gosp dar rtnišk in naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr > pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 7. avgusta 1867. Gospodarske stvari. Vsak člověk ima prirojeno pravico, si življenje ohraniti; zemlja daje potrebni živež, in po njenem ob- razdrobljenji zemljišč. delovanji je pridelek veči ali manji. Ker mala zem ljišča dajejo po primeri vec pridelkov kakor velika 1© ■{ t/ ^vij t) Jl J^ * * m VA. A w vy JL JL V4V41XV f iv tV I\ \J 4 y VlUiti m; Sedanja dôba je došla do prepričanja, da edino tedaj človeštvu bolj vstreženo z malimi kot obširnimi samo svoboda med mejami pravice more posamne zemljišči. ljudi pa tudi cela ljudstva na visoko stopinj o blagostanja povzdigniti. V tem prepričanji so odpadle vse ovire, Kranjskem Po Goriškem in na Krasu je, kakor sploh na 9 v se od francozkih časov posestnikom zem- kar se tiče rokodelstva, obrtnije in kupčij e. Drugačnih misli so pa nektere vlade pa tudi osebe ljišc na voljo pripuščeno, jih po svoji potrebi in pre- kakor hočejo. Po takem vidnosti deliti to je, razprodati, v oziru na zemljišča, ki so zdaj osvobodena sužnosti si marsikter priden delavec pridobi sčasoma zemljišča grajščakov; one mislijo da velika zemljiščina po- toliko, da sebe in družinico pošteno preživi 9 Drugi si sestva je mogoče na donos velicih dohodkov po- přikupuje zemljišča k svojemu posestvu, in prodaja vzdigniti, da le posestniki velicih zemljišč morajo bu- njemu oddaljene kose, da si svoje zemljišče vkroži in v^iuiguiu j ua iv ^uouoiuiiii v uixuxii ^j^uliij w j v —j------------j---—--7 "" — J J w v » v«* iu taro obilih davkov in nalog, kakor jih dan danes neu- zloži (arondira), česar si vsak previđen posestnik želi. godne okoliščine tirjajo, zmagovati, da bi na zadnje po Zakaj neki bi imela taka prostost na Kranjskem (Konec prihodnjič.) silnem razdrobljenji zemljišč splošna revščina bila go- ne var na, celó škodljiva, biti! tova. Zato mislijo, da je treba ovirati kolikor mogoče razdrobljenje zemljišč. Sosebno tirjajo, naj se gozdi, prepuščeni za pravice kmetom do lesa, ne dajo razdeliti med posamne posestnike, sicer bodo gozdi kmalu kon- Priporocilo in prošnja. Jezerska rž (Seelânder Roggen) se že skozi leta tudi na bolj peščenem svetu družbinega vrta tako deževalo bode le poredkoma, studenci se bodo posušili, dobro sponaša, da zasluži največo hvalo. Letošnji pride- cani. kar bo še najhujše, silnim vetrovom se bodo vrata odprla, Pomanjkanje drv in lesa bode nastopilo tudi zrak se bode predrugačil. lek te rži je bil 18. do 20tern; mernik vaga funtov. Dajmo ^ pretehtati vse te razdrobljenju zemljišč na- ge nekoliko te rži je na prodaj (večidel seje že razpro-sproti stavljena mnenja: dala) na vrtu kmetijske družbe. Ob enem za poskušnjo Misel da velika zemljiščina posestva je priporočam tudi Krapfeldsko rž in pšenico, ktere mogoče na donos velicih dohodkov povzdigati, je za se tudi po meni dobivate. — Do vi s oko ča s ti tih gospodov nektere okoliščine prava, za druge pa ne. Gotovo duhovnov in učiteljev pa pošiljam iskreno prošnjo, naj je to 9 9 ---------- 1---- — 7 --- -----O i ------—------UUUUVUVV IU UV1UV/1J V iOttiUUV JJAVOAiJV , ua da veliko zemljiščino posestvo, dobro obde- blagovolijo šolsko mladino opomniti, da spravlja j a b e Ï daje veče dohodke kot malo posestvo, če tudi je čnein hruševepéške (al ne suhih jabelk ali hrušek) dobro obděláno. Ni pa res, da se velika posestva boljše in meni pošlie to nabiro za vrt kmetiiske družbe. 1 1 1 t t • i TT 1 9 Ml 1 • • v v Jl J __y. _ / obđelujejo mimo malih. » o<= lirv VU y \ACA» V V/lliVC« ^VJLUlJiOVU obdeljujejo posli, mala pa gospodarji z lastno roko. Poslu je malo mar Vsak da velika zemljišča Franc Solmajer 9 ali XVOXC1 Uiaiu xxa«x , cm je kavjkjlkj opravlj en0, ali bode kaj pridelka ali nič naprej gré. Drugače pa misli mali posestnik; on si prizadeva kolikor mogoče vsa delà dobro opravljati, da veliko přidělal. Gotovo je dalje to, da posestniki velikih zemljišč delo dobro ali zanikerno da cas oskrbnik vrta kmetijske družbe, stanuj oč pri sv. Jakobu Št. 148 v Ljubljani. Národno-gospodarske stvari. butaro davkov in nalog lože prenašajo kot mali posest- potrebi obrtnijskega napredka. ★ niki >1 . tudi je icouiv^a^ ua* uavixc vu uutuu j/uowaiumv* vladi lože iztirjati, kakor če jih je veliko ; pa gotovo resnica da davke od malih posestnikov tudi to, da posestniku malega zemljišča ne priđe toliko davka plačevati, kakor velicemu, in skušnje dokazuj ej 0 , da ravno posestniki malih posestev bolj o pravem času odrajtujejo davke kot posestniki velikih zem- Gospôda! večkrat sem že govoril z čitalničinega besedišča, in srečne so bile za-me tište ure : govoril sem namreč o národnosti naši, o svobodi, o napredo-vanji v vsem, kar je dobro in krasno. Tudi Je bil na- predek v materijalnem obziru že predmet mojih raz-prav, kajti ravno ta napredek je prepotreben nam Slo- 1 •• v v ljlSC. Kar pa se tiče davkarja pri pobiranji davkov, J^/l CAtVj J A c* Y au ici JLjLCÍJ^/X IjULvIV J \J ^/i vmvx vencem in Avstriji vsi. Gledé na to in ker pomnoženje delà njegovega tako piclo splača o tem črhniti. 9 da se ne e Ajdov- Napačno je mnenje, da bi razdrobljenju zemljišč nasledovala splošna revščina. ščina prvi obrtnijski kraj izmed 5ih slovenskih okrájev v goriški grofiji, mislil sem, da vam najbolj vstrežem, Govor prvosednika čitalnice ajdovake gosp. dr. Lavriča v čitalnicnem shodu 1. junija t. L — 2m ako vzamem enkrat v kratek pretres potrebe obrtnijskih krajev, tedaj naše potrebe. Gospoda! Ljudje in narodi vsi živijo večidel od pridelkov kmetijstva, ktero obsega raznovrstno polje-delstvo in živinorejo. Toda ako hoče človek vec pri-delati, živino bolje gleštati, ako hoče dostojno se oblačiti in primerno stanovati, potřebuje še kaj druzega, in to mora stvariti z lastnimi rokami in s pomočjo svojega uma. Brž ko tedaj začne se povzdigovati iz prvotnega stanu, koj pristopi k obrtnii. Razna rokodelstva se potem širijo po celi deželi, in obrtnijski izdelki vsake vrste lajšajo ljudem življenje. Kmetijstvo se popolnoma vjema z obrtnijstvom, in v podporo vzajemno ste si tako, da čem boljše reči kmetijstvo pridela, tem boljše in lepše izdelke obrtnija izdela. Človeški duh pa ne miruje, zatoraj obrtniki iz-mišljavajo neprenehoma nove reči, in napravljajo vedno premirnejše orodje za se, za kmetijstvo in za vse druge potrebe. Naposled iznajde človek mašine