[Največji tlovcnaki dnevnik"^! ▼ Združenih državah Velja za ne leto ... $6.00 H Za pol leta .... - $3.00 Zrn. New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 j GLAS NARODA Iistislovčnskih jelavcev y Ameriki, TELEFON: CHclssa 3—3878 NO. 186. — STEV. 186? Entered m Second 01a— Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, K. Y., under Act of Oonfreu of March 3, 1870 The largest Sloreni&n Daily fat the United States. liWHiit every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TZLETOH: OHeleea S—S87« NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 9, 1932. — TOREK, 9. AVGUSTA 1932 VOLUME ZIZZ. — LETNIK XXXI ADOLF HITLER BI BIL RAD NEMŠKI KANCLER V BERLINU SE BODO ZBRALE NAJODLIČNEJŠE POLITIČNE OSEBNOSTI NEMŠKE DRŽAVE Predsednik nemške republike Hindenburg je za to, da dobi Nemčija kabinet, ki bi ne bil odvisen od nobene stranke. — Papenov zastopnik je rekel, da sedanjemu nemškemu kanclerju niti na um ne pride, da bi odstopil. — Vladi je dosti več za zaupanje presednika kot pa za zaupanje državnega zbora. Veterani se zbirajo pri Gettysburg!! BERLIN. Nemčija, 8. avgusta. — Koncem tega trdna se bodo sestale tukaj najvplivnejše politične osebnosti Nemčije. Posvetovali se bodo, kakšno ylogo bo igral voditelj nemških narodnih socijali-fctov, Adolf Hitler, v vlrdi, ki se bo koncem tekočega meseca predstavila držvanemu zboru. Med možmi, ki se bodo udeležili teh posvetovanj, ' bodo: državni kancler von Papen, minister za dr-j žavno brambo, general Kurt von Schleicher, bivši; kancler dr. Bruening, voditelj nemških nacijonali-slov Hugenberg in Hitler. V7 četrtek se bo vrnil s počitnic predsednik Hindenburg ter se bo udeležil praznovanja ustavnega dne v zveznem glavnem mestu. Znano je, da je državni predsednik odločno proti kabinetu, ki bi bil odvisen od te ali one stranke. Pred državnozborskimi volitvami dne 31. julija je Hitler ponovno izjavil, da bo vstopil v vlado le pod pogojem, da jo bo lahko kontroliral. V zadnjem i asu so pa pokazala razna znamenja, da so narodni tocijalisti pripravljeni vstopiti v koalicijsko vlado. Po inozemstvu se je razširila vest, da bo Hinden-bu rg imenoval Adolfa Hitlerja za nemškega državnega kanclerja, ako bo to dovolila Brueningova t entrum-stranka. 1 ukajšnje časopisje označuje to poročilo za sme žno. Neki Papenov zastopnik je rekel: — Državni kan-tier mu je naročil povedati javnosti, da mu niti na um ne pride, da bi v sedanjem času odstopil. Centrum, ki je bil prej zato, da bi bili tudi narodni socijalisti v vladi, je izpremenil svojo politiko ter zastopa sedaj stališče, da mora biti Hitler s svojimi pristaši z ministrstvom v takih odnošajih, da ne I'O nobenega dvoma o njegovi odgovorrv^3ti za redbe kabineta. Neki zastopnik vlade je rekel danes, da se vlada bolj zanaša na zaupanje državnega predsednika kot pa na zaupanje državnega zbora. Danes so se zopet završili po raznih nemških mestih večji nemiri. Vsled eksplozije garante je bil u-^mrčen neki moški, več jrh je bilo pa poškodovanih. Državni kancler von Papen, ki se je danes vrnil e teden dni trajajočih počitnic, je zahteval natančno poročilo o nasilnih dejanjih, ko so se završila t-kom njegove odsotnosti. Justično in notranje mi-irstrstvo je pozval, naj ustanovita posebna sodišča; ki bodo sodila one, kateri netijo nemire. Dasi je določil Hindenburg smrtno kazen za povzročitelje izgredov, ni bil zaradi tega pregreška «e nihče obsojen na smrt. Zadnji teden je pred sinagogo v Kielu eksplodirala bomba. Vodstvo sinagoge je prosilo konclerja von Papena za zaščito ter ga opozorilo na dejstvo da ščuva narodno-socijalistično