DELAVSKA POLITIK GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust Št. 29. Sobota 9. aprila 1927. Leto II. Kriza krize. V Belgradu rešujejo še vedno vladno krizo in na dnevnem redu so spet Uzunovič, Radič, Maksimovič, Trifkovič in vsa ona legendarna imena, ki dajejo dnevno novinarsko hrano belgrajskim časopisnim Ho-merom. Še pred dobrim tednom so listi trdili, da mora Uzunovič 1. aprila demisijonirati in ž njim vred tudi Maksimovič, nato je izbilo v javnost ime Velja Vukičeviča kot predsednika nove vlade in Davidovič je bil tudi poleg. Končno se je govorilo tudi o razcepu med radikali, ki se dele v žandarmerijsko policijske in v Pravoverno narodne itd., in vse je kazalo, da bo kmalu sodni dan in da bo ta vladna kriza zadnja vladna kriza troedinega naroda in da se bo začelo v Belgradu končno resno delati. Sedaj je 1. april že za nami. U-zunovič je pa še vedno v sedlu in klasična aprilska politika vlade in buržuaznih strank se v interesu narodne in državne konsolidacije še yedno nemoteno nadaljuje in kdor še verjame časopisnim vestem, da mislijo končno začeti resno reševati Rospodarske, socialne, upravne, politične in mednarodne probleme države in v to svrho sestaviti stal-110 in močno parlamentarno vlado, ta je dvakrat rodoljub in štirikrat naiven. Če bog da, bomo doživeli tudi to, da se bo Maksimovič vendarle rešil tudi pri razpravi o obtožnici, ki io je naperila proti njemu Demokratska zajednica in katera mora Pred parlament že sredi tega meseca. Ni izključeno, da se bodo odtlej tudi pašičevci s Trifkovičem na čelu pomirili in glasovali za Maksimoviča in Uzunoviča, če bo le količkaj izgieda, da jim to bolj konvenira. in oa jim bo konveniralo, bo poskrbel sam Uzunovič, ki je v to svrho menda ze ponudil vodjem pašičevcev celo vrsto ministrskih portfeljev. To stvan’ kl ugajajo in konve-mrajo . . . hi,- Tako smo torej tam, kjer smo bili začetka m koncem prejšnjih let — da se namreč večno igramo krizo,^ da rešujemo večno vladna in državna vprašanja, zlasti pa gospodarska in socialna, da pa medtem "ajagamo kar mimogrede vedno večje in težje davke in ukinjamo, udi kar mimogrede in zgolj iz na-. ude, §e tisto malo dobrih ustanov Vjdstvark ki so nam najale vsaj na- uezno pravjCOi sc smatramo za uderno urejeno državo. Od prevrata sem rešujemo vlad-' krizo, od prevrata do danes so ??usodni brzojavi v naših dnevni-Kih pečali s kubičnimi črkami, ki so uaznanjale vladno krizo in njeno Predstoječo rešitev v to ali v ono stner —. ocj prevrata do danes nam je vladna kriza Alfa in Omega vlad-uc Politike in državne in nacionalne Konsolidacije — kdo naj si sedaj še upa rušiti to tradicionelno linijo, to temeljno osnovo naše državne poli- xC ~ ktl<) naJ se še drzne oropati nas narod tega lepega običaja, na katerega se je že tako močno privadil, da mu je ljubša vlada, ki je stalno v krizi, kakor pa vlada, o kateri se ne ve, kedaj jo bo hudič vzel. Naj se o Jugoslovanih misli in sodi kakor se hoče, te prednosti, da so se vsa svoja zedinjena leta tepli in kregali med seboj na vse mile viže in da niso šli narazen samo zaradi tega, ker so bile k sreči vse njihove vlade doslej stalno v krizi in niso zato prihajale v poštev, jim ne more nihče odreči in smo zato prepričani, da čaka ta narod še velika bodočnost. Kajti ni vsak narod v stanu roditi in pogoltniti v osmih letih toliko vlad, kakor naš narod, in prenašati s tako stoično indiferentnostjo toliko Radičev in Uzunovičev najrazličnejše velikosti in štila — in pri vsem tem upati še vedno, da