prekoristne mu pomocnice pri mnogovrstnem delu. Ako pa podpirajo razna znanstva to delovanje, potem je napredek neizmeren. Tako se je zgodilo, da smo zagledali v našem stoletji čudovitne mašine in znajdbe, o kterih še sanjali niso poprejšnji rodovi, in vse to je pripo-moglo, da se izdelava v Evropi toliko blaga, kolikor poprej ^še nikdar ne. Cem vec pa kak narod prideluje in izdeluje, tem bogateji postaja, in to blago, ti pridelki in izdelki so gotovo, so pravo národno bogastvo. Al moder narod ne skrbi samo zato, da pridela va in izdelava le toliko, kolikor sam potřebuje, marveč si prizadeva na vso moČ, da prideluje in izdeluje vec, in da potem od-daj a v zunanje dežele preobilnost svojo. Zraven tega skrbi, da izdeluje, če je le mogoče, sam in domá pri-delke kmetijstva in rudarstva, in da še le potem oddaja te izdelke. Tak narod, taka država se bogati od leta do leta; temu nasproti pa oboža narod, kteri mora vva-žati iz ptujih krajev več, kakor sam izvaža. On oddá sčasoma ves svoj denar, in postane odvisen od tujca. Da se pa vsi pridelki in izdelki razprostrijo po celi deželi, da pridejo v zadnji kot, da je mogoče izva-žanje in vvažanje, potrebujemo še posebnih srednikov med kmetovalci, obrtniki, fabrikanti in tistimi, kteri hočejo kaj imeti, na kratko rečeno: med producenti (pridelovalci) in konsumenti (vživalci). A ti sredniki so trgovci vsake vrste pa dobre ceste. Kmetijstvo, obrtnijstvo in trgovstvo so tedaj narod-nemu blagostanju najmočneji stebri, ki so si v zvezi, ter se vzajemno podpirajo. Misliti je, da so narodi v vseh časih priznavali lahko razumljivo to resnico, in da so na vso moč podpírali in spoštovali te stanove delajoče. Al vendar temu ni bilo vselej tako , ili zlasti v srednjem veku so bili seljaki zatirani, obrtniki zaničevani in trgovci malo spo-štovani. Zato pa je srednji vek bil tudi ubog. Le po-redkoma in počasi so se v tej dobi povzdigovala mesta in v njih obrtnijstvo in trgovstvo. Tako v Italiji in na Nemškem. Se le pozneje po križanskih vojskah so slovela nektera mesta, kakor Genova, Benetke, mesta Hanzaške zveze. Tudi na Francozkem, na Spanjskem in v Portugalu je bilo nekaj takošnih mest. Toda tudi po teh krajih in deželah niso vživali delajoči stanovi vseh državljanskih pravic, zlasti kmetijski stan ne; le v malokteri državici je bilo to drugače. Al sčasoma začne daniti se v Evropi tudi v tem obziru, in širi se spoznanje, da so delajoči stanovi temelj vsakej državi. Prvi se zdrami angleški narod, in prvi odbacne jarem svojih oŠabnih baronov. Francozki narod se drugi leta 1789. do čistega znebi vseh ovir, ktere so nasprotovale materijalnemu razvoju in politični veljavi teh treh stanov. K temu je mnogo pripomogel Abbé Sieyes s knjižico: „kaj je tretji stan?" dokazo- vaje, da on je vse, da si tudi ni poprej nič veljal. Ta načela zdrave pameti zmagajo po vsi Evropi, in zginejo neumni predsodki in škodljive predpravice. Vsled tega pa se povzdignejo delajoči stanovi, Francozi in Angleži obogatijo in sploh vsa Evropa. 4 ^ {, V Avstriji se je le počasi širilo to spoznanje in kasno se je razširilo. Saj vemo, kako je bilo v naši mladosti. Stariši tako imenovanih „bolj šik" stanov imeli so v sramoto, da bi bili svoje sinove namenili za obrt-nijo ali za trgovstvo, in bogata, zlasti plemenita gospoda ni zalagala svojega denarja v take zavode, še manj pa. da bi bila sama nastopila vodstvo kake industrijalne naprave ali kake tvornice, a nasledki so tudi takemu mišljenju bili primerni. Da si tudi poprej neubogi, vendar ne moremo se popraviti po velikih nesrečah in zgu-bah, preveč smo obožali. Aii še zdaj so nekteri, ki nočejo razumeti pravih vodil národnega gospodarstva, in še zdaj hrepeni dosti ljudi, na pr. le po tem, da bi imela naša Avstrija dovolj denarja. Novci so jim vse. Res, ni dvomiti, da bi se dalo naši državi z denarjem hipoma pomagati, toda ne za dolgo časa; kajti denar je in more biti le znamenje vrednosti, le sredstvo kupčiji in občenju, tedaj ni, da si tudi je neobhodno potrebna reč, prava národna blago-vitost. Evo v dokaz kak izgled! — Za časa kralja Filipa II. v drugi polovici 16. stoletja. bila je španjska dežela prva država v Evropi. Imela je mnogo denarja, srebra in zlata, ktero je prihajalo iz zmagane Amerike, in ljudstvo je bilo delavno in blagovitno. Al temni kr-voloki kralj se je vedno večidel pa nesrečno bojeval z angleško kraljico Elizabeto, s protestanti, s Turki in drugimi; a naposled spodí iz dežele svoje najbolj de-lavne in industrijalne Moriske, protestante in žide — trgovce — samo zarad vere. Zgodi se pa, da neha prihajati zadosti srebra in zlata iz slabo vladane Amerike; in španjsko ljudstvo, razdivjano in delà ne več vaj eno, obožavalo je čedalje bolj, da še dan danes ni zacelilo skelečih ran. Tega propada španjske dežele je bil tedaj kriv temni ljudomrzec Filip II., in krivi so bili njegovi nasledniki na prestolu, ki so v enakem duhu kraljevali. — Tem vladarjem nasproti sta vladala in gospodarila irancozki kralj Henrik IV. in njegov slavni minister Suli, ktera sta v kratkem času od leta 1589. do leta 1610., tedaj v 21 letih Francozko iz ubo- štva in propada sijajno povzdignila s tem, da sta na vso moč podpirala zanemarjeno kmetijstvo, da sta skr-bela tudi za obrtnijo in trgovstvo. Tega kralja živa želja je bila, da bi imel vsak Francoz vsaki praznik pečeno kuro na mizi, zatoraj je Francozom nepozabljiv ta kralj, kteremu je še dan danes naslov: Henrik dobri. Denar sam tedaj, dasi tudi je kolo, ki sicer suce svet — nervus rerum gerendarum — ni ob sebi pravo narodno bogastvo, temuč le domače delo je in izvrstno, obilno blago. Po tem takem se more Avstrija iz svojih materijalnih nadlog izkopati večidel s tem, da pridela va in izdelava izvrstnega blaga več kot ga sama potřebuje, da ga tedaj mnogo izvažati more. Treba je vrh tega, da varčno gospodari ne samo vlada, ampak tudi posamnim državljanom je treba varčnim biti. (Konec prihodnjic.) (Dalje.) Praktičen del narodnega gospodarstva , ki je raz-meram našim najbolj potreben , da se bolje razvija, in 261 o kterem mi je ravno govor, je kmetijstvo. Kmetijstvo pa potřebuje uka, kakor vsaka druga stvar in koliko imamo pri nas kmetijskih sol? Eno menda smo imeli *) Slovenci v Ljubljani, more li ta vsem zadosto-vati? Na Angležkem, rekel bi, je vsaka veča farma šola kmetijska; kedaj pri nas pridemo do tega? ^ In vendar bi bilo mogoče; kajti