Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovkijučno17. decembra 2019. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalm.park@terme-ptuj.si TEDNIK Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS ; V središču j Ptuj.Je res kriva županja, ! da vrata zapira edini \ antikvariat v mestu? O Stran 8 V Štajerski Ptuj, petek, 16. avgusta 2019 Letnik LXXII • št. 63 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Ptujska Gora • Bazilika ob največjem prazniku premajhna za vse vernike Tisoče romarjev proslavilo veliki šmaren Največji cerkveni praznik, Marijino vnebovzetje, je tudi letos privabil na tisoče vernikov, ki so - tako kot vsako leto - romali v Marijina svetišča po vsej Sloveniji. Ena najbolj obiskanih poleg Brezja na Gorenjskemje bazilika na Ptujski Gori, kjer je mf^Kil-, i -i i . j vi r- , «1 ■ '11 ir v j. masevalmamborskirnadskof in metropolit Alojzij Cvikl. Vec na strani. Danes priloga CfiJUhO A/foto Aktualno Podlehnik • Bo morala cesta s kolono turistov zgrmeti v dolino, da se bo zganila država?! O Stran 2 Politika Ormoško • Središka občina priškrnila še financiranje Rdečega križa O Stran 2 Podrauje Ptui • velika varnica. Koliko zasebnikov in za Udarniška akcija kakšen ¿enar bj dij0 ah kulok na cesti , , °¥ , dO Avguština vrtec in glasbeno solo Foto: Črtomir Goznik O Stran 6 o Stran 5 Podravje, Prekmurje • Voda v bazenih primerna t za kopanje, a ne povsod enako »čista« o Strani 8 in 9 Štajerski TEDNIK edelja, 22. - septembra 2019 ob 17. uri JR " (9,5 % DDV v - znesku 1.04 EUR je - v ceni) I jOapasSis^.č** ... UvpleSau&Hj* 2 Štajerski Aktualno petek • 16. avgusta 2019 Ormoško • Središka občina priškrnila tudi financiranje OZ Rdečega križa Zaradi izpada prihodkov zmanjšali dejavnost V organizaciji ormoškega območnega združenja (OZ) Rdečega križa so zaradi izpada prihodkov s strani sre-diške občine zmanjšali dejavnost v omenjeni občini. Med drugim so ukinili izvajanje dejavnosti v vrtcu pod imenom Mali raziskovalec. Središki župan Jurij Borko - tako kot pri muzeju - kot razlog navaja pomanjkanje denarja. Foto: MH Sekretarka ormoškega območnega združenja Rdečega križa Boža Antolič. »V januarju smo bili primorani obvestiti starše udeleženih otrok, da zaključujemo izvajanje dejavnosti v vrtcu Mali raziskovalec, saj je občina Središče ob Dravi z letošnjim letom prekinila sofinanciranje delovnega mesta koordinatorke za promocijo zdravja v višini več kot 4.600 evrov,« je posledice izpada dohodkov s strani sre-diške občine pojasnila sekretarka ormoškega območnega združenja Rdečega križa Boža Antolič in dodala, da so posledično izpadle tudi preostale aktivnosti v sodelovanju s šolo, vezane na promocijo zdravja, za katere skrbi omenjena zaposlena. Bodo ostali brez zaposlene? Medtem se redna dejavnost te organizacije v središki občini izvaja naprej. Antoličeva sicer meni, da je s tem največ izgubila prav občina oz. njeni občani. »Zaposlena delavka se je pri nas zaposlila pred približno 22 leti na željo takratne občine. Z njeno zaposlitvijo smo na območnem združenju razširili dejavnost, namenjeno občanom, ne samo v okviru takratne zaposlitve, ampak tudi obogatili celotno dejavnost Rdečega križa. Delavka vodi tudi vsa administrativna dela za delovanje Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti, organizira tabore ... Kot rečeno, je središka občina z letošnjim letom prekinila sofinanciranje te delavke. Ker nimamo drugega finančnega vira, se je zaposlena morala odločiti, ali bo pristala na skrajšani delovni čas ali na nižji osebni dohodek. Odločila se je za slednje, mi pa smo bili primorani zmanjšati izvajanje nekaterih dejavnosti v občini. Trudimo se, da bi poiskali dodaten vir sredstev, tudi sodelavka išče drugi vire, lahko se zgodi, da si bo našla kakšno dodatno zaposlitev ali pa bo odšla. To pa bi predstavljalo veliko izgubo za našo združenje, kajti od leta 1997, odkar je pri nas zaposlena, smo našo dejavnost zelo oplemenitili in nadgradili,« je še dejala Antoličeva, ki upa na ugodno rešitev nastale situacije. Borko: »Vse pač ne gre« Središki župan Jurij Borko pa podobno kot pri prenehanju financiranja delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož odgovarja, da drugače enostavno gre, saj jim ob poplačilu vseh obveznosti ostaja vse manj investicijskega denarja: »Kot že veste - da se ne ponavljamo preveč - smo z letošnjim letom ukinili financiranje nekaterih dejavnosti, zavodov, projektov idr., saj se zadeva finančno ne izide. Smo pa na primer nekatere stvari dodali (en projekt v osnovni šoli, strokovno pomoč v vrtcu za otroke, ki to rabijo ...). Vse pač ne gre. Prejšnji teden smo dobili novi predlog Zakona o financiranju občin po katerem se po trenutnem predlogu sredstva občinam zmanjšujejo. Torej ali po logiki to gre skupaj: Sredstev manj, obveznosti in normativov vedno več?! Očitno se nekdo želi pokrivati z debelejšo odejo, kot jo ima.« Monika Horvat V okviru dejavnosti Mali raziskovalec, kije v vrtcu potekala vse od leta 2007 in je bila za uporabnike vsa ta leta brezplačna, so se otroci dobivali od oktobra do maja enkrat tedensko. Gre za naravoslovno in zdravstveno vzgojno obarvane vsebine, otroci pa so skozi igro in pogovore, s pomočjo preprostih poskusov in podobnih metod, iskali odgovore na dogajanja v svetu, kijih obdaja. Podlehnik • Nevaren plaz spodjeda cesto že desetletje Bo morala cesta s kolono turistov zgrmeti v dolino, da se bo zganila država?! Del povezovalne ceste v haloškem gričevju med naseljema Leskovec v občini Videm in Podlehnik v istoimenski občini že leta dolgo počasi najeda nevaren plaz. Čeprav nihče natančno ne ve, kdaj je zemljina pod cesto začela drseti, pa so prve razpoke in ugotovitev, da gre za plaz, zabeležili že leta 2010. Se bo država s pomočjo Podlehniku zganila šele, ko bodo turisti zaradi plazenja terena pod cesto zgrmeli v globel? Plazenje na večstometrskem odseku občinske ceste je po besedah aktualnega podlehniškega župana Sebastiana Toplaka posledica neugodne geološke sestave tal pod cesto (ki očitno ni bila dovolj upoštevana pri pripravi vozišča), pa tudi - ali morda celo predvsem - številnih neurij, ki so dodala svoj delež k nestabilnosti terena. Dejstvo je, da je teren plazovit na zelo širokem območju, saj so v preteklosti prav ob in na tej cesti že izvajali sanacije več manjših plazov, ki so grobo posegli v vozišče. Drsenje zemljine pod cesto v vseh teh letih ne miruje; prav nasprotno. Posebej nevarno pa je postalo iz dveh razlogov: hujših neurij v zadnjem obdobju in pa veliko večje frekvence prometa na omenjeni cesti, ki so jo do pred leta ali dveh nazaj uporabljali le domačini, da so se pripeljali do svojih domov oziroma nekoliko skrajšali pot iz ene v drugo občino. Danes je drugače. Nevarno cesto uporablja vedno več tujih turistov Z odprtjem avtoceste do MMP Gruškovje in hkratnim usmerjanjem turistov na mejni prehod Zgornji Leskovec v občini Videm je ta cesta postala zelo pripravna skrajšana pot številnim turistom, ki so se s prehodom meje v Zg. Leskovcu želeli izogniti čakalnim dobam na Gruškovju, nato pa so iskali čimkrajšo varianto nazaj do avtoceste. »Sicer natančnih podatkov o številu avtomobilov, ki zadnje obdobje vozijo po tej cesti, nimamo. Vendar pa je opazen občuten porast prometa zlasti v času turističnih prometnih konic, torej čez poletje. Na cesti je veliko tujih voznikov, ki se vračajo z Jadrana domov in so v Slovenijo vstopili v Zgornjem Leskovcu, navigacija pa jih je potem usmerila na to cesto,« je povedal župan Toplak. Cesta je za zdaj še prevozna. Na to, da zemljina pod njo plazi, opozarjajo le vedno večje razpoke in višinske razlike v počeni asfaltni plasti, ki dosegajo že tudi do 10 centimetrov. »Trenutno, ob bolj umirjenem prometu, cesta še ni tako zelo nevarna. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, ko se bodo razpoke še povečale,« je zaskrbljen Toplak. Občina Podlehnik je že pred več kot tremi leti za sanacijo omenjenega plazu naročila projekt, ki ga je izdelalo mariborsko podjetje ISB, d. o. o. »Projektantski predračun znaša 552.300 evrov. Leta 2016 je bilo izvedeno tudi že javno naročilo za znesek 413.000 evrov. Do podpisa pogodbe z izvajalcem pa ni prišlo, ker država ni zagotovila svojega sofinancerskega deleža,« je še povedal Toplak in dodal, da je ta plaz že dolgo vnešen v državi program Ajda, a očitno ga v Ljubljani še vedno niso uvrstili na lestvico tistih, ki jih bodo sofinancirali. Občina bo poskušala plaz sanirati po odsekih Stanje ceste na plazovitem območju pa se vsa leta le še slabša. Zgolj čakanje na državno pomoč ne pride več v poštev, zato v občini Podlehnik resno razmišljajo o tem, da začno plaz po odsekih sanirati sami; kolikor jim bodo finance pač dopuščale. »S strokovnjaki moramo celoten načrt sanacije še natančneje prediskutirati. Cesta namreč plazi na daljšem odseku, in to ponekod bolj, ponekod manj, ponekod pa sploh ne. Celotni odsek ceste bi torej skušali razdeliti na pododseke in se jih lotiti postopoma,« je sklenil župan Toplak, ki ga ne skrbi le ta cestni plaz; v občini Podlehnik jih je namreč vsaj ducat in prav vsi bi že morali biti sanirani. Z občinskim denarjem seveda ne gre, saj ga je vedno premalo. Država pa se bo najverjetneje zganila šele takrat, ko bo kakšna kolona turistov iz tujih držav s cesto vred pristala v kakšni od haloških zaraslih globeli ... sm Ptuj • Pokošena trava je leglo podgan in druge golazni Nabrežino pokosili, travo pustili trohneti Košnje visoko zaraščene nabrežine Studenčnice na Bregu se je Vodno gospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj lotilo pred nekaj tedni. Trstike na tem območju so strojno primerno počistili, a dela niso dokončali. Pokošeno travo so ob potoku pustili trohneti, zaradi česar zdaj že konkretno zaudarja. Več kot meter visoka trstika je dalj časa kazila podobo potoka Studenčnica. Pred nekaj tedni je koncesionar (VGP) strojno pokosil visoko zaraslo travo in trstičevje na nabrežini, kar je najbolj razveselilo najbližje stanovalce. Koncesionar je sicer delo dobro začel, a ga ni dokončal. Kupi pokošene trave so namreč ostali na nabrežini, po nekaj dneh začeli trohneti ter nato tudi zaudarjati. To se ni zgodilo prvič. Krajani, ki nemalokrat sami čistijo tako nabrežino kot strugo potoka, saj jim drugo ne preostane, zato vztrajajo: to ni počiščeno! „Z bagerji bi morali izkopati tudi mulj in urediti nabrežino. Leta že čakamo tudi primerno brv za pešce," pravi eden izmed njih. Trenutno je pogled na „počiščeno" območje Kupi trave so zdaj že zasmrdeli. V neposredni bližini so tudi hotel, pa hostel, lokal ter seveda stanovanjske hiše ... precej klavrn. Trava je postala leglo kun, podgan, kač in druge golazni, vse skupaj pa „začini" še vonj po gnili, namočeni travi. Direktor VGP Drava Ptuj Borut Roškar je povedal, da so košnjo na Studenčnici izvedli v sklopu interventnih del. Z redno košnjo zaradi zakonodaje lahko pričnejo šele po 15. avgustu. Na očitke stanovalcev ob Studenčnici direktor Roškar odgovarja, da bodo situacijo na terenu preverili. „Običajna praksa je, da se material zmulči in se ga pusti na brežinah. Če je pokošenega materiala več, so dodatni stroški z grabljanjem in odvozom na deponijo. Praviloma se pokošeni zeleni deli mulčijo in ostanejo na brežinah. Razen, če ga je izjemno veliko ali če bi grozile vidoke vode." Dženana Kmetec Foto: DK petek • 16. avgusta 2019 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Kako vodovod gradijo in obnavljajo na ormoškem koncu Na Ptuju preveč mencanja, nesoglasij in manipulacij O ptujskem regijskem projektu obnove vodovodnega sistema skoraj več ne velja izgubljati besed. Sploh se ne premakne z mrtve točke, kot daje na njej zabetoniran. Namesto da bi storili premik naprej, je opaziti odmikanje od projekta in korake nazaj. Vprašanje je, ali je ideja o projektu sploh mišljena resno. A če se infrastruktura na sistemu v doglednem času ne bo modernizirala, bi se lahko zgodilo, da Ptuj in okolica nekega dne res ostaneta brez vode. Ponekod so cevi tako preperele, da bi se lahko začele sesedati same vase. Dejansko je vse skupaj povsem bedno. Še v začetku lanskega leta je bilo rečeno, da vodovod ostaja prioritetni regijski projekt tega finančnega obdobja EU. A ker zanj ni bilo dokumentacije, se je ideja, o kateri so prej modrovali tri leta, že čez dva meseca (marca 2018) sesula v prah. Prednost za financiranje z evropskim denarjem so dobili drugi projekti. Vodovod je ostal, povedano kratko in jedrnato - v temi. Pripravili so sicer hidravlični izračun, a projektna dokumentacija se ni začela izdelovati. In se še nekaj časa verjetno ne bo, ker bi bilo treba za dokumentacijo zagotoviti milijon evrov. Soglasja o financiranju župani niso dosegli. Večina jih sicer podpira ključ delitve stroškov po porabi vode, kidričevski župan želi razdelitev stroškov glede na število priključkov. Kot da bi se šli zmenkarij ... Medtem ko se gredo v Spodnjem Podravju okrog vodovoda svinganja in zmenkarij (kdo bo s kom, kdo bo koga podprl in koga ne, kdo bo komu odklonil ljubeznivost ...), pa imajo na Ormoškem ta čas za nadaljevanje gradnje vodovoda in financiranje z EU sredstvi vse pripravljeno. Tri ormoške občine (Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi) so sicer vodovodni sistem gradile že v minulem finančnem obdobju, ko so se na Ptujskem bolj posvečali gradnji kanalizacije in centralne čistilne naprave, ki pa sta tudi obe bolj nedelujoči kot delujoči. V Ormožu do vodovoda v devetih letih Ormožani so aktivnosti na projektu vodovoda začeli v letu 2005, ko so izdelali projektno nalogo. V enem letu so nato pripravili prvi sklop projektne dokumentacije, nato do leta 2008 še drugega. Leta 2011 je Upravna enota Ormož izdala gradbeno dovoljenje. Za izdelavo projektne dokumentacije so odšteli 335.000 evrov. Gradnja se je začela spomladi 2013 in končala jeseni 2014, vrednost projekta je bila dobrih 12 milijonov evrov. 90 odstotkov neto vrednosti sta pokrila evropski in državni proračun. Zamenjali so 43 km cevovodov, zgradili štiri vodohrane, dve hidro-postaji, dve prečrpalni postaji so zgradili na novo, dve pa obnovili. Uredili so vodohran bazen z nabiro s črpališčem in povečali čistilno napravo. Z navezavo na ljutomerski vodovod so zagotovili tudi rezervni vodni vir. Še bodo gradili, obljubljen evropski denar Na Ormoškem so si zastavili cilj s projektom nadaljevati. Marca 2014 so občine potrdile DIIP, nato pa objavile razpis za iskanje projektanta. Projektno dokumentacijo so začeli pripravljati v letu 2015. Dve leti kasneje so pridobili služnostne pravice. Samo od fizičnih oseb je bilo treba pridobiti 615 soglasij, kar je predstavljalo dolgotrajne postopke. Vlogo za gradbeno dovoljenje je občina na upravno enoto predložila januarja 2018. Trenutno se pripravlja dopolnitev vloge, gradbeno dovoljenje naj bi pridobili oktobra, vlogo za pridobitev EU-sredstev nameravajo vložiti novembra. So pa imeli Ormožani tokrat nesrečno roko pri izbiri projektanta. Zaradi zapletov so sodelovanje s prvim projektantom prekinili in letos julija izbrali novega. Ta ima nalogo, da dokonča investicijsko dokumentacijo. Predvidoma bo to do konca oktobra. Za dokumentacijo bodo odšteli 307.000 evrov, celoten projekt so ovrednotili na dobrih 22 milijonov evrov in zajema gradnjo 70 km cevovodov, en novi vodohran in obnovo šestih obstoječih, tri rekonstrukcije prečrpališč in posodobitev črpališča ter ureditev petih območnih hidroforskih postaj. Projekt so razdelili na tri faze, vlogo za črpanje EU-sredstev bodo oddali za prvo fazo, ki naj bi jo izvajali v obdobju 2021-2023. Vrednost je 11,3 milijona evrov, delež države in EU znaša slabo tretjino ali 4,3 milijona evrov. Prva faza vključuje posodobitev 25 km cevovodov brez povezav, en novi vodohran (Kostanj) in tri obnove obstoječih (Hum, Vičanci, Hajn-dl), dve območji hidroforskih postaj in obnovo prečrpališča v Pušencih. Terminskega načrta ter financiranja druge in tretje faze projekta za zdaj še niso določili. Mojca Zemljarič Novi ptujski vodovod daleč od realnosti Ormožani so za prvo etapo obnove vodovoda projektno dokumentacijo izdelovali tri leta (2005-2008). Gradbeno dovoljenje so pridobili šest let po začetku aktivnosti na projektu (2011), gradnjo pa izvedli v letih 2013 in 2014. Od prvih resnih aktivnosti do konca gradnje je minilo devet let. Za projekt v aktualni finančni perspektivi, ki ga bodo izvajali s pomočjo evropskih sredstev, so dokumentacijo zaradi težav s projektantom pripravljali štiri leta (2015-2019). Gradbeno dovoljenje bodo predvidoma pridobili oktobra, novembra nameravajo oddati vlogo za EU-sredstva. Projekt bodo izvajali fazno, prvo fazo bi izvedli v letih 2021 -2023. Od začetka do konca bo torej minilo osem let. Glede na to, da Ptujčani (mišljene so ptujska in vse ostale) niso sposobni začeti niti projektiranja, saj se krepko zatika pri ključu financiranja, novega oziroma obnovljenega vodovoda ne bomo videli vsaj še deset let. Pa o njem pišemo in poročamo že pet let... Pa tudi rok pridobitve gradbenega dovoljenja, to je konec leta 2020, so si zastavili preoptimistično glede na podatke, daje Ormožanom projektiranje manjših investicij, kot bi bila ptujska, vzelo tri oziroma štiri leta. In šele ko so projekti pripravljeni, se lahko odloča o izdaji gradbenega dovoljenja. ||||p|| Foto: Črtomir Goznik Občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi ta čas končujejo dokumentacijo za nadaljevanje gradnje in obnove vodovodnega sistema. Jeseni nameravajo pridobiti gradbeno dovoljenje in oddati vlogo za pridobitev evropskih nepovratnih sredstev. rnmMm Foto: M24 Do novega vodovodnega sistema v občinah Spodnjega Podravja je še dolga, dolga pot. Podravje • Največji cerkveni Marijin praznik Tudi letos množično romanje na Ptujsko Goro Katoliška Cerkev je v četrtek, 15. avgusta, obhajala praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren. Na ta največji cerkveni praznik verniki vsako leto romajo v Marijina svetišča po vsej Sloveniji. Ena najbolj obiskanih je poleg Brezja na Gorenjskem bazilika na Ptujski Gori, kjer je tudi letos maševal mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl. Katoliška in pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan. Baziliko na Ptujski Gori je tako tudi letos obiskalo ogromno romarjev od blizu in daleč; ki so lahko prisostvovali osrednji maši ob 10. uri dopoldne, nato pa še popoldanskim mašam. »Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih,« so zapisali v Slovenski škofovski konferenci in ob tem po- udarili: »Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje.« V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Na ta dan verniki Baziliko na Ptujski Gori je tudi na letošnji veliki šmaren obiskalo ogromno romarjev iz vseh koncev države. romajo do nekaterih manj, nekaterih bolj znanih Marijinih svetišč, kjer potekajo procesije in slovesna bogoslužja. V vseh večjih cerkvah so ma-ševali slovenski škofje: na Brezju pred baziliko Marije Pomagaj ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, v Trebnjem na romarskem središču Zaplaze novomeški škof Andrej Glavan, v Logu pri Vipavi koprski škof Jurij Bizjak, na Turniščah pa murskosoboški škof Peter Štumpf. Sta, sm Foto: CG 4 Štajerski Podjetništvo petek • 23. avgusta 2019 Sveta Trojica • Tri mesece zastoja pri gradnji Po več zapletih v Sp. Senarski do nove ceste Do konca avgusta bo cesta skozi Spodnjo Senarsko s pločnikom in javno razsvetljavo med najbolj urejenimi v občini, prenova pa bo stala 1,2 milijona evrov. Od Darsa pričakujejo izboljšanje odvodnjavanja zalednih voda nad pomursko avtocesto, zaradi katerih v naselju poplavlja. Foto: SD Skupna vrednost rekonstrukcije državne ceste in ureditve pločnikov v Spodnji Senarski znaša 1,2 milijona evrov. Potem ko se je prenova državne ceste skozi Spodnjo Senarsko spomladi ustavila za kar tri mesece, ker je bilo zaradi povečanega obsega del treba najprej poskrbeti za ustrezno dokumentacijo in seveda zagotoviti dodatna finančna sredstva, je te dni na trasi znova zelo živahno. Kot so povedali na občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah, sta izvajalca del Komunala Slovenske gorice podjetje GMW pogodbeno zavezana dela dokončati do konca avgusta. Skupna vrednost rekonstrukcije ceste in ureditve pločnikov znaša 1,2 milijona evrov, glavnino denarja zagotavlja ministrstvo za infrastrukturo, občinski delež pa je 263.000 evrov. Prenova zajema 1,2-kilometrski odsek ceste, ki bo dobil novo podobo z javno razsvetljavo, pločniki, avtobusnimi postajališči in cevno kanalizacijo za telekomunikacijsko omrežje, med dodatna dela pa spadajo ureditev odvodnjavanja, menjava voziščne konstrukcije in izgradnja opornega zidu. Delavci Elektra Maribor so ob trasi tudi že položili cevi za kasnejšo rekonstrukcijo električnega omrežja. Po številnih zapletih in prekinitvah bo torej dolgo pričakovani projekt le realiziran, cesta s pločniki v Spodnji Senarski pa bo med najbolj urejenimi v občini. Hkrati z rekonstrukcijo državne ceste bodo na občinske stroške prenovili še 300 metrov dolg odsek občinske ceste, župan David Klobasa pa si prizadeva, da bi preplastili še dodatnih 100 metrov državne ceste, ki je v izredno slabem stanju. Ker zadnje čase ob močnih nalivih poplavi najnižje dele naselja v Spodnji Senarski, se Klobasa dogovarja z Darsom, da bi izboljšal odvodnjavanje zalednih voda nad pomursko avtocesto, zaradi katerih poplavlja. SD Cerkvenjak • Največja letošnja naložba v teku Obnova terja potrpežljivost voznikov V Cerkvenjaku poteka največja letošnja investicija, ki jo občina izvaja skupaj z direkcijo za ceste. Hkrati z novo cesto in pločnikom bodo uredili osrednji trg, saj ga bodo »osvobodili« pločevine in parkirišč, dali prednost pešcem in mu nadeli bolj trško podobo z novo fontano. Vožnja skozi središče Cerkvenjaka te dni terja potrpežljivost voznikov, saj se morajo zaradi dolgo pričakovane celovite obnove regionalne ceste, ki je v polnem teku, ustaviti in čakati pred kar nekaj semaforji; vožnja namreč poteka samo po enem voznem pasu, ki ga izmenično odpirajo za vsako smer. Kot smo že poročali, gre za investicijo, ki jo izvajajo skupaj z direkcijo za infrastrukturo, občino pa bo stala 320.000 evrov. Hkrati s prenovo ceste, ki vodi skozi središče naselja, pločnikom in omejitvijo prometa na 30 kilometrov na uro bodo uredili tudi osrednji trg, saj ga bodo, kot je povedal župan Marjan Žmavc, »osvobodili« pločevine in parkirišč, dali prednost pešcem in mu nadeli bolj trško podobo z novo fontano, ki bo postala osrednja točka trga, okoli nje pa bodo postavljeni klopi in korita z zelenjem oziroma cvetjem. SD Foto: SD Zaradi prenove ceste skozi središče Cerkvenjaka morajo vozniki čakati pred več semaforji. Podravje, Hrvaška • Zelenjava in sadje sta povsod draga kot žafran Cene letijo v nebo, pri nas in v Hrvaški Čeprav tržnice na Ptuju v pravem pomenu ne poznamo več že lep čas, pa je vseeno še nekaj pogumnih branjevk, ki na nekaj stojnicah v mestnem jedru prodajajo domače sadje in zelenjavo. Kar nekaj poguma za nakup pa morajo imeti tudi kupci, saj cene še zdaleč niso nizke. Sicer pa to ni več zgolj ptujska ali slovenska posebnost; nad neverjetno visokimi cenami sadja in zelenjave, zlasti ob obali, se pritožujejo tudi v sosednji Hrvaški. Dopu-stniki, vsaj tisti, ki so se sprehodili po tržnicah, recimo v Pulju, Splitu, Poreču ali Dubrovniku, so nam potrdili, da hrvaški branjevci znajo še kako dobro zaslužiti. Precej drugačne oz. precej nižje pa so cene sadja in zelenjave na tržnicah v kontinetalnih hrvaških mestih; po poročanju časopisa Jut-arnji.hr, ki so pod lupo vzeli cene na tržnicah večjih hrvaških mest ob Jadranu ter tržnice v Osijeku, so razlike v cenah ogromne, tudi 100 in več odstotkov. Tržnica v Pulju z enkrat • v • • • • I . višjimi cenami kot v Osijeku Pa poglejmo. Na puljski tržnici je bilo treba za kilogram nektarin odšteti 12 kun, za kilogram paradižnika 22 kun, za kilogram hrušk pa 20 kun. Na tržnici v Osijeku kilogram nektarin prodajajo za 6 kun, kilogram paradižnika za 10 kun in kilogram hrušk za 8 kun. Nič ceneje je niso odnesli kupci na tržnici v Poreču. Tam so branjevci za kilogram korenja zahtevali 15 kun, za kilogram paprike 20 kun, za kilogram lubenice 6 do 8 kun, za mladi krompir 8 do 10 kun ter za kilogram sliv 16 kun. Cene vseh naštetih artiklov so na osiješki tržnici pol nižje, za slive pa je bilo treba v Osijeku odšteti le 3 do 4 kune. Dubrovnik: najdražja tržnica na Jadranu (in Balkanu) Če so vas morda presenetile precej visoke cene sadja in zelenjave na poreški in puljski tržnici, pa se lahko ob cenah na najdražji tržnici v Dubrovniku primete za glavo. Dejstvo je, da je dubrovniška »pja-ca« daleč najdražja v Hrvaški (saj je jasno, zakaj), a se je po poročanju hrvaških medijev drži tudi sloves tržnice, na kateri skoraj ni domačega sadja in zelenjave, amapk se na njej slednje le preprodaja. In kakšne so letošnje poletje cene na dubrovniški tržnici? Za kilogram hrušk je treba odšteti 25 kun, za kilogram (belega ali črnega) grozdja 40 kun, za kilogram čebule, paprike, paradižnika, zelene solate in sliv po 20 kun, za česen pa 40 kun po kilogramu. Splitska in zadrska tržnica: nekoliko bolj sprejemljive, a še vedno visoke cene Nekoliko bolj sprejemljive cene sezonskega sadja in zelenjave so na tržnici v Splitu, kjer lahko kilogram paradižnika ali paprike dobite za 15 kun, korenje za 8 do 10 kun po kilogramu, cena kilograma nektarin pa se giblje od 8 do 15 kun. Še zanimivost: na splitski tržnici lahko kupite tudi v venček spleten česen (podobno, kot svoj lük spletejo v venček dornavske lükarce), a boste zanj morali odšteti 100 kun. Če ga želite kupiti ceneje, bo treba do Osijeka - tam namreč takšen česnov venček ponujajo že za borih 15 kun. Seveda tudi tržnica v Zadru s cenami sadja in zelenjave ne zaostaja za sorodnimi hrvaškimi obmorski- vi > * S Js\I Foto: MH Hrvati prepolovili davek, a maloprodajne cene so ostale iste ... Hrvaška je letos januarja uvedla nižji davek (t. i. PDV) na sadje, zelenjavo, meso in ribe. Prej je ta davek znašal kar 25 odstotkov, od prvega januarja letos pa je skoraj za pol nižji: 13 odstotkov. Toda podatki hrvaškega statističnega urada za letošnje leto so pokazali, da se cene svežih prehrambnih izdelkov zaradi tega niso znižale; nasprotno - nekateri so se celo podražili. Predsednik hrvaške zadruge zelenjadarjev Hrvoje Greguric je ob tem povedal, da se velik del zelenjave uvaža iz širše regije, nato pa prodaja kot doma pridelana zelenjava: »Pridelovalci zelenjave in naši potrošniki učinkov nižjega davka sploh ne vidimo oz. čutimo. Za glavico solate, kijo prodamo našemu trgovcu, tudi zdaj dobivamo dve kuni, njena cena na trgovskih policah pa je skoraj 5 kun - enako kot lani. Pričakovali smo, da bo maloprodajna cena te glave solate z znižanim davkom med 3,50 do največ 4 kune. A se to ni zgodilo,« je še navrgel Greguric. mi mesti. Za kilogram nektarin in hrušk je treba plačati 15 kun, lubenice so po 6 kun, nekiliko nižje kot sicer pa so cene paradižnika in bučk; te lahko najdete že za 5 ali 6 kun po kilogramu. Svojo ceno pa držijo hruške (15 kun za kg) in marelice, ki so naprodaj po 20 kun za kilogram. Za klas koruze pa zadrski branjevci zahtevajo 4 kune, kar je dobrega pol evra. Za primerjavo, na ormoški tržnici vam bodo za cel kilogram malde koruze računali en evro. sm Maloprodajne cene sadja in zelenjave na Ptuju, v Ormožu in Dubrovniku, v evrih Artikel I Ptuj - tržnical Ptuj - Kivi, s. p. I Ormož - tržnica I Dubrovnik, Split, Pulj - tržnice Nektarine 1,89 - 2 (15 kun) Hruške 1,89 3,40 (25 kun) Grozdje 3 5,40 (40 kun) Lubenice 1,20 1,10 (8 kun) Marelice 1,89 2,70 (20 kun) Slive 2 1,29 2,70 (20 kun) Mladi krompir 1,50 1,20 do 1,60 1,30 (10 kun) Paprika 2 0,99 1,30 2,70 (20 kun) Paradižnik 2 1,59 1 do 2 2,70 (20 kun) Solata 1,50 do 3 2,70 (20 kun) Čebula Do 2,5 0,50 2,70 (20 kun) Česen 10 6 5,40 (40 kun) Korenje 2 0,90 2 (15 kun) Kumare 2 1,39 1 do 2 !■ V primerjavo smo vzeli le cene sadja in zelenjave, ki so na voljo tudi na tržnicah večjih hrvaških obmorskih mest. Ponudba domačih branjevcev je sicer širša. *Cene so preračunane po uradno veljavnem tečaju: 1 evro = 7,4 kune petek • 16. avgusta 2019 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Iztekel seje rok za prijavo promotorjev na javni poziv Pet podjetij bi gradilo vrtec, tri glasbeno šolo 15. julija seje iztekel rok za prijavo promotorjev, ki bi s ptujsko občino želeli vstopiti v javno-zasebno partnerstvo. Občina je vloge o zainteresiranosti zbirala za dva projekta: gradnjo nove glasbene šole ter nove enote vrtca z upravo in gospodarskim prostorom. Število prijav preseneča. Jasno je, da mora ptujska občina zagotoviti primerne prostore za potrebe delovanja Glasbene šole Karola Pahorja in novo enoto vrtca, skupaj s kuhinjo in prostori za upravo. A ker gre za investiciji, ki pomenita večmilijonski zalogaj, doslej sredstev za izgradnjo prostorov za ta dva javna zavoda ni bilo. Kar se tiče javnih financ, stanje ni kaj bistveno boljše kot v preteklosti, zato so na Mestni občini Ptuj ubrali alternativno pot. Po vzoru nekaterih že izpeljanih investicij resno razmišljajo o javno-za-sebnem partnerstvu. Županja Nu-ška Gajšek namreč meni, da sami potrebnih sredstev za ureditev še vrsto let ne bi mogli zagotoviti, zato so junija objavili poziv promo-torjem, da bi „pretipali teren". Glasbeno šolo bi gradili na Raičevi ali Puhovi Vloge o zainteresiranosti za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva »Gradnja nove glasbene šole Karola Pahorja Ptuj« v skupni površini 1890-2345 m2 je bilo treba oddati do 15. julija. Ker ptujska občina primernega zemljišča nima, je izbiro lokacije prepustila izvajalcu, je pa objavila jasna navodila in pričakovanja. Na poziv so se v roku prijavila tri podjetja. Prvo se je prijavilo brez konkretnih pojasnil, kje bi gradili, za koliko denarja in kako dolgo bi gradnja trajala. Gajškova pravi, da najbrž računajo na pogovore, ki bodo predvidoma izpeljani s pro-motorji že kmalu. Preostala dva ponudnika ponujata različni opciji: eden bi gradil na Puhovi cesti, drugi na Raičevi ulici. Za gradnjo vrtca kar pet ponudb Predvidenaje gradnja 10 oddelkov s spremljajočimi prostori in prostori za osebje ter izvedba zunanje ureditve. V novo stavbo vrtca na predvideni lokaciji se bodo preselili oddelki enot Mačice iz obstoječih kapacitet vrtca. Za razliko od gradnje glasbene šole, kjer občina nima predvidene lokacije in ne svojega zemljišča, je ta za novo enoto vrtca določena. Novi kompleks bi bil umeščen na Raičevi ulici, na lokaciji nekdanjih avtomehaničnih delavnic - ki bi jih rušili - in enote Narcisa, ki pa ni predvidena za rušitev. Površina nove stavbe vrtca bi znašala okrog 1.800 m2, skupna velikost zemljišč za predvideno novogradnjo objekta ter ureditev zunanjih igrišč pa meri 11.897 m2. Na tem mestu bi gradili nov vrtec, upravo in gospodarski prostor, kar bi pomenilo tudi, da bi se uredil velik problem s centralno kuhinjo Vrtca Ptuj. Primerljiva pa je tudi predvidena časovnica izgradnje, eno podjetje bi potrebovalo 2,5 leti, drugo med 2,5 in 3 leta. Ptujska županja pravi, da so bile vloge oddane kot poslovna skrivnost, zato imen prijavljenih podjetij niso razkrili. So pa povedali, da eden izmed potencialnih investitorjev ponuja gradnjo tako glasbene šole kot vrtca v skupni vrednosti 12,6 milijona evrov. Oboje bi gradil na občinskih parcelah, na Raičevi ulici. Gradnjo objekta bi predvidoma financiral zasebni partner, ki bi prevzel tudi tveganje projektiranja, upravljanja in tekočega vzdrževanja objekta, po prenehanju jav-no-zasebnega partnerstva pa se lastninska pravica na zgrajeni infrastrukturi bodisi prenese na javnega partnerja bodisi ostane v lasti zasebnega partnerja. V tej fazi projekta to vprašanje ostaja še odprto. Več interesa za izgradnjo vrtca Še več je izkazanega interesa za izgradnjo vrtca. Najbrž tudi zato, ker je lokacija, kje bi ga gradili, znana, gre za občinsko zemljišče na Raičevi (ob enotah Marjetica in Narcisa). Eden izmed investitorjev torej ponuja skupni projekt, vreden 12,6 milijona evrov. Druge ponudbe za postavitev novega vrtca s prostori za upravo in gospodarski del pa so v razponu od 3,9 do 5,8 milijona evrov. Najnižja ponujena ponudba znaša 3.966.600 evrov. V vseh primerih bi zasebni partner zagotovil sredstva za izvedbo, >r „iS."» PTU3 Dravska ulica 11 Ptuj Foto: CG Kje natančno bi bila zgrajena nova glasbena šola, še ni jasno. Občina računa, da bo zemljišče zagotovil privatni investitor. javni (občina) pa bi plačeval uporabnino od 10 do 15 let, odvisno od dogovora. Tokratni poziv je bil zgolj informativne narave, saj je županja želela preveriti, ali je med investitorji sploh interes za javno-zasebno partnerstvo. V morebitnem postopku javnega razpisa jim tokratna oddaja ponudb ne prinaša bonitet, imeli bi enake pravice kot drugi kandidati. A županja je zadovoljna, saj so dobili občutek, kakšno je stanje na trgu. Večina prijavljenih podjetij je s Ptujskega, z vsemi pa se bo županja sestala že kmalu in pogovorila še osebno. "Ker imamo nove ideje in možnosti, pa ni izključena niti možnost obnove na Raičevi, v prostorih nekdanje šole," še dodaja županja Nuška Gajšek. Končna odločitev bo odvisna od tega, kaj se bo izkazalo za primernejšo rešitev; novogradnja ali adaptacija že obstoječih prostorov. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Pripravljen predlog razmejitve države na 11 pokrajin Ptuju v roke Vzhodno Štajersko, Mariboru Zahodno Štajersko V okviru ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno tudi, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Dobili bi Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko--notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Kot izhaja iz predloga, avtorji predlagajo, da sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin ne bi bil v istem, ampak različnih krajih pokrajine. Predlagane sedeže pokrajinskega sveta in sveta občin pa bi lahko pokrajinski sveti spremenili in določili s statutom pokrajine. Predlagajo, da bi bila Mestna občina Ljubljana samostojna pokrajina. Maribor bi bil sedež Zahodno Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici in sedež sveta občin v Lenartu. Južno Štajerska pokrajina bi imela sedež v Celju, sedež pokrajinskega sveta v Žalcu, sedež sveta občin v Zagorju ob Savi. Ptuj pa bi bil sedež Vzhodno Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Ormožu, sedež sveta občin pa v Ljutomeru. Sedež Pomurske pokrajine bi bil v Murski Soboti, sedež pokrajinskega sveta v Lendavi, sedež sveta občin v Gornji Radgoni. Koroška pokrajina bi imela sedež v Slovenj Gradcu, sedež njenega pokrajinskega sveta v Ravnah na Koroškem in sedež sveta občin v Dravogradu. Za sedež Savinjsko--šaleške pokrajine bi določili Velenje, za sedež njenega pokrajinskega sveta Šoštanj in sedež sveta občin Mozirje. Dolenjska pokrajina bi imela sedež v Novem mestu, sedež pokrajinskega sveta v Krškem in sedež sveta občin v Kočevju. Kranj bi določili kot sedež Gorenjske pokrajine, medtem ko bi bil sedež njenega pokrajinskega sveta v Domžalah in sedež sveta občin na Vrhniki. Goriška pokrajina bi imela sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin pa v Idriji. Sedež Primorsko-notranjske pokrajine pa bi bil v Kopru, medtem ko bi za sedež pokrajinskega sveta v tej pokrajini določili Postojno in za sedež sveta občin Sežano. Koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča, je že julija na srečanju v državnem svetu napovedal Brezovnik. Izbiri takšnega izhodišča pa je botrovalo tudi dejstvo, da so ga podprli v združenjih občin. V osnutku zakona je predvideno, da bi pokrajine začele delovati 1. januarja 2023. Ob tem je strokovna skupina pod Brezovniko-vim vodstvom že pripravila tudi osnutek zakona o pokrajinah. Nov poskus poteka ob podpori državnega sveta. Po objavi osnutkov zakonov je v naslednjih tednih predvidena vrsta aktivnosti, med drugim 16. septembra njihova predstavitev predsednikom države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in predsednikom združenj občin. sta 6 Štajerski Podeželje petek • 16. avgusta 2019 Velika Varnica • Udarniška akcija ali kulok: popravljali cesto Bliža se romanje, zato so urejali kolovoz do Avguština „Kulok v soboto, 1. avgusta, od 8. do 15. ure, začnemo pod cerkvama sv. Avguština in sv. Magdalene. Orodje prinesite s seboj. Lepo vabljeni," seje glasilo povabilo na prostovoljno delovno akcijo, ki sojo minulo soboto Leskovčani organizirali na cesti pod cerkvijo sv. Avguština v Veliki Varnici. Gre za enega izmed haloških kolovozov, ki je z osebnim avtomobilom neprevozen. Vožnjo po njem zmore le terensko vozilo. Voda, ki se po strmem klancu steka navzdol, neusmiljeno „tolče" po cesti: odnaša gramoz, koplje jarke in luknje. Voda cesto opere do golega kamenja in ostrih skal. Po takšni razriti podlagi je potem vožnja nemogoča. Da bi uredili cesto pred velikim praznikom, ki ga pri Avguštinu priredijo zadnji konec tedna v mesecu avgustu, se je nekaj domačinov ob pomoči občine Videm dela lotilo prostovoljno. Z motikami, krampi in lopatami so prišli na delo. Pomagali so jim gasilci, dva strojnika, videmski župan Branko Marinič in direktor občinske uprave Mirko Šimenko. Na cesti so urejali odvodnjavanje, čez cesto so položili štiri propuste in štiri kanale. Vihteli kramp in motike Leskovški gasilci Peter, Franci in David so ob cesti požagali veje, s terenskim vozilom so pomagali pri logistiki. Strojnika Jernej in Vojko Ekipa, ki je v cesto vgrajevala odtočne betonske kanale. sta z mini bagerji naredila izkope za polaganje odvodnih kanalov. Pri delu sta jima pomagala Andrej in Zlatko. Tretja ekipa je ročno naredila izkope za propust. Motiko in kramp so vihteli Tonček, Janez in župan Branko. Vsi trije so znanci že iz mladosti. „Generacija," so se pošalili. Okoli poldneva jim je na vrhu Avguština, v lični župnijski hiški, malico postregla Ivanka. Miza je bila bogato obložena. Ko so se možakarji okrepčali, so ponovno pljunili v roke in prijeli za delo. Družbe je bil še kako vesel Janez, ki sam živi na vrhu brega. Avguštinu je zvest od otroštva in tukaj bo ostal do konca svojega življenja. Po domače ga kličejo Gorski. Kljub temu da seje do njegovega doma po razritem kolovozu moč pripeljati samo z vozili na pogon 4 x 4, pa je ostala infrastruktura urejena. Na lokaciji so elektrika, javni vodovod in telefon. Kakšen jarek več in bo škode manj Ker je bilo v enem dnevu nemogoče vse urediti, so urejanje ceste nato nekaj dni nadaljevali še delavci občinskega režijskega obrata in pogodbenik. Na poti do Avgušti-nove cerkve so uredili okoli kilometer dolg cestni odsek: razbili skale in zravnali (planirali) površino. „S to akcijo oziroma kulokom, kot rečemo v tem delu Haloz, smo pokazali in dokazali, da je kdaj pa kdaj tudi kaj treba narediti s prostovoljnim delom. V roke smo vzeli orodje in na nekaj lokacijah poskrbeli za odvodnjavanje. Tu in tam je pač dobro v roke vzeti kramp ali mo-tiko in narediti jarek, po katerem lahko voda odteka. Največ škode na gramoziranih haloških cestah Gasilci so požagali veje, ki so se sklanjale proti cestišču. povzroči voda. Nalivi so vse pogostejši, s tem pa tudi deroča voda, ki s seboj odnaša gramoz. Z vsakim jarkom, s katerim vodi utremo pot, za zaščito ceste naredimo veliko. Gramoz tako ostaja na cestišču in ne odplava po bregu ali brežini navzdol. S tokratno akcijo sem zadovoljen, pokazali smo, da se marsikaj lahko naredi, le če je volja za to. Materialne stroške je pokrila občina, vsi udeleženci smo za akcijo prostovoljno namenili svoj čas in delo. Morda bo naše delo vzgled za podobno akcijo na kateri drugi lokaciji. Pri občanih želimo spodbuditi zavedanje in samoini- Romarska in planinska pot Na vrhu Avguština na