se bo gospodarska kriza rešila, da se bodo naše notranje razmere uredile 4n da se bodo tudi davki znižali in da se bo znižal celo 13 milijardni proračun in da bomo polagoma tudi v mednarodnem pogledu prišli na zeleno vejo — ni vsak narod, pravimo, obdarjen s tako odporno silo in s tako zdravim humorjem, da more mirno preko vseh vladnih kriz, da so mu vladne krize takorekoč dnevna potreba vsaj v njegovih dnevnikih, in da mu je končno -vseeno, ali je kdo na vladi v Belgradu ali ni — glavno je, da se mu dovoli upati, da se bosta gospodarska kriza in brezposelnost vendar enkrat rešili in da ni izključeno, da se bodo vendar enkrat davki znižali, odnosno, da je vsaj teoretično možno, da se bo nekoč tudi pri nas uvaževalo potrebe in interese gospodarstva, pa delavcev in kmetov, in ne samo tistih, ki hočejo ali nočejo v vlado. Pravijo sicer, da bi bilo nujno potrebno, da se s tem vladnim športom že enkrat neha, kajti niti bogata in velika Francija ga ni mogla dolgo voditi in je morala končno le sestaviti nekoliko stalnejšo vlado, pa mar nam za zglede takih starih in izčrpanih držav, ki jim gre padanje franka in industrije in brezposelnost tako močno na živce, mi bomo rešili svoje gospodarstvo, vsaj teoretsko ge izključujemo te možnosti, ‘ in zato tudi sklicujemo vsako leto vladno anketo o tem problemu, rešili pa bomo najprej vprašanje vlad-, nega predsednika: ali Uzunovič ali Vukičevič ali pa kdo drugi, to je prvo in glavno —' če nam medtem tudi preti opashost od zunaj in je Mussolini sklenil pakt z Madžarsko, kakor jo je že ž Albanijo in Romunijo in diši vsepovsod po smodniku, mi se tega nič ne bojimo, narod je pameten in hraber, on si je znal vedno pomagati sam, pa si bo znal tudi v tem slučaju, mi pa moramo s politiko vladnih kriz naprej, kajti zato smo na vladi, da rešujemo vlado. Naroda je pa itak bolje, da ne rešujemo, kajti še vsikdar smo ga reševali le z zvišanjem davkov in proračuna in skrčenjem njegovih socialnih in političnih pravic. Radič pojde v vlado; ali pojde tudi SLS ž njim? Radičevo strankino vodstvo je zborovalo v Zagrebu ter glasom informacij iz Zagreba sklenilo, spre- jeti Uzunovičevo ponudbo za zopetni vstop v vlado, kateri bi, kajpak, predsedoval še vedno Uzunovič in v kateri bi bil, kajpak, notranji minister taisti Maksimovič, proti kateremu je Radič zadnje čase tako hudo rohnel. Radič je sprejel vse vladne pogoje in vse kaže, da bo Uzunovič rodil kmalu svojo novo vlado, št. 7. Radič bi vstopil v vlado ali takoj, ali pa najkasneje do 19. aprila, ko bo obtožnica proti Maksimoviču likvidirana. Zato je pa Radič stavil svoje protizahteve, in te so, milo rečeno, silno čudne. Zahteva razpust zagrebškega občinskega sveta in takojšnji razpis občinskih volitev, da prežene federaliste iz Zagreba. V to svrho se bo pri teh občinskih volitvah združil z zagrebškimi komunisti. Radič je torej že postal tako močno državotvoren, da pomaga vladi razganjati federaliste, ki se bore za ona hrvatska prava, katere je republikanec Radič tako lepo in Kino Apolo. Kino Apolo. Samo še do sobote lUDCDlfi UJH BEETHOUEH V nedeljo in pondeljek pustolovna veseloigra: ROKE U VIS! ZABAVA^ značajno zatajil. Toda še vse bolj nas zanima vedeti tole: če pojde Radič v vlado, ali ostane v vladi ž njim tudi SLS? Med radičevci in klerikalci v Sloveniji se bije, hud boj, tudi je Radič proti »popovskim« strankam vobče. Kako se bo torej ravnala SLS v tej novi situaciji, ki je tako močno podobna oni, ki je bila pred meseci, ko je SLS vodila hud boj