časopisje proti 2i-clom. ; BERLIN, Nemčija, 8. avgusta. — Nadomestni državni komisar Bracht je izjavil, da so pri zadnjih volitvah državni uradniki preveč posegali v volilni boj. Rekel je, da državni uradniki ne smejo nikdar pozabiti, da so služabniki splošnosti, ne pa ka- MAJNERJI PROTI NOVI POGODBI Majnerji države Illinois so glasovali proti dnevni plači $5. — Referendum je ovrgel pogodbo prejšnjega meseca. Springfield, 111., 8. avgusta. — Ker linijski majnerji niso bili zadovoljni s dnevne plače, ki je določena po pogodbi, katero so sklenili zastopniki majnerjev z lastniki rovov pred enim mesecem, je bida. konečna odločitev prepuščena linijskim majnerjem na referendum. Od 240 krajevnih društev je 133 društev sporočilo svoje glasovanje in ta društva so glasovala 1H.421 proti pogodbi in 14,505 za pogodbo. Po prejšnji pogodbi, ki je potekla 31. marca I. 1.. jo znašala dnevna plača $f>.10. Zadnje tri tedne so majnerji o tem ž«« drujrič glasovali. 1'najski uradniki, ki so mnenja, da v sedanjem čavu ni mogo&e od lastnikov zahtevati najvišjih plač. upajo, da bo po dosedanjem glasovanju prvotna pogodba za $5 na dan konečno potrjena. NEMČIJA JE IZROČILA ROPARJA SPOMENIK PADLIM JUNAKOM i š Ernest Levy je bil vsled ropa obsojen na deset let ječe. — Je pobegnil v Nemčijo. — Bil je pri-j peljan nazaj. j ! Chicago, 111., 8. avgusta. — Ernest Levy, ki je bal pred enim letom zaradi ropa zlatnine v znesku 2W.OO obsojen na deset let ječe,, je zopet v zaporu na podlagi izro-1 i T'i'.lne prošnje predsednika Hoo-I verja. na nemško vlado. ! i Levy je bil skupno z dvema drugima tovarišema obsojen na deset let jeee. ker so oropali trgo-*, vino z zlatnino Lawrence F. Ster-J : ne. Vsa zlatnina, ratzun ženske ( »»vratne verižice, ki je bila vred- • na 85.000. j«- bila pri roparjih najdena. Levy ju je bila na njegovo pritožbo dovoljena nova obravnava „„ i i in je bil izpuščen na svobodo pod , jamščino $10.000. Levy pa je |>o- j begnil, todn detektivi so ga izšle-1 (lili na domu njegovega of-eta v Sulz pri Kol inn ob Renu v Nem-1 eiji. Takoj se je ameriška vladal Blizu Verduna je pokopanih okoli 400,000 francoskih vojakov. — Maršal Petain je imel govor. POMOŽNI VOJNr TAJNIK SKUŠA ' OPRAVIČITI VLADNO ODREDBO GETTYSBURG, Pa.f 8. avgusta. — V tukajšnji zgodovinski okolici, na kraju, kjer so nekoč živeli letoviščarji, se je zbralo 262 veteranov, ki so biii pregnani iz Washingtona. Za svojega poveljnika so si izbrali Elwina J. Munce-a iz Portland, Ore. ITALIJA BO ZMANJŠALA BR0D0VJE Mnogo starih bojnih ladij bo šlo v rezervo. — Takoj po manevrih bo izvršena izprememba. Rim, Italija, 8. avgusta. — Takoj po sedanjih pomorskih manevrih bo italijanska vojna mornarica znatno zmanjšana. Po 25. avgustu bo mornarica obdržala samo najnovejše in najhitrejše bojne ladje. Vsi dread-naughti in druge bojne ladje, ki so prej bile last Avstrije, bodo postavljene v rezervo. Vse one ladje, ki bodo obdrža-ne v aktivni službi, bodo združene v dva škadrona, od katerih vsak bo sestavljen iz dveh divizij, ena posebna divizija pa bo določena iza službo v Sredozemskem morju. Italija hoče postaviti izven službe vse starejše bojne ladje, da s tem zniža, .stroške. Prvi reorganizorani škadron bo obstojal iz 10.000-tonske križarke Trieste, ki bo nosila admiralsko zastavo, nadalje iz ladij Trento, Rolzano. Gorfzia. F i ume in Zara ter rušileev Freccia. Folgore. Zef-firo in Nembo. V drugem škadronu bodo križarke Giovanni Delle Bande Xe-re. Bartolomeo Oolleoni. Armando Diaz. Alberto di Giussano, Albe-rico di Biano in Luigi Oadorna ter dvanajst seout.skih" ladij po 2000 ton. Med vsemi ladjami bo samo izjema prejšnja nemška križarka Bari, ki bo poveljniška ladja jadranske divizije. pričela pogajati z nemško vlado za izročitev Levvja. DEKLICA KUPI ROPARJEV REVOLVER Chicago, IU., 8. avgusta. — NVk lfJ-letni deček je ostro pogledal . 