skoro vsaka fara ima svojo ljudsko šolo vsakdanjo in zeló so se jele tudi nedelj ske množiti; bi li te šole poleg navadnih elementarnih naukov ne mogle tudi umnega kmetijstva naj-boljše in za najobčnejo korist učiti? Bi li ljudski učitelj svojih učencev, ki so razun šolskih ur vedno pri kmetijskih opravilih, v teh tudi naj lože ne podu-čeval in kazal jim starih napak? Misliti se tudi more, da je v vsaki fari barem ena dobra kmetij a, naj bi bila ta v izgled in učeniku najboljši praktični pripomo-ček v podučevanji. Pri vsem tem se ve da bi se našlo mnogo zaprek in ugovorov, ker osnova naših šol je preveč starokopitna, zato bi še menda trebalo minister-skega povelja in dovoljenja kakošnega konsistorija ali šolskega ogleda itd., vendar naj veči zadržek vsemu temu je, da večina naših ljudskih učiteljev ravno toliko, ako še ne manj, o kmetijstvu vé, kakor nevedni kmetje sami. Pa kdo bi se temu čudil, saj se niso tega učili in se ne učijo. Naši kmetje pošiljajo sine svoje v mestne šole, da bi „gospodje" postali in kmetje ne bili; vse, kar je kmečkega, se mora otresti; od kar je sinček stopil čez sveti prag kakošne glavne mestne šole, ali realke ali gimnazije ter si ime „študent" pridobil, bila bi mu nečast, s kmetij skimi posli pečati se ali v šolskih praznikih se kakošnega kmečkega delà poprijeti. Da kratko rečem, naša šolska osnova, vladne vredbe ter cilj in konec starišev in sinov, ki se v šole poši-ljajo, je, da se tam metamorfozirajo. Kandidat za ljudsko šolo, ki je skoz par realkinih razredov in svoj ,,preparanden-kurs" prošel, je pozabil, da so njegovi stariši kmetje in da sopet pojde med kmete živet in jih učit; na to ne pomisli, da bi moral vedeti kaj o kmetijstvu. — Kdor pa je čez osem let na gimnazijskih klopeh sedel in potem še svoje študije bodi-si na vse-učilišču ali v kterem bogoslovji dovršil, kako bi mogel ta poleg svojih klasikov in dogmatike še na kmetijstvo misliti? — Tako je pri nas v Avstrii obče pravilo, ktero se ve da ima tudi izjemek in žalostno bi bilo brez teh; odgoja je enostranska, ki ljudi prav po miš-ljenji in djanji v različne kaste deli, ktere se bolj ena od druzih ločijo kakor indijske. Kmetijskih šol nam je neobhodno treba več, pa ako se te sopet le enostransko osnuj ej o, bila bi njihova korist le enostranska; ljudski učitelj bi moral vedeti o kmetijstvu poduče vati ali vsakemu pripravniku ne bi bilo mogoče kmetijske šole obiskavati, ravno tako gimnazijalcem ne, in duhovni bi vendar mogli in morali biti ljudstvom najboljši učitelji tudi v materijalnih zadevah, kako laglije in boljše vsakdanji kruh si pridobivati. Najbolje, najlože in za najbolj občo korist mislim, bi se po mojih mislih stvar doseči mogla, ako bi se v naše realke, gimnazije, posebno pa v preparandije za ljudske učitelje in seminišča duhovna kot glavni predmet národno gospodarstvo in posebno kmetijstvo vpe-Ijalo. To bi ne delalo deželi večih stroškov, narodu pa bi bilo na neprecenljivo korist. V sedanjih razmerah, mislim , da je vsakemu le količkaj omikanemu člověku treba nekoliko o politični ekonomiji ali narodnem gospodarstvu vedeti. Se ve da svoboden nauk tega predmeta more biti le v prav *) In še to je , žalibog, posmodila slana vražjega naspro to vanja omiki na národni podlagi. Kedaj fc nova vstane, to Bog vé. konstitucijonalnih državah, tako, da koristi, v nesvo-bodnih državah ne bx bil na mestu svojem. Bolj filozo-fičen nauk politične ekonomije se mora višim razredom srednjih šol in vseucilišcem prepuščati, in da-si je tako važen, kakor so klasiki, je v Avstrii gotovo mnogo ljud i, ki so gimnazijske in vseuciliščine študije dovršili, pa še imena ne poznajo, ne da bi stvar poznali; jaz barem o imenu in stvari politične ekonomije nisem nič vedel, dokler nisem na Angležko přišel. Ťukaj uči se ta nauk ne samo po šolah, temuč tudi javno pri večernicah (posebno zimskih), kjer je svoboden pristop vsakemu, kdor koli si bodi. To bi pač vredno bilo, da bi naše čitalnice posnemale. (Dalje prihodnjič.) V lluda-Peštu 4. avg. V. B. — 31. dne u. m. zvečer po 9. uri se je turškj sultan na ladiji iz Dunaja v Buda-Pešt pripeljal. Cez noč je ostal na ladiji, ker koran (turška vera) neki prepoveduje, da sultan ne sme izpod strehe, kakor hitro se zvezde na nebu pri-kažejo; prenočeval je toraj na barki, ktera je pri Tabanu (na budinskem bregu) pod kraljevim gradom v kraj zavozila. Ljudi je bilo na bregu Donave, da se je vse trio, in ko se je po dolgem pričakovanji novi za-veznik „magjar-orszaga" pripeljal, so mu Magjari in Magjaroni „eljen" kričali, kolikor jim je iz grla moglo. — To je saj dost očiten dokaz, da se Magjari še živo spominjajo, da je turek poldrugo sto let v Budinu kra-ljeval, dokler ga niso — ne magjarski, ampak avstrijski, slovanski vojaki iz Ogerskega zapodili. — Ko se je sultan včeraj v Buda-Pešt pripeljal, so na „Bloks-bergu" 24krat z možnarji vstřelili, vojaška godba je pa začela pesem „turškega cesarja" igrati. Turška himna ni sicer kaj posebno lepa, vendar je Magjarom bolj všeč kakor drugim ljudem, kteri ne čutijo toliko pokliča v sebi, „kulturo proti jutru" razširjevati, in kterim turek in kristijan še ništa sorodna brata. — Danes sem videl sultana. Na glavi je imel rdečo kapo (fes), ne turbana; na desni mu je sedel mladi sultan, kakih 12 let star fantič ; njemu nasproti je sedel Fuad paša in en avstrijsk general. Ker je bil voz od-prt, je bilo mogoče prav na tanko ga videti. Sultan mora biti okoli 40 let star, je velikega, širokega, ble-dega obličja, precej krepke, srednje postave. V njegovem spremstvu je še več druzih imenitnih Turkov. V kraljevem gradu so se mu prišli poklonit magjarski ministri — grof Andrassy na čelu, oba pešt-budinska mestna župana, in druzih viših ministerskih in mestnih uradnikov in pa vojaški prvaki tukajšnje posadke. Ministri so se mu prav po turško poklanjali, to je, do tal, — morebiti za to, ker je turška vlada po letu 1848/9 tolikim ogerskim puntarjem na turški zemlji pri-bežališče dovolila. — Svet se sedaj res kaj čudno suce, kaj bodemo še vse doživeli! Sultan utegne po svojem srcu biti mož vse drugačnega duhá, kakor je narod njegov; al kdo bi bil vendar kedaj mislil, da bode kulturna , kristijanska Evropa vladarja tistega naroda, ki je najhujši sovražnik kristijanske vere, tako slavno sprejemala. Vlade, ktere se omikane, kulturne, ljudo-milne imenujejo, ne slišijo joka in stoka