 1. Rist Manfred, moto ko lesarska Ilirija (BSA) 5 mm. 0.4 se-k., 2. Žagar Minka, motokolesarska Ilirija (BSA) 5 min. 9*/s sdk.. 3. Pollik Josip, moto kolesarska Ilirija (BSA) 5 min. 26*/b sek. Gospodična Zasarjeva, ko* prva Ljubljanska motoma vozačica se je posebno odlikovala v tej toCki ter je vozila celo progo tik za zmagovalcem. 2. Glavna dirka kat. 250 cm 10 km. Startalo 6 tekmovalcev. Točka se je vsled padca vozača g. Fiittererja iz Zagreba preikinila. 3. Dirka novincev kat. 350 cm3 10 km. 1. Trampuš Franc, Motokolesarska Ilirija Da, prav tako fe bilo L 1914 in ves čas med vojno.« PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA v svetovni vojni je Izdala v iako lični opremi (broširana kniiga velja Din 46. vezana Din 56) Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. gogaEEI »nnnnnnnnnnnnnnn^ fl I H U M I H H II U II H II IITrr Trgovski pomočnik iz u cen v mešana trgovini išče službo v LJubljani. Gre tada za skdadaščrnka. Ponudbe na opravo krsta pod »Trsovsld pomočnik«. 1150 Mlad gospod zmožen tudi nemškega fee&a išče službo inkasanta. afll stoge. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na opravo lista pod »Pošten«. 1152 Dobra šivilja išče službo ev. prevzame defo toda na dom. Ponudbe na upravo lista pod »Sotidao delo«. 1148 G. Flux, Gosposka 4-L posredovalnica boljših služb čez 35 let obstoječa lsče notno privatne in hotelske kuharice, do-našalke, za sezono in za stalno itd. Priporoča vsake vrste inteligenten personali za tn in drugam. 1103 Pazite na obleke ker d vefiko. veliko lahko prihranke, če Jo daste čistit ta barvat v kemično pralnico, kjer Je cena najnižja ta najbolj solidna postrežba. Anton Boc, LJUBLJANA. Selenbnrcovs oL §t. 6. I. — tovarna Vič-Glince. Trgovski lokal za trgovino s špeceriJo na prometnem kraju na deželi se išče v najem. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod «Lokal»/ll60. L umuiiit > tSTMl TIC H rlperati iti ■ in Id lolutn • In tir sprt* 'tianvia izvrftjim Mi in solidni Perifno blago za damske in otroške obleke z znamko Makulaturni papir kg d Din 4'-orodaia uprava „Slov Naroda. Harmoniko boljšo 4 in 5 vrstno prodam za ugodno ceno. Pri Štefanu, 5 mestna hiša za Bežigradom, LJubljana. 1155 Kontoristinja z večletno prakso fstarejsa moč), zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče stalno mesto. Nastop 1. julija. — Po* nudbe na upravo eSlov. Naro* da» pci «Kontoristvnja/1138». SBSSBBaBBQHSSQGlBSSBUe Ocarinjen je /sen uvoznih, tovornih lo tranzitni b poSilJk oskrbi hitro, skrbno ta po ldjnifji tarifi RAJKO TURK. carinsld posrednik. LJUBLJANA. Masa-:ykova cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga ta vse informacije brezplačno 51-1 Urejuje: Josip Zupanflt — Z« (Narodno tiskano*: Fran Jezeraek. - Zrn opran) la taseratnJ del Usta: Oton Chriatoi — Vat t Ljubljani. C8D 545149 5544