26 let staro prodajalko voznih listkov na. nadulični železnici, Peggy Ves, ki je zapazila solze v dečko-. vili očeh. i — Ropar .sem, — je rekel deček in pokaže revolver. — Potrebujem denar! I — Toda to je knmpanijski de-!nar, pravi Miss Ves. — Tega ti ne 'moreni dati. Za kaj rabiš denar? — Moja mati je bolna. — pravi deček, — in moj oče nima dela. Miss Ves nekoliko pomisili. nato pa dečku obljubi en dolar za j revolverf. Deček je bil zadovoljen, ponudi revolver skozi okno in iiz-gine z dolarjem. Miss Ves nato pokliče policijo, ki je dognala, da je bil revolver .samo za igračo. PRAVICA ZA STAR AVTOMOBIL Columbia, Mo., 8. avgusta. — Mrs. Elvm Level je kupi4a pravico 03. Avtomobil najhitrejše J vozi po dve in pol milji na uro in ima dva cilindra. FRANCOSKI VOJNI SPOMENIK Pariz, Francija, 8. avgusta. — Predsednik Albert Leibran je slovesno odkril največji francoski vojni spomenik v Douaunontu blizu Verduna. Velikanska stavba lirani kosti nad 400.000 francoskih in zavezniških vojakov, ki so padli pri obrambi Verduna. ker so se ravnali po povelju maršala Joffreja: "Tukaj ne smejo preko!'* Navzoči so bili tudi maršal Henri Petain. generala Hubert Lvautey in Maxime Wevgand in na tisoče bivših vojakov in drugih ljudi. Kosti več tisoč padlih vojakov, katerili iinena niso znana, leže v dveh velikih grobnicah, ki t^e nahajate na vsaki strani glavnega spomenika. Pred spomenikom po planjavi so pokopani padii vojaki, katerih imena so znana in na vsakem grobu je bil križ z imenom padlega vojaka. V sredini .se dvijra obelisku po-doben stolp, ki bo od sedaj naprej gledal po obsežnem polju, na katerem je bilo od 1014 do 1918 o-pustošenih osem vasi. Verdun je predsednika Lebru-na zelo slovesno sprejel, zlasti še. ker je bil Lebrun v početku vojne dodeljen kot častnik verdun-ski fronti. Po kosilu so bivši vojaki. du-*| hovniki in škofje spremili predsed nika čez polje, na katerem se še vedno poznajo posledice vojne, do spomenika. 'Na stopnicah spomenika sta najprej grovorila maršal Petain in vojni minister Joseph Paul-Bon-cour. n^tho pa je Lebrun odkril spomenik. — Tukaj je pokopališče Francije. — je rekel Lebrun, — kajti nikdar nikjer ni bila zemlja tako napojena s človeško krvjo kot tukaj. Dobro je tedaj, da ostanejo ohranjene te priče velike človeške zablode svetovne vojne. Tukaj so. da bodo branile ljudstvo! pred pozabljivostjo. Francija želi mir in to željo bo ohranila. Xadaljmm njihovim tovarišem je dal v Gettvsburgu Rev. Stokes veliko dvorano na razpolago. V skupini teh veteranov se nahaja sedem žensk in osem otrok. Mun-ce pravi, da bodo ostal i veterani preko poletja in jeseni tukaj, ko se bo pa decembra sestal kongres, bodo šli zop^t v Washington. — Umevno je. — je dostavil, da bomo dot oda j dobili velika oja-čenja. Camden, N. J., S. avgusta. — , V stari farmerski hiši. ki je last ^ neke republikanske organizacije, j se je nastanilo precej veteranov, j Njihov voditelj je rekel, da bo njihovo število vkratkem naraslo na Istosedemdese>t mož. Sosednji farmerji so vložili pro-tti njim odločen protest. • Washington, D. C., 8. avgusta. ! Pomožni vojni tajnik je imel dolg govor, v katerem je zagovarjal vlado, ki je poslala proti veteranom. njihovim ženam in otrokom infanterijo, kavalerijo in tanke. Rekel je. da je bilo ta potrebno ter ugotovil, da vojaki ni*o oddali i niti enega strela. Kar jih je bilo