ubozih kristi-janov pod turškim jarmom zdihajočih ; strašne morije, ktere kruti turčini ravno sedaj na ubozih Bulgarih in Kandiotih doprinašajo, ne ginejo src kristijanskih kulturne Evrope. Ubogim kristijanskim Slovanom, ki so podložniki turški, je to zahvala, da so cela stoletja zapadno Evropo turške sile, turške grozovitosti branili! Edina Rusija se za te usmiljenja vredne kristijane po-ganja ter si po svoji moči pri druzih vladah prizadeva, 262 žalostni njih stan po turskih deželah polajšati, ter jih turškega jarma oprostiti, in vendar se Rusiji od vseh strani očita barbarstvo, despotizem, tiranstvo! Naj vsak sam sodi, kdo je barbar, kdo tiran, kdo pa ljudomil, kdo podpornik človecanstva ! — Danes popoldne se je sultan peljal pogledat pokopališča turškega svetnika „Gill Babe" (Žil Babe) v Budinu (nad Novo štifto). Okoli 5. ure se je pa že po Dona vi dalje odpeljal, pravi se, da v Rustčuk, od kodar mu je přišel Midhad paša naproti. — Naj pritaknem še važno novico, da včeraj so v Vacovem (Vajcen) za novega deželnega poslanca enoglasno izvolili Kossuth-a Lajoš-a. Pravo ! ! Zabava nastaja vedno živejša! Ako se pa prav pomisli, je zeló naravno, da Košuta za poslanca volijo, saj je Juli Andrassy še celó predsednik magjarskega ministerstva! Menda sem Vam že enkrat mimogredé omenil, da bode Kossuth Lajoš še kdaj predsednik ogerskega ministerstva. Gotovo ste takrat z glavo maj ali, — sedaj se Vam morebiti to ne bode več zdelo nemogoče. — Reči se grozno mešajo; kaj bode iz tega?! — Ogersko ministerstvo postopa na Hrvaškem tako, kakor da bi mu voda na njihov mlin bila, ako bi ondi nezadovoljstvo prikipelo do vrhunca in bi se potem s silo troj-edna kraljevina podvrgla Ogerskemu. Bog to obvari! V Buda-Peštu 30. julija. V. B. — Pisal sem vam enkrat, da zastopniki slovenskih stolic (velikih župa-nij) so večidel Magjari, ali kar je še huje, da so Ma-gjaroni, in da so za uradnike pri stoličnih gosposkah in pri gosposkah svobodnih kraljevih mest skoraj samo taki izvoljeni. Ta okolnost je, brez ozira na vse druge napake, na kaj veliko kvar ubogim Slovakom, posebno kar se tiče narodne enakopravnosti in rabe slovenskega (slovaškega) jezika pri stoličnih in mestnih uradnijah. Predno se je ogerski deželni zbor razšel, je za to odločeni odbor nasvet o národni ravnopravnosti na mizo zbornice poslancev položil. Dosti se je bralo o tem nasvetu po različnih časopisih, al hvale temu nasvetu nisem nikjer našel. Dolzega nasveta kratki pomen je ta, da ima večina stoličnih ali mestnih zastopnikov (stoličnih ali mestnih zborov) pravico razsojevati, kteri jezik se ima rabiti pri uradnijah. Enkrat izvoljeni jezik obdrží veljavnost tako dolgo, dokler se ne volijo novi stolični ali mestni zastopniki (zbori), to je: 6 let. — Kaj žalostna prihodnost se toraj kaže Slovakom v njihovih národnih zadevah. Ogerski deželni zbor je na to meril, da ne-magjarski narodi še pri svojih županijskih in mestnih gosposkah ne bodo mogli svojega maternega (nemagjar-skega) jezika rabiti, zatoraj deželni zbor ni v to přivolil, da bi se bili novi županijski in mestni zastopniki volili, ter je rajši potrdil volitve stoličnih in mestnih zastopnikov od leta 1861., ker ti so srditi Magjari in Magjaroni. — Po teh vvodnih opombah vam poda-jam kritiko (pretres) „Pešt-Budinskih Vedomesti" o nasvetu zborovega pododbora o národnem vprašanji, ktero se v 55. listu od 9. julija tako-le glasi pod naslovom: Ravnopravnost brez ravnega prava ! *) Ko bi mi avstrijski in posebno mi ogerski Slovani o narodnem vprašanji popoinoma nehali pisati in govoriti, res bi se ne bilo čuditi! Mogoče, da bi naši protivniki imeli nad tem veliko radost, ker bi si mislili : „ Glej , le ne odjenjati, le ne odjenjati, le ne poslušati, in še pokazati ne, da slišimo, kaj ti maloprid-neži godejo, pak se bodo naveličali, razvidevši, da nič ne opravijo; naposled se vendar le utrudijo in odje-njajo, ter nam voljno-nevoljno v naš sak (ribiško mrežo) *) Ker je v tej kritiki marsikako dobro zrnice tudi za nas Slovence, naj beró celi ta sestavek. Vred. pridejo. Saj smo celó ponosno in proti nam vsegamo-gočno se dozdevajočo Avstrijo s svojim pasivnim od-porom našemu narodnemu priđu v službo primorali, temveč se uklonijo ti proletarniki (nemaniči, ljudje brez premoženja in veljavnosti) nam in naši vladi, ktero imamo sedaj izključljivo mi „vrhni gospodje" v rokah. — Res da bi ne bilo čudo, ko bi mi nehali govoriti in pisati o narodnem vprašanji! Al če bi se to zgodilo, naj naši protivniki tega nikar ne pripisujejo naši onemoglosti, pojemanju našega vnetja, naše navduše-nosti in naše gorečnosti za našo sveto národno reč, ali pojemanju naše srečne in nepremagljive udanosti do svoje narodnosti, ter naj tudi nikar tega ne držijo za znamenje, da se njim (Magjarom) na milost in nemilost podajamo. Politika, ktera se njim v prepiru z dozde-vano vsegamogočnostjo Avstrije koristna kaže, bi njim v prepiru z nami nasprotne nasledke obrodila, prav tako, kakor se vsegamogočnost Avstrije, ktera národnih pravic ne priznava in ne varuje, ne vjema z národno idejo. — Će mi nehamo govoriti in pisati o národnem vprašanji, ne bode to znamenje naše onemoglosti, marveč bode to dokaz naše nevolje in našega mrženja. — Ceprenehamo govoriti o narodnem vprašanji , bode to imelo ta pomen, da je marno z našimi protivniki o narodnem vprašanji govoriti, ker nimajo misii za svobodo, nimajo vesti (zavednosti) za pravico, nimajo pojema o pravi koristi naše domovine. — Ker s poganjanjem za koščeke svojega narodnega prava marno in brez vspeha svoje sile in čas zapravljamo, zasadimo (zastavimo) svoje sile, svoja prizadevanja, svojo delavnost za slovanstvo — ker druge poti naposled več ni — ker le v slovanstvu in po slovanstvu je naše narodno življenje in njega pravo zagotovljeno. Blizo take misli so nas mimovoljno navdajale po prečitanji sporočila pododbora ogerskega deželnega zbora leta 1865. v zadevi narodnostnega vprašanja iz-voljenega odbora. Daleko bi nas zavedlo, ko bi hotli natančno kritiko (pretres) tega sporočila napisati, pomagalo bi pa to tako nič ne, ker prvič dokazuje oblika, v kteri se to sporočilo naznanja, da naši protivniki nimajo pri tem delu resnobne volje, drugič pa sam obsežek tega sporočila dokazuje, da so pojemi (zapopadki) naših protivnikov o narodnem pravu s takim neprelomnim ozidjem (baštami) predsodkov, sebičnosti in precenovanja samega