proti Radič-Uzunovičevi vladi ? Italijansko-madžarski pakt. Gospod Bethlen, vreden zastopnik Morthyjeve Madžarske, je obiskal v Rimu gospoda , Mussolinija, vrednega zastopnika fašistovske Italije ter sklenil ž njim prijateljsko pogodbo, o kateri se trdi, da je zgolj trgovskega značaja in se tiče kvečjemu še Reke, odnosno njene luke, za katero pa tiče prav gotovo še druge reči; med tem igra svojo vlogo, kajpak, tudi znana miroljubna politika fašistovske Italije in njena preizkušena ljubezen do Jugoslavije. O tem prijateljskem paktu bomo še pisali. Za danes naj samo omenimo tole: Še včeraj se je iz merodajnih mest v Belgradu pisalo, da je naš sporazum z Madžarsko perfekten, Laza Markovič je sploh smatral svojo pot v Budimpešto in svoje tamošnje razgovore za svoj velik diplomatski uspeh, in dejstvo je, da se je nekaj dni kasneje odpravila na Madžarskem vojaška kontrola, čeprav je prej baš naša država, ki je morala še pred štirimi leti mobilizirati proti Madžarski, najbolj vztrajala pri tej kontroli, da se ne bo Madžarska spet oboroževala in kalila mir. Gospod Bethlen je pa vzlic temu potoval v Rim, se sporazumel z Mussolinijem in italijansko časopisje prav nič ne prikriva, da je ta pakt naperjen proti Jugoslaviji, ki bo morala sedaj postati faktor miru . . . Jugoslavija namreč in ne Italija ali Madžarska ... Po vsem tem si vprašamo: Koga vodi za nos »premagana« Madžarska? Jugoslavijo ali Italijo, ali oboje? Če Madžarska izrablja v svoj prid obe državi, je to še manjše zlo, če je pa bil v Rimu sklenjen pakt, za katerim se skrivajo komplikacije albanskega vzora, potem moramo vedeti, da bomo v kratkem doživeli še vse težje stvari, kakor zadnjič z albansko afero, in da je bil s tem »prijateljskim« paktom mir v Srednji Fv-ropi še bolj ogrožen. Fevdalna in srednjeveška Madžarska je sklenila prijateljski pakt z fevdalno in srednjeveško Italijo, za katero stoje fevdalna Rumunija, Albanija in Bolgarija. Od take družbe ne moremo pričakovati nič dobrega za mir in razvoj držav in narodov ob Donavi in na Balkanu. Zadnji čas je, da proletariat prizadetih držav sklene svoj pakt v energično obrambo miru. Protidržavne tendence. Redukcija železničarjev v osob-ju in na plačah je, umevno, izzvala ogorčenje, nevoljo, presenečenje, razočaranje, ter je organizacija, strokovna organizacija železničarjev sklicala protestne shode. In glejte, pod sedanjo vlado se je zgodilo, da sta bila dva shoda prepovedana. In to v Celju in v Kranjski gori. 0-krajni glavar v Radovljici je naznanil, da se vrši shod 3. aprila v Kranjski gori in zahteval, da se mu z o-bratno pošto sporoči: line in bivališče govornikov, ki bodo govorili na shodu in točno vsebino govorov, označenih kot dnevni redi Ker predsednik podružnice seve ni mogel sporočiti točne vsebine, ker ni bil on na skupščini bolniške blagajne v Beogradu niti pri ministrstvu saobračaja, zato je srezki poglavar izdal odlok sledeče vsebine: Na Vašo prijavo z dne 26. tnarca 1927 prepovedujem temeljem § 6 zakona z dne 15. novembra 1867 drž. zak. št. 135 ob-državanje za dan 3. aprila 1927 prijavljenega železničarskega shoda v gostilni Pristavec v Kranjski gori z dnevnim redom: 1. Poročilo o intervenciji v Beogradu. 2. Glavna skupščina bolniške blagajne v Beogradu in uspehi. 