ranjenih, so bili ranjeni v spopadih s policijsko oblastjo. Verdun, Francija, 7. avgusta. — ! Predsednik Albert /Lebrun je danes posvetil največji vojni spomenik Francije, namreč pokopališče pri Douamountu. Na pokopališču počivajo kosti 320,000 | francoskih vojakov. ke posamezne politične aftranke. Pri prihodnjih volitvah ne smejo javno agitirati za tega ali onega političnega kandidata, pač pa mirno oddati svoje glasove. DOLGO JF BILA ZVESTA Pariz, Francija, 8. avgusta. — Francoski časopisi so več mesecev iskali najstarejše ljudi v Franciji in sedaj so dognali, da je najstarejša oseba v Franciji gdč. Alexandrine Franco:se Castean, ki je sedaj stara 108 let- Živeč v slikoviti pirenejski vasi S*. Beat, je C asteanova nosila nad 90 let sadje in zelenjavo j_z svojega vrta v bližni trg St.. Ber-trand. Zadnji dve leti pa je v postelji, ker je oslepela. Še vedno je samica, kajti pred 90 leti se je njen zaročenec pri neki nezgodi ubiil in ostala je zvesta njegovemu spominu. Ves &as svojega življenja je jedla, kar se ji je polju/bilo in pila, kar je žvečene vžigalice so privedle državne truparje na sled 19 let staremu morilcu Elmerju Rajbideau, ki je umoril 74 let starega far-merja Samuela Bradlev. Ožvečene vžigalice so bile najdene poleg umorjenega farraerja. Nekdo je moral v nervoznosti žvečiti vžigalicej ko je iskal denar svoje žrtve. Truparji so aretirali Bradleyevega sowda Rabideaua. Vzeli so mu cigarete. toda pustili so mu vžigalice. Vzel je eno uži-galico za drugo, odgriznil glavico in nato žvečil. Vžigalice so bile popolnoma enake vžigalicam, ki so bile najdene pri Bradleyevem truplu. Ko so ga truperji opozorili na si i č nos t vžigalic, je Rabi-<^eau priznal zločin. SESTANEK HOOVERJEVIH SORODNIKOV Niagara Fails, Ont., 8. avgusta. Predsednik Hoover je prejel posebno povabilo za sestanek Hoover jevih sorodnikov 12. avgusta. Ti sorodniki so potomci Ludvika Huberja. ki je prišel iz Švice v Ameriko leta 1764 in se je naselil folizu Lancaster, Pa. BRAZILIJA PRITISKA NA _ UPORNIKE Zvezna vlada je poslala nove čete na sever. — Vrhovni poveljnik hoče korakati proti Sao Paulo. Rio de Janeiro, Brazilija, avgusta. — Zvezna vlada stalno pošilja nova ojačenja na severno fronto, ko je revolucija stopila v peti teden. General FrancLsco skuša pregnati upornike iz pokrajine ter iz krajev okoli Jacarezinho in nato udariti na glavno središče u-pomikov na mesto Sao Paulo. Uporniki v San Paulo pa so medtem vložili prošnjo pri t njih vladali za priznanje neodvisnosti države San Paulo, ker se država nahaja v vojni z osrednjo -vlado, da bi stem mogla stopiti v trgovske zveze z drugimi državami in bi dobila. pošLljatve, katero je naročila zvezna vlada, pred no se je pričela revolucija. T'porniki trdijo, da je tako priznanje po mednarodnem pravu dovoljeno ter postavljajo a zgled poskus Anglije blokirati severna pristanišča Amerike tekom ameriške državljanske vojne. VELK MEDVED IZ KAMNA Lake Cayuga, N. Y., 8. avgusta. Xa neki farmi so našli velikega medveda izklesanega iz kamna. Dolg je 15 čevljev, visok 8 in debel 2 čevlja. POŽAR JE ZAPELJAL RACE KalispelL Mont., H. avgusta. — Velika ja/ta divjih rae je krožila nad požarom, ki je uničil naprave Kalispcll Lumber Company. Naenkrat ne race zaženejo v požar in so vse poginile. Požar je uničil okoli pet milijonov kubičnih čevljev lesa in je napravil škode za $8,000. POVODENJ V MANDŽURIJI Harbin, Mandžurija, 8. avgusta. Več eto ljudi je izgubilo življenje in tisočim preti lakota vsled po-vodnji, ki je zalila mesta HaiJin, lian, Mudanzan in polovico Har-bijaa. Železniški promet v mestu je popolnoma ustavljen