sebe obdani (zataraseni), da še govorjenja ne more biti o tem, da bi njim sedaj z razkazovanjem svojih misli to reč objasniti, jih preveriti in prepričati mogli. Ko se njim je z Nemci ali prav za prav z Avstrijo še slabo vedlo, to je, ko je Avstrija še nekako moč imela, govorili in hlinili so se nam neprenehoma: ,,Le složno! ne razdrobujmo sil, le Avstrije se oprostimo, le svobodo in ustavo si pridobimo, potem se bodemo že po prijatelsko, po bratovsko med seboj poravnali." — Bodi si temu tako, da je bilo v prepiru z avstrijskimi ministri najveći složnosti in zedinjenih moči treba, — ogerski deželni zbor leta 1861. o edinem sredstvu k zedinjenju sil, t. o. o priznanji in vpeljanji narodne ravnopravnosti ni hotel nič vedeti, in še le, ko je bilo že znano, da bode deželni zbor neogibno razpusčen, se je na nasvet Kolomana Tisa sklenilo, da si bode deželni zbor, brž ko zakonodavno oblast zadobí, za svojo najsilnejšo nalogo přiznal, pravičnim zahtevam različnih narodnosti zadostiti. — Ko se je deželni zbor 1. 1865. sešel ter še ni vedel, kako se bode državopravno vprašanje rešilo, in tudi ne, da za par mesecev skrivni pian (naklep) Benedekov celi naliv vode na mlin ogerskega deželnega zbora nažene, je koj od početka z veliko okazalostjo (bahanjem) o narodnem vprašanji prego-voril, ter je v tej zadevi odbor izvolil. Ta presrčni odbor po celi dve leti tako rekoč slame ni križem pre- ktere nam je treba kakor ribi vode, da dušno in tvarno ložil, le ko so se sèm ter tjè nepotrpljivi glasi ozivali, napredujemo, ter kot močna in krepka sestavina jacimo je bilo čuti zdaj v deželnem zboru, zdaj v časopisih: in krepimo celoto avstrijske države. So li na kipu po-Le brzo državopravno vprašanje srečno uravnati samne skupine lično naslikane in skladno izvedene UIZIU ui^avu^iavuu v ^ziaoaujo ox t»uiiu ux a v uaiii , AVj o&u^iuv uv/uu uw^iiivauu m oaiauuu íaYCUCUCj VeS kronanje dokončati — in potem — potem se vse zgodi! kip dobi krasno lice. Trdno smo se nadjali, da bodo Državopravno vprašanje je sè zaslugo Sadove in nad slovenski državni poslanci (zlasti g. S.) to previdevši pričakovanje večine deželnega zbora poravnano; kra- kot prvo točko zapisali v spomenico izročeno državnemu ijevu kronanje je z veliko, lepo, vac* uu^ au aux ou uctai ouoia y jvi iw » vuviui v uitiui, , m črstvo in zdravo svrševje, mnogo manje pa sad dona- ker brez teh ne bi smel biti noben list, kteri je name-šati. Le tako razumevamo sedanji položaj avstrijske dvo- njen posebno kmetom, prizadeval si bodem pošiljati jih države. Toda bodi si! veliki državniki kretajoči z dr- „Domovini", žavnim krmilom so menda na tanko preračunili povo- kaj prostora o kmetijstvu vrlo samo ako mi bode v njenem predalu pustil učeni gospod v Gorici. Ijen vspeh svojih početij. Ako se tedaj smejo goditi Zopet druzega slišim govoriti: Meni se pa važni dozde stvari v državi, kterim Evropa ne zmore primera 7 kaj je na poti, da se brže bolje dovoli in ustroji za vse — u» puvrouv iaicucm — «><*] ^ j^, uu zđržema živeče Slovence ena skupna národna uprava, in kaj da bi moral biti v narodnih in sploh v slovan- vajo tudi sestavki, kteri bi podučevali prosti naš da površno izrečem kaj da Je narod kaj da je bil - 264 skih zadevah, to je, morali bi se naši Slovenci učiti spoznavati same sebe. O tem bi se dalo različno in mnogo pisati ; al saj vem že za naprej , da bi bil primoran v takih sestavkih zakrožiti marsikako grenko, ktera ne bi milo donela mnogim ušesom. Pa — pravi nadalje drug — za vse to bi še nič ne maral, samo da bi hotlo le vredništvo radovoljno sprejemati take se-stavke nepremenjene ; al to dvomim. Naj bi tedaj častiti gosp. vrednik vse take in enake ogovore premislil ter blagoizvolil v prihodnje svojo „Domovino" tako vrediti, da bi sposobna bila zadostevati v vseh potre-bah. — Zdaj pa še nekaj : Večina nam neprijaznih listov in listiČev prinaša redno različne čenčarije o panslavizmu , o ruskih emiserjih , o rubljih itd. ; le naša „Wochnerica" ni še nič spregovorila o teh predmetih, akoravno včasih rada zakokodaka „Grossdeutsch" — se ve da le bolj na tihoma. Da bode pa tudi ona imela kaj tvarine, vprašam : je li res, da se tiska slovensko-ruska slovnica? Na to vprašanje, prosim, naj mi blagovoljno odgovorijo „Novice", kajti porok sem, da bi se take slovnice tudi v Gorici vkupovale. *) V Ljutoiiieru 3. avg. — Danes je naše okrajno zastopništvo svojo prvo sejo imelo, ki se je s slo-vesno službo Božjo začela, in bode menda za vselej imenitna ostala. V tej seji izrečena je bila in priznana ravnopravnost slovenskega in nemškega jezika v pismu in govoru in v vseh opravkih tega zastopni-štva; zato smo si svesti, da je od sedaj vsaki vzrok nesloge in prepira zavoljo narodnosti in jezika pri nas za vselej odpadel. Okrajno zastopništvo pa se more od tega časa z vsemi močmi svojej važnej nalogi posvetiti. Živila tedaj sprava! V Paradišču 2. vel. srpana. — Ako bralci „Novic" po razglasu slavne c. kr. finančně direkcije v 30. listu morebiti mislijo, da namesti zavržene slovenske pobot-nice se mi je v kancelii c. k. davkovske gosposke naredila druga slovenska, moram jim reči, da se zeló motijo. Obrazec, po kterem sem „Quittung-o" prepisal, bil je nemški. Da je bila moja slovenska pobotnica napak narejena, moral sem gospodu na besedo verjeti in njegovo bistro oko občudovati, da je, ko bi trenil, zapazilo pomote. Meni saj se je zdela prav narejena, pa če je bila napak, bi mi bilo vendar dobro délo, ako bi mi bil gospod naredil obrazec v domačem jeziku. To bi mi bila priča, da vkljub vsem obljubam niso še zmiraj kancelijska vrata zaprta našemu poštenemu jeziku, in sam bi bil brž videl pomote svoje pobotnice. Vrh tega je bil pa še štempelj zavržen, če tudi ubogi kmetje ni krajcarja nimamo zavreči. Po takem res morajo v kan-celijah pisma v domačem jeziku ostati bele vrane. M. Ilovar. Iz Črnega vrha pri Idrii. — 20. dan u. m. so milostljivi knez in škof pri nas birmali in tako našo prošnjo vslišali, da birmancem ni bilo treba v Idrijo iti. Ker ne vemo, zakaj nam ni bilo pripuščeno, da bi se bili svetlemu gospodu knezoškofu z besedo zahvalili, zato prosimo vas, drage „Novice", da Jim ve našo po-nižno zahvalo sporočite za veliko dobroto, ktero so s svojim dohodom v Crnivrh storili naši soseski. V imenu vse soseske: Tone Plešnar, župan. Iz Borovnice 27. julija. R. V prvem listu letošnjih „Novic" smo v sestavku „Gospodarske stvari" čitali, da se delavna, pa taka molzna in klavna živina, ") V Ljubljani se ne tiska ; al v Trstu , smo nekje brali, je na prodaj. O tem bo tedaj ,,Primorec" vedel kaj vec povedati. Vred, brez ktere hiša in družina ne more obstati, klaja za tako živino, potem žito za živež družini in za seme in gruntu potrebno orodje, kakor voz, plug, brane itd. za davke (fronke) ne smejo rubiti. Čitali ' smo na dalje, da je naš slavni deželni zbor se krepko potegnil za naše z davki silno obložene kmete in na njegovo prošnjo pri c. k. ministerstvu je od ondot došel odgovor: da gruntne potrebščine rubiti je že od nekdaj prepo-vedano, in da je sopet iz novega ukazano vsem gosposkam, da gruntnih potrebščin po nobeni ceni ne smejo pod rubežen za davke jemati in da bo vsakter uradnik ki se zoper ta ukaz pregreši, oštro kazno van. Ta ukaz c. k. ministerstva in cesarska zapoved od 31. decembra 1864, po kteri se imajo konec vsacega leta davki odpisati vsem gruntnim posestnikom, ki zarad preoblo-ženja ali druzih med letom zadetih stisk ne morejo plačati, sta bila pač hladilo in velika polaj šava ubozemu, od mnozih nezgod stiskanému selanu; pa kaj, ako take in enake tolažljive besede dostikrat samo na potrpež-.ljivem papirji ostanejo! Saj s tem milostljivim ukazom se ne vjerna to, kar smo doživeli 24. dan t. m., ko so očetu šesterih otročičev, poštenemu in pridnemu de-lavcu, ki pa pri vsem trudu in dobri volji še z najpo-trebnejšim ne more oskrbljevati svoje uboge družinice, vzeli edino molzno kravico iz hleva zarad dolž- nih 1 gold, in 70 kr., ktero somu še le potem nazaj dali, ko je ubožec ves preplašen in potrt v farovžu pomoči dobil in odrajtal 3 gold, in sicer nekaj za stroške , nekaj pa za davek. S veto vano mu je bilo v farovžu , naj opomnivši gospoda na cesarsko postavo in ministerski ukaz ga prosi, da bi se mu ti krajcarji odpisali ; al nič ni siromaku pomagalo , marveč so še duhovniki svoj tekst dobili. Enako se je godilo tudi v drugih vas eh, kakor na Brezovici in Pakem, kjer so morale edine kravice iz hleva. V oziru tacih dogo-deb res ne vemo, kaj je gruntna potrebsčina in kdo so taki kmetje, za ktere veljá milostljiv ukaz od 31. decembra 1864. leta, ako niso za take siromake, ki smo jih zgorej popisali ? Radi bi vendar vedeli, ali smo ministerski odpis in cesarski ukaz prav razumeli ali ne, ko ga obraćamo na ubozega kmeta z edino kravico? Ako napak razumemo cesarsko in vladno besedo, potem naj se nam pové, kaj je pravo. iz Ljubljane. (Nova Pressa „.Neue Freie Presseu in narod nas.) Nam Slovencem se tako rado očita, đa dražimo in mir razdiramo, čeravno ne iščemo druzega, ko tega, kar je pravično pred Bogom in ljudmí, in kar nam je bilo po naših ministrih, in po samem presvetlem cesarju že tolikokrat za trdno obljubljeno , pa se nam še vedno zadržuje. Al poglejmo malo, kaj naši nasprotniki na nemŠkutarski strani delajo in kako se oni ustmeno in po časnikih obnašajo. - Že v zadnjem listu smo povedali, kaj časnikarji počenjajo zavolj tepeža, ki se je pripetil med 23. in 24. u. m. v Ljubljani, zato, ker so bili neki Sokolci zraven, čeravno je pri tem tepežu, ki so ga tudi „Novice" grajale,'bil samo hlapec, ki se je bil z vilami postavil, nekaj poškodovan, ki je pa že precej drugi dan svoja navadna opravila opravljah In vendar kakošen hrup je gnala zavolj tega „Triesterica", kakor da bi bila Ljubljana in cela kranjska dežela samih razbojnikov in tolovajev polna! Danes pa poda-jamo častitim bralcem drug dopis iz Kranjskega o isti reči, prestavljen iz časnika „Neue Presse" na Dunaji od 30. u. m. v številki 1045. Glasi se od besede do besede tako-le: „Najnovejše dogodbe ljubljanske obra-čajo pazljivost na raj in domovino male slovenske stranke v državnem zboru, na Kranjsko. Nje pravi pa-radiž je Dolensko. Izobraženje je tamkaj že tako napře- 265 doválo, da znajo od sto ljudi kaki trije brati in pisati, rebiti dopisi naših nasprotnikov vabijo? Leta in leta že Da se jih znanje ni bolj přijelo, imajo višjem jeziku „Slovenci" imenovani, temu ljudje ) po temu se zahvaliti da prosí kranjska dežela, da bi se davki zmanjšali, ker jih nihče v šolo ne sili. Učenje nemškega jezika je po kmetih, kakor se samo ob sebi razume, prepovedano. preveč veljave, taki dopisi hodijo po svetu je preobložena. Ali nas bo vlada hotela uslišati, ako od nemške strani, ki ima, mi se bojimo, pri njej še vedno emu tudi toliko zmešnjave delati v glavah, kterih ob- časnikih zorje vinske kleti obmejujejo. Kdo ne pozná slovečega kranjskega pridelka, kteri je ravno na sred pota od premisliti! 5 ako se po , ki jih tudi ministri beró, v enomer trobi, da so Kranjci lenuhi, pijanci in zapravljivci ? To prosimo vina k jesihu ostal, in kterega le pridelovalec spoznava Tište svoje rojake pa, ki še vedno niso pregledali m pye skrban Za vživanje tega pridelka je Dolenec tako resno opominjamo, naj vendar že enkrat oči oďpró in da tujcu še izvažanja ne privošči, za kar mu spoznajo: na kteri strani so pravi prijatelji naše de- vtc* uvAjv^ «v ' ---1--T-------? --------- mora pa clovek hvaležen biti. Njegova premožnost je potem ^ UOl iail£VU twixv VAViw» ^ ^v/vvvfW^M/ VMWI tv« J w OVJ1 h\j • I UI1J Ul J V> kj A J ščakov gozd pokrivata njegove potrebščine; potreba ga med drugim prevdarjan dopis c. k. ministerstva pravo- da lahko tako delà. Gruntni pridelek in graj- žele, in na kteri pa je hinavstvo in laž! (Iz deželnega odbora.1 seji 26. julija je bil tedaj ne sili ne da bi délai, ne da bi svoje pridelke sodnega, po kterem se imajo tudi na Kranjskem nove tem dopisu prodajal. On tedaj sladko lenobo pase in raji v sred c. k. sodniške gosposke napraviti, svoje družine obilne Bahove darove leto za letom sam a / * mm m m pravi ministerstvo, da se bode, kolikor povziva mogoče, povsod Saj Kranjca postavne ostrosti pijanost brani, gledalo na to, česar želi ljudstvo in bojo proče v nezmernosti svojega dobrega življenja kaj nerod- sile soseske. Da se to izvé, bode ministerstvo pred-nega stori. Slovenske sodnije so milostljive, kedar pre- loge c. kr. viših deželnih sodnij deželnim odborom na sojajo take nerodnosti, zato pa tudi blagodušni Slovenci znanje dalo, tedaj na Kranjskem tudi kranjskemu de-nimajo posebnega strahú pred njimi. Nedavno je bil želnemu odboru, da mu razodene svoje mnenje. en mlinar, z imenom K. iz vasi J. in kantona X. v eni Sklep našega odbora je bil ta, da, kader pridejo ti sod- "-."