3. Grozeča redukcija plač in osobja. Proti temu odloku je dopusten priziv na g. velikega župana ljubljanske oblasti, katerega bi bilo vložiti 8 dni po dostavitvi tega odloka, kateri pa ne bi imel odložilne moči. Za kolkovanje te rešitve pošljite semkaj kolek za 20 Din. Srezki poglavar v Radovljici. Torej najprej hoče točno besedilo govorov. Kakor da bi se na glavni skupščini bolniške blagajne in pri intervenciji pri ministrstvu prometa moglo kaj drugega poročati, kot je bilo in kot da se je tam vršilo protidržavno delo. In da so redukcije osobja in plač neresnične?! In da je, govoriti o teh redukcijah, proti-diržavno delo, da je, stradanje proti-državna propaganda, da je beda železničarjev protidržavna? Namreč, ako se jo pokaže onim, ki to povzročajo in zakrivljajo, smatrajo ti kot protidržavno delovanje. Tako izgieda »pravičnost« sedanje vlade. Zoper tako pojmovanje oblasti se borno pritožili. Mednarodni ženski dan. Mednarodni ženski dan so tudi sodružice v Soveniji praznovale z vso resnostjo in dostojnostjo. O velikem ženskem shodu v Mariboru smo že poročali. Nič manj impozanten ni bil ženski shod v Ljubljani, katerega je sicer oblast prepovedala, češ da shod, ki ima na dnevnem redu svetovni mir, lahko kali javni... mir. Ljubljanske oblasti so končno uvidele, da ta svojevrstna utemeljitev prepovedi ni dosti vredna i“ so shod dovolile. Shod je bil dobro obiskan in se je na njem poudarjalo iste parole in zahteve, kakor na mariborskem shodu: Vojna vojni, mir med narodi, zaščito in enakopravnost žene v so-cialem, družinskem, pravnem in političnem pogledu. Izredno dobro obiskani ženski shodi so se nadalje vršili še v drugih večjih in manjših centrih Slovenije. Vsi ti shodi so pričali, da se socialistična zavest širi tudi med našim ženstvom- V naslednjem prinašamo nekaj poročil o ženskih shodih še iz ostalih krajev. Muta. Zavedne žene na Muti so prihitele v velikem številu na ženski shod, ki ga je sklicala Socialistična stranka Jugoslavije, da dostojno proslavijo mednarodni ženski socialistični dan. Shodu je predsedovala sodružica Sa-hornik. Poročevalec iz Maribora je pojasnil pomen in značaj dneva, opisal težek položaj žene, zlasti proletarske, njeno neenakopravnost v družini, v družbi, v tovarni in delavnici, v zakonskem, civilnem in kazenskem pravu, v političnem življenju, itd., ter utemeljil opravičene zahteve zavednih žena po gmotni, socialni in politični enakopravnosti — poudarjal tudi obenem visok etični pomen tega mednarod. dneva, ki je posvečen obenem sloves, protestu proti vsakršnim novim vojnam in za mir. Govornik je zahteval končno tudi ukinitev § 144 o odpravi ploda. Shod se je zaključil s klicom: Nikoli več vojne! Navzoče mnogoštevilne žene so sledile izvajanjem z velikim navdušenjem in razu- mevanjem. Delo v tukajšnji organizaciji je zelo živahno in število članic neprestano narašča. Zavedne sodružice na Muti hočejo bojevati boj za proletarsko osvoboditev skupno z ostalimi sodrugi, naloga vseh sodru-gov je zato, da podpirajo žene v svojem vzgojnem in organizacijskem delu. Guitaj. Tudi v naši rdeči občini so žene pokazale, da prav pojmujejo velik značaj in pomen mednarodnega ženskega dneva. Udeležile so se shoda v velikem številu in navdušeno pritrjevale izvajanjem poročevalca, s. Eržena, ki je poročal o pomenu ženskega dneva, o položaju proletarske žene v družbi, pred zakonom, v družini in v delavnici — poudarjal potrebo, da se žene energično bore za svoje socialne in politične pravice, za svojo popolno enakopravnost. Poudarjal je zlasti pomembni protivojni značaj manifestacije ter pozival žene, da se združijo in pridružijo ostalemu proletariatu v borbi za ohranitev ogroženega miru. Shod v Guštanju je zgovorno pričel, da se socialistična zavest med delavskimi