in po ulicah se vozijo s čolni. V Tsitsiharjn je utonilo 53 0-*eb, ostalim pa preti kolera, J_ RUSKA - ESTONSKA i POGODBA Moskva, Rusija, 8. avgusta. —« Sovjetoski osrednji izvrševaini odbor je potrdil nenapadalno pogodbo z Estonsko. WANG ČING WEI ODSTOPIL Šanghaj, Kitajska, 6. avgusta. Danes je odstopil ministrski predsednik kitajske vlade Wang Čing Wei. Odstopil je zato, ker se ni-k^eor ne strinja s stališčem severnih 'vojaških poveljnikov, ki so g^ aasl figgniB toftflfaypji. r ^(ii vitoor WEW YORK, TUESDAY, AUOU BT 9, 1932 THS LiKm 8LOVEHE DAILY ta V. S. A.- | "Glaa Naroda" flMt «T hniviM oi ttM corporation and admiam of above officer«: t W. Mlfc l>m>. Unit of MM^tta«, Wtw Tffc City. N. T. 'QUI R1IODI* _97.00 tm totrt hit---- , IM^Tm pol leta________$uo _ •ubecrlptlan Yearly $0.00. tWaa lliiKi* tmbmjm. iwM dan ixnmnM neSall to pranftw. Dnii braa pnflpiaa In oaataoatt at no prtoMojajo Denar naj aa tola-IBVOU pottljatl po Money Order. Frl spremembi kraja naročnikov, pfnrtein, as nam todl prajtejs blv%Mftte nasnanl. 4a hitreje najde-___ma naslovnika. •mm iabom- «• w. uta atreea, Mew tm«, h Tckfhoo«: CBelsea S—KI ARMADA VETERANOV Pohod veteranov v Washington bo tvoril značilno poglavje v zgodovini Amerike. Tja so se odpravili v hudih časih, meneč, da bodo dobili že sedaj tisto, kar jirn je vlada obljubila izplačati šele leta 1945. Njihova prošnja pa ni bila uslišana, in njihovim zahtevani ni bilo ugodeno. s ' * \ Iz Washington a jih je pregnalo vojaštvo, nakar so se podali v Johnstown, kjer je sedež ameriškega inclu-strijalnega carstva, Bethlehem Steel Company. Poveljnik veteranov. Waters, jim je hdtel preskrbeti V Johnstownu stalno bivališče, toda naletel je na odpor zveznih, državnih in obrinskih oblasti ter je slednjič svetoval veteranom naj se vrnejo domov. Vdtcrane je povabil v Johnstown župan McCloskev. Vabilu so se hvaležno odzvali, nikdar mu pa ne bodo mogli odpustiti, ker jih je že po pirleni tednu zapodil. Nemara je imel Mc< loskev dobre misli in dobro voljo, toda Bethlehem Steel Company je bila drugačnega mnenja. Z odhodom veteranov je bilo koneano značilno poglavje v ameriški zgodovini, kojega socialni pomen bo mogoče šele v bodočnosti pravilno doumeti. Pohod veteranov je razkrinkal svetu revščino širo-Irih plasti ameriškega naroda Iter obupen boj, ki ga bije-jo izrabljani s svojimi izkoriščevalci. Možem, ki so bili še pred petnajstimi leti oboževani junaki, so požgali bonia bivališča ter so jih z bajoneti xapodili iz zveznega glavnega mesta. Domov se vračajo z zavestjo, da nima človek, ki se obupno bori proti gospodarskemu polomu, prav ničesar pričakovati od ljudi, ki zavzemajo najvišja mesta v deželi. Razočaranje, ki so ga bili deležni veterani, ne bo rodilo za mogočnjake dobrih sadov. Da so vladujoči razredi preždti s strahom in bojaznijo, je najboljši dokaz to, ker se je mogočna Bethlehem Steel Company prostovoljno ponudila, da jim plača prevoz in med vožnjo skrbi zanje. Značilno je tudi, da se prevoz ni vršil preko Washington. Spanja gospoda Hooverja namreč ne kaže motiti. • % Toda nič zato. Vrnili se bodo v svoje domove, če jih imajo, in bodo pri prihodnjih volitvah izpregovorili z mogočnim glasom. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Din >00-------------$ 4.— Ur 100 ..............................$ 5.80 Din fOO ------------------- $ 5.90 Ur 200 ..........................$11.40 Din 400 ............................. $7.80 Ur 300 .............................$18.60 Din 500-----------------------$ ».50 Ur 400 .............................$22 — Dta 1000 ---------------- $18.50 Lir 500 ............................