okoli 500 metrih nadmorske višine, kjer poteka državna meja med Slovenijo in Hrvaško, sta dve cerkvi: sv. Avguština in sv. Marije Magdalene. Gre za priljubljeno romarsko in planinsko pot. Na blagoslovu, ki ga vsako leto priredijo zadnji konec tedna v avgustu, se zbere okoli 3.000 ljudi z obeh strani državne meje. ciativnost, da se lahko kaj postori prostovoljno, ne pa da se vsakič, ko s ceste odnese za samokolnico gramoza, že kliče na občino. Narava je nepredvidljiva, neurja pogosta in vse močnejša, siloviti nalivi, veter orkanski ... Vse to povzroča škodo in menim, da se lahko skupaj potrudimo, da bi bilo škode čim manj," je povedal videmski župan Branko Marinič. Mojca Zemljarič Jarke za propuste so izkopali ročno. Pomembno je bilo nastaviti padec, da bo voda lahko odtekala. Slovenija, Podravje • Zavod za gozdove v kadrovskih škripcih V prihodnjih petih letih bodo potrebovali 250 inženirjev Na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer je trenutno zaposlenih 650 strokovnjakov, v prihodnjih petih do desetih letih napovedujejo močno zaposlovanje, bistveno večje od trenutnega vpisa na ustreznih študijskih programih. V prihodnjih petih letih bodo po pričakovanjih potrebovali vsaj 250 inženirk in inženirjev gozdarstva, so poudarili. Veliko možnosti bodo imeli zlasti diplomanti drugostopenjskega magistrskega študija gozdarstva, za katere bo po ocenah na voljo 100 delovnih mest, so ta teden v sporočilu za javnost zapisali na zavodu, kjer v svoje vrste sicer vabijo kakovostne gozdarske inženirke in inženirje vseh stopenj izobrazbe. »Maturanti se v času vpisa na fakultete odločajo o izbiri študija, pri kateri je pomembna informacija tudi možnost zaposlitve,« so pojasnili. Sodobno gozdarstvo po oceni zavoda postaja vedno bolj zanimiv spoj terenskega dela in informacijskih tehnologij. Različna delovna mesta znotraj gozdarstva namreč po njihovem nudijo zaposlenim pestro paleto različnih delovnih okolij in nalog, ki so lahko vezane na terensko delo v gozdu, na visokotehnolo-ško obdelavo podatkov v pisarni ali na delo z lastniki gozdov in drugimi, ki delujejo v gozdnem prostoru. »Sodobni gozdarski poklic največkrat združuje naštete vidike v enem delovnem mestu, za bolj ambiciozne pa obstaja veliko možnosti za sodelovanje v znanstveno-raziskovalnih in mednarodnih projektih,« so ocenili. Zavod za gozdove Slovenije se kot usmerjevalec razvoja gozdnih ekosistemov po njihovih pojasnilih dnevno srečuje z mnogoterimi in kompleksnimi procesi. Med drugim se urgentno reševanje gradacij podlubnikov in sanacij gozdov po vremenskih ujmah prepleta s problematiko podnebnih sprememb in segrevanja ozračja. Oboje je povezano z vprašanji izbire drevesnih vrst in obnove gozdov, ob tem pa kot posledica globalizacije nastopa invazija tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst. Poleg tega aktualna problematika vzdrževanja in uravnavanja populacij velikih zveri zahteva posebna znanja o populacijskih dinamikah, podkrepljena s sodobnimi genetskimi metodami. sta Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ Foto: CG petek • 16. avgusta 2019 Turizem Štajerski 7 Podravje • Ptuj pod, Maribor nad slovenskim povprečjem Na Ptuju število turistov raste počasneje kot v Sloveniji Ptuj se že nekaj časa trudi postati butična, a privlačna turistična destinacija, za kar ima glede na bogato kulturno dediščino vse možnosti. Število gostov tudi letos narašča, a nekoliko počasneje kot velja za slovensko povprečje. Kot kažejo zadnji podatki Sursa, je Slovenija v prvi polovici leta beležila 3 % več gostov kot lani v tem času in približno enako število nočitev, na Ptuju pa so v tem obdobju z nekaj več kot 27.000 prihodi beležili nekaj več kot dvoodstotno rast. Največji ponudnik nočitvenih zmogljivosti v najstarejšem slovenskem mestu so Terme Ptuj, ki sodijo pod okrilje Save Turizma. Kot so pojasnili, v poletnem času v njihovem štirizvezdičnem hotelu Primus beležijo več kot 85-odsotno zasedenost, bungalovi so skoraj povsem polni, mobilne hiške v kampu in atraktivna glamping ponudba v vinskih sodih pa so napolnjeni okoli 90-odstotno. V termah ocenjujejo, da je statistika v letošnjem prvem polletju boljša kot lani, še posebej pa to velja za termalno riviero, kjer so doslej našteli že okoli 10.000 kopalcev več kot v enakem obdobju lani. Med gosti je okoli 40 % domačih, med tujci pa je v hotelu in bungalovih največ tistih iz Avstrije, Nemčije, Belgije, Nizozemske in Češke. Julija je vodenje ptujskega zavoda za turizem prevzela nova direktorica Tanja Srečkovič Bolšec, ki se je že seznanila z vsemi podrobnostmi delovanja zavoda. Kot je povedala, se Ptuj že v obstoječi strategiji turizma želi umestiti kot butična destinacija: »Množičnega turizma si niti ne želimo, saj želimo, da se naši gostje pri nas počutijo dobro. Na ta račun pa jim moramo zagotoviti vrhunsko ponudbo, saj so za to pripravljeni plačati tudi nekaj več.« Maribor in Pohorje tudi letos z nadpovprečno rastjo turizma Maribor in celotna turistična destinacija skupaj s Pohorjem tudi v prvem polletju beležita dobre turistične rezultate. Kot so danes sporočili iz Zavoda za turizem Maribor Pohorje, so do konca junija v primerjavi z enakim obdobjem lani v mestu beležili za desetino več nočitev, na območju destinacije pa jih je bilo več za 17 odstotkov. Statistični podatki sicer kažejo, da so v Mariboru v prvem polletju našteli sedem odstotkov več prihodov turistov, v celotni turistični destinaciji pa je bilo prihodov za 17 odstotkov več kot lani v tem času. Kot ugotavljajo na zavodu, so turisti pri njih v povprečju bivali nekaj manj kot dva dneva in pol, pri čemer so največ nočitev ustvarili gostje iz Hrvaške, Nemčije, Srbije, Avstrije, Poljske in Italije. Iz bolj oddaljenih dežel je bilo največ gostov iz Kitajske in ZDA, okoli 12 odstotkov pa je bilo v hotelih in drugih nočitvenih zmogljivostih tudi domačih gostov. Večji delež nočitev, dobro četrtino vseh, so domači gostje ustvarili na ravni celotne destinacije, ki jo je sicer do konca junija obiskalo nekaj več kot 125.000 ljudi, ti pa so skupaj ustvarili skoraj 310.000 nočitev. Sta, sm Ptuj, Podravje • Veliki načrti »ptujskih Rimljanov« za prihodnje leto Življenje v starem Rimu bodo prihodnje leto predstavljali celo poletje Če vas zanima, kako so živeli pred 2000 leti, se boste na najbolj praktičen način podučili te dni prav na Ptuju. Začele so se 12. Rimske igre, letos z nekaj novostmi, pa tudi velikimi načrti za prihodnje leto. Rimska hiša Domusje že zgrajena, postavili pa bodo še manjše lesene objekte, v katerih bodo obiskovalci lahko tudi bivali. Včeraj so Ptuj ponovno zavzeli Rimljani. Te dni polnijo tako mestno jedro kot rimski kamp na Štukih. Letos so zgodbo nadgradili. „Veseli smo, da nam je uspelo postaviti rimsko hišo Domus. Gre za velik projekt, ki je zahteval veliko truda in dela. Od tu naprej nas omejuje le domišljija," pravi Andrej Klasinc, predsednik društva Poeto-vio LXIX, društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj. Prav Klasinc je gonilna sila, ki stoji za organizacijo Rimskih iger vse od njihovega začetka. Ob njem so seveda številni drugi partnerji, ki mu pomagajo, posebej ponosen je na sodelovanje s šolami in vrtci. Za leseno hišo na Štukih 80.000 evrov Med pomembnimi podporniki je tudi ptujska občina, ki je letos za organizacijo 12. Rimskih iger namenila 15.000 evrov, torej 5.000 evrov več kot lani. Stroški izvedbe tako velikega, štiridnevnega dogodka so zelo visoki. Poseben zalogaj je bila letošnja investicija; izgradnja rimske hiše. Ideja o njej je stara več let, intenzivno so jo gradili tri mesece, postavitev objekta, ki meri 140 m2 površine, pa je stala okrog 80.000 evrov. Po besedah Klasinca pa prav postavitev tega objekta pomeni prelomnico v njihovem dosedanjem delu. „V uporabo smo jo dali ob odprtju letošnjih Rimskih iger. Gre za lesen objekt, v katerem bomo prostor izkoristili za predstavitev celotne rimske hiše; od kuhinje, dnevne sobe do dela za vojščake, obenem pa bo to tudi prireditveni prostor." Postavitev lesene hiše je bila draga investicija, vredna okrog 80.000 evrov. Rimske postojanke za bivanje gostov Sam rimski kamp obsega štiri hektarje. V prihodnjih letih nameravajo postaviti še replike rimskih postojank, v katerih bi gostje lahko tudi prespali. Če bo šlo vse po načr- Andrej Klasinc tu, bi v prvi fazi okrog deset lesenih hišk v neposredni bližini Domusa postavili že naslednje leto. A spanje tam nikakor ne bo vsakdanje. „Gostje bodo v avtomobilih pustili svoje stvari, pri nas dobili oblačila, hrano in vse, kar potrebujejo, da bo rimska dogodivščina popolna," svojo vizijo pojasnjuje Klasinc. Naslednje leto dogajanje čez celo poletje; tudi šole v naravi „Letos smo se prijavili s projektom Jaz, Rimljan na Slovensko turistično organizacijo in prišli med devet polfinalistov. To pomeni, da so naše aktivnosti tudi prepoznaven turistični produkt. Iz Rimskih iger, danes štiridnevnega dogodka, želimo narediti dogajanje, ki bo trajalo vse poletje," je pojasnil Klasinc. Če jim bo uspelo, bodo tako prihodnje leto uredili omenjene lesene objekte, ki bodo lahko služili prenočevanju gostov skozi daljše obdobje, ne le v času Rimskih iger. Naslednje poletje bi tako lahko sprejeli tudi šole v naravi. „Naša velika želja je, da bi nas obiskalo tudi čimveč otrok. Ogromno je povpraševanja po tem. Že zdaj odlično sodelujemo z Vrtcem Ptuj in tudi s številnimi drugimi javnimi zavodi." Kombinacija javno-zasebnega partnerstva je po mnenju predsednika društva Poetovio LXIX zelo dobra pot do tega, da razvijejo pravi rimski kamp, ki bo postal ena od osrednjih znamenitosti Ptuja, Rimske igre pa osrednji dogodek. Dženana Kmetec Sveta Trojica • Ob jezeru kmalu urejeno počivališče za avtodome Konec divjega parkiranja ob jezeru V okviru celotne turistične preobrazbe občine Sveta Trojica, ki nastaja pod okriljem znamke Visit Trojica, bodo postajališču za avtodome sledila še plačljiva parkirišča za 150 avtomobilov. Potem ko je občini Sveta Trojica uspelo pridobiti vso potrebno dokumentacijo in zagotoviti sredstva v višini dobrih 51.000 evrov, se je izgradnja počivališča za avtodome ob Trojiškem jezeru lahko začela. Gradbena dela naj bi trajala do oktobra, na skoraj 500 kvadratnih metrih površine pa bo prostora za dve parkirni mesti za avtodom, oskrbovalni otok in parkomat z zapornico. Ob Trojiškem jezeru nastaja počivališče za avtodome. Foto: Energo-Maks Župan David Klobasa se je že kmalu po prevzemu funkcije posvetil urejanju divjega parkirišča ob Trojiškem jezeru, ob katerem dnevno parkira tudi po sto avtomobilov, njihovi lastniki pa se od tam z drugimi prevozi odpeljejo v službe v Mariboru, Ljubljani ali v Avstriji. Avtomobilom pa se v turistični sezoni na neurejenem parkirišču, ki kazi podobo občine, pridružijo tudi avtodomi. V okviru celotne turistične preobrazbe občine Sveta Trojica, ki nastaja pod okriljem znamke Visit Trojica, je tako nastal tudi projekt ureditve postajališča za avtodome, ki mu bo sledila še ureditev parkirišča za avtomobile, na katerem naj bi bilo po novem prostora za 150 vozil, za parkiranje pa bo treba plačati; cena sicer še ni določena, a naj bi bila zgolj simbolična, da bo lahko občina z njo pokrila stroške vzdrževanja. SD Foto: DK Foto: CG Foto: DK Foto: CG 8 Štajerski V središču petek • 16. avgusta 2019 Ptuj • Kdo ali kaj je pravzaprav krivo, da bukvarna na Prešernovi zapira svoja vrata Po dolgi agoniji antikvariat s knjigami zapira vrata V tem času imata dva lokala na območju starega mestnega jedra na izložbenih oknih izobešen napis: zapiramo. Umik takšne ali drugačne dejavnosti iz mesta, ki po malem izumira, pomeni siromašenje ponudbe in kakovosti življenja v njem. Svoja vrata zapira drogerija v Mercatorjevi Blagovnici na Novem trgu, v Prešernovi 11 pa edini antikvariat na Ptuju. Knjigarnar Dušan Cunjak, najemnik občinskega lokala, je Mestni občini Ptuj kot najemodajalcu prostora dolžan okrog 3.000 evrov za najemnino za eno leto. Mesečna najemnina za njegov lokal znaša 250 evrov (s stroški tudi več kot 350 evrov). Plačuje tudi vodo, čeprav je nima. V Komunalnem podjetju Ptuj so mu povedali, da mu oni ne pišejo položnice, da pa računajo za cevi, ki so v steni, in da si je sam kriv, ker se noče priklopiti na vodo. Antikvariat na Ptuju je odprl pred približno 10 leti. Medtem ko je v prejšnjih dneh v izložbenem oknu visel samo napis, da zapirajo, ga je v teh dneh dopolnil še s pojasnilom, da odhajajo zaradi ptujske županje Nuške Gajšek, ki naj ne bi imela posluha za njegove probleme in predloge za rešitev. Kot pravi Cunjak, naj se županja sploh ne bi želela pogovarjati z njim. Županja: »Če je nekdo dolžnik, ne more dobiti občinske subvencije« Toda Gajškova je zgodbo predstavila z nekoliko drugačne plati: „Gospod mi je poslal več meilov, od tega tri vezane na antikvariat. Nikoli pa ni predlagal srečanja, niti se ni prijavil za termin, tako da z gospodom nisem govorila. Če bi imel poravnano Foto: Črtomir Goznik najemnino, bi se lahko pogovarjali o subvenciji za pet let (prvo leto 80 %, drugo manj itd.), pa se očitno o tem ni bilo mogoče dogovoriti. Nimamo pa pravne podlage, da sklenemo pogodbo za subvencijo, če je nekdo dolžnik." Cunjak: »Če bi bila najemnina nižja, sorazmerna drugim, ne bi bilo težav« Dušan Cunjak ne zanika dolga. Želel pa si je poravnave z Predlog za poplačilo dolga s sponzorji naletel na gluha ušesa Dušan Cunjak je dolg želel reševati tudi s pomočjo sponzorjev. Pomoč je iskal pri 60 podjetjih na Ptujskem. Odgovora ni bilo nobenega. V pismu podpore je predlagal, da bi vsak podjetnik nakazal nekaj denarja na občinski transak-cijski račun, v tej vrednosti in še več pa bi si v bukvarni lahko nabral knjig po lastni izbiri. Zdaj piše „zasebno knjigo" z naslovom »Županja Nuška in njenih 60 sponzorjev«. Dolg bo skušal poravnati s pomočjo drugih občin, tudi Maribora, kamor sedaj odhaja. Cunjak bi rad ostal na Ptuju, 1 .v. . . seveda z nujo najemnino ... Dušan Cunjak je antikvariate po Sloveniji začel odpirati pred 18 leti. Skupaj jih je odprl 15, danes je aktivnih osem. Prvi antikvariat na Ptuju je odprl v zasebni hiši Draga Čaterja, kjer je imel prostore skorajda brezplačno. Njemu se ima zahvaliti, daje na Ptuju ostal deset let. Ko gaje zapustil, seje z MO Ptuj dogovoril za najem zapuščenega lokala čez cesto, v Prešernovi ulici 11, najprej za najemnino 250 evrov na mesec. Takrat naj ne bi vedel, da mu bodo zaračunavali še velike stroške plina, da o vodi niti ne govori. Dolgo je za vodo plačeval 25 evrov mesečno, kljub temu da nikjer v steni ni bilo vode. Zdaj razmišlja celo, da bi se na Ptuju preselil v manjši prostor, kjer ni tako visoka najemnina, če se mu bo seveda uspelo dogovoriti z lastnikom o najemu prostora. ANTIKVARIAT ZAPRT, lite GAVSfK (sel/no v Foto: Črtomir Goznik Knjigarnar Dušan Cunjak jc u imenu Društva Akademija Sckiventner (najemnika občinskih prostorov v Prešernovi ulici 11) sporočil, da zapira edino bukvarno na Ptuju ter za to „krivi" ptujsko županjo Nuško Gajšek, kar je razvidno iz zapisa na izložbenem oknu. možnostjo zamika pri plačilu in z aneksom znižano mesečno najemnino na 60 evrov mesečno. Kot trdi, plačuje sorazmerno precej višjo najemnino kot podobni lokali v okolici. „V teh desetih letih sem izgubil več kot 150.000 evrov svojega denarja: za najemnino, delavko, elektriko, odkup knjig itd. Če moj sosed, ki ima v najemu občinski lokal, večji od mojega, plačuje samo 70 evrov najemnine na mesec, potem bi bilo pošteno, da tudi meni ta ista občina računa vsaj enako. Če bi meni računali samo po 70 evrov, bi jaz ta nesrečni in vlažni lokal še preplačal, zdaj mi hočejo prek sodišča vse zapreti,« je pojasnil Cunjak. Priznava sicer, da je obljubil dolgove poravnati do konca leta, a je njegovo podjetje pristalo v stečaju: »Ponudil sem tudi odplačilo v knjigah, da zapremo stari dolg in da z znižano najemnino začnemo normalno plačevati, ob tem pa tudi odplačevati dolg, samo da bukvarna ostane na Ptuju. Odgovora nisem prejel. Moje delavke na Ptuju pa so veliko pripomogle občini, tudi s tem, ko so ob sobotah in praznikih tujcem in turistom v angleščini in drugih jezikih razlagale zgodovino Ptuja, ker imajo ptujski turistični delavci svoje agencije zaprte. Moj antikvariat je bila ena vrsta turističnega biroja v korist občine, zdaj me pa mečejo ven. Županja Gajškova se je skupaj s sodelavci odločila, da moramo lokal izprazniti," je še povedal Cunjak, ki bo lokal izpraznil do konca avgusta. Za slabo poslovanje antikvariata krivi zaposlene, pa tudi občinsko vodstvo V ptujskem antikvariatu je imel okrog 10.000 knjig, večina je imela ceno med tri in deset evrov. Bil je celo bolje založen od ljubljanskega. V težave pa je zašel tudi zaradi pomanjkanja profesionalnega kadra, kar se mu je dogajalo tudi v drugih antikvariatih po Sloveniji. Cunjak je sicer prepričan, da ima vsako mesto dovolj kupcev za antikvariat, potrebni pa so trije pogoji: občina, ki pomaga, da mesto oživi tudi s starinarnicami, kader, ki ima posluh za stare in bibliografske knjige, ter lastnik, ki priskrbi dobre knjige in ustvari dobro atmosfero. „Ko sem napovedal zaprtje antikvariata, je prišlo veliko ljudi in mi predlagalo, da ga odprem na drugi lokaciji, kjer ni občinske roke. Jaz spet prosim občino, ker se nočem skregati z županjo, da mi pomagajo in da se še letos vrnem na Ptuj,« je pred odhodom v Maribor, kjer naj bi odprl novo knjigarno, še povedal Dušan Cunjak. MG Podravje • Kakovost voda v bazenih ¡ Čeprav je vod primerna za 1 Zdravstveni inšpektorat RS je tudi letos v zač (od tega v Podravju in Prekmurju 22) ter jih je 10 dobilo oznako »skladno«, 11 pa le »prim »V vseh pregledanih vzorcih po slovenskih kopališčih je 46 vzorcev bilo skladnih s Pravilnikom o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih, 35 pa jih je bilo v skladu s strokovnimi smernicami Nacionalnega inštituta za javno zdravje ocenjenih kot primernih za kopanje,« so ob predstavitvi rezultatov analize pojasnili na zdravstvenem inšpektoratu. Z vzorčenjem bazenskih kopalnih voda inšpektorji ugotavljajo skladnost vode s Pravilnikom o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih v času odvzema vzorca. Pravilnik, kot so pojasnili na inšpektoratu, med drugim določa, da kopalne vode ne smejo vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali drugih snovi »v številu in koncentracijah, ki same ali v kombinaciji z drugimi snovmi predstavljajo nevarnost za zdravje uporabnikov«. Voda v ptujskih Termah in hotelskem bazenu ocenjena slabše kot v ormoškem Možne ocene, ki jih inšpektorji dajejo kopalni vodi, so: »skladnost« (s Pravilnikom), »primernost« (ne pa tudi popolna skladnost s Pravilnikom) in še neskladnost oz. neprimernost za kopanje. Kot rečeno so bili vsi vzorci vode v bazenih ocenjeni s skladno ali primerno. Kaj konkretno pomeni skladnost in kaj primernost, samo povprašali na Ministrstvo za zdravje, kjer so nam odgovorili tako: »Izraz "skladna" pomeni, da so vsi rezultati laboratorijskih preskušanj pod mejnimi vrednostmi, določenimi v Pravilniku o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih. Izraz »primerna za kopanje« pa pomeni, da vsi rezultati laboratorijskih preskušanj niso pod mejnimi vrednostmi, določenimi v omenjenem Pravilniku. Taka kopalna voda se lahko oceni kot primerna ali kot neprimerna za kopanje.