ženami širi in utrjuje. Prevalje. Ženskega shoda v Prevaljah se je udeležilo nad 150 žen, od katerih je bilo mnogo tudi iz Leš. Shodu je predsedovala sodružica Levinek, ki je pojasnila v lepih potezah pomen ženskega dneva in žela za svoje izvajanje toplo odobravanje. Poročal je nato sodr. Eržen. Njegovemu temeljitemu in razumljivemu referatu so navzoče sledile z veliko pozornostjo in razumevanjem. Shodu sta prisostvovali tudi dve sodružici iz Maribora, da izpričate solidarnost mariborskih zavednih žena s sobojevnicami iz Mežiške doline. Po shodu se je prijavilo več novih članic v žensko sekcijo naše stranke. Tudi se je opazilo, da so žene prav rade segle po naših brošurah in časopisih. Celjsko pismo. Predrzen klerikalni manever. Od vsega početka krize v celjskem občjnskem svetu se je naša krajevna strankina organizacija postavila na stališče, da je ta kriza posledica krivičnega volilnega reda, ki sili v koalicijo po programih in svetovnem naziranju popolnoma nasprotujoče si stranke, ki v občinskih odborih sodelujejo le toliko časa, dokler ne pridejo vsled razlikujočih si interesov v konflikt. Socialistična stranka je to stališče zavzemala, odkar je ta zakon zagledal — po zaslugi demokratov — beli dan, in se vedno in povsod dosledno borila proti temu volilnemu redu ter zahtevala uvedbo čistega proporca za vse občinske zastope. Kar se Celja tiče, smo se socialisti takoj, ko je nastopila kriza v občinskem svetu, izjavili za razpust, posebno ko se je izkazalo, da je postal občinski odbor nedelaven. Poleg tega smo se v smislu strankinih zahtev izjavili za takojšnji razpis volitev po čistem proporcu, kar naj bi veljalo tudi za ostale avtonomne občine. Kriza se je vlekla nekaj mesecev in demokratje, upajoč na eventuelne spremembe v vladi, so stvar zavlačevali, dokler se je pač dalo, z namenom izpeljati vodo na njih mlin. Koalicija klerikalcev, radikalov in Nemcev pa je med tem pripravljala teren za občinske volitve, ki so v danih razmerah postale neizogiben izhod iz ex lex stanja v celjski mestni občini. Prišlo je med tem do volitev v oblastne skupščine, za katere se je med navedeno koalicijo za celjski mandat sklenil znani sporazum. V volilni agitaciji pri teh volitvah so posebno klerikalci operirali z zahtevo po odpravi takozvanega Žerjavovega volilnega reda, zahtevali razpust občinskega sveta ter razpis občinskih volitev po čistem proporcu. Ker so bili v času volilnega boja v oblastne skupščine v opoziciji, so slovesno izjavljali v pisani in govorjeni besedi, da se bo vse to izvršilo, čim pridejo oni v vlado. Dober teden po oblastnih volitvah, so res šli v vlado ter se »vrgli« na delo, tolažeč vsakega, ki jih je kaj vprašal, da počasi pride vse na vrsto, ker čez noč se ne da vsega narediti. Poleg drugih amandmanov je vlada najbolj »polagoma« predlagala zadnji trenutek ainandman o spremembi § 43. občinskega volilnega reda za Slovenijo, ki so ga svoječasno demokratje »iz nacionalnih ozirov« tudi »polagoma« vrinili v občinski volilni zakon. Dne 29. marca je časopisje prineslo vest o odpravi navedenega paragrafa, dne 31. marca pa je s kinematografsko naglico prišel iz Maribora v Celje ukaz, da se morajo občinske volitve razpisati in da mora tozadevni odlok biti še isti dan razglašen. Namen te naglice je prav enostaven: Klerikalci hočejo priti v celjski občini do absolutne moči s pomočjo Belcebuba, ki so ga pet let izganjali ter pošteno opljuvali! Manever, ki se jim morda ne bo posrečil, se prav lepo vjema s parolami stranke, ki