$27.— Dtal 5000 ---------------$81.50 Ur 1000 ...........................$53— Za lasUAlto wtAJIh snaafcev kot zgoraj navaden«. bodici v dinarjih aH lirah dovoljujemo km bolj« pofloj«. Wn x IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOLARJIH Eft Izplačilo $ 5.00 morate poslati_$ 6.70 " " $10.00 » »' ___$10-80 " " $15.00 " »»__$15.00 " » $20.00 » - ____$21M " 040.00 » » ___Ml .10 •> » 050.00 o " * ........ $51.30 Prejemnik Ml v itanm kraju tsplatllo v dolarjih. M«Jm ftdfcasMa InrlajMnt p**CABl_K LtTTKR u pristojbin« «1. .. METROPOLITAN TRAVSL BTJRRAU amt««T niw york. n. y. Dopisi. Detroit, Mich. Cenjeni: Sprejeli smo Vaš opomin glede poteče ne naročnine za vaš list. Kakor vam je znano, je v Detroitu dane« največja depresija, da nam je sploh nemogoče plačati list. Za enkrat ne moremo, ko se bodo pa rajzmere izboljšale, bomo drage volje poravnali. Pevski zbor "Slavec" se je združil z Slovenkim Delavskim Doinom. ker mu ni bilo mogoče drugače izhajati Zatoraj <»e obrnemo na va.s. če morete pošiljali list. Vni pa čakajo. da ga berejo, ker so ljudje brez dela. pa imajo shajališče v S. D Domu. Tudi smo za samce dovolili, da si lahko kuhajo v Domu. k**r že ne morejo več plačevati hrane in stanovanja. T'pa m. da se razmere izboljšajo in zagotavljam, da boste dobili več novih naročnikov, kakor hitro bo bolje z delom. Sprejmite pozdrave! Joe Klančnik. predr>ednik "Slavca" in Slovenskega Del. Doma. West Frankfort. 111. Uredništvo Glas Naroda prosim, naj Jie piše več neresnice o položaju stavkujočih premogarjev. kajti ameriški milijonarji mu gotovo niso pomagali do napredka. Povod, da to pišem, mi je dalo že drugo poročilo, ki ni bilo resnično. zato pa hočem popisati resnico. Dne 13. julija no šli premo-frarji Distrikta 12 v Springfield v protest proti sklenitvi pngodbe med premogarji in lastniki pre- mogorovov. Razume se, da so premogarji glasovali, da je ne sprejmejo. Tedaj f>a .H* prinesel G. X. poročilo, ne vem. kje ga je dobil, da. je bilo v Springfield 1500 premogarjev. ki so spali po parkih, ker jih niso pustili v Tavlorville. Rpsniea pa je, da jih je bilo 15 tisoč v Springfieldu. ko so pa šli skozi Tavlorville. -so jih ustavili in izpraševali, kam gredo. Drugi dan na. povratni poti iz Spring-fielda -o pa imeli ravno v Tavlorville veliko sejo ali mass meeting Župan mesta Springfield jim je dal na razpolago mestno hišo. Položaj, v katerem se nahajajo premogarji v Illinois, je resen. Enako tudi v sosednji državi In-diani. Majnerji v Illinoisu in In-diani so složni in imeli so več skupnih sej. Tz lllinoisa so šli v Tndiano in iz Idiane semkaj. Tudi iz nekaterih krajev Montane in Wyoming so se zglasili tu. da %o pripravlje-ni (združiti se v enotno fronto, ker so prodani po voditeljih T'. M. W. of America. Dne 30. julija je prišel v bližnje mesto. Johnson City. J. H. Walker. G. X. je prinesel poročilo, ki je bilo vsekakor pomanjkljivo. Pravi, da je Walker pričel govoriti. -Res je. da ni izpregovoril niti besede v mierofon. Da je prišlo do takega, nereda, je bil največ kriv policijski načelnik. Ko je prikorakala zadnja skupina majner-jevo koli 2000, so imeli napige: "Umiramo od gladu v deželi, ki ima vsega dovolj". "Sest ur dela in 5 dni v tednu" in podobne. Omenjene letake *so obrnili proti Walkerju. policijski načelnik jih je pa pometal dof. 