« Voda v bazenih Term Ptuj je dobila le oceno primerno, kar pomeni, da je primerna za kopanje, vendar pa je analiza pokazala tudi nekaj snovi v vodi, ki so dosegale oz. presegale mejne vrednosti iz Pravilnika. Na drugi strani je, recimo, bazenska voda v ormoškem kopališču prejela najvišjo oceno. Naravna kopališč z oceno odlično Za tiste, ki jim kopanje v bazenih ne d veniji jih je precej; na slovenskih rekah,_ 48 odsekov, so pojasnili na Agenciji RS za spremlja kakovost vode, in to na 14 dni v Voda na 41 od 47 pregledanih naravn strožje standarde EU glede čistosti vode lišč je dobilo oceno dobro, eno zadostno, ženosti že dalj časa zaprto. Odlično oceno kakovostne kopalne vod pleterska gramoznica oz. bodoči Green la petek • 16. avgusta 2019 V središču Štajerski 9 ood inšpektorsko lupo a v vseh pregledanih bazenih copanje, ni povsod enako »čista« :etku kopalne sezone pregledal kakovost oz. primernost bazenskih voda za kopanje. Letos so inšpektorji pregledali 82 vzorcev preizkusili na fizikalno-kemijske in mikrobiološke parametre. Od 22 testiranih bazenskih voda v Podravju in Prekmurju jih lerno«. Kakšna je razlika, lahko preberete v članku. i Rezultati vzorčenja kopalnih voda v Podravju, poletje 2019 HKoPališče 1 Odvzemno mesto vzorca Ocena Fontana Maribor Zunanji bazen Skladna Hotel Habakuk Maribor Bazen Skladna Letno kopališče Ormož Sportni bazen Skladna Letno kopališče Zbelovo Veliki bazen Skladna Terme Zreče Letni bazen Skladna UKC Maribor Terapevtski bazen Skladna Zavod Hrastovec Notranji bazen Skladna Terme Počitek užitek VIVAT Olimpijski bazen Skladna Letno kopališče M. Sobota Olimpijski bazen Skladna Hotel Radin Radenci Zunanji okrogli bazen Skladna Kopališče Mariborski otok Rekreacijski bazen Primerna Terme Ptuj Olimpijski bazen Primerna Grand hotel Primus Ptuj Sprostitveni bazen Primerna Kopališče Slov. Bistrica Veliki bazen Primerna Terme 3000 Moravske Toplice Večnamenski bazen Primerna Hotel Ajda Moravske Toplice Notranji natur bazen Primerna Hotel Termal Moravske Toplice Zunanji natur bazen Primerna Terme Banovci, Banovci Masažni FKK bazen Primerna Hotel Diana Murska Sobota Veliki bazen Primerna Terme Lendava - SRC Lendava Otroški bazen Primerna Bioterme Mala Nedelja Bazen za mirovanje Primerna Foto: Črtomir Goznik Vir: Zdravstveni inšpektorat RS • Z modro barvo so označena kopališča, kjer so vsi rezultati laboratorijskih preskušanj pod mejnimi vrednostmi, določenimi v Pravilniku o minimalnih higienskih zahtevah, • Z rdečo barvo so označena kopališča, kjer so določeni parametri odvzetih vzorcev dosegali (ali presegali) mejne vrednosti, določene s Pravilnikom, vendar so te vode še primerne za kopanje Od 21 pregledanih bazenov je bila voda skladna v desetih, zgolj primerna za kopanje pa v enajstih bazenih. a v Sloveniji iši, so na voljo naravna kopališča. V Slo-jezerih in morju je kopanju namenjenih : okolje (Arso). Na teh odsekih Arso sproti ' času kopalne sezone. ih kopališčih v Sloveniji je dosegala najin je bila ocenjena kot odlična. Pet kopa-kopališče Žusterna pa je zaradi onesna- e je prejšnji teden (ponovno) prejela tudi ke. Za kakovost zadolženi upravljavci bazenov Sicer so za kakovost kopalne vode dolžni skrbeti upravljavci kopališč, ki morajo skozi vse leto spremljati kakovost vode tudi sami in zagotavljati ustrezno vodo za kopanje. Analize vzorcev, ki jih morajo upravljavci jemati, pa izvajajo za to posebej usposobljeni laboratoriji. Slednji rezultate analiz teh vzorcev, ki jih upravljavci sami vzamejo in pošljejo na analizo, posredujejo tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje, ta pa na podlagi teh rezultatov vsako leto pripravi letno poročilo o kakovosti kopalnih voda. »Če iz analize kopalne vode izhaja, da voda ni primerna za kopanje oziroma predstavlja tveganje za zdravje ljudi, lahko začasno pre-povemo uporabo kopalne vode,« so še pojasnili na zdravstvenem inšpektoratu. Letos se to ni zgodilo, saj se po prepričanju inšpektorata lahko kopamo v vseh bazenih, katerih vodo so testirali. Kar pa ne pomeni, da je voda v vseh bazenih res enako kakovostna. sm Foto: Črtomir Goznik Kopališče v Žusterni odprto v zmanjšanem obsegu Kakovost vode na morskem kopališču v Žusterni je po ukrepih komunalnega podjetja izboljšana, tako da so ga ta teden v torek znova odprli, a v nekoliko zmanjšanem obsegu. Preventivno je namreč zaprt še del kopališča, ki vključuje otroški bazen in kjer je meteorni iztok, je objavila Agencija RS za okolje. V. d. direktorja koprskega zavoda za šport, ki upravlja kopališče, Duško Madžarevicje povedal, daje preventivno zaprta še okoli četrtina siceršnjega kopališča, na območju otroškega bazena. Kakovost vode bodo še naprej nadzorovali, in sicer bodo do konca kopalne sezone na tem delu trikrat na dan izvajali vidno in olfaktorno kontrolo kopališča, enkrat dnevno bo vzet vzorec vode. »Kakovost vode bomo spremljali do konca kopalne sezone, tako da varnost kopalcev ne bo ogrožena,« je dejal Madžarevic. Kopališče je bilo zaprto od 2. avgusta, ko je prišlo do fekalnega onesnaženja. Komunalno podjetje Marjetica Koper je hudourniški iztok v morje zajezilo in meteorno vodo prečrpava, da se ne izliva v morje. S tem so izključili možnost, da bi bil vir onesnaževanja v kanalizacijskem ali meteornem sistemu, kjer so bile začetne težave. Kanalizacijske vode so že pregledali in niso odkrili napak, pregled meteornega sistema pa bo predvidoma zaključen v desetih dneh, so povedali v ponedeljek. Kakovost kopalnih voda po EU in Hrvaški Najboljše vode na Cipru, Malti in v Avstriji, • 1 Iv 11 1« •• T^ ••• • p ••• najslabše v Italiji, Franciji in Španiji Po zadnjih podatkih iz junija 2019, ki jih je Zveza potrošnikov Slovenije povzela po evropskem poročilu o kakovosti kopalnih voda, je več kot 85 % pregledanih evropskih kopališč (gre za 21.831 kopališč v 28 državah) doseglo oceno odlično, kar je najvišja ocena. V štirih državah je imelo odlično kakovost vode najmanj 95 % kopalnih voda: na Cipru (99,1 % vseh kopališč), Malti (98,9 % vseh kopališč), v Avstriji (97,3 % vseh kopališč) in Grčiji (97 % vseh kopališč). Tri države z največjim deležem kopališč s slabo kakovostjo vode so Italija (89 kopališč), Francija (54 kopališč) in Španija (50 kopališč). V Italiji je največ kopališč s slabo oceno na naslednjih območjih: vzhodna obala med Ancono in Pescaro, Neapelj in okolica, Palermo in okolica, Reggio di Calabria in okolica ter Genova in okolica. V Franciji je največ kopališč s slabo oceno na območjih Nice, Antibesa, Marseilla z okolico, Normandije (in nasploh SV Bretanije) ter nekatera rečna kopališča v notranjosti Francije. V Španiji pa je največ kopališč s slabo oceno na Gibraltarju z okolico ter na posameznih območjih severne obale in tudi ponekod na rečnih kopališčih. Hrvaška: odlično, z izjemo Zadra in Splita Skoraj vsa kopališča na Hrvaškem, kjer je bila ocenjena kakovost vode, imajo oceno odlično. Nekoliko slabše je stanje le v neposredni bližini Zadra in Splita, pri čemer je oceno slabo dobilo le kopališče Kaštel Gomilica pri Splitu. 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 16. avgusta 2019 Videm • Pri Korpičevih so spet postavili klopotec Ko se klopotec oglasi, grozdje hitro dozori Prvo avgustovsko soboto je bilo izjemno veselo na kmetiji Korpičevih v videmskem naselju Soviče - Dravci. Člani KTD Klopotec so namreč v sodelovanju z Društvom za ohranjanje dediščine Haloz že tradicionalno postavili ha-loškega lesenega velikana za odganjanje ptic, ob tem pa so zbranim pokazali še nekaj starih običajev ter vse skupaj začinili ne le s kulturnim in šaljivim programom, ampak tudi z domačimijedmi in kapljico z domačih trt. Foto: ZG Klopotec je v Halozah prvi in pravi znanilec jeseni; ko se zasliši njegovo klopotanje, je jesen že skoraj na vratih. Klopotce domačini po stari šegi postavljajo od 26. julija (anino) do 15. avgusta (velika maša). Po ljudskem verovanju klopotec izganja kače iz grozdja in ga mehča, v resnici pa preganja le vrabce in škorce. »Pri izdelavi klopotca sta zelo pomembni njegova oblika in melodija, ki je odvisna od pravilne izbire in obdelave lesa«, sta povedala gospodar Zvonko Korpič in predsednik KTD Klopotec Stanko Vegan, ki sta ga tudi sestavila. Pri postavljanju pa so jima pomagali pomočniki, sicer člani društva, ki letos šteje že lepih 25 let delovanja. Kmetija Korpičevih je znana tudi po etnološki zbirki starega orodja in posod iz časov naših babic in dedkov, ki so jo pimenovali Od zrna do kruha. Obiskovalci si lahko zanimive eksponate, ki so nekoč kmetom in gospodinjam služili pri vsakodnevnih opravilih, ne le ogledajo, ampak tudi preizkusijo - če le znajo ... Izvedli so še šaljive družabne igre, kjer so si zmagovalci prislužili praktične nagrade, obiskovalci pa so si jih lahko pridobili z nakupom srečke. V kulturnem programu so nastopili društveni muzikanti Jože, Tone in Bojan, domači pevci društva Klopotec, Dani Polajžar ter Skupina šeg in navad TD Podlehnik. Zbrane na dogodku so poleg predsednika Stanka Vegana nagovorili še poslanka Suzana Lep Šimenko, direktor občinske uprave Videm Miran Šimenko, svetnik in predsednik KS Soviče-Dravci-Vareja Bojan Merc, predsednik DOD Haloze Zvonko Korpič, županja Selnice ob Dravi Vlasta Krmelj, predsednik TD Slovenske Konjice Cveto Štefančič in Andrej Kla-sinc kot predstavnik FECC Slovenija. Sm Dornava • Društvo Vitezi Pesničarji Oranje s starodobniki Društvo Vitezi Pesničarji Dornava, ki ga vodi predsednik Mirko Slodnjak, je sredi avgusta, priredilo deveto tekmovanje v oranju s traktorji starodobniki. Sodelovalo je 27 tekmovalcev. Tekmovalci so se najprej pomerili v hitrostni vožnji. Prvo mesto je osvojil Miroslav Janžekovič, ki je prejel pokal za dirko in prehodni pokal. Drugi je bil Dominik Kamenšek in tretji Štefan Muraj. Pokale jim je podelil dornavski župan Janko Merc. Orači so se pomerili v oranju površine 40 x 8 metrov. Zmagal je Miran Brenholc. Prejel je pokal, prehodni pokal in praktično nagrado - traktorski sedež. Drugouvrščeni je bil Andrej Lašič, na tretje mesto se je uvrstil Marjan Hrga. „Vsem tekmovalcem in prejemnikom pokalov iskreno čestitam. Z izvedbo prireditve smo zadovoljni in tudi ponosni, da so 50, 60 let stari traktorji funkcionalni in uporabni. To je dokaz, da je treba tehnično dediščino skrbno negovati in ohranjati. Prihodnje leto bomo organizirali jubilejno deseto tekmovanje. Veseli nas, da se je prireditev dobro prijela," je povedal predsednik društva Vitezi Pesničarji Mirko Slodnjak. Obiskovalci so si sicer lahko ogledali tudi sodobno kmetijsko tehniko. MZ Foto: MZ Sv. Andraž • Člani PGD Vitomarci 80-letnico delovanja počastili z novim gasilskim vozilom Slovesni curkomet za novo avtocisterno Nova pridobitev vitomarških gasilcev je stala dobrih 200.000 evrov, nekaj več kot polovico je zanjo odštela občina, preostalo so prispevali člani društva z zbiranjem starega železa, organizacijo koncertov, donacijami občanov in sponzorji. Dvema gasilskima voziloma v garaži PGD Vitomarci se je ob 8o-letnici delovanja društva pridružila nova sodobna avtocister-na AC 24/60 s kapaciteto 5.000 litrov vode; pravzaprav bo zaradi pomanjkanja prostora moralo eno od starejših dveh vozil do poglobitve garaže parkirati kar na prostem. V društvu so nove pridobitve zelo veseli, saj so se nanjo pripravljali kar tri leta. »Takšno vozilo predstavlja velik finančni zalogaj, z opremo vred je namreč stalo 205.000 evrov. V zadnjih treh letih smo od občine dobili 115.000 evrov, preostalo je bilo na nas, članih. Prijavili smo se na razpis za Podravje, organizirali dva koncerta pod zvezdami, katerih izkupiček je šel v celoti za nakup novega gasilskega vozila, pomagali so nam občani in sponzorji, zbirali smo tudi staro železo. Lahko se pohvalim, da smo ga v treh letih zbrali za 40 ton in zaslužili 6.000 evrov,« je povedal predsednik prostovoljnih gasilcev v Vitomarcih Tomaž Toš. Novo gasilsko avtocisterno so v Vitomarcih sprejeli s curkometom številnih gasilskih društev. Sprejem novega gasilskega vozila, ki bo krepko olajšalo delo vitomarških gasilcev, je bil slovesen in seveda gasilski - s curkometom; voda pa v curku ni tekla le iz cevi domačih gasilcev, ampak tudi iz cevi gasilcev-prijateljev iz Tomaž Toš, predsednik PGD Vitomarci, in Darja Vudler, gasilka in županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah vseh sosednjih društev in celo iz prijateljske hrvaške Vinice, ki so skupaj tvorili pravi pravcati vodni »špalir« za dobrodošlico sodobne cisterne. Curkomet si je ob bučni spremljavi siren ogledala množica navdušenih domačinov z županjo občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darjo Vudler vred, prav tako prostovoljno gasilko. »Uradni prevzem nove avtocisterne in slovesnost ob 80-Ietnici delovanja društva pripravljamo za soboto, 24. avgusta, na igrišču pri podružnični osnovni šoli v Vitomarcih, kjer bo na ogled parada gasilcev in gasilskih vozil našega in sosednjih društev.« Prostovoljno gasilsko društvo Vitomarci, ki na leto v povprečju opravi sedem do deset intervencij, je bilo ustanovljeno spomladi 1939. Prvo gasilsko vozilo so kupili leta 1971, štiri leta kasneje pa h gasilskemu domu zgradili večnamensko dvorano, ki jo uporabljajo skupaj s krajani. Lastne prostore imajo od leta 1953, 13-metrski gasilski stolp s sireno pa so postavili leta 1959, ko so tudi razvili prvi društveni prapor. Stolp so leta 1996 porušili. Po posodobitvi in dograditvi garaž so leta 2000 kupili novo kombinirano gasilsko vozilo, čez štiri leta pa s pomočjo občine in občanov še gasilsko avtocisterno. »V zadnji letih se je društvo, ki šteje 130 članov, od katerih je 35 operativcev, opremilo še z gasilskimi kombinezoni, og-njevarnimi oblekami in zaščitnimi čeladami. Ves čas se posvečamo izobraževanju, velik poudarek pa namenjamo tudi delu z mladimi, ki na tekmovanjih dosegajo zelo dobre rezultate,« je še dejal Tomaž Toš. Senka Dreu Foto: SD Dornava • Pred 26. Lükarskim praznikom Debel, zdrav in čvrst luk V Dornavi so priprave na 26. Lukarski praznik v polnem teku. Priredili ga bodo v nedeljo, 18. avgusta, na prireditvenem prostoru pri dvorani v središču občine. Letošnja letina je bojda dobra. Zrastel je lep, debel, zdrav in čvrst luk. Kako potekajo priprave na tržo luka in letošnji lukarski praznik, so člani Turistično-etnografskega društva (TED) Lukari Dornava pred dnevi prikazali na Čušekovi domačiji. Pod skednjem, v prijetni senci, so na vroč avgustovski petek ženske spletale vence, moški so jim pripravljali žitno slamo. „Zbrali smo se v lepem številu in vsi pridno poprijeli za delo. Letina je bogata, pridelka zagotovo ne bo zmanjkalo. Na prazniku bodo obiskovalci lahko kupili luk za ozimnico, vence ali pa čebulček za sajenje. Po želji se bodo lahko pomerili v pletenju lukovih vencev. V nedeljo, 18. avgusta, ob 14. uri bomo odprli kulinarično in etnografsko razstavo, sledil bo etnografski prikaz različnih del, od priprav do trženja luka. Nastopili bodo Ljudske pevke iz Dornave, Ljudski godci, folklorna skupina Mladi lukarji OŠ dr. Fra- nja Žgeča Dornava, moški oktet iz Dornave, pihalna godba Dornava, vokalistka Nuša Bezjak in harmonikarski orkester Munda. Tri obi- skovalce, ki bodo s seboj prinesli najdebelejši luk, bomo nagradili. Razvajali jih bomo tudi s kulinaričnimi dobrotami: oljovim lukom z jajci, lukarskimi sendviči, gibanico ..." je povedala predsednica TED Lukari Maja Bezjak. MZ Pod skednjem so več dni spletali vence za letošnji praznik. Foto: MZ Nogomet Štor že zapustil Kidričevo... odhaja v Dresden! Stran 12 Blaž Rola »Srečen sem, da lahko igram tenis« Stran 12 Lovro Grajfoner, Drava »V Sevilli imajo stadion samo za mladinske tekme« Stran 13 Nogomet Tekma v Vidmu v senci poškodbe vratarja Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL tednik íPoíluiajti naí na íuitounim. ijilitu! RADIOPTUJ *t*. áfeietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Najboljša obramba se bo zoperstavila najboljšemu napadu Po petih odigranih krogih v 1. slovenski ligi sta na vrhu ekipi Olimpije in Aluminija, ob Muri še edini neporaženi ekipi. V nedeljo bodo lahko gledalci v Kidričevem spremljali medsebojni obračun vodilnih ekip, tekma velja ob srečanju Celje -Maribor za derbi kroga. Olimpija je za Aluminij tradicionalno eden izmed najbolj neugodnih tekmecev (to velja predvsem za Stožice, kjer Kidričani še niso osvojili niti točke), a so Oliver Bogatinov in druščina vsaj v lanski sezoni poskrbeli za uravnoteženost: obe ekipi sta dosegli po dve zmagi na svojih igriščih. Kidričani bi se z nadaljevanjem te tradicije zagotovo strinjali brez obotavljanja ... Na igrišču bo to težje izvesti kot na papirju, saj varovanci Safeta Ha-džica trenutno „meljejo vse pred seboj", edini točki so doslej oddali na večnem derbiju proti Mariboru (0:0), ko so večino tekme igrali z igralcem manj. Ekipa v zelenih dresih je izjemno napadalno usmerjena, Luka Menalo, Ante Vukušic, Stefan Savic, Endri Cekici, Asmir Suljic in druščina izjemno hitro prehajajo pred gol tekmecev, s hitrimi prodori pa prihajajo v obetavne situacije. Kako se bodo temu zoperstavili šumarji (brez Štora), ki so doslej na petih tekmah prejeli le dva zadetka? O tem in o dosedanjih dobrih igrah Aluminija smo se pogovarjali s trenerjem Slobodanom Gruborjem ter Lukoma Janžekovičem in Aljažem Plojem. Slobodan Grubor: »V fazi obrambe bomo morali resnično garati« V Ljubljani so igralci proti Bravu še enkrat več izpolnili naloge, ki ste jim jih zadali. „Šli smo po tri točke, kar nam je na koncu tudi uspelo, čeprav zaradi težkih, celo neregularnih pogojev za igranje, ni bilo lahko," se je na tekmo z Bravom ozrl trener Aluminija Slobodan Grubor in v isti sapi pohvalil igralce: „Fantje so svoje naloge opravili fenome-nalno, pohvalil pa bi tudi njihovo siceršnje obnašanje na treningih in izven igrišča. Funkcionirajo tako, kot bi si lahko vsak trener samo želel." Svoj delež k dobrim rezultatom vedno dodajo tudi igralci s klopi. „Stalno ponavljam, da tekem ne zmaguje samo 11 igralcev na igrišču, ampak vsi igralci celotne ekipe. Nimamo tako velike individualne kvalitete, kot nekateri drugi klubi, smo pa močni kot kolektiv. Igralci s klopi v ekipo prinašajo svežino, natančno poznajo svoje zadolžitve, zato s tem nimamo težav," je že znano filozofijo Aluminija potrdil strateg. V nedeljo prihaja v goste Olimpi-ja. Vodilna ekipa lige kaže zares izjemne predstave. „Ekipo imajo sestavljeno iz samih kvalitetnih igralcev, igrajo hitro in agresivno. Nedvomno nas čaka težka tekma, a naš cilj bo -tako kot na vsaki tekmi - pozitiven rezultat. Pripravili bomo ustrezno taktiko, vsi igralci pa bodo morali odigrati na visokem nivoju, da bi lahko ta cilj uresničili," je dejal Grubor. Olimpija je v petih tekmah zabila 13 zadetkov, Aluminij pa prejel le dva. Najboljša obramba lige se bo zoperstavila najboljšemu napadu. „To je resnično statistika doseda- njih tekem, a šlo bo za novo tekmo, kjer to ne bo štelo. V fazi obrambe bomo morali resnično garati, da Olimpiji ne bi dopustili preveč priložnosti," je na pomembno dejstvo opozoril Grubor. V lanski sezoni je Slobodan Grubor ob glavnem trenerju Zoranu Barišicu kot pomočnik nekaj mesecev sedel na klopi Olimpije, zato ljubljanske igralce zvečine dobro pozna. „Poznam igralce in ekipo, kar mi bo pri tokratni analizi zagotovo malenkost pomagalo. A analize so eno, izvedba na igrišču pa nekaj drugega: ko se bo tekma začela, je vsaka situacija na igrišču nova, igralci sprejemajo odločitve v delčkih sekunde. Če bodo teh odločitev več pravilnih, potem se ne bojim za rezultat," je zaključil Grubor. Luka Janžekovič: »Obramba se ne začne pri vratarju, ampak pri napadalcih« Serija neporaženosti Aluminija traja že pet krogov. „Igramo dober, gledljiv in napadalen nogomet, na treningih delamo dobro, igralci se med sabo razumemo - vse to so vzroki za res lepo nabirko točk na začetku nove sezone. Definitivno želimo tudi na vsaki naslednji tekmi pokazati podobne predstave in nadaljevati ta niz. Samozavest nam z vsako zmago raste, v vsako naslednjo tekmo se podajamo z večjo mero entuziazma, sproščenosti in lahkotnosti. Na drugi strani pa se vsi še kako dobro zavedamo, da imamo z visoko uvrstitvijo na lestvici tudi vedno večjo odgovornost. Že v lanski sezoni so naši tekmeci Nogomet • Evropska tekmovanja Maribor z Bolgari za Ligo Evropa S porazom na Norveškem z 1:3 in skupno z 2:6 se je končala pot Maribora v letošnji sezoni nogometne lige prvakov. Elitnega tekmovanja slovenski prvaki niso dosegli, še vedno pa se lahko uvrstijo v skupinski del drugega najmočnejšega klubskega tekmovanja v Evropi. Upanje na čudež v Trondheimu, ki bi ga Mariborčani potrebovali za preboj v zadnji krog kvalifikacij lige prvakov, je bilo dolgo 45 minut. »Mislim, da je bil prvi polčas fantastičen, imeli smo veliko priložnosti, ampak vodili smo le z 0:1. Potem smo hitro dobili zadetek, mogoče smo padli zaradi tega. To je nogomet, težko se je vrniti. Premalo priložnosti smo izkoristili. Moramo se hitro pobrati, povleči dobre stvari in samozavestno skušati priti v evropsko ligo,« je tekmo ocenil edini strelec Požeg Vancaš. »Z naše strani zelo dober prvi polčas, tudi zadeli smo, imeli veliko upanja. Celotna slika druge tekme je bistveno boljša. Iskali smo gol, ampak nas je tudi malce zmanjkalo, mogoče tudi zaradi prve tekme. Tekmec pa je pokazal kakovost pred našimi vrati. Da dobivamo preveč zadetkov, pa je jasno,« je po dvoboju dejal strateg Mariborčanov Darko Milanič. V nadaljevanju evropskega poletja bo Maribor skušal priti vsaj do drugega kakovostnega razreda. Do skupinskega dela evropske lige ga loči zadnji kvalifikacijski krog, tekmec bo bolgarski Ludogorec. Prvo tekmo bo Maribor igral v gosteh 4 T Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v prejšnji sezoni na svojem stadionu obakrat ugnali Olimpijo. Lahko dosežek ponovijo še tretjič zapored? 