nosi ime »ljudska« in ki »poti krvavi pot« v boju za demokracijo in pravice slovenskega ljudstva ! Na podlagi katerega besedila se bodo občinske volitve v Celju vršile, je po vsem odvisno od besedila prehodnih določb finančnega zakona, ki je stopil 1. aprila v veljavo. Izključeno ni, da bo to besedilo prikrojeno tako, da omogoči celjski koaliciji KRN, posebno pa klerikalcem, se polastiti moči v celjski občini s pomočjo zakona, ki so ga dolgo vrsto let noč in dan proklinjali! Tudi ni izključeno, da bo moralo o stvari odločati upravno sodišče. Naj bo karkoli, eno pa je gotovo, namreč, da so se klerikalci že s samim poskusom izigravanja celjskih volilcev same sebe razkrinkali. Ako se jim pa ta manever posreči, bodo za vso pošteno javnost — do nagega razgaljeni demagogi! Celjsko delavstvo vseh vrst pa naj ne pozabi, da so vse meščanske stranke enake, kadar jim gre za moč in vladanje ter za izigravanje volilcev! To naj upoštevajo vsi celjski delavci in pošteni volilci in se pripravljajo za občinske volitve, ki se bodo vršile 19. junija, da pošljejo v občinski svet čimvečje število delavskih zastopnikov! Redni občni zbor Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružn. Maribor. V pondeljek, dne 4. t. m., se je vršil pri Zamorcu« v Mariboru številno obiskani občni zbor tuk. podružnice Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije. K prvi točki: poročilo odbora o delovanju podružnice v preteklem letu, je poročal predsednik tov. Pe-tejan. Iz njegovega poročila je razvidno, da je podružnični odbor, kljub gospodarski krizi, brezposelnosti in kljub veliki apatiji, ki vlada med privatnimi nastavljenci, bil stalno na delu v korist svojega članstva in nameščencev sploh. Podružnica je v preteklem letu priredila šest članskih shodov in dva večja protestna shoda, proti podaljšanju delovnega časa in odpravi nedeljskega počitka. Poleg tega je podružnica priredila tri uspela javna predavanja in sicer eno o zakonu za piivatne, nameščence, o katerem je predaval tov. Uratnik, in dve o pokojninskem zavodu, t. j. o pravicah in dolžnostih članov napram pokojninskemu zavodu. Na teh dveh predavanjih sta predavala vodilna u-radnika pokoju, zavoda iz Ljubljane, ki sta za svoja stvarna in strokovna predavanja žela burno odobravanje. Podružnični odbor je imel šest odborovih sej, dve seji z bančno in odvetniško organizacijo in dve s pomočniškim odborom. Blagajniško poročilo je podal tov. Pelikan. Poročila predsedstva in blagajnika so bila soglasno sprejeta. K drugi točki dnevnega reda je poročal tov. Petejan o bodočih na- logah podružnice in o sedanjem položaju nameščencev. Obrazložil je nevarnost podaljšanja delovnega časa in odprave nedeljskega počitka, kakor tudi nove davčne obremenitve privatnih nameščencev. Nadalje je govoril o odpravi zaščite stanovanjskih najemnikov. Ob sklepu govora je predlagal sledečo resolucijo, katera je bila soglasno sprejeta: »Privatni in trgovski nameščenci v Mariboru, zbrani na občnem zboru podružnice SPNJ dne 4. aprila tl. najodločneje protestirajo proti novim davčnim obremenitvam priVat-nih nameščencev s finančnim zakonom za leto 1927-28, s katerim se uvede nov način pobiranja osebne dohodnine, ne vpoštevaje sedanje davčne olajšave. Protestirajo proti nameravani u-zakohitvi podaljšanja delovnega časa 10—12 ur na dan in odpravi nedeljskega počitka. Protestirajo proti odpravi zaščite stanovanjskih najemnikov. Privatni in trgovski nameščenci zahtevajo: izenačenje davkov na podlagi progresivnega sistema