«w*, ~ -— — •—_ — ------------ oštariji od enega kmeta zavolj mlenja razžaljen. Ko nijski predlogi do deželnega odbora, imata o njih poro- kmet iz oštarije odide, gré mlinar za njim, vrže ga na čati odboru gospoda dr. Costa in Kromer. tla na, preišče mu zepe , ill v u. v .g a uj. t/ mu. KJ , ivi jiu 0>l//c //»omi^u UUUUIU Ol. JMIJU.J l>i a ll11; s l1 pri njem najde. Na sodbi je mlinar svoje djanje ob- pl. Kalteneggerja poroča dr. Bleiweis o dopisu c. kr. in odvzame mu gold. ki jih (Iz seje mestnega odbora 31. julija.) Namesti stal, rekel je, da se je hotel za sramoto, ki mu jo deželne vlade, po kterem se ima v vseh deželah ? tedaj je kmet naredi!, odškodovati. Sodnija ga zato, ker si tudi na Kranjskem tako imenovani zaklad ljudskih je sam pravico storil, dá dva dni zapreti, s čemur je bil (normalnih) šol obraćati le v svoj namen in mlinar tudi ves zadovoljen, al vzetih 5 gold.^se je od njega po takem znebiti se vseh tacih stroškov, kteri ne zade- z žandarsko pomočjo nazaj dobilo. To djanje vajo njega. Za Ljubljano meri ta ministerski ukaz pose brez dvombe pokazuje za razboj ali rop — ali kako sebno na to, da nehaj o pri naši c. kr. normalki zlajšano je to, da je mlinar, ko je to storil, iz oštarije vstričini (paralelni) razredi in si potem omenjenemu za- prišel! V kakem stanji se pa pri teh okoliščinah t rez ni kladu prihranijo plače za take učitelje s 1627 gold. Nemec nahaja, če se pijanim Slovencem braniti mora, plača za nune s 1863 gold. itd. — Odsek šolski je na od tega vam zná le on pesem zapeti. Gospodujoča to poročal mestnemu odboru, da za mestne šolarje ima on pesem zapeti. Gospodujoča stranka, na ktere čelu je več advokatov, skoraj vsi du- mesto svoje šole in da saj nektere sme pošiljati tudi v da mesto okoli 8000 gold, po- hovni in le malo grajščakov, sistematično odtujuje de- cesarsko normalko, — ^ želo materni zemlji; zgodovina se kazí, Nemci se s po- troši leto in dan za šole naj c. kr. vlada vredi to močjo pijanega, kranjsko-slovensko narečje govorečega reč tako, da iz dežele ne sili preveč šolske mladine v ljudstva v strahu držé. Tistih, ki vsevodijo, je lemalo, Ljubljano, marveč naj se še zunaj napravijo glavne šole, kjer jih ni ; sploh pa je to taka stvar, o kteri vlada kterim njihov stan čas in priliko daje, da ljudi puntaj o in se jih na svojo korist poslužujejo. In naklepi teh sama nima pravice konečno sklepati, ampak zaslišati Slovencev, kterim to ime prav za prav gré, so pre- se imajo tudi deželni zbori. Ti predlogi so bili eno- vodniki imajo delo med seboj razdeljeno, to pri- glasno sprejeti. j -_____ .. (i d « i « i. « 1 r • drzni; čajo njih državnemu kancelar ju podane tirjatve." Bela ka v Ljubljano čez gorensko našo stran je Za načrt (trasiranje) železnice iz Tako xaav piS6 x ^oou • juiiun\x kj po vseh druzih dunajskih in graških časnikih. Presse". Enaki dopisi so bili skoraj dovolil mestni odbor 1000 gold., ker kranjski deželi kakor mestu ljubljanskemu doide gotovo velik dobiček, Zdaj pa resno vprašamo vsacega resnico- m pravico- ako se napravi ta železnica, za ktero se hvalevredno ljuba: kdo draži in hujska? kdo razdira mir in slogo trudi dr. Toman. Raj nki Kalis ter je zapustil v deželi? Mi ali naši nasprotniki na nemški plati? ustanovo (štiftengo) od 80.000 gld. faranom Slavinskim Kdaj je raztresal kak slovensk list ali kak slovensk ktero c. k. deželna vlada želí kam naložiti tako y dopis take laži po svetu in je nemški narod ali kako hipotekarno varna. y da je imenu finančnega odseka poroča nemško deželo tako grdo, tako nesramno pred svetom župan dr. Costa, naj mesto ljubljansko vzame ta ka-opravljal in šramotil? Ali je mogoče slovenskemu kme- pital na pósodo namesti tega, ki ga ima pri hranilnici tovalcu kaj grjega reči, ko to, da je lenuh, da od graj- izposojenega. Po mnogih govorih za in proti temu pred v • f Z1V1 y da svoje deželo logu je bil sprejet z većino od 16 glasov proti naznanila te dni. da ukaz ŠČakovega gozda (menda od tatvine?) pridelke vse zapije? PraŠamo: ali je mogoče, deželo, — ,,Laib. Zeitg." je ua^uaunc v^,, njene prebivalce, njene pridelke in še celó nje gosposke c. kr. ministerstva za nauk in bogočastje od 7. julija pred svetom grje pomazati in oblatiti y ko se zgodilo ? tukaj 4 — Prašamo pa tudi: ali je stranka, od ktere dijo sami slovenski otroci, ^v/ic« jvma ^^v izhajajo taki dopisi, res prijateljica naši deželi in na- vensk biti; z naukom nemškega jezika se ima še le veleva, da v 1. razredu takih ljudskih šol, v ktere ho- mora učni jezik samo slo- šemu ljudstvu, kakor se rada delà? Ali se res po tej poti našim ljudem sreča odpira ? da jih za lenuhe pričeti v razredu. trivialnih Šolah se ima zarad y ta- tove, pijance raznašate? Ali jim marveč s takim obre- nemškega jezika kolikor mogoče ravnati po željah občin. Po tej naredbi imajo ljudske šole še zmiraj najbolj kovanjem koščeka kruha, ki bi si ga lahko s svojo de- biti jezikoslovne (linguistične) učilnice; še zmiraj lavno in pošteno roko drugod zaslužili, ne trgate od toliko potrebna reforma ne sega na to, da bi se vpe- ust? Ali se naša dolenska vina tako priporočajo tujim kupcem? Nam se očita, da tujce odganjamo. Ali jih mo- Ëadovedni tedaj pričakujemo, kako bo ministerstvo resilo ljalo, kar za djansko življenje potřebuje ljudska šola. 206 vlogo naših državnih poslancev ni v nikakoršni zvezi. s ktero ta ukaz teh razprav, sam Bog ve. Čedalje več se sliši od ma- gjarske strani očitanja Deaku, da je preveč dovolil Njih Veličanstvo je 15. julija t. 1. potrditi bla- Avstriji; z nami vred pa vsak pošten Avstrijan trdi, da govolilo nova pravila kmetijske družbe kranjske. Društvo „južnega sokola" je po veliko premalo. Zdaj ko gré za to, koliko dolgá vlade od 1. dne t. m. razpuščeno. sklepu deželne avstrijskega cesarstva in koliko p la čil skupnih bode Ogerska vzela na-se, se bo pokazalo, ali je Magjarom ali A• O * ^^ ^ »JV k/V J aii jg IU Ravnokar je na Dunaji v tiskarnici Mehetari- v resnici mar za to, da se Avstrija ohrani J.