22. avgusta, povratno teden dni pozneje doma. Kljub porazu na predzadnji stopnički poti do lige prvakov bo Maribor dobil tudi delež Uefinega bogatega denarnega sklada; vsak klub v kvalifikacijah je že dobil 260.000 evrov »štartnine«, udeleženci prvega kroga še dodatnih 280.000, drugega 380.000 in tretjega še 480.000 evrov. Mariborčani bodo, tudi če v zadnjem kvalifikacijskem situ za evropsko ligo izgubijo, dobili še 300.000 evrov. Če pa se bodo prebili v skupinski del tega tekmovanja, pa bodo denarne nagrade še bistveno večje. Vsak od 48 udeležencev evropske lige dobi 2,92 milijona evrov, potem pa so na voljo še nagrade za zmage (570.000 evrov) in neodločene izide (190.000). sta spremenili pogled na nas, boljše se pripravljajo na nas, v nas vidijo resne konkurente. Vesel sem tega in se veselim vsake tekme posebej," je dejal vratar Aluminija Luka Jan-žekovič. Statistika kaže, da ste z le dvema prejetima zadetkoma najboljša ekipa v tem segmentu. „V obrambi imamo zelo dobro harmonijo, čuti se veliko pozitivne energije. To še posebej velja za zadnjo vrsto, v kateri se odlično razumemo tudi izven igrišča. Nedvomno pa je za to, da smo prejeli le dva zadetka na petih tekmah, zasluga celotne ekipe - vsi dosežemo gol, vsi ga prejmemo. Obramba se ne začne pri vratarju, ampak pri napadalcih. Pri branjenju sodelujemo vsi, enostavno tako funkcioniramo, pomagamo si med seboj in zaradi tega smo doslej prejeli tako malo število zadetkov. Pravi testi za nas pa šele prihajajo, uspešno jih lahko opravimo le z veliko željo in s pravo disciplino," je povedal Janžekovič. Velik izziv bo že v nedeljo Olim-pija, ki kaže odlično formo. „Olim-pija igra v tem trenutku najlepši nogomet v državi, imajo zelo kvalitetno ekipo. Z okrepitvami so zadeli v polno, imajo tako izkušene kot dokazovanja željne igralce. Zavedamo se zahtevnosti nedeljske tekme, a to še zdaleč ne pomeni, da se jih bojimo, nasprotno, tako kot na vsaki tekmi si tudi proti njim želimo prikazati najboljši obraz in osvojiti tri točke. Potrebno bo odigrati kar najbolj 1. SNL; 6. krog: Aluminij - Olimpija, v nedeljo ob 20.15 v Športnem parku Aluminija v Kidričevem Medsebojne tekme v sezoni 2018/19: 9. krog: Olimpija - Aluminij 3:1 (0:0); 18. krog: Aluminij - Olimpija 6:2 (3:1) 27. krog: Olimpija - Aluminij 2:0 (0:0); 36. krog: Aluminij - Olimpi-ja 1:0 (1:0). skoncentrirano skozi vseh 90 minut tekme," je načrt za nadaljevanje pozitivne serije razkril Luka. Najboljši napad v ligi se bo soočil z najbolj trdno obrambo. „Veselim se te tekme! Upam, da se bodo tudi gledalci zbrali v velikem številu in da bo kljub poznemu nedeljskemu terminu na tribuni vladalo pravo navijaško vzdušje. Zagotovo jim ne bo žal, saj bomo z naše strani poskušali še enkrat več dokazati naše dobro delo na treningih. Z napadalno in všečno igro poskušamo na naše tekme privabiti večje število gledalcev, kar nam v tej sezoni kar lepo uspeva, vabim pa še tudi tiste, ki se doslej še niso odločili za ogled tekme. Veseli smo vsakega navijača, to Prihajajo Kidrič, Šme in Jurčevič Z Olimpijo prihajajo v Kidričevo tudi trije nekdanji člani Aluminija Rok Kidrič, Denis Šme in Mario Jurčevič. Najboljši vtis je v šumi nedvomno pustil Kidrič, ki je bil v tistem trenutku ključni napadalec ekipe in tisti, ki se je veliko žrtvoval za dobrobit ekipe. Šme je za Aluminij nastopal kot posojeni igralec Maribora, Jurčevič pa kot posojeni igralec Olimpije. nam res ogromno pomeni," je zaključil Luka Janžekovič. Aljaž Ploj: »Nazadnje smo Olimpijo premagali« „Vedno je lepo, ko s prvenstvom začneš na tak način, kot nam je to uspelo letos in že tudi lani. Vsekakor upamo, da bomo v podobnem slogu nadaljevali čim dlje," je svoj del zgodbe začel mladi bočni branilec Aljaž Ploj, ki je nazadnje v Ljubljani vstopil v igro po izključitvi Amuzia in pohvalno opravil svoje naloge: „Vedno je težje vstopiti v igro, kot pa začeti v prvi postavi. To je bilo v Ljubljani še toliko težje, ker smo imeli igralca manj in smo branili minimalno vodstvo. Vstopil sem s 100 % angažmajem in oddelal tisto, kar mi je naročil trener." Trener Grubor poudarja, da ekipo sestavljajo vsi igralci, ki so na spisku za tekmo, tudi tisti, ki čez cel teden samo trenirajo. „Jasno je, da moramo držati vsi skupaj, če iz tega izstopa samo eden, že nismo več tako močni kot sicer. Trenutno smo zelo enotni, kar je po odličnem uvodu v sezono dokaj razumljivo," je dejal Ploj, ki bo konec meseca dopolnil 21 let. Dotaknil se je tudi prihajajoče tekme z Olimpijo. „Tekme z Olimpi-jo so vedno zahtevne, nazadnje pa smo v zaključku pretekle sezone z njimi slavili zmago (1:0 v 36. krogu, op. a.). Vsekakor upamo na podoben razplet, sploh zaradi tega, ker igramo na domači zelenici in pred svojimi navijači. Gledalcem lahko že sedaj obljubimo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da točke zadržimo doma. Pomoč gledalcev pri tem pa bo seveda izjemno dobrodošla, z navijači nam je vedno lažje," je zaključil Ploj. Jože Mohorič 12 Štajerski Šport petek • 16. avgusta 2019 Nogomet • Luka Štor Štor že zapustil Kidričevo... odhaja v Dresden! Da je dobrega napadalca v manjših klubih težko zadržati, čivkajo že ptički na vejah. Še enkrat več se je to primerilo v tem tednu, ko je trenutno najboljši strelec 1. slovenske lige Luka Štor že končal svojo epizodo pri Aluminiju. 21-letni Primorec je bil zadnjih šest sezon član mlajših in članske selekcije Maribora. Za klub iz štajerske prestolnice je blestel v mlajših selekcijah, kjer je bil v konkurencah U-15 in naprej v kadetski in mladinski ekipi njihov najboljši strelec. V sezoni 2014/15 je bil kralj strelcev v 1. kadetski ligi, v naslednjih dveh sezonah pa tik pod vrhom mladinske konkurence, enkrat za Nerminom Haljeto iz Celja (sedaj Drava), drugič pa za Adnanom Ahmetovičem iz Kopra. Pri prehodu v člansko konkurenco pri Mariboru ni dobil priložnosti, zato je bila logična poteza posoja v sosednji Aluminij - tako je bilo v sezonah 2017/18 in 2018/19. Letos je bil storjen rez in po prekinitvi sodelovanja z Mariborom je Štor postal polnopravni član Aluminija. Kot takšen pa je - tako se je sedaj izkazalo - v rdeče-belem dresu odigral vsega pet tekem! Največji transfer v zgodovini kluba Na teh je pokazal sijajno formo in takoj vzbudil zanimanje tujih oglednikov iz Avstrije, Poljske in Nemčije. Luka je v Dresdnu že poziral z dresom svojega novega kluba. Foto: Črtomir Goznik Luka Štor je po odličnem začetku sezone vzbudil interes številnih klubov iz Avstrije, Poljske ..., za svojo novo destinacijo pa izbral Nemčijo. Pika na i je bil zadetek na tekmi z Bravom v Ljubljani in odločitev o takojšni realizaciji prestopa je padla. Najboljše pogoje je tako za igralca kot za NK Aluminij ponudil nemški drugoligaš Dynamo iz Dresdna. »Gre za največji transfer v zgodovini kluba. Zraven tekmovalnih rezultatov postajamo vedno bolj zanimivi za igralce, ki želijo napredovati in jim naš klub predstavlja odskočno desko za prestop v drugi klub,« je po realizaciji prestopa poudaril direktor Nogometnega kluba Aluminij Borut Arlič. NK Aluminij se je Štoru zahvalil za izjemne pred- stave in mu zaželel vse najboljše na njegovi nadaljnji športni poti. Svetlolasi Primorec se je ob prestopu posebej zahvalil soigralcem in jim zaželel čim uspešnejšo sezono: »Za vedno bom hvaležen Nogome- Luka Štor, 5. 7. 1998 Dosedanji klubi: Primorje, HIT Gorica, Maribor, Aluminij. 1. SNL 30 nastopov 9 zadetkov 1.883 odigranih minut Pokal Slovenije 3 0 164 1. SML 55 43 4.594 1. SKL 54 38 3.655 U-15 48 32 3.269 Nastopi za reprezentanco: 19 - 16 za reprezentanco U-18 - 2 za reprezentanco U-19 - 1 za reprezentanco U-21 Lanirekorder Tahiraj, Štor ga je še presegel Z dobrimi predstavami in odličnimi rezultati v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju, se zanimanje za igralce Aluminija konstantno povečuje. V poletnem prestopnem roku leta 2017 je tako Blaž Kramer odšel v nemški Wolfsburg (igral je za drugo ekipo, sedaj je član švicarskega prvoligaša Zürich, op. a.), lani so prestopi v bogatejše klube uspeli trojici Francesco Tahiraj (Hajduk, Hrvaška), Rok Kidrič (Olimpija) in Erik Gliha (St. Truidense, Belgija), letos je prvemu to uspelo Luku Štoru. V ekipi pa še kar mrgoli mladih in zanimivih igralcev ... tnemu klubu Aluminij, ki mi je dal priložnost, da sem lahko zaigral in občutil nastope v 1. ligi. Rad bi se zahvalil vsem trenerjem, s katerimi sem delal, še posebej pa glavnima trenerjema Oliverju Bogatinovu in Slobo-danu Gruborju, da sta verjela vame. Predvsem pa gre zahvala vsem dosedanjim soigralcem, ki so mi pomagali, da sem sploh dobil to priložnost za prestop! Želim jim čim uspešnejšo sezono,« je pred odhodom na vzhod Nemčije dejal Luka Štor. »Uresničile so se mi otroške sanje« Za uradno spletno stran Dyna-ma je novinec s št. 37 na hrbtu ob podpisu štiriletne pogodbe med drugim dejal: »S prestopom v Nemčijo so se mi izpolnile otroške sanje. Že takrat sem si želel, da bi zaigral v državi, kjer so 'nori na nogomet'. Hvaležen sem za zaupanje, ki mi je bilo izkazano s tem prestopom. Odgovorni v Dynamu so se zelo potrudili in mi v individualnih pogovorih predstavili obetavno perspektivo. Še naprej bom visoko motiviran za delo, da bom čim hitreje postal del ekipe.« Navijači Dynama iz Dresdna veljajo za ene najbolj glasnih in zvestih v vzhodnem delu Nemčije. »Luka je mlad napadalec, ki ima moč, atletske sposobnosti in pravšnjo mero bojevitosti - je moderen tip napadalca. V njem vidimo potencial, s katerim bo v našo igro vnesel dodatno kvaliteto. Njegov način igranja se ujema z igro našega kluba in z atmosfero na našem stadionu, ker Luka na igrišču kaže srčnost in strast. Zagotovo bomo z njim imeli veliko veselja, ko mu bomo dali dovolj časa za prilagoditev na 2. Bundesligo,« je ob tem povedal športni direktor Dynama iz Dresdna Ralf Minge. Po stopinjah Lavriča in Dediča Dynamo Dresedn je klub z dolgo in bogato tradicijo ter eden najbolj priljubljenih in uspešnih v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Ob tem ni zanemarljiv podatek, da ima izjemno zveste navijače; v 1. krogu novega prvenstva 2. nemške lige se jih je na tribunah Rudolf Hartrig Stadiona zbralo le malo manj, kot je kapaciteta stadiona, ki znaša 32.000 gledalcev. Štor pa ni prvi Slovenec, ki bo na tem stadionu zaigral v rumenem dresu. Pred tem sta to že uspešno počela nekdanja slovenska reprezentanta Klemen Lavrič in Zlatko Dedič. Zanimivo je, da pri Dynamu v Sloveniji vedno poiščejo napadalca ... Jože Mohorič Tenis • Blaž Rola »Srečen sem, da lahko igram tenis« Na Obali, natančneje v Portorožu, poteka največji slovenski teniški dogodek leta, challenger turnir z nagradnim skladom 50.000 dolarjev. Prvi nosilec je Aljaž Bedene, tretji pa Ptujčan Blaž Rola. Blaž je v Portorož prišel z nizom odličnih rezultatov, ki so ga po lanskih zdravstvenih težavah in izgubi precej mest na lestvici popeljali med prvih 150 igralcev na svetu. Na zadnjih desetih turnirjih od konca aprila letos je zabeležil triindvajset zmag in doživel devet porazov. Slovenska baza, starševstvo, poroka... Dvig forme Blaž Rola pripisuje več dejavnikom. »V zadnjem času sem naredil veliko sprememb tako na športnem kot zasebnem področju. Prej sem imel teniško bazo v ZDA, zdaj sem nastanjen v Sloveniji, 28-letni Ptujčan Blaž Rola je lahko zadovoljen z igro v zadnjih mesecih, ko je na turnirjih serije challenger redni udeleženec zaključnih dvobojev. kjer treniram pod vodstvom Grege Žemlje in Žige Janškovca. Delo na daljši rok že prinaša rezultate, hkrati pa sem veliko bolj sproščen, saj sem končno ugotovil, od kod so izvirale zdravstvene težave. Še pomembneje je, da sem v začetku leta postal oče in pred kratkim skočil v zakonski jarem,« pravi Rola. Genetska mutacija vitamina D Lani ob tem času, prav pred turnirjem v Portorožu, je Rola pristal v bolnišnici in nato več kot dva meseca ni igral tenisa. Razlog je bila hiper kalcemija oziroma povišana vrednost kalcija v krvi. »Zdravniki v Avstriji so po več mesecih ugotovili, da gre za genetsko mutacijo vitamina D, zelo redek primer, o katerem ni veliko znanega. Pravzaprav nihče ne zna povedati, kako pride do tega ali kako zdraviti zadevo. Dali so mi neko zdravilo, ki uravnava vrednosti kalcija v krvi in od tedaj nimam več težav,« je dejal Rola. »Zdaj sem srečen, da lahko igram tenis, da sem tukaj v Portorožu, da je blizu moja družina in da vse stvari 'štimajo'. Zagotovo lahko zato igram veliko bolj sproščeno. Ne obremenjujem se z rezultatom in opažam, da se zdaj tisti tesni dvoboji, ki sem jih prej izgubljal, obračajo v mojo korist.« Če bosta Aljaž Bedene in Blaž Rola uspešna v prvih treh nastopih, se bosta srečala v soboto v polfina-lu. »Lepo bi bilo znova videti Slovence v zaključnih bojih Portoroža, tako kot je to bilo v prvih sezonah, ko sta zmagovala Grega Žemlja in Blaž Kavčič. Gledalci bi uživali, organizatorji, ki se vsako leto trudijo in opravijo odlično delo, pa bi bili lepo nagrajeni,« meni Rola. »Ničesar ne morem obljubiti, vem le, da bom dal vse od sebe. Fino je tudi, da bo v prihodnjih dneh nekoliko popustila vročina, ki mi ne ugaja, in da mi gredo prireditelji na roko, da lahko igram v večernih terminih,« je povedal 28-letni Ptujčan in zaključil: »Nastop pred domačo publiko je lahko breme ali spodbuda. Naredil bom vse, da bo zame to še dodatni motiv za dobro igro.« sta, JM Foto: TZS petek • 16. avgusta 2019 Šport Štajerski 13 Nogomet • Lovro Grajfoner, NK Drava Dakinda Ptuj »Ob podpori gledalcev lahko dosežemo pozitiven rezultat« Nogometaši ptujske Drave so v 3. krogu 2. slovenske lige vpisali prvo zmago, s tem pa iz svojih ramen odvrgli precejšnje breme. »Prvo tekmo v sezoni proti Jadranu smo ob različnih zapletih z dresi, neurjem s točo ... odigrali res slabo, a smo imeli kljub temu precej priložnosti za vsaj remi. Na drugi tekmi s Krko je bila naša podoba veliko boljša, bili smo konkurenčni, a so nas številne zapravljene priložnosti drago stale, na koncu smo namreč nesrečno prejeli zadetek v zadnji minuti tekme. V tretje smo bili proti Brdom odločeni, da prekinemo ta negativni niz, kar nam je tudi uspelo. Kljub zaostanku 0:2 sam nisem niti za trenutek nehal verjeti v našo zmago, saj imamo mlado, a kakovostno ekipo, ki je sposobna premagati vsakega tekmeca v 2. ligi. Predvsem mi je všeč, da ne nabijamo žoge, ampak poskušamo igrati od noge do noge,« je povedal Lovro Grajfoner, mladi igralec zvezne vrste, ki se je Dravi priključil pred letošnjo sezono. Še težja naloga pa Dravaše čaka v soboto, ko bo na Mestnem stadionu gostovala močna zasedba Gorice. Ta ob Kopru in Nafti velja za glavno favoritinjo za naslov prvaka in ponovno vrnitev v 1. ligo. Goričani so z Etienom Velikonjem, Lukom Volaričem, Žigom Lipušč-kom in druščino eden od največjih magnetov za gledalce, zato je mogoče pričakovati lepo nogometno predstavo. »Nedvomno je Gorica spoštovanja vreden tekmec, a to ne pomeni, da v tej tekmi ne bomo šli na zmago. Verjamem v našo ekipo in v pozitiven izid, ki ga lahko ob podpori gledalcev tudi dosežemo. Odigrati moramo agresivno, postaviti se moramo blizu tekmecev in potem je vse možno. Vzdušje v ekipi je po 2. SNL, 4. krog: Drava Dakinda Ptuj - Gorica, v soboto ob 17.00 na Mestnem stadionu na Ptuju zmagi v Vipolžah dobro, tudi sicer treniramo 'na polno' in se vsi skupaj že veselimo sobotne tekme,« je dejal Grajfoner. Za razliko od Drave je Gorica zmagala na uvodnih dveh tekmah (Beltinci 4:1, Dravograd 3:1), na tretji pa izgubila (Koper 1:2). Lovro Grajfoner: »Posebej mi je v spominu ostal obisk Seville, kjer imajo stadion samo za mladinske tekme, ob njem pa 16 igrišč« V nadaljevanju nam je 19-letni Lovro razkril številne podrobnosti iz svoje dosedanje športne poti, pa tudi o tem, da je ob Mariboru njegov najljubši klub Liverpool, prvi vzornik pa legendarni kapetan kluba iz mesta Beatlov Steven Ger-rard. Tako se je kot zaprisežen navijač »Redsov« v sredo veselil zmage Liverpoola na tekmi evropskega superpokala proti Chelseu ... Svojo športno pot si začel v Mis-linji. L. Grajfoner: »Prvi trener je bil moj oče, ki me je tudi pripeljal na nogometna igrišča, v domači vaški klub. Ko so me na enem od turnirjev opazili trenerji iz Rudarja, so me odpeljali v Velenje. Vmes sem nekaj časa preživel tudi v Splitu, tako da sem imel pred vstopom med kadete nekaj dilem o tem, kje nadaljeva- ti športno pot. Izbral sem Maribor, kar je bila zame zagotovo najboljša odločitev.« Kakšna je takšna odločitev za tako mladega fanta, kot si bil ti? L Grajfoner: »Meni se ni zdela tako težka, saj sem že od svojega 12. leta vajen samostojnosti, tudi v Splitu sem npr. med počitnicami v klubskem hotelu na stadionu živel sam. Nikoli pa nisem bil registriran za Hajduk, bil sem še premlad, sem pa zanje igral na nekaterih turnirjih. Najboljše pogoje so mi takrat ponudili v Mariboru.« Kakšna pa je bila zate izkušnja bivanja v Splitu in spoznavanje nogometnega Splita? L. Grajfoner: »Izjemna! Doživel sem nekatere prave derbije, fantastične navijače Hajduka, bil pa sem leta 2011 prisoten tudi na praznovanju ob 100-letnici obstoja NK Hajduk, ko je v Splitu gostovala Barcelona.« Nekje sem zasledil, da si imel izkušnjo tudi z Milanom. L. Grajfoner: »Bil sem na enem od njihovih poletnih kampov, in čeprav sem tam treniral skorajda izključno z letniki 1998, sam pa sem letnik 2000, sem bil izbran v ožjo selekcijo. Kamp je takrat obiskal tudi Paolo Maldini in še nekateri drugi nekdanji in tedanji zvezdniki Milana.« Je bil nogomet tvoja prva športna izbira? L. Grajfoner: »Nedvomno, nogomet sem vedno postavljal pred vse ostale športe, dejansko ga imam 'v krvi', saj so nogomet igrali že moj oče, pa tudi dedek in stric. Nikoli mi ni bilo težko trenirati, ampak sem resnično z veseljem odhajal na treninge.« Ob nogometu sedaj obiskuješ srednjo šolo. L. Grajfoner: »Ja, sem dijak sre- Foto: Črtomir Goznik Lovro Grajfoner (Drava, modri dres): »Z Muamerjem imava posebno vezo. On je bil pobudnik tega, da pridem v Maribor, kasneje me je iz kadetske ekipe zelo zgodaj potegnil v mladinsko. Tudi pred to sezono me je poklical in mi predlagal, da pridem na posojo igrat za Dravo.« dnje gradbene šole v Mariboru in opravljam izpite. Sicer pa je nogomet moja prva izbira.