'Xat6 je nastala zmešnjava, ni pa nikdo metal kamenja, -pač pa je moral policijski načelnik privoliti, da so inajnerji pribil i napise kamor »>o jih hoteli. Ljudje je zelo razburilo, ko je rekel Walker, da ne bodo govorili oni. ki »o nasprotni pogodbi. Toda moral je umakniti ukaz in ljudstvo je mirno poslušalo. Ko je pa stopil pridigar pred mierofon. je bil pa tak krik in žvižg, da si ni Walker upal vstati. Xato je bila seja prekinjena, on pa je bil deležen največjega razočaranja. LjurVtvo ga je čakalo, da je prišel z govorniške tribune. Xato ga je obkolilo kakih 1000 žena. otrok in mož. Šerifi mu niso mogli pomagati, ker so vedeli, da bi se dvignilo več kot 5000 ljudi. Ko so ga prignali do njegovega avtomobila, mu niso pustili notri, in gnan od drhali je moral iti na Main Street. Trgovcem omenjenega mesta se je pa tako zasmilil. da so sklenili povabiti ga za 3. avgusta, to je danes. ko to pišem. On govori, kako so dobro napravili majnerjem, kako bi lahko pridobili prosperi-teto. ako bi šli delat. Za včeraj, to je 2. avgusta, je pa bil sklican shod v Renton. ."» milj od tukaj, m je bilo rečeno, da bo prišel John L. lyewisvin da ga bo stražilo 230 do 300 policistov. 3Iajnerji so pa brž sklicali sejo pa za Ziegler ravno tisto uro. V Ziegler je bilo veliko ljudstva. Ko so otvorili zborovanje z veliko parado skozi mesto, je župan lepo pozdravil ljudstvo. Enako tudi župan iz Gilepsie. ko je prišel s premogarji. Povedal je, da bo zahteval od države preiskavo. ker so dva majner.ja pretepli policisti. Bilo jih je tudi nekoliko iz Indiane. Tudi ženske so se organizirale P.0 sJ|o 0jJ jvo j(1 sirof lea brid- ko zajokala, jo je pograbil drugič in treščil na tla. Tako še parkrat. Ko se je v poznem mraku približala domu žena. jc najprej v groz- . t - identiteto s pomočjo opisa posestnika Blaža Bradača iz Sel. Obenem so nedavno prjeli tudi vse štiri tihotapce. ki so bili v zvezi z ubojem pokojnega Tomažiča. Tihotapci tajijo umor. Pravijo, da j da rse je Tomažič pijan .zvrnil v prepad. O nesreči niso upali iz strahu pred kaznijo nikomur poročati. Prebivalci okolice Sv. Ane nestrpno pričakujejo 'nadaljnih rezultatov preiskave. Grozovit zločin pijanega očeta. 24. julija sta dva malonedeljska orožnika privedla v zapore ljutomerskega sodišča želarja Jožefa Kolmaniča. rojenega leta 1002 v Godemareih in stanujočega v Bue-kovcih, občina Mala Xedelja. Kolmanič je kroničen alkoholik in se je tudi pred kratkim napil večinoma zloglasne šmamice. tako da je okrog 4. ure popoldne cca-čel doma razsajati in besneti. Že-no in večje otroke je z grožnjami izgnal iz hiše. Ostal je v njej sam s šestletno hčerkico, ki je v stranski sobi spala na tleh. V svoji pijani nerazsodnosti je pograbil o-troka ter ga parkrat zalučal s stene "v steno. Pri tem nečloveškem početju je ubogega otroka silno hudo poškodoval: zlomil je dekletcu obe nogi in ranil na več krajih, tako tudi r^a glavi. Otrok je okrog 10. ure zvečer umrl na posledicah teh poškodb. Ste namenjeni v Evropo ? Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo Jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. T. oce nikogar svojcev to. Washington še manjše mestece. Kjer je Hedaj Chicago, j** bil iakrat Fort Dearborn. Civilizacija je prodrla proti Zapadli ter si osvajala od edino pristnih Amerikancev Indijancev ozemlje. Osvajala si ga je na dva na«*ina : z žjranjeni in ognjem. Črnemu Jastrebu se je vse to zanialo zdelo. Sklenil je zaustaviti pohod civilizacije. 