ter odpravo vseh indirektnih davkov; zahtevajo podaljšanje zaščite stanovanjskih najemnikov vsaj do leta 1930 ter zakonito uvedbo osemurnega delovnika in popolni nedeljski počitek za vso državo brez izjeme. Občni zbor poziva vse privatne m trgovske nameščence, brez razlike narodnosti, vere in političnega prepričanja, da pristopijo v Savez privatni nameščencev Jugoslavije, ter se na ta način ramo ob rami z R. GOLOUH: 18 Kriza. Socialna drama v petih slikah. (Dalje.) Drugi delavec: Rekli smo, pot k cilju ni ravna; zdaj po široki cesti naprej, zdaj po stezi vstran. Na tej poti srečaš razno nesnago, srečaš pa tudi junake, odločne, nesebične. Ivan: Junake, ki hočejo sami proti celemu svetu, in iščejo oblastnika, da na njem maščujejo krivice, žrtve in blodnje, kriv pa ni oblastnik, krivi so temni veki, podedovane uredbe — kriv je sistem. (Razgovor se vrši bolj in bolj v istem tonu, kakor prej z Osekom, v logičnem izvajanju temeljne misli, da je rešitev v delu, v gibanju delavskih mas, ki so toliko močnejše, kolikor večja je industrijska delavnost, in da so vmesni pojavi le plod trenutne krize in zablode.) Ana: So bila dejanja posameznikov, ki so odločila usodo narodov in razsvetlila celo človeško dobo. Ko je družba gazila v zlu in so zavrženi prešestvovali s sovražnikom, se je oglasil večni Neznanec, brezimni klicar in maščevalec obupanih, da nas opomni in vrne na pravo pot. Ivan: Sami znaki družabne krize, bolne dobe! Zgodovina odrešenja pozna eno glavno pot, pot razvoja z razvojem celote, z razvojem dela. Naš vek je tovarna in delavske mase, odtod pride odrešenje . . . Ana: Besede! Svet je potreben naglih dejanj! Ivan: Dnevnih, složnih dejanj! Drugi delavec: Govorili smo o krizi, o delavstvu in o delu, ki propadata . . . Ivan: Zahtevati moramo, da se delo obnovi, da zapojo kladiva in zašume stroji! Ana: Sedaj, ko ljudje silijo na vlak, tišče v čakalnicah 111. razreda, beže v tujino! Ivan: Gredo, da se povrnejo! Odhajajo z mislijo na srečnejšo vrnitev. Pojdejo, povrnejo se! (Konec IV. slike.) V. slika. (Čakalnica III. razreda. Na dnu steklena vrata na peron, odkoder se čujejo od časa do Časa signalni klici, ropot premikaiočih se vozov in žvižg lokomotive. Na odru tema: vratar pride in prižge nekai luči; na klopi v kotu berač.) I. prizor. Vratar in berač. Berač: Le prižgi. Naj se še enkrat ogledajo Vratar: Tebe pa tudi ne manjka — pri nobenem transportu! Berač: Kaj bi; njem je težko v svet, meni je težko doma. (S ceste prepevanje in brenkanje na kitaro.) Vratar: Ce misliš maševati pri vsakem transportu, ne prideš iz te čakalnice! Berač: Saj vem, da bo teh transportov še dosti in preveč. Toda sedaj je na vrsti mladina. Z Vrha jih pojde cela partija mladih. Na Francosko gredo — pa bi jim ne privoščil modre besede na pot! II. prizor. (Skupina mladih delavcev.) Delavec: Prehodili smo že celo dolino; z vrha do kolodvora; odhodnico smo ji zasvirali. Na Francosko gremo, v francoske rudnike . . . (Kitara brenka.) Odpri vratar, da uatn ne. uide. (Vratar odpre vrata na peron in odide.) Zbogom. Se francosko se bomo naučili (kitara ubira marseljezo) in francosko peli: »Allons Enfant de la Patrie!« Dalje prihodnjič. nameščenci cele države bore za svoje socialne, gospodarske, politične in kulturne pravice.