« Z mlajšimi selekcijami Maribora si se veselil tudi naslovov državnih prvakov, okusil si tudi nastope v evropski mladinski Ligi prvakov. L. Grajfoner: »Tam sem spoznal, da v tujini niso toliko boljši nogometaši od nas, da imamo tudi pri nas veliko talentiranih igralcev in da se lahko kosamo z njimi. Je pa velika razlika v procesu treninga in pogojih ter veliko širši selekciji igralcev. V Anglijo in Španijo npr. prihajajo igralci iz vsega sveta, številni mladi iz Afrike, Brazilije . Posebej mi je v spominu ostal obisk Seville, kjer imajo stadion samo za mladinske tekme, ob njem pa 16 igrišč. To je res neprimerljivo s pogoji v Sloveniji.« Ob Sevilli si imel možnost nastopa še proti mladim selekcijam Li-verpoola in Spartaka iz Moskve. L. Grajfoner: »V Sevilli sem spoznal, da imajo nogomet res radi iz Tenis • Challenger turnir v Portorožu Domača favorita uspešno čez prvo oviro V Portorožu ta teden poteka največji turnir na slovenskih tleh, challenger turnir z nagradnim skladom 50.000 dolarjev (+H). Skozi uvodna kroga so se prebili trije slovenski predstavniki: Aljaž Bedene (90.), Blaž Rola (141.) in Tomas Lipovšek Puches (738.). Prva dva sta bila kot 1. in 3. nosilec v 1. krogu prosta, v 2. krogu pa sta z nekaj majhnimi težavami ugnala svoja tekmeca. To velja predvsem za Bedeneta, ki je proti Ukrajincu Iliju Marchenku izgubil uvodni niz. Ptujčan Blaž Rola je bil precej bolj suveren proti Rusu Tejmurazu Gabashviliju. Dvoboj je bil izenačen do rezultata 5:5 v prvem nizu, nato pa je Blaž v naslednjih igrah naredil odločilno razliko (7:5, 4:1). „Vseskozi sem čutil, da sem boljši, tako da sem zelo zadovoljen s svojo predstavo. Nekaj malega nervo-ze oziroma 'metuljčkov' v želodcu sem čutil v prvih igrah, nato pa sem se sprostil in vseskozi narekoval ritem," je po uvodni predstavi na Obali povedal 28-letni Ptujčan. Manj uspešen je bil osem let mlajši Sven Lah, študent univerze Baylor v Teksasu. Sicer je dobro začel dvoboj proti Aldinu Šetkicu iz BiH in hitro povedel z 2:0, a je 31-le-tni Šetkic izenačil in nato prevzel pobudo. Sven je po dvoboju pošteno priznal: »Odigrala sva dober tenis, a v ZDA sem celo leto igral na precej počasnejši podlagi in se nisem uspel prilagoditi dobremu nasprotniku. To je bil moj drugi profesionalni turnir, upam, da bom še kdaj dobil priložnost na tem turnirju. Veliko sem se naučil in vem, da bom takšne izkušnje v prihodnje znal izkoristiti.« Podobno razmišlja tudi trener Zoran Krajnc, ki je s Svenom delal v zadnjih dneh: „Sven potrebuje dvoboje in nastope na turnirjih podobnega nivoja, pa tudi nekoliko več individualnega pristopa pri treningih. Sem pa zadovoljen z njegovim pristopom. Upam, da se naslednje poletje vrne v Slovenijo nekoliko prej, da bi lahko natrenirali še nekaj več podrobnosti." Challenger turnir v Portorožu (50.000 dolarjev + H), rezultati: 1. krog: Lah - Šetkič (BiH) 4:6, 3:6; 2. krog: Rola (3.) - Gabashvili (Rusija) 7:5, 6:2, Bedene (1.) - Mar-chenko (Ukrajina) 5:7, 6:4, 6:2; Lipovšek Puches - Golubev (Rusija) 6:4, 6:4; 3. krog: Rola (3.) - Šetkič, Bedene - Mukund (Indija, 16.), Lipovšek Puches - Dubrivnyy (Rusija). Dvojice: 1. krog: Lah/Lipovšek Puches -Agabigun/Celikbilek (Turčija) 2:6, 3:6. JM vsega srca, prav strastno, zelo so živahni. V Angliji so vsi bolj mirni, čeprav so tudi pravi nogometni fanatiki. V Rusiji pa so bolj 'zapeti', ni toliko čustev. Vsi ti trije primeri so zame pomenili spoznavanje s tremi različnimi kulturami, kar se mi zdi neprecenljiva izkušnja.« Že v Mariboru te je pri mladincih treniral Muamer Vugdalič, ki je sedaj tvoj trener tudi pri Dravi. L. Grajfoner: »Z Muamerjem imava posebno vezo. On je bil pobudnik tega, da pridem v Maribor, kasneje me je iz kadetske ekipe zelo zgodaj potegnil v mladinsko. Tudi pred to sezono me je poklical in mi predlagal, da pridem na poso-jo igrat za Dravo.« Bil si redni član različnih reprezentančnih selekcij, doslej si zbral 17 nastopov. L. Grajfoner: »Moja trenerja v reprezentanci sta bila Agron Šalja in Igor Benedejčič, oba sta odlična trenerja in tudi odlični osebi. Vmes sem pri svojih 16 letih zaradi poškodbe vretenca izpustil celotno leto, saj sem pol leta nosil mavec, nato so sledile rehabilitacije. Nekateri so takrat rekli, da ne bom več igral nogometa, a sam sem verjel v vrnitev na nogometna igrišča. In to mi je tudi uspelo!« Po tem si podpisal pogodbo z NK Maribor, ki velja vse do sredine leta 2022. Pri vijoličastih so takrat zapisali, da si njihov Gennaro Gat-tuso. L. Grajfoner: »Kaj si lahko kot mlad nogometaš sploh želim lepšega!?! Bilo je tako, da sem dobil priložnost za dokazovanje na prijateljski tekmi proti Rudarju, katero sem izkoristil. Sledil je še naslednji preizkus, ki je bil prav tako uspešen. Temu je sledilo povabilo na priprave s člansko ekipo Maribora v Turčijo in ob tem podpis pogodbe. Nekaj je k temu zagotovo pomagalo tudi to, da sem imel v vijoličastem dresu največ nastopov v kadetski in mladinki ligi, praktično sem odigral vse tekme.« Kako je bilo na teh pripravah? L. Grajfoner: »Ko sem zvedel, da grem zraven, da je na seznamu potnikov za Turčijo tudi moje ime, sem bil resnično povsem iz sebe od veselja. Let v Turčijo, hoteli, treniranje s člani, novinarji - vse to je bila zame nepozabno. S številnimi igralci ekipe, ki je takrat igrala v Ligi prvakov, sem navezal dobre stike, vsi so zelo pozitivno gledali na nas mlade. Veliko so mi pomagali, od prvega do zadnjega. Nepozabno je npr. šahiranje z Lukom (Zahovičem, op. a.), ki res odlično igra šah.« Sedaj je tvoja zgodba Drava in igranje v 2. članski ligi. L. Grajfoner: »Liga je močna, polno je ekip, ki so že nastopale v 1. ligi. Naša ekipa je resda nekoliko neizkušena, a smo vsi željni dokazovanja. Pomembno je tudi to, da imamo vsi za sabo močne šole nogometa. Če nam bo igra stekla tako, kot si želimo in jo kažemo na treningih, bo proti nam težko vsem ekipam. Ob tem se mi zdi Ptuj pravo nogometno mesto, vzdušje je prijetno, res bi lahko tukaj spisali lepo zgodbo.« Jože Mohorič Nogomet • Turnir v Stojncih Bukovci v razburljivem finalu ugnali Majšperk Z AVAR O1 Suen Lah je oba duoboja - med posamezniki in dvojicami - na turnirju u Portorožu izgubil. Marljivi športni delavci iz NK Stojnci so konec tedna izpeljali kakovosten tradicionalni turnir. Čeprav so se soočili z odpovedjo sosedov iz Cirkulan (večje število poškodovanih igralcev), so nastalo vrzel zapolnili s povabilom ekipe Majšperka. Prav Majšperčani so bili najbolj prijetno presenečenje turnirja, saj so v sobotnem polfinalu ugnali domačo zasedbo, odličen upor pa so v finalnem dvoboju nudili tudi Bukovčanom. Finale je sicer zaznamovala borbena in na trenutke zelo ostra igra, Majšperčani pa niso bili zadovoljni z nekaterimi sodniškimi odločitvami. Sicer so ekipe iz Bukovcev, Mar-kovcev in Majšperka nastopile s številčnimi zasedbami, še najbolj je bila v tem oziru okrnjena domača ekipa Stojncev. „Ob igrišču se je oba dneva zbralo kar lepo število gledalcev, manjkali pa so seveda vedno številčni privrženci Cirkulan. Kljub temu je turnir lepo uspel, tradicijo pa želimo nadaljevati tudi v naslednjih letih," je dejal Silvo Forštnarič. Rezultati: Bukovci - Markovci 4:1, Majšperk - Stojnci 3:1; tekma za 3. mesto: Markovci -Stojnci 5:1; tekma za 1. mesto: Bukovci -Majšperk 3:1. Končni vrstni red: 1. Bukovci, 2. Majšperk, 3. Markovci, 4. Stojnci. JM Foto: TZS 14 Štajerski Šport petek • 16. avgusta 2019 Nogomet • Pokal Slovenije, 1. krog Tekma v Vidmu v senci poškodbe domačega vratarja, Aluminij naprej tudi brez Štora Prvi krog pokalnega tekmovanja pod okriljem NZS ni prinesel presenečenj, vse favorizirane ekipe so si zagotovile napredovanje. Najbližje so bili oznaki presenečenje nogometaši iz Slovenske Bistrice (3. SNL vzhod), ki so proti ekipi Brd (2. liga) klonili šele po streljanju 11-metrovk. Videm - CB24 Tabor Sežana 1:4 (1:1) STRELCI: 0:1 Požrl (19.), 1:1 Love-njak (39.), 1:2 Milošev (49.), 1:3 Milošev (64.), 1:4 Milošev (71.). VIDEM: Klasinc (od 58. Kozel), Antolic, Gajšek (od 67. Ovčar), Lah, Adedoja, Cafuta, Vajda, Plajnšek, Bajraj (od 57. Mohorko), Krajnc, Lo-venjak. Trener: Robert Hojnik. CB24 TABOR SEŽANA: Adam, Vukelic, Nemanič, Azinovic (od 79. Humar), Milošev (od 74. Sever), Stančič, Salkic, Požrl, Fahd, Steva-novic, M. Babic (od 83. Bongongui). Trener: Andrej Razdrh IGRALEC TEKME: Lazar Milošev (Tabor) V Vidmu si je tekmo domačega tretjeligaša proti prvoligašu iz Sežane ogledalo približno 200 gledalcev. Ti so predvsem v 1. polčasu spremljali zelo dobro igro domače ekipe, posledica tega je bil neodločen izid ob odhodu na odmor. Pokal Slovenije REZULTATI 1. KROGA: Videm pri Ptuju - CherryBox24 Tabor Sežana 1:4 (1:1) Odranci - Aluminij 1:3 (0:2) Kety Emmi Bistrica - Brda 5:6 (2:2, 1:2) - 11 m Bled Hirter - Celje 1:3 (0:3) Brežice Terme Čatež - Triglav Kranj 1:2 (0:2) Grad - Krško 1:4 (0:0) Tehnotim Pesnica - Gorica 1:5 (0:2) TKK Tolmin - Šampion 3:2 (2:0) Tinex Šenčur - Nafta 0:1 (0:0) S. Rojko Dobrovce - Kalcer Radomlje 0:10 (0:4) Koper - Beltinci 6:0 (2:0) Tekma Bravo - Rudar Velenje je bila odigrana v četrtek. Foto: Črtomir Goznik Prvoligaši iz Sežane so imeli v 1. polčasu tekme v Vidmu precej težav z domačini. Za navdušenje na tribunah je v zaključku prvega polčasa poskrbel Blaž Lovenjak, ki je izjemno zaključil lep protinapad Videmčanov in z natančnim strelom pod prečko poravnal rezultat na 1:1. Boljše so začeli gostje, posledica tega je bilo njihovo vodstvo, za katerega je v 19. minuti poskrbel Jurij Požrl - 0:1. V nadaljevanju so domačini zaigrali veliko boljše, z agresivnim pristopom so varovancem trenerja Andreja Razdrha povzročali veliko težav. Po nekaj zapravljenih polpriložnostih so povsem zasluženo izenačili v 39. minuti. Drugi del se je za domačine začel na najslabši mogoči način - s prejetim golom že v tretji minuti nadaljevanja, uspešen je bil Lazar Milošev - 1:2. Naslednja nevšečnost se je domači ekipi zgodila v 55. minuti, ko se je brez kontakta s tekmeci poškodoval vratar Marko Klasinc (gleženj). Do konca tekme je Lazar Milošev z dvema zadetkoma dokončal svoj hat-trick (edini med vsemi igralci v 1. krogu pokalnega tekmovanja) ter svoji ekipi zasluženo omogočil napredovanje. Blaž Lovenjak, Videm: »Srečanje je bilo dokaj gledljivo za gledalce, soigralcem pa bi čestital za pristop v samem srečanju. Celoten prvi polčas smo odlično parirali prvoligašu, za nameček celo dosegli zadetek. V drugem polčasu je razumljivo prevladala boljša fizična pripravljenost gostov, ki so že sredi tekmovalnega ritma, medtem ko smo mi še v fazi priprav. Se pa vidi, da v pripravah delamo dobro in da lahko optimistično pričakujemo začetek sezone v 3. ligi vzhod.« Andrej Razdrh, trener Sežane: »V Videm smo prišli po napredovanje in ga tudi dosegli. Po težki tekmi z Mariborom smo opravili številne rotacije v začetni enajsterici (le dva igralca sta bila v uvodni enajsterici tudi v soboto v Mariboru, op. a.), ob ne najboljšem pristopu pa smo hitro naleteli na težave. Domačinom čestitam za srčno in borbeno igro, mi pa smo lahko zadovoljni z napredovanjem.« Odranci - Aluminij 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Živkovic (7.), 0:2 Leko (43.), 1:2 Hartman (64.), 1:3 Leko (73.). ODRANCI: Šaruga, Kalamar, Hartman, Emruli, Žerdin, Meznarič, Legen (od 57. Horvat), Šinkec, Vok, Čuk (od 88. Tornar), Suhač. Trener: Franc Cifer. ALUMINIJ: Kovačic, Ploj, Jakšic, Kontek, Pantalon, Marinšek, Vrba-nec (od 84. Rogina), Čermak, Leko (od 80. Flakus Bosilj), Matjašič (od 69. Krajnc), Živkovic. Trener: Slobodan Grubor. IGRALEC TEKME: Nikola Leko (Aluminij). Nogometaši Aluminija so v Odrancih suvereno opravili svoje delo in se uvrstili v 2. krog pokalnega tekmovanja. Na dan, ko je najboljši strelec Aluminija in Prve lige Telekom Slovenije Luka Štor oblekel dres nemškega drugoligaša iz Dresdna, so si njegovi zdaj že bivši soigralci priigrali napredovanje v pokalnem tekmovanju Nogometne zveze Slovenije. Proti tretjeligašu iz Odrancev so v gosteh zabeležili zmago s 3:1 (2:0). Pred nedeljskim derbijem Prve lige Telekom Slovenije proti ljubljanski Olimpiji je trener Kidričanov Slobodan Grubor nekaj nogometašev, ki so običajno v prvi enajsteri-ci, spočil, na zelenici pa preizkušal nekatere taktične zamisli, ki jih bo v nadaljevanju sezone brez poskušal izvesti brez Luke Štora. Od uvodne minute pokalnega dvoboja so nogometaši Aluminija pritisnili na vrata domačega tretje-ligaša, ki je še sredi priprav na novo sezono. Prvo priložnost si je v 5. minuti priigral Nemanja Jakšic, vendar se je po njegovem strelu žoga za las skotalila mimo vrat. Dve minuti pozneje je Aljaž Ploj izvrstno prodrl po levi strani in poslal oster predložek v sredo kazenskega prostora, kjer je bil najbolj priseben Ante Živkovic in zabil prvenec v dresu Aluminija - 0:1. V prve pol ure dvoboja so si nogometaši iz Kidričevega priigrali številne priložnosti, vendar žoga ni hotela več v mrežo. Nikoli Leku, Maticu Vrbancu in Živkovicu je strele ubranil domači vratar Gašper Šaruga, po strelu Jureta Matjašiča pa je žogo preusmeril v prečnik. Gostitelji so edinkrat v prvem polčasu zapretili v 33. minuti, ko je Mihael Suhač z glavo streljal preko vrat Matije Kovačiča. Pred odhodom na odmor so gostje le dosegli drugi zadetek, pod katerega se je podpisal Leko, ki je izkoristil odličen predlo-žekVrbanca-o:2. Kljub temu da so bile razmere za igro idealne (24 stopinj Celzija), je tempo v drugem polčasu padel. Domači so bili ob hranjenju svojih vrat disciplinirani, nekaj več hrabrosti pa so pokazali tudi v napadalnih akcijah. To se jim je obrestovalo v 64. minuti, ko je Jan Hartman izkoristil zmedo v kazenskem prostoru Kidričanov in dal nekaj upanja svoji ekipi -1:2. ta se je nekoliko odprla in puščala na svoji polovici nekaj več prostora za napadalce Aluminija. Za mirnejši zaključek dvoboja je tokrat za igro razpoložen Leko po podaji Jakšiča zabil za končni rezultat 1:3. Franc Cifer, trener Odrancev: »Prikazali smo dobro igro proti odlični zasedbi Aluminija, ki svojo vrhunsko pripravljenost dokazuje z visoko uvrstitvijo na prvoligaški Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 6. KROGA, SOBOTA OB 17.00: CB24 Tabor Sežana - Triglav Kranj; OB 20.10: Celje - Maribor; V NEDELJO OB 16.00: Bravo - Domžale; OB 18.00: Mura - Rudar; OB 20.15: Aluminij - Olimpija. 2. SNL PARI 4. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Drava Dakinda Ptuj - Gorica, Kalcer Radomlje - Beltinci Klima Tratnjek, Koroška Dravograd - Brežice Terme Čatež, Roltek Dob - Brda, Vitanest Bilje - Krka, Krško - Jadran Dekani, Rogaška - Fužinar Vzajemci; V NEDELJO OB 19.00: Koper - Nafta 1903. 1. mladinska liga 1. KROG, V NEDELJO OB 12.00: Olimpija - VOC Celje; OB 17.00: Kalcer Radomlje Aluminij, Ilirija Extra-Lux - Mura, Gorica - Krško, Maribor - Koper; OB 17.30: Triglav Kranj - Rudar Velenje; V SREDO, 28. 8.: Domžale - Bravo Publikum. 1. kadetska liga 1. KROG, V NEDELJO OB 10.00: Olimpija - VOC Celje; OB 15.00: Kalcer Radomlje Aluminij, Ilirija Extra-Lux - Mura, Gorica - Krško, Maribor - Koper; OB 15.30: Triglav Kranj - Rudar Velenje; V SREDO, 28. 8.: Domžale - Bravo Publikum. 2. mladinska liga vzhod 1. KROG, V PETEK OB 17.30: Nafta - Rogaška-Rogatec; V SOBOTO OB 17.30: Šampion - Beltinci, Jarenina - Dravograd; V NEDELJO OB 17.30: Kety Emmi Bistrica - Drava Dakinda Ptuj, Vipoll Veržej - MB Tabor. 2. kadetska liga vzhod 1. KROG, V PETEK OB 15.30: Nafta - Rogaška-Rogatec; V SOBOTO OB 15.30: Šampion - Beltinci, Jarenina - Dravograd; V NEDELJO OB 15.30: Kety Emmi Bistrica - Drava Dakinda Ptuj, Vipoll Veržej - MB Tabor. LIGA U-15 VZHOD 1. KROG, V SOBOTO OB 11.00: Aluminij - Šampion, Kety Emmi Bistrica - Drava Dakinda Ptuj, Mura - Maribor, MB Tabor - Vipoll Veržej; V NEDELJO OB 11.00: Beltinci - Dravograd; OB 17.00: Krško -Jarenina. Tekma A2S Celje - Rudar Velenje bo odigrana 18. 9. Turnir v Slovenji vasi NK Slovenja vas v soboto in nedeljo, 17. in 18. 8., organizira tradicionalni memorialni turnir, na katerem bo nastopilo osem moštev. Oba dneva se bodo tekme začele ob 14. uri. Razpored turnirja, sobota: ob 14.00: Slovenja vas - Apače mladina; ob 15.15: Lovrenc - Pod-vinci mladina; ob 16.30: Miklavž - Hajdina mladina; ob 17.45: Hajdo-še - Jurovski Dol. V nedeljo bosta najprej na sporedu polfinalna dvoboja, po katerih bosta odigrani še tekmi za 3. in 1. mesto. 20. Športni dan v Voličini Športno društvo Voličina vabi na 20. tradicionalni športni dan v Slovenskih goricah, ki bo potekal v soboto, 17. 8. 2019, od 14. ure naprej v športnem parku Voličina. V sklopu športnega dneva bodo izvajali naslednja tekmovanja: 1. TENIS, ŽENSKE DVOJICE ob 14. uri (vodja: Jernej Damiš, tel. 031 211 083); 2. BALINANJE, MEŠANE TROJKE (en moški - dve ženski ali dva moška - ena ženska) ob 16. uri (vodja Bane Hadžiselimovič, tel. 041 264 549); 3. ODBOJKA NA MIVKI, MEŠANE EKIPE (en moški - dve ženski ali dva moška - ena ženska) ob 15. uri (vodja: Tadeja Damiš, tel. 040 621 331); 4. KOŠARKA, TROJKE ob 15. uri (vodja: Bojan Stergar 051 682 516); 5. MALI NOGOMET ob 16. uri, turnir šteje za 43. POKAL SLOVENSKIH GORIC (vodja: Matevž Čuček, tel. 031 678 275); 6. TEK NA 60 m ob 16. uri, različne starostne skupine, ločene po spolu (vodja: Damjan Rojko, tel. 041 811 782 in Petra Fišer); 7. DRUŽINSKI ŠTAFETNI TEK NA 300 M, en otrok od 10 do 15 let in dva starša, (vodja: Damjan Rojko); 8. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO ob 17. uri, ekipa en moški - dve ženski ali dva moška - ena ženska (vodja: Robi Dajčman, tel. 031 824 143 in Grega Polanec, tel. 040 625 595); 9. TENIS, MOŠKE DVOJICE VETERANI + 50, ob 16. uri (vodja: Branko Tuš, tel. 041 637 004); 10. TENIS, MOŠKE DVOJICE DO 50 LET, ob 16. uri (vodja: Jernej Damiš, tel. 031 211 083); 11. MALI NOGOMET, VETERANI ob 18. uri v telovadnici (vodja: Milan Polanec, tel. 041 688 413 in Boštjan Fekonja, tel. 040 215 040); Organizatorji sprejemajo prijave vnaprej ali pol ure pred začetkom tekmovanja. Športni dan bodo popestrili z družabnimi igrami. Ekipe prejmejo pokale, diplome, pohvale, hrano in pijačo. V primeru slabega vremena se bodo aktivnost nadaljevale v nedeljo, 18. 8. 2019, ob 10. uri. Vabljeni! JM razpredelnici. Poskušali smo se pokazati v najboljši luči, kar nam je na trenutke uspevalo. Gostom čestitam za zmago in napredovanje, vse dobro pa jim želim v nadaljevanju tako pokalnega tekmovanja, kot tudi v prvenstvu.« Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Naš cilj je bil uvrstitev v nas- lednji krog pokalnega tekmovanja. Zadovoljen sem s tem, kako smo odigrali tekmo, najpomembnejše pa je, da ni bilo poškodb. Številne priložnosti so ostale neizkoriščene; ko ni več Luke Štora, bodo morali le-te realizirati drugi.