ÏMI . UVUUI4 JW ' » * ""VI í>MI VV , UMI OV U, V O VA 11 a W U 1 CM XX X , XXX OtLi. stov na svitlo prišla „Slovnica ruska za Slovence. Spisal vejo to, da je tudi Magj ariji odkljenkalo , ako Av- Matija Majar, založil G. Blaž, trgovec na Reki." strije ne bi bilo. Vladni peštanski časnik „Magyaror Pi nnn« -i rv q rkknm r»vva« TV/T n f i n a a 1 a tt ana 1 r a arm Uli 3 li /I /\ x /\ 1 /\ 1-» m m ^ _ ^ m ^ _____ ^ ' . Ob Danes je 3. občni zbor Matice slovenske. uri pa začetek zbora v szag y un je sv. maša; ob naj dežele ogerske krone na-se vzamejo dvorani mestne hiše kakor drugekrati. Zvečer je pevsko- našim 27 odstotkov skupnih davkov, tedaj bi se (cislajtanskim) deželam naložilo 73 odstotkov Î glasbena „beseda", ki jo čitalnica napravi na čast Ma- (Juden bi bil to dvalizem! „Dobro jutro! ali pa tičinemu zboru. lahko noč poravnavi !" (V 6. seji dramatiékega društva) poročalo se je o „Ausgleich-u", in prav ima. pravi Zukunft" temu Ob koncu leta 1866 je nekterih igrah. Igra: „Ravna pot najbolja pot", bilo zastalih davkov v raznih deželah: v Avstrii pod poslovenjenapo Kotzebue-u, poslal g. Tomšič, seje sicer Anižo 4 milijone in 24.664 gold., v Avstrii nad Anižo pripoznala za predstavo sposobna, honorara pa za zdaj 61.098 gold., na Salcburškem 16.427 gold, odbor ne more odločiti. Tajniku na se naroči da šiljavcu odpiše. po- igra skem 556.505 gold., na Koroškem 104.491 gold. S t aj e r na „Mlinar in njegovo dete", Kranjskem 381.063 gold., na Českem 2 milijona in ki jo je poslovenil Malavašič, se izroči g. Levcu zastarele oblike popravi in igro za natis pripravi bode > da Ako mogoče dan v gledišču. . da ; 974.065 gold., na Moravském 1 milijon in 197.609 gld., na Slezkem 31.859 gold., v izhodnji Galicii 2 milijona v Bu- se bode igrala na vseh vernih duš 393.685 gold., v zahodnji Galicii 608.001 gold., y xju-glediščinim vodjem g. Zollnerjem kovini 786.736 gld., v Tirolih 55.626 gold., v Primorji po tej pogodbi, da pusti dru- na se dogovori stvu polovico čistega dohodka, se bode igralo Ogerskem z Vojvodino 23 milijonov in 789.213 milijon in 29.869 gold., v Dalmacii 182.822 gld. v gledišču, in sicer si pridržava za letos vsak mesec enkrat igrati. — Da se vstreže potřebám slovenskih gold., gold., na Hrvaškem in Slavonskem 2 milij. in 574.173 torej na Erdeljskem 1 milijon in 813.681 gold. uv . «V* VUW ^VV.UVWUI W.V f UUUU.U ^ViW. , liMI -I. Uii.li.jVU 111 WJ.I/.VWX J^UIU. ^ IVICI čitalnic, kterim primanjkuje skoraj iger za predstavo, vsega skup 42 milijonov in 491.586 gold. Te številke najbolj kažejo, v kakem stanu je vsaka dežela. — Namést papirnatih desetic (10 soldov) dobimo kovan Bana daste se v natis igri „U11 r a" in „N a kranjskem mostu", obe iz českega poslovenjene y tedaj ízvirno- slovanske. Predlog, naj se ustanovi koj društvena knj iž- denar iz neke rude, ktera je nizke veljave. nica se sprejme; zato se naprosijo izdatelji že tiska- ni zdaj vec na Hrvaškem. Baron Rauch se zove kra- nih iger za eno garnituro vsake igre, to je toliko Ijev namestnik in vleče 12.000 gld. službene plače Na grajščini Rauch-ovi v Sišlavicah iztisov, kakor za šepetalca. je oseb m še dva zraven za reziserja m na leto m dan. da Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Komaj je turški sultan zapustil Dunaj, kterega so se spuntali kmetje zavolio gozdnih pravic tako, so vojaki bili na pomoc poldicani; 7 kmetov je mrtvih obležalo, 40 pa ranjenih bilo; vojakov je 8 ranjenih in pa dva žandarja. — V Vacovem so Košut-a izvolili za deželnega poslanca, v Zala-Egersegi pa P e r c z e 1-a. Ako so s tako slavo sprejemali (celó papežev poročnik in vse tako naprej gré, pravi „Zukunft", dunajski škof sta se mu poklonila) y da >7 testuje zoper tako turško malikovanje „Turkencultus", in bode sedanje Reform" pro- ogersko ministerstvo kmalu nasproti imelo vse tište ljudi ki so 1848. veliki zvonec nosili. že pričakujejo druzega imenitnega gosta — cesarja Na- licii je naredila strašno veliko škodo, p o 1 e o n a ne sicer prav na Dunaj, vendar blizo Dunaja ša vi v Salcburg y kjer se z našim razsaja kolera, še huje pa v Crnogori, kjer Povodenj v Ga-lÉTudi v Var- dne t. m. Napoleon mora kaj posebnega na srcu imeti, da pride v Avstrijo. in vse kaže na to, da cesarjem snide 17. nimajo ne zdravnikov ne zdravil, pa tudi živeža ne. Tri goreča vprašanja stresajo zdaj svet: severnošle-pomoči sviško, kakor smo že gori rekli in tù sem prista potřebuje zoper Prusa, s kterim se utegne zdaj in vimo to, da se mora pruska vlada hudo na boj pri-zdaj spreti. Pravijo, da Napoleon želi od naše vlade pravljati, ker po novem letu je na Ogerskem in drugje " ............~ * " ~ " " " ~ kjer y to, da bi tiščala v to, da v severnem Slesviku (to J^/ JL W AI V JL J V «A» V AA WWW m m+ A w «r v. j w w Q — -s^ M v MA A ^fc po Avstrii nakupila 27.000 konj ; drugo je rimsko Wj KJÍ uiQ^uiitv v iVj vit* v ov > vi. u v/ xu, » j. i-v i^. ^u jJV, XX V O 11 11 llíirv UjJllC* U • »\J\J\J ûuu J , vil kx^kj iiuioaUj jyj^X je jedro francosko-pruske pravde) narod glasuje: ali seje vsak dan bati, da ne bi Mazzinovci in Garibaldovci ali pa umreti" vneli pla- Kandii divjajo Turki Silno hoče biti pod dansko ali prusko vlado? varno bi bilo, ako bi se Avstrija vtikala v to stvar ktera je celó nič ne zadeva in bi si zopjet prste spekla s svojem krikom „Rim hočemo mena kakor se jih je že enkrat zarad Slesvika 5 lahko se primeri potem, da Napoleon kadaj zahteva tudi to tretje pa je turško. svoji stari ljutosti; ker ne morejo zmagati ju- od Avstrije, da dá glasovati v južnih Tirolih, ali ho- Pomenljivo je moškega naroda, morijo starce, žene in otroke; Kandijancev po pomoči se razlega po vsej Evropi. da čejo ostati Avstrijani ali postati Talijani. Zato ne vi- 1 umouijivu J ? J allg. Zeit." te dni rekel berolinski časnik „Norddeutsche da v/crvcvv* xxTow.jt.ui «»i ťuotMvi xcujtwix. ^.tfw uv aug. zjeii. te IX.XXX xtirw^x, vxc* — ako vse prigovarjanje dimo radi Napoleona, da se nam preprijaznega kaže, evropejskih vlad pri turški vladi ostane glas vpijočega ker še nam ni iz spomina Villa Franka na Laškem, v puščavi, je dolžnost kristjanskih vlad, da brez pa tudi Queretaro v Mehiki ne, kjer je po lepih be- odlašanja in odločno besede povdarijo z djanjem. be- sedah Napoleonovih princ avstrijski Maks tako žalostěn konec vzel. — Državni zbor dunajski je přeložen za več tednov. V petek se začnó obravnave deputacije dunajské in ogerske. Nikoli še ni bilo za Avstrijo tako važne obravnave kakor je ta; zdaj gré prav za življenje avstrijskega cesarstva! Kakošen bode konec Za pogorelce v Koritnici so darovali: v Gospod prof. dr. Andrej Cebašek 10 gold. pot Listnica vredništva. Gosp. M. P. v Adi: Pride gotovo drugi Gosp. Harv. v Topol : Tudi. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.