« K tretji točki je poročal tov. Pelikan o delovanju delegacije v Del. zbornici in Pokojninskem zavodu. Poročevalec se je v splošnem dotaknil važnih sklepov kongresa Del. zbornice za Slovenijo in reforme zakona za pokojninski zavod. K dnevnemu redu je govoril še tov. Pitamic iz Celja, ki je vzpodbu- jal mariborske nameščence k vztrajni borbi za svoje pravice. Pri četrti točki se je izvolil novi odbor, sestavljen iz sledečih tovarišev: Petejan Josip, Kelbič Ivan, Vrisk Ivan, Wegesser A., Krivec Slavka, Pelikan Hubert, Kager Fr., Kraut Štefan, Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik zaključili občni zbor. Dnevne novice. Krajevna organizacija SSJ v Ljubljani je imela v pondeljek zvečer svoj letni sestanek, na katerem se je poročalo o delovanju organizacije ter izvolil nov odbor krajevne organizacije. Iz poročil posnemamo, da je bila organizacija tudi v težkih razmerah jako delavna ter je moralno v zadnjih letih jako razveseljivo napredovala. V političnem njenem akcijskem delovanju je treba poudariti zlasti stanovanjsko akcijo v Ljubljani in izpre-membo volilnega reda za avtonomna mesta v Sloveniji. S svojim vztrajnim bojem, s svojo vztrajno propagando zlasti za ti dve zahtevi je krajevna organizacija pridobila takorekoč vso javnost za obe zahtevi, razen samostojnih demokratov. Ta politični vpliv krajevne organizacije je priboril avtonomnim občinam zopet volilni red s čistim proporcem. Skoro isto velja 2a stanovanjsko akcijo v Ljubljani. Vladni komisar na ljubljanskem magistratu, ki sam pozna stanovanjsko bedo, se je zavzel za akcijo z ozirom na javno mnenje, ki ga je ustvarila naša krajevna organizacija. Stanovanjsko vprašanje za Ljubljano pa še ni rešeno. Krajevna organizacija se prav dobro zaveda in že čuti, da se pojavlja v kapitalističnih vrstah pasivna resistenca, proti kateri bo naša ■stranka, kakor tudi delavstvo sploh najodločneje nastopalo. Stanovanjska akcija vladnega komisarja je pomemben socialni načrt za Ljubljano in je domala izdelan na podlagi naših temeljitih obravnav v krajevni organizaciji in v »Delavski Politiki«. Iz teh razlogov in ker je skušala organizacija v minulih letih bolj in bolj poglobiti razredno zavest ter pravo socialistično ideologijo, je organizacija postala faktor, s katerim mora računati že danes ljubljanska javnost. Nadejamo se, da bomo v bodočem letu započeto delo še lepše in uspešneje nadaljevali, zlasti, ker se je tudi krajevno zastopništvo pomnožilo z dobrimi in agilnimi silami. Dr. Dragotin Lončar je razrešen službe pri najvišji šolski oblasti v Ljubljani. Na njegovo mesto je imenovan klerikalni dr. Karl Capuder. Dr. Lončar je bil gotovo mož pošten Pismo iz Rusije. (Konec.) Kaj pa pri Vas? O Vas tu prav nič ne slišimo. Vemo samo, da nas Jugoslovanska vlada sovraži kakor vse druge buržuazne vlade in da se v Beogradu še vedno nahaja carsko poslaništvo, dasiravno je svoj čas ruski narod, pravim narod, ne parski diplomati, prelival na Balinu svojo kri za osvoboditev Srbi-Je izpod turškega jarma! In Vaše delavstvo? Ali je še Vsai tako zavedno kakor je bilo Pred vojno? Ali se bo že kmalu povzpelo do te odločnosti, kakor se Je ruski proletariat? Simpatije in Pomoč ruskih bratov so mu sigur-n®' Saj imamo vsi istega sovražnika! . Dragi brat! Ne veš, kako srčno si želim še enkrat videti moj rodni kraj, moje otroke, ki sem jih moral zapustiti še tako male Iti’ nebogljene, moje nekdanje znance in Tebe. ivojo in Ivoje družine sliko, ki si mi jo poslal, sem v okviru obesil nad svojo posteljo, da Te imam vsak dan pred očmi. Poprej pa je se romala po celi vasi iz rok v roke m vsi so jo občudovali, kar me je seve navdajalo s ponosom. Veš, ragi brat, v letu 1921, ko sen* bil demobiliziran, sem bil Že tfdno se vrnem v domovino;