« Jože Mohorič, Miha Šoštarič Foto: MS petek • 16. avgusta 2019 Šport Štajerski 823 Atletika • Ekipno EP v Varaždinu Slovenska atletika znova obstala na zadnji stopnici ïsîisïï-î: Foto: Peter Kästelte, AZS Foto: Peter Kastelic, AZS Foto: Peter Kastelic, AZS Kristjan Čeh Žan Viher Slovenska atletska reprezentanca se je letos borila za prvo mesto in s tem napredovanje v prvo ligo, saj je po prvem dnevu druge lige na 8. ekipnem evropskem prvenstvu v Varaždinu zasedala drugo mesto. A ji drugi dan ni uspel veliki met, ostala je na drugem mestu in tako brez napredovanja. Zbrala je 321 točk in zaostala za Estonijo, ki si je s 336,5 točke zagotovila prvo mesto in napredovanje v prvo ligo, drugo po moči za su-perligo. Tina Šutej izpolnila normo za OI V soboto je Ljubljančanka Tina Šutej zmagala v skoku s palico in s 4,70 m izboljšala svoj prejšnji slovenski rekord na prostem ter izpolnila tudi mednarodno normo za olimpijske igre prihodnje leto v To- kiu. Šutejeva je svoj prejšnji rekord na prostem dosegla 17. julija letos, ko je v nemškem kraju Jockgrim s palico preskočila 4,63 m. Absolutni slovenski rekord, 4,71 m, pa je postavila 2. januarja 2014 v dvorani v Moskvi. Poleg Šutejeve je zmago v Varaždinu dosegel še Luka Janežič na 400 m (46,13). Šest slovenskih predstavnikov je doseglo druga mesta, in sicer Barbara Špiler v metu kladiva (64,85 m), Agata Zupin v teku na 400 m z ovirami (58,36), Maja Mihalinec v teku na 100 m (11,56), Anita Horvat na 400 m (52,45), na 800 m nena-dejano Jerneja Smonkar z osebnim rekordom (2:04,66) ter nepričakovano na 3000 m zapreke na svojem prvem teku na tej razdalji Klara Lukan (10:33,55). Četrti so bili Neja Filipič v troskoku (13,32 m), Matija Kranjc v metu kopja (70,28 m) in Jan Petrač na 1500 m (3:55,70). V nedeljo dve zmagi slovenskih štafet Drugi dan tekmovanja sta zmagi za Slovenijo pred številnimi slovenskimi navijači, teh je bilo veliko tudi v soboto zaradi bližine meje, dosegli štafeti 4 x 400 m. Agata Zupin, Jerneja Smonkar, Aneja Simončič in Anita Horvat so tekle 3:36,71, Rok Ferlan, Jure Grkman, Lovro Mesec Košir in Luka Janežič pa v zadnji disciplini EP 3:06,80. Najboljši slovenski posamični izid je v nedeljo dosegla Maja Mihalinec na 200 m, kjer je za drugo mesto s 23,03 ob vetru v prsi za stotinko zgrešila normo za svetovno prvenstvo v Dohi. Drugi so bili še Martina Ratej v metu kopja (56,87 m), Žan Rudolf na 800 m (1:49,01) in Nejc Pleško v metu kladiva (70,49 m), tretji pa je bil Luka Janežič na 200 m (21,28). Izidi, ekipno, končni vrstni red: 1. Estonija 336,5 točke 2. Slovenija 32i 3. Danska 3i3 4. Latvija 306 5. Hrvaška 306 6. Bolgarija 298 7. Avstrija 275 8. Izrael 272,5 9. Ciper 260 10. Luksemburg i80 11. Gruzija i4i 12. Malta 96 »Disk ni hotel z roke« Na Hrvaškem so v dresu reprezentance nastopili trije predstavniki AK Ptuj: Kristjan Čeh, Žan Viher in Veronika Domjan. Njihovi Futsal • KMN Tomaž Šic bar Ekipa je še nepopolna, brez trenerja Po prvem mestu v minuli sezoni 2. slovenske futsal lige (SFL) ekipo iz Svetega Tomaža, ki svoje tekme igra v Ljutomeru, ponovno čaka nastop v najelitnejšem slovenskem tekmovanju malega nogometa v dvorani. Po klavrnem dosežku v sezoni 2016/17, ko je Tomaž ŠIC bar osvojil zadnje mesto v 1. SFL, si vodstvo kluba želi, da bi si v sezoni 2019/20 z uspešnimi igrami zagotovilo obstanek v prvoligaški konkurenci. V soboto se bo vodstvo kluba prvič sestalo z igralci, ki bodo nato začeli priprave na prvenstvo, ki ga bodo 13. septembra odprli s tekmo 1. kroga proti prvaku Dobovcu v gos-teh. V ekipi bo prišlo do kar nekaj sprememb. Trener Bojan Cunk se je po naslovu prvaka poslovil, doslej pa sta ekipo zapustila Kevin Caf in Žan Krajnc, ki sta že bila registrirana za novega prvoligaša s Ptuja. Novinci v dresu Tomaža ŠIC bara so Tadej Žagar Knez, ki je minulo sezono igral velik nogomet v dresu ljubljanskega Brava, v novi sezoni pa bo poleg futsala veliki nogomet igral v avstrijskem Grosskleinu, ter vratarja Tadej Romih in Jakob Žuman. »Poleg treh novincev smo najbolj veseli, da se nam je uspelo dogo- voriti s preostalimi nosilci igre iz minule sezone. Ko bomo obelodanili ime novega trenerja, bomo še dodatno okrepili ekipo,« je povedal predstavnik Tomaža ŠIC bara Matej Vrbančič, ki je razkril, da bodo tudi v prihodnje za ekipo iz Svetega Tomaža igrali Dejan Kos, Urban Goričan, Mitja Gašparič, Darijo Dra-gosavac, Domen Klanjšek in Aleš Marot, ki so nosili največje breme v minuli šampionski sezoni. Priprave V sport@radio-tednik.si ^ M JÚ M sporni tednik Veronika Domjan u družbi slouite Hruatice Sandre Petkouič rezultati so bili nekoliko slabši od pričakovanj ... „Za Kristjana lahko rečem le to, da je imel slab dan, druge razlage nimam. Počutje je bilo na dan tekme (v nedeljo, op. a.) dobro, vsi zunanji pogoji za uspešen nastop so bili izpolnjeni, disk pa enostavni 'ni hotel z roke', kot rečemo v atletskem žargonu. Ekipno tekmovanje ima svoje specifične zakonitosti, ki jih mladi atleti po navadi niso vajeni. Tako je naši reprezentanci po prvem dnevu kazalo dobro, bila je blizu vodilni Estoniji, kar je avtomatsko pomenilo visoke apetite tudi za drugi dan. Za uspeh bi morali vsi naši predstavniki drugi dan doseči rezultate blizu svojih maksimumov, kar pa je bilo za nekatere kar težko breme. Tudi Kristjan je seveda čutil to odgovornost, tudi konkurenca je bila kar močna, vse skupaj pa je očitno nanj negativno vplivalo. To je sedaj le še ena nova izkušnja, takoj smo se obrnili k treningom in že v torek so bili njegovi meti na treningu neprimerno boljši," je o nastopu Kristjana Čeha dejal njegov trener Gorazd Rajher. Nekaj besed je dodal še o nastopu Žana Viherja, katerega je prav tako spremljal v Varaždinu: „Žan je korektno opravil svoj nastop, a je pri njem povsem jasno, da ima še Ekipno EP v Varaždinu, rezuitati atietov AK Ptuj: - disk (m): 1. Lukas Weisshaidinger (Avt) 63,99 2. Martin Kupper (Est) 63,51 3. Apostolos Parellis (Cip) 62,48 5. Kristjan Čeh (Slo) 55,50 - daljina (m): 1. Elvijs Misans (Lat) 7,78 2. Sanjin Šimic (Hrv) 7,63 3. Hans-Christian Hausenberg (Est) 7,50 9. Žan Viher (Slo) 7,18 - disk (ž): 1. Sandra Perkovic (Hrv) 68,58 2. Katlin Tollasson (Est) 55,73 3. Kathrine Bebe (Dan) 54,58 6. Veronika Domjan (Slo) 52,69 - krogla (ž): 1. Radoslava Mavrodijeva (Bol) 17,34 2. Marija Tolj (Hrv) 15,73 3. Maria Slok Hansen (Dan) 14,92 10. Veronika Domjan (Slo) 13,42 velike rezerve. Treba je vztrajati in čez čas bodo prišli tudi boljši rezul- tati." Veronika Domjan je v Varaždinu tekmovala v dveh konkurencah, boljši rezultat je dosegla v svoji ljubši disciplini, metu diska. sta, JM Foto: Črtomir Goznik V lanski sezoni sta se ekipi KMN Tomaž in FC hiša daril Ptuj med seboj merili v 2. ligi, v novi bosta tekmici v 1. ligi. bodo v celoti opravili v dvorani ŠIC v Ljutomeru, med drugim pa bodo odigrali tudi pripravljalno tekmo z novim članom 2. SFL, ljutomerskim Meteorplastom. MŠ Futsal • 1. SFL V novi sezoni 1. SFL ne bo Mariborčanov Prva slovenska futsal liga se bo začela 13. septembra. A ne v takšni obliki, kot je bilo predvideno. V njej bo namreč nastopilo le devet klubov in ne deset, saj se je zaradi finančnih težav »in pomanjkanja posluha za futsal v regiji« začasno od vseh tekmovanj poslovila mariborska ekipa ŠD Brezje, so sporočili z Nogometne zveze Slovenije. V 25. sezoni 1. SFL bodo tako igrali Litija, Oplast Kobarid, Bronx Škofije, Dobovec, Sevnica, Siliko, Stripy, Ptuj in Tomaž. PARI 1. KROGA: Sevnica - Litija, Bronx Škofije -Oplast Kobarid, Dobovec Pivovarna Kozel - Tomaž Šic Bar, Siliko - Stripy. Prosta bo ekipa Ptuj. Sistem igranja bo dvokrožni s končnico za prvaka, v katero se uvrsti osem ekip rednega dela. Devetouvrščena zasedba po rednem delu bo igrala kvalifikacije za popolnitev 1. SFL za sezono 2020/21. Klubi 1. in 2. SFL sicer prav v teh dneh začenjajo priprave na novo sezono. Pred njenim začetkom pa bo v soboto, 31. avgusta, na Vrhniki v organizaciji kluba Siliko potekal Dan slovenskega futsala. Ta se bo končal s tekmo superpokala (to bo 16. superpokal) med ekipama Dobovec Pivovarna Kozel in Siliko, prvo- in tretjeuvrščenim moštvom v minuli sezoni. Vrhničani so dobili priložnost, ker so podpr-vaki Mariborčani izstopili iz tekmovanja. sta 16 Štajerski Kronika petek • 16. avgusta 2019 Ptuj • Koši in vrečke za pasje iztrebke pogosto tarča vandalov Vrečke za pasje iztrebke izginjajo kot po tekočem traku Sedem košev za pasje iztrebke so postavili na Panorami, kjer je iz dneva v dan več sprehajalcev s psi, in še enega pri Miheličevi galeriji. Kot so povedali v podjetju Javne službe Ptuj, je cena enega takšnega koša 269 evrov, brez davka. Problem pa je, če se jih lotijo vandali. Tudi pri vrečkah za pasje iztrebke se konstantno pojavlja težava, saj že kmalu po namestitvi izginejo. Zato se v podjetju Javne službe Ptuj sprašujejo o smiselnosti nameščanja takšnih posebnih košev. Tako se zgodi, da kljub odgovornemu ravnanju s temi odpadki marsikdo, ki je računal, da bo v tem posebnem košu našel tudi vrečko, ostane brez nje, pasji iztrebki pa v tem primeru pristanejo v okolju. Načeloma vrečke za iztrebke ob vsakokratnem praznjenju košev. Pogosteje pa ne, prav zaradi tega, ker jih lastniki psov sproti odnesejo. V Javnih službah kampanje o osveščanju, da naj vrečke pustijo tudi za druge uporabnike, za zdaj ne načrtujejo, četudi morda ne bi bila odveč. Ker so stroški za vrečke praktično zanemarljivi, je takšno ravnanje zelo čudno. Še vedno pa je tudi prisoten vandalizem; nepridipravi namreč koše še vedno prevračajo, Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Na Panorami je trenutno nameščenih sedem posebnih košev za pasje iztrebke, še eden takšen je postavljen pri Miheličevi galeriji. Eden prvih košev za pasje iztrebke, ki je kmalu klavrno končal, saj so se ga lotili vandali. Se vedno pa dela družbo navadnemu košu za mešane komunalne odpadke, kamor je mogoče odložiti vrečke s pasjimi iztrebki, četudi ni namenski koš za te odpadke. četudi so dokaj močno pritrjeni, pri tem pa storilci ne izbirajo med navadnimi in posebnimi, namenskimi koši. Vsak se jim zdi primeren za premetavanje, podiranje, lomljenje. Gre za stari problem Ptuja, s katerim se je doslej že marsikdo ukvarjal. Čarobne formule za njegovo rešitev pa ni. V podjetju Javne službe Ptuj se zavedajo, da košev še vedno ni dovolj, zlasti na območjih, ki jih ljudje pogosteje obiskujejo, kot so Panorama, Mestni park, Ljudski vrt, območje od parka do Ranče in naprej, Zadružni trg. Na mestnem območju pa je treba tudi pri nameščanju teh košev upoštevati kontekst urbane opreme, je povedal direktor Alen Hodnik. Na splošno sta se odnos do okolja in prizadevanje za urejeno okolje z leti izboljšala, tudi večina lastnikov psov je med njimi. Občasno pa se najdejo lastniki, ki so prepričani, da je ves svet njihov in da lahko za seboj puščajo najrazličnejše odpadke, tako tudi pasje iztrebke. Ker za to, da ne bi imeli za vrečke, opravičila ni. Edino pravo zdravilo zanje bi bila občutna globa ali pa čiščenje pasjih iztrebkov in drugih odpadkov iz okolja za določen čas. MG Slovenija, Podravje • Gostovanje zunaj EU ostaja drago razkošje Prenos podatkov vas lahko stane celo premoženje Že nekaj časa so cene komuniciranja z mobilnimi telefoni znotraj držav EU skoraj popolnoma izenačene; nekaj razlik obstaja le pri prenosu podatkov. Čisto drugače pa je, ko mobilni telefon uporabljamo v drugih državah. Za vsako minuto klica iz balkanskih držav boste plačali skoraj dva evra, iz Turčije, Egipta, Tunizije, ZDA in Kanade pa tudi blizu štiri evre. Še večje razlike pa so v cenah prenosa podatkov, za katerega je treba plačati tudi do 2000-krat več kot v EU! OKNA, VRATA & , GARAŽNA I/RAMA www.naitors.si ®® BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMERE.BREZPLAČNA PONUDBA.STROKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZOELKI NAIf ORS D.o.o. Tel.: 02 741 13 80. Mob: 031733 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 Uporabniki mobilnih telefonov zunaj EU plačujejo tudi za dohodne klice. »In to ne malo! Tudi več kot dva evra za vsako minuto pogovora,« opozarja Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Še večje pa so razlike ob primerjavi cen za prenos podatkov. Če boste količino zakupljenih podatkov presegli ali jih plačujete po porabljeni količini, boste v EU za vsak preneseni megabajt odšteli zgolj 0,0054 evra, 1 GB (1024 MB) pa v EU stane 6,1 evra. V državah zunaj EU je cena praktično povsod višja od petih evrov za 1 MB, kar pomeni najmanj 800-krat več kot v EU. »Prenos podatkov vam lahko zaračunajo celo po ceni 12,29 evra za 1 MB oziroma več kot 2000-krat več kot v EU. Pomenljivo je, da se v zadnjih letih cena prenosa podatkov zunaj EU skoraj ni znižala, čeprav se je v tem času povečala uporaba pametnih telefonov in se je količina mobilnega prenosa podatkov v zadnjih dveh letih po vsem svetu potrojila,« je oderuške cene izpostavil Boštjan Okorn. Evropska komisija je operaterjem že pred leti zabičala, da morajo uporabnikom prekiniti prenos podatkov v tujini, ko strošek preseže 50 evrov brez DDV (za Slovenijo je znesek z DDV 61 evrov). A za ta denar boste lahko prenesli tudi manj kot 5 MB podatkov, kar je velikost ene fotografije, posnete s sodobnim telefonom. Zunaj EU zato velja: izključite prenos podatkov in preverite, ali ste ga res izključili! Nasvet ZPS: uporabljajte Skype in brezplačni Wi-Fi Telefonske klice iz držav izven EU je najbolje opraviti prek Sky- Foto: CG pa ali podobne aplikacije za spletno telefoniranje, a seveda ne s podatkovno povezavo prek mobilnega omrežja. V tem primeru se je nujno povezati v enega od brezžičnih omrežij Wi-Fi, pri čemer se moramo najprej prepričati, da gre za zaupanja vredno omrežje (hotelsko, letališko ali podobno). V ZPS odsvetujejo povezavo v odprta omrežja, saj to pomeni, da so odprta tudi za nepridiprave. V obmejnih območjih izbirajte operaterja ročno Posebno pozornost velja nameniti še uporabi mobilnega telefona na mejnih območjih: »Četudi ste fizično še znotraj območja EU, a blizu mejnega območja z državo, ki ni v EU, nujno ročno izberite operaterja (iz EU), saj se lahko zgodi, da telefon samodejno zamenja omrežje in preklopi na operaterja zunaj EU. Že majhen prenos podatkov, kot je recimo osvežitev vremenskega poročila ali prispela sporočila v aplikacijah z družbenimi omrežji, v takšnem primeru povzroči velik strošek.« Še posebej kritična območja, kjer lahko pride do samodejne zamenjave omrežja, so nekateri grški otoki (Krf, Rodos, Kos, Lezbos, Samos, Hios ...), kjer telefon lahko preklopi na albansko ali turško omrežje. Prav tako je »nevarna« meja s Švico v Franciji, Nemčiji, Avstriji in Liechtensteinu; švicarsko omrežje je precej dražje. Tudi severni Ciper ni v EU, zato je treba biti pozoren na obmejnih področjih Cipra. In še na Balkanu; ne pozabite, da je obmorski Neum v Bosni in Hercegovini, kjer je tarifa prav tako precej višja kot v EU. sm Gourmet pizze v Pomaranči Ptuj, Ob Dravi 3 a * Gourmet bufala * Gourmet sveži šampinjoni * Gourmet pečen pršut * Gourmet kožice * Gourmetjurčki Orehe piškave stori rad dež na Janeza (22.) glave. Danes dopoldne se bo delno zjasnilo, popoldne bodo nastale posamezne plohe, lahko tudi kakšna nevihta. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 25, na Primorskem do 29 °C. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in postopno spet vroče. 4 dnevna napoved za Podravje Nedelja 18.08.2019 14 Dopofdan 30 Popoldan V petek • 16. avgusta 2019 Kultura Štajerski 17 Ste že brali / Andrej Nikolaidis: Sin Proti koncu junija sem se v knjižnici oskrbel z nekaj več poletnega branja. (In še neko akcijo podaljšane izposoje so imeli. Kot pri naših trgovcih: plačaš dva, dobiš tri. Le da je v knjižničnem primeru akcija pomenila: izposodiš si zdaj - vrneš čez dva meseca!). Kakorkoli - med mojim izbranim čtivom se je našel tudi pisatelj Nikolaidis. Po imenu sodeč - Grk. (Kot bi o njem rekli na ozemlju med Slovenijo in Grčijo: Nikad čuo!') Ampak - Grčija in poletni dopust - a ni to krasna kombinacija! Ups, pa sem doma zelo hitro ugotovil, da tale Nikolaidis ni Grk, ker mu potem ne bi bilo ime Andrej, ampak Andreos. Andrej Nikolaidis NI Grk, ampak bosansko-hercegovsko-čr-nogorski pisatelj. (Tako rekoč naše gore list, če bi ta sestavek pisal pred tremi desetletji.) Iz grško-morske naveze torej ni bilo nič. Potem pa me je osrečilo spoznanje, da 'naš' Andrej živi v Ulcinju. Tako rekoč na 'našem' morju! Ker sem doma nekoliko pohitel z branjem, je Nikolai-disov Sin prišel na vrsto še v senci domače lipe. Na srečo! Ker ne vem, kako bi se na morju počutil ob branju tehle njegovih besed o (mojem) turističnem obisku na morju (njegovem, ulcinjskem morju): »Skozi priprta polkna sem videl sonce. Izgubilo je vso moč in zdaj je, nezmožno, da bi pripekalo, izginjalo v krošnjah nasada oljk, ki se je razprostiral do prodnate plaže Valdanosa in naprej, vse do Kruča in Utjehe - zalivov, prepolnih kopalcev, odločenih, da jim telesa vsrkajo sleherni karcenogeni žarek, preden odidejo domov in ožgano kožo natopijo s ponaredki dragih parfumov, oblečejo izzivalna oblačila in odhitijo do diskotek in teras z narodno glasbo, polni upanja, da bodo to noč legli na neko tuje telo z opeklinami tretje stopnje /.../« (Str. 9.) (Vam ta počitniški opis zveni kaj znano?!) Niti najmanj mi ne bi bilo prijetno na morju ob naslednjem 'dopustniškem' opisu: »April je najokrutnejši mesec, pravi Eliot. Ampak on ni živel v Črnogorskem primorju in njegovi sodržavljani si niso nakopičili bogastva z dajanjem sob v najem. Ni videl, da turisti kot horde Hunov prihajajo v njegovo mirno mesto in ga pretvarjajo v velikanski barbarski zabaviščni park, in ni občutil, kako je, ko se življenjski prostor zoži na meje lastnega dvorišča, ker vsak odhod iz hiše pomeni prebijanje skozi mravljišče tujih teles, ki so grda, bučna in v krču pohlepnega iskanja užitka /.../ Avgust je, pravim jaz, najokrutnejši mesec.« (Str. 13.) Tudi morski večerni sprehod ob branju naslednjih pisateljevih misli ne bi bil več prijeten: »Trasa, po kateri sem nameraval pohiteti k avtu, je vodila za hrbtom množice, ki se je na sprehajališču v lastnem potu in smradu gnetla v iskanju poletnih užitkov, v mraku izven dosega ulične razsvetljave, pod katero se je po svojih brezglavih poteh deset tisoč ljudi zaletavalo kot kakšna dezorganizi-rana vojska mravelj, krožeč po istih ulicah kot vsak večer, kot vsako leto.« (Str. 67.) Torej ne bo ob romanu Sin nič s kratkočasnim poletnim branjem. Pa vendar vam ga priporočam, saj boste spoznali zelo zanimivega pisatelja in zelo zanimivo pripoved. Pa še ena posebnost tega romana: na koncu, na str. 105, boste našli seznam skladb, ki jih pisatelj priporoča ob branju svojega romana. Ubogajte njegov glasbeni okus - in branje vam bo v še večji užitek. Že pri prvi pesmi - Mesečina v izvedbi japonske glasbene skupine Mono - sem bil zasvojen. Z romanom - in glasbo. Ocena: 5. Jože Šmigoc Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Ptuj • Iz zakulisja 50. festivala NZG Ptuj 2019 Glasba naj bo iskreno in srčno sporočilo Spomini na nepozabne večere 50. jubilejnega festivala NZG Ptuj 2019 so že zelo sveži. Ansambli, ki so tlakovali njegovo pot, in tisti, ki jo nadaljujejo, so v najstarejše slovensko mesto prinesli novo energijo, kije skupek tisočerih zgodb tega obdobja. Marsikateraje na novo zaživela, saj muzikanti, kjerkoli so že, znajo podžigati takšne in drugačne strasti, dogodke, predvsem pa pisati vesele in navdihujoče zgodbe. Foto: Črtomir Goznik Tomaž Tozon, legenda med slovenskimi glasbeniki, dolgoletni strokovni spremljevalec ptujskega festivala NZG Vračanje na začetke in prva festivalska obdobja so mnogi, ki so spremljali jubilejno tridnevno festivalsko dogajanje na Mestnem trgu v živo, podoživeli zelo čustveno, tudi zaradi tega, ker mnogih, ki so pisali ptujske festivalske zgodbe kot prvi v Sloveniji, ni več med živimi, da bi se tudi sami lahko veselili sadov svojega dela in neprecenljivega daru, ki so ga položili na oltar slovenske narodno-zabavne glasbe, izvorno slovenske glasbe in države Slovenije. Med obiskovalci je nadvse užival in se spominjal tudi legendarni glasbenik Tomaž Tozon skupaj z ženo. Tomaž Tozon je bil s ptujskim festivalom povezan dolga leta, zvest pa mu ostaja še danes. Lepo se je vračati, videti sadove svojega dela in vseh drugih, ki so pisali ptujsko festivalsko zgodovino. Začelo pa se je že s prvim festivalskim letom. „Iskreno, zelo sem vesel in ponosen, da je naša želja, ko smo začeli s ptujskim festivalom, da bi ta festival postal tradicija, danes uresničena. 50 let ni majhna doba, večnost je sicer kaplja v morje, vendarle pa ostajam brez besed. Čestitam organizatorju in njegovim sodelavcem, vsem, ki so na kakršen koli način prispevali, da ptujski festival praznuje enega svojih največjih praznikov, skupaj z mestom. Prišel sem predvsem z namenom, da se poklonim tistim, ki jih ni več med nami, pa so pravzaprav soustvarjali, sooblikovali ta festival. Srečen, zadovoljen sem, da sem del tega," je vzneseno povedal Tomaž Tozon. Med glasbo z začetkov festivala in festivalskimi skladbami ne vidi posebnih razlik. Morda je danes preveč hitra, ker sledi športnemu ritmu, vse hitreje, vse močneje. To so začeli praktici-rati današnji ansambli, kar mu ni všeč. Pričakuje pa, da se bo vse skupaj sčasoma „umirilo", vrnilo v počasnejše ritme, da bomo spet zajadrali v stare čase. „Naša želja na začetku je bila tudi, da se glasbeniki čim bolj izobrazijo. Tudi na tej poti smo bili srečne roke. To nam je uspelo. Seveda pa se Avsenik ne rodi vsak dan, tako kot ne Mozart, prepustimo času čas in uživajmo v tem, kar imamo," je povedal. Ne pritrjuje nekaterim ugotovitvam o pomanjkanju kvintetov. Upoštevati velja dejstvo, da je del narodno-zabav-ne glasbe tudi posel. Pri poslu pa je pač tako, da je pri velikem številu ljudi zaslužek manjši, žal. Osebno pa misli, da je tudi to muha enodnevnica. Mladim narodno-zabav-nim ansamblom, ki šele začenjajo svojo pot, pa toplo polaga na srce, naj bodo pri svojih stvaritvah pošteni in iskreni, naj to, kar bi želeli povedati in kar jim narekuje srce, predvsem pa duša, tudi izpovedujejo na najbolj možen iskren način. MG Celo življenje Tomaža Tozona je en sam glasbeni preplet, zapisal gaje glasbi, ni mu žal. Kot je dejal ob neki priložnosti, je iskreno petje bližnjica k sreči. Hvaležen je, dajo pozna, kot tudi, daje mnoge vodil na to pot. Po končani Akademiji za glasbo v Ljubljani je bil od leta 1966 do leta 1993 zaposlen na RTV Slovenija kot glasbeni producent ter pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija kot urednik in producent. Sicer pa je glasbeno pot začel kot deški sopran, že z 12 leti je uglasbil otroško spevoigro Pravljica o izgubljeni sinički. Pel je pri številnih zborih, celih 19 let pri Slovenskem oktetu. Pel pa je tudi pri številnih narodno-zabavnih ansamblih: Avsenik, Mihelič, Kovačič, Petrič, Alpski kvintet, Veseli planšarji. Svoje bogato glasbeno znanje je posredoval kot mentor zborom, pevskim in glasbenim skupinam. Bilje njihov umetniški vodja. Kot strog ocenjevalec je spremljal tudi številne festivale narodno-zabavne glasbe, tudi ptujskega. Za svojo izjemno glasbeno pot je prejel številna priznanja, odlikovala sta ga tudi dva papeža: Pavel VI. in Janez Pavel II. Tudi družba Radio-Tednik Ptuj se mu je zahvalila s posebnim priznanjem za njegov prispevek na področju narodno-zabavne glasbe Slovenije, kije neprecenljiv. Ptuj • Tik pred pričetkom Dnevov poezije in vina Med gosti Radmila Lazic in Bei Dao Na Ptuju je že vse pripravljeno za 23. Dneve poezije in vina, ki bodo v najstarejše slovensko mesto in še nekatere druge kraje po Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem pripeljali literate iz 16 držav. Tokratni častni gostje so srbska pesnica Radmila Lazic, kitajski pesnik Bei Dao in letošnji avtor Odprtega pisma Evropi Ilj Trojanow. Štajerski TEDNIK www.tednik.si Prvim pesniškim branjem bo mogoče prisluhniti v nedeljo v Pe-tanjcih, uradno odprtje festivala pa bo 21. avgusta na Ptuju z branjem Odprtega pisma Evropi, ki ga je letos spisal večkrat nagrajeni bolgar-sko-nemški romanopisec, esejist in prevajalec llija Trojanovv. »Je pravi prebivalec sveta; bolgarskega rodu, piše v nemščini, živi v Avstriji, odraščal je v Južni Afriki, poezijo piše v angleščini. V bistvu ima tri materne jezike,« je pojasnil vodja festivala Aleš Šteger. Skupno bodo na letošnjih Dnevih poezije in vina, ki se bodo zaključili 24. avgusta, gostili 20 pesnikov in pesnic iz 16 držav. Nastopili bodo na več kot 60 prizoriščih, med drugim na pesniško-prevajalski delavnici v Ljutomeru, večernih branjih ob degustaciji vin v Krškem, Radovljici, Selcah, Svetem Andražu v Sloven- skih Goricah, Zgornji Kungoti in na ladjici po Ljubljanici. Osrednje dogajanje bo deseto leto zapored potekalo na Ptuju, kjer bo med drugim Veliko pesniško branje z Janom Wagnerjem iz Nemčije, Radmilo Lazic iz Srbije in Bei Daom s Kitajske. Slednji je po navedbah organizatorjev eden najbolj vplivnih in globalno prepoznanih kitajskih pisateljev, ikona žive sodobne kitajske poezije. »Poskušamo zbirati največje živeče pesnike v svetovnem merilu in jih pripeljati k nam. To so ljudje, ki imajo zelo obsežen in raznovrsten pesniški opus in so objavljali v najpomembnejših svetovnih založbah,« je še pojasnil Šteger, ki izpostavlja zadnji dan festivala, v soboto 24. avgusta, ko bo dogajanje po tradicionalni Promenadi poezije po starem mestnem jedru Ptuja namenjeno predstavitvi ustvarjalnosti mladih. »Ogromno mladih pesnikov z vseh koncev Slovenije se bo udeležilo pesniškega slama, odprtega branja, tekmovanja v verzih v dobrodelne namene in ostalega raznovrstnega dogajanja, katerega skupni cilj je povzdigniti glas mladih,« je sklenil. sta Foto: MF 18 Štajerski Kultura petek • 16. avgusta 2019 Juršinci • Slovesni zaključek letošnjega jubilejnega, 25. občinskega praznika Z relativno majhnimi sredstvi velik napredek Županje najzaslužnejšim občanom in organizacijam podelil plakete in priznanja, slavnostni govornik Borut Pahor pa je napovedal razpravo o ustanovitvi pokrajin. Nagrajenci letošnjega občinskega praznika u Juršincih s predsednikom države, županom in podžupanoma Vrhunec praznovanja letošnjega jubilejnega, 25. občinskega praznika, ki se je začelo že sredi junija, so v Juršincih sklenili z osrednjo prireditvijo v večnamenski športni dvorani pri osnovni šoli. Kot se za četrt stoletja delovanja občine spodobi, je slavnostni govor tokrat prevzel kar predsednik države Borut Pahor, ki je priznal, da je sprva nasprotoval ustanovitvi tako velikega števila majhnih občin v Sloveniji, kasneje pa uvi-del svojo zmoto. »Še posebej v zadnjih letih, ko sem Slovenijo prečesal po dolgem in počez, sem spoznal, kako se je razvilo podeželje, in to prav po zaslugi majhnih občin.« Za 25. rojstni dan je čestital tako obča- nom kot županu Alojzu Kaučiču, ki juršinsko občino vodi od samega začetka in ki mu je »z relativno majhnimi sredstvi uspelo veliko narediti«. Ob tej priložnosti je predsednik države županu predal protokolarno darilo, nato pa spregovoril tudi o ustanovitvi pokrajin, ki je po več letih očitno znova aktualna v slovenski politiki. Omenjeni ideji je naklonjen tudi predsednik republike, podprl je predlog županov in obljubil, da bo razpravo o pokrajinah začel decembra. »Prenekaterega razvojnega projekta namreč občine ne morejo izpeljati, na nivoju pokrajin pa bi to bilo mogoče.« Kot je znano, osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin predvideva enajst pokrajin, ki bi bile po organizacijski ravni najbližje občinam, te pa bi ohranile vse svoje pristojnosti, vezane na lokalno prebivalstvo, saj bi pokrajine prevzele širše regijske razvojne programe. Slovesnost v Juršincih se je končala s podelitvijo plaket in priznanj najzaslužnejšim občanom in organizacijam za njihovo delo na različnih področjih. Letos so podelili štiri plakete, in sicer Prostovoljnemu gasilskemu društvu Grabšinski breg ob 80-letnici delovanja društva, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gabrnik ob 90-letnici delovanja društva, kmetiji Avgusta Štebiha za uspehe na področju kmetovanja in Francu Šmigocu za uspehe na področju podjetništva. Priznanja je prejelo šest posameznikov: Franček Čuš in Franci Kukovec za aktivno in uspešno delo v občinskem svetu, Terezija Perša za dolgoletni prispevek pri delovanju Občinske organizacije Rdečega križa Juršinci, Dragica Petek za dolgoletno sodelovanje v Kulturnem društvu Hlaponci, Lidija Kodrič Kmet za aktivno in uspešno vodenje pevskih zborov ter Kristjan Golob za ureditev športnega parka v Dragoviču ter za dobro sodelovanje z občinsko upravo in društvi. Posebno priznanje za izboljšanje prometne varnosti pa so podelili Samu Turčinu, vodji policijskega okoliša v Juršincih. SD Podlehnik • Tradicionalno ocenjevanje domov Tri priznanja za najlepše urejen dom Člani Turističnega društva občine Podlehnik že 20 let pripravljajo akcijo ocenjevanja okolja, najlepše urejenega poslovnega objekta, naj kmetije in izbor občanov, ki se trudijo za prepoznavnost domačega kraja ter izbor halo-škega klopotca. Prav je, da so ljudje, ki izstopajo in se še posebej trudijo za svoj kraj, tudi opaženi in za svoje delo vsaj simbolično nagrajeni. Prav za to skrbijo člani Turističnega društva Podlehnik. Letos so prejeli priznanja za najlepše urejene domove s cvetjem, zelenjem, vrtovi in urejenim dvoriščem Marija in Bogomir Gosak iz Podlehnika I06a, Janez in Marija Arnuš iz Podlehnika 81 ter Milica in Branko Plajnšek iz Zakla i4a. Priznanje za sodobno kmetijo je prejela Kmetija Svenšek iz Sta-nošine 38. Nagrajen poslovni objekt je Petrol Bencinski servis Podlehnik. Pri nagradi za posebne zasluge pri razvoju turizma je komisijo vodila misel, kdo je v zadnjem času največ pripomogel k turistični promociji domače občine. Člani so bili enotnega mnenja, da so največji prispevek k turističnemu razvoju občine dodali Milica Jelen iz Gorce, ki predano skrbi za pohodnike in nudi gostoljubje pristnega haloškega človeka, ter fotografa Sandi Šprah in Marko Vindiš, ki s svojimi odlilčnimi fotografijami skrbita za promocijo Haloz. »Vsem, ki skrbijo za domače okolje in turizem, se zahvaljujemo, hkrati pa želimo stimulirati tudi druge pridne občane. Vemo, da so v naši okolici še takšni, ki bi si zaslužili takšno ali drugačno nagrado za svoje delo pri urejanju in skrbi za domače okolje. Vseh tudi letos nismo mogli nagraditi«, so ob zaključeni akciji poudarili v vodstvu TD Podlehnik. Sm,Zg Podravje • Marija je še vedno najpogostejše ime v regiji in državi O Marija, koliko Marij! Marija je najpogostejše žensko ime v Sloveniji in v vsaki izmed njenih statističnih regij. To ime je bilo najbolj pogosto dodeljeno žensko ime do leta 1969. Marija je danes gospa, ki ima v povprečju skoraj 70 let. Mitja Naca v LjuOmis atja Marma >weu"""Rok n.«™ »a KTm atjaž Milan .......... •^»■¿«SnS^**..... □ Tomažur5Kai™ ^Jnr-MarImtv NEDELJA 18. avgust 7:30 Glasbena osmica (slo ), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Otroci pojejo slo. pesmi, pon. 10:55 Sekvenca, pon. 11:10 Pogled nazaj, pon, 11:3G Čista umetnost - avgust, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:30 Portal, pon. 12:40 Glasba za vse, pon. 13:10 Gostilna »Pr Francet« 14:15 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:20 Povabilo na kavo: Vojko Beišak, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:30 Minuta za MS MOP, pon. 21:15 PNK: Aleksandra Nesterovič, pon. 22:00 Ptujska kronika, pori. 22:30 Dora: Aleksander Čeferin, pon. 23:40 Videostrani PONEDELJEK 19. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Portal, pon, 8:35 Dora: Aleksander Čeferin, pon. 9:25 Čista umetnost - avgust, pon. 9:50 Občinski praznik, pon. 11:05 Glasba za vse, pon. 11:35 Pogled nazaj, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:30 Kuhinjica, pon. 13:20 Sekvenca, pon. 13:35 Minuta za MS MOF; pon. 14:25 Videostrani 17:25 Kuhinfica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:00 Čista umetnost - avgust, pon. 19:25 PNK: Neittd Tokalic, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:30 Operna noč na Panorami, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Vsega je kriva Nina, pon. 00:10 Videostrani j* teiemach tlilMt.l-.il TS jJ^SS petek • 16. avgusta 2019 Oglasi in objave Štajerski [ 31 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE maida.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si V SPOMIN Minilo je šest let, odkar te ni Frančiška Mohorko IZ KUNGOTE 20 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vse skrbi! Kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, nate bomo mislili vsi. (F. Nova) SPOMIN 16. avgusta 2019 minevata dve leti, odkar se je od nas poslovil naš dragi mož, očka, dedi in pradedi Jožef Zupanič IZ PTUJA Žalost, praznina in bolečina ostajajo! Hvala vsem, ki skupaj z nami ohranjate spomin nanj in se mu poklonite na njegovem grobu. Njegovi najdražji Globok vdih, ... slovo! Zaprte oči, bolečine več ni. Odšel si med zvezde, tam trosiš zvezdni prah, tam plešeš z zvezdami svoj ples. Poješ pesem za vse nas, poješ na glas, da te slišimo, da vemo, da tukaj si, pa čeprav te z nami ni. ZAHVALA ob pretresljivi in mnogo prerani smrti ljubljenega sina, vnuka, nečaka in bratranca Žana Šela IZ APAČ 186A 3. 6. 1996-3. 8. 2019 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga čustveno in iskreno množično pospremili na njegovi zadnji poti v prerani grob. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, prispevke in plačane svete maše ter darove za cerkev. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih z razumevanjem, toplo besedo, sočutnim objemom in iskrenim stiskom rok v sožalje stali ob strani ter z nami delili nepojmljivo bolečino. Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice Ptuj, UKC Ljubljana - onkološki oddelek ter dr. Mojci Unk, dr. Mojci Žerdin, medicinski sestri Aleksandri Ošlaj in patronažni sestri Alenki Vek. Hvala podjetju Talum za vsa dejanja in besede ob izgubi Žana ter sodelavcem iz PE Rondelice. Hvala podjetjema Boxmark - priprava dela in Perutnina Ptuj - Farma Sela ter ožjim kolektivom za razumevanje ob izostankih ob poteku zdravljenja. Iskrena zahvala vsem društvom (PGD Apače, ŠD Apače, FD Rožmarin Dolena in Koranti Petovio) za iskrene misli, moralno podporo in besede ob zadnjem slovesu ter poklone Žanu. Posebej hvala Gasilskemu društvu Apače za zadnje slovo in izkazano čast Žanu ter vsem prisotnim gasilcem. Zahvaljujemo se govornici, ki je opisala Žanovo kratko, a bogato življenje, ter župniku patru Karlu Pavliču za opravljen obred, molitve in blagoslov, podjetju Mir pa za opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste z nami in nas razumete. Žalujoči: mami in ati ter vsi njegovi, ki ga imamo radi Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. ZARADI povečanega obsega dela zaposlimo v redno delovno razmerje kuhar-ja-picopeka. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj. IŠČEM osebo, ki bi starejši osebi pomagala pri spravilu drv (zlaganje in kalanje). Tel. 753 11 81. PRODAMO - vzdrževana hiša K+P z razgledom vrh Dolene (Ptujska Gora), letnik 1998, 127,9 m2, skupno zemljišča 1.621 m2. Cena: 88.000 EUR, ^ R F/M AX tel.: 041 933 151, ▼ poetovio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio KAMNOSESTVO Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik? Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišo!? Ugodne cene in obročno plačevanje z Dinersom. Informacije na mobitel: 041 902 648 in e-mail: bojan.kolaric@gmail.com Bojan Kolarič, s. p., K jezeru 11, 2250 Ptuj (na Ranči) www.kamnosestvo-kolaric.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAJAJO nesnice vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. NESNICE, rjave, v 1 9. tednu, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost tudi dostave. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Štajerska budilka W • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo • Orfejckova parada • Za male in velike • Vsi skupaj smo za » Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj • Z glasbo do srca Stay ersVü Podravje na moji dlani Zdaj ne trpiš več, dragi ata. Zdaj počivaš, zdaj te več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, dedka in pradedka Antona Ciglarja 15. 1. 1946 f 5. 8. 2019 IZ MALEGA OKIČA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno sožalje. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem in godbeniku ter pogrebnemu podjetju Mir in vsem drugim, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Lizika, sin Toni z družino, hčerka Silva z otrokoma Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 91. letu je tiho odšel naš dragi mož in oče Frančišek Petrovič BUKOVCI 2A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, govornici in pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o., za opravljene storitve. Žalujoči: njegovi najdražji PVC okna, vrata, senčila Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) 13. avgusta je minilo eno leto, odkar smo se poslovili od drage mame Terezije Selinšek (1923-2018) 15. avgusta je minilo petinštirideset let, odkar je za vedno odšel naš dragi oče Franc Selinšek (1910-1974) IZ LANCOVE VASI 33 Hvaležni smo za vsa leta, ki smo jih preživeli z njima. Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun grob. Njuni najdražji ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com VEČ STRANI 111 VEČ VSEBINE111VEČ ZABAVE! OČETOVSKE RADOSTI FILIPA FLISARJA Sofiajevse postavila na glavo PREROJENA MAMICA ANA MARIA MITIČ Vitka kot še nikoli BOŠTJAN ROMIH NAVALOVIH SREČE Najadrnici sam svoj gospodar POLETNI ODKLOP NINE IVANIČ Možjo razvaja 24 ur na dan Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. 32 Štajerski Tednikov mozaik petek • 16. avgusta 2019 MGDIfiI 24 Slovenija • Turizem, Velika planina Sredozemlje • Skrivnosti paškega morja Letošnji obisk je rekorden Do konca julija so na Veliki planini zabeležili rekorden obisk, več kot 35.000 potnikov seje na planino peljalo z nihalko. Skupno število obiskovalcev, tudi tistih, ki se povzpnejo peš, je bilo več kot 100.000, je pojasnil direktor družbe Velika planina Leon Keder. Slovenec v objektiv ujel redko morsko želvo Minuli teden seje naš bralec Tadej Omerzu potapljal na Pagu. Pred sabo je zagledal premikajočo se senco. Pogledal je malo bolje in osupnil Pod njim je namreč plavala ogromna želva, kije v dolžino merila okoli dva metra, v širino pa približno pol manj. Pričakuje pa, da se bo število obiskovalcev avgusta podvojilo. Največ ljudi Veliko planino obišče poleti, najbolj priljubljena pa je med izletniki in dopustniki prav avgusta. Ob lepem vremenu se utegne število obiskovalcev v letošnjem avgustu podvojiti, je pojasnil Keder. Na planino se več obiskovalcev povzpne ob koncu tedna. Avgusta tako ob koncih tedna pričakujejo 2.000 obiskovalcev na dan. V poletnih mesecih je polovica obiskovalcev tujcev, prevladujejo Francozi, Španci in Italijani. Čez leto je sicer tujih turistov 20 odstotkov, a se njihovo število iz leta v leto povečuje. Z nihalko potnike na planino dnevno vozijo že od leta 1964, od leta 1996 pa število potnikov beležijo elektronsko. Prvih sedem mesecev letošnjega leta kaže na rekorden obisk, je še poudaril Keder. sta Nemudoma je priplaval na površje in začel vpiti, da tam plava želva. Kopalci so se smejali in ga pozivali, naj jo prinese na kopno, a v tistem trenutku je pogledala iz vode in vsi so osupnili, saj tako velike živali niso pričakovali. Tako otroci kot odrasli so si nato nadeli maske in debelo uro plavali ob njej. Naredili so večfotografij te lepotice in jo opazovali med prehranjevanjem. Nad nenavadnim obiskom so bili šokirani celo domačini, saj takšne Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Foto: Tadej Omerzu Svet • Znanstveniki želijo pomagati regiji Iz černobilskega žita zvarili vodko Britanski znanstveniki so iz žita, ki je zraslo v regiji okoli Černobila, zvarili vodko, ki so jo poimenovali Atomik. lepotice tam še niso opazili, še pravi Tadej, ki z družino na Pagu letuje že deset let in je videl že marsikaj, tudi delfine. »Mogoče pa nas drugo leto obiščejo pingvini,« je še hudomušno dodal. Morske želve so sicer zelo ogrožene živali. Habitat za razmnoževanje jim odžiramo ljudje z gostim poseljevanjem obale, mnogo pa se jih zaduši v ribiških mrežah in med odpadki. BK Srčno popuščanje mene skrbi toliko, kot popuščanje srčnosti * * * , v k\ bo uspel su0) Pros'° * * * do da H človek odžagal vejo, na Namesto, na kateri sedr. Ob tem zagotavljajo, da alkoholna pijača ni radioaktivna. Razvili so jo za masovno proizvodnjo, da bi tako pomagali zapuščeni regiji, ki je gospodarsko popolnoma pozabljena. Profesor Jim Smith iz univerze v britanskem Portsmouthu namerava vodko proizvajati v podjetju Chernobyl Spirit Company, ki bi kar 75 odstotkov profita vrnilo lokalni skupnosti v černobilski regiji. »Mislim, da gre za najpomembnejšo steklenico žganja na svetu, saj bi lahko pomagala pri obnovitvi skupnosti, ki živijo ob zapuščenih območjih,« je dejal Smith. BK * * * NoWenste«to»eSti0ni911 kateri visi, si žaga iladek tisto, Sem mislil; Aa stojim na zmag Odmenenajveč denarjanaž^ Nagradno turistično vprašanje