1'nel se je boj. v katerem je bil Črni Ja-streb poražen. Ta pristni ameriški patriot bi bil že zdavnaj pohabljen, če bi ne bilo čudnega naključja. V vrstah, ki so se borilo proti njemu, so bili «tirje miožje ki so pozneje zavzeli v ameriški zgodovini visoka mesta. Bili so Za chary Tayor. Benjamin Harrison. Abraham Lincoln in Jeffer-on Davis. Prvi trije so postali predsedniki Združenih držarv. dočitn je bil Jefferson Davis predsednik konfederacija. Črni Jastreb je padel, hranfe. svojo domovino, ki se je pa izza ni skrbi posedala v sobo. kaj de- onP^ r'asa fl° današnjega dne č.u-la Milica. Skoro se je onesvestila.'dov,To ™zvila. ko je na tleli pri vratih zagledala Amerika šteje danes nad -totri-krvavi klopčič in V njem spozna- indva^et milijonov prebivalcev, la svojega otroka. Zbežala je od meri pa skoro dva tisoč milijonov doma in sklicala sosed«*, ki ile. dočim proizvede para >e-deminštirideset milijonov konjskih sil. Žel ezniške proge so dolge skoro tristo tisoč milj. in po železniških tirih drdra dva milijona petsto-tisoč tovornih in šestdeset tisoč o-sebnih vagonov. V.,ako leto prevozijo dva tisoč milijonov ton tovora in nad sedemsto milijonov oseb. Dolžina cementiranih cest znaša sedemsto tisoč milj. Tovornih avtomobilov je v Ameriki nad tri milijone, osebnih pa nad dvaindvajset milijonov. Dolžina telefonskih žic znaša triinšestdeset milijonov milj. po katerih se vrši vsako leto enoin-ot»emdeset tisoč milijonov pogovorov. V Združenih državah je nad enajst milijonov delavoljnih in de-laizmožnih ljudi brez dela in zaslužka. To je strahovita preobilica, toda vlada ne ve. kaj bi ž njo. In če bi še danes živeli Taylor, Harrison, Lincoln in Davis, bi ne vedeli kaj prida početi. Ker so ibili pametni možje, bi najbrž rekli indijanskemu poglavarju Ornemu Jastrebu, ako bi še danes živel: — Cmi Jastreb, priznamo, da smo ti delali kriveo. Veš kaj, bodi tako dober, pa mi deželo nazaj. Orni Jastreb bi pa stopil na najt-višjo goro. oči bi zasenčil ter pogledal na vse atiri strani. Dolgo bi gledal in vse natančno premotril. nazadnje bi jim pa u-Ijudno odvrnil: — Hvale, lepa? gospodje za prijaznost. (Kar nami jo imejte! HEW TOK, TUESDAY, IPtfU iT 1982 TDLOO: ILOTm DAILY IB V. ft K KRATKA DNEVNA ZGODBA IL=x x^x x=x Tf^rr^ xzzzh&Lzx 'h SAVER MEŠKO: Kakor osirotelemu in zapuščenemu otroku |hj materi «e mi cc-krat «toži po Koroški. Po tleti Kc-mislim, ki smo živeli v ujej lu-kdaj, ko smo pač trpeli krivice t lan )ih dan in trnu se dan /a dnevom borili in hi!i /a najnavadnej-N- pravice, h borili sc h toplim ide Hlizmotn in z neumrljivim, dan za flr.evoui -se nanovo oživljajočim upanjem v srcu: če ne zmagamo danes, zmagamo jutri, če jutri n \ leto, čez dve, po desetih letih Bili »o vroči, a lepi dnevi v tisti bajni deželi molčečib, resnih gora in poezije (toiniJi jezer. Kako se mi n« bi tožilo po kraaoviti deželi, Ua kc ne po letih, v njej preživelih! Nikoli pa se mi ne toži po njej teko silno, tako bolno kakor praznikih. S sladkostjo in bolestjo preživljam oh teb spet dneve in praznike, prefite v Koroški pral desetimi, dvajsetimi leti. Kako mi vprrtle srce v svojo rrn liko koprenn spomin na praznik vseh svetnikov in vernih duš dan, H imajo povsod svojo čarobno, tur h ko-turobno poezijo. v Koroški p« nekako |rtvscm samolastno. š. Jep>o kakor »Im^o*!. Gledam v duhu spet ti-to doljro vrsto siromakov, sedečih pred župniščen. v si i ko v item planinskem St. Danielu. Kadar .smo v cerkvi in na grobovih i pravili in sem opomnil vse. ki i-n.ajo mamut teg« sveta, naj odkup-l,:a.i « duš" ovojih rajnih in lastne du«e i/ trpljenja v vicah z milo-ščino, pristopijo p<»stavni, resni gospodarji, gospodinje še f, solzami % «mV|i h čakajočim ubožčkom in jim dele "hlebčke za verne duše*', ki ho jih v velikih jerba.-ih prinesle dekl«. Ali vsi svetniki in vernih duš dan na Žili. D> večernega mn.ka na vseh svetih dan, .-koro do pol-dneva na vernih duš dan .so tra jala tam opravila /a rajne. N*a vsakem polarne/nem grobu je bilo t»*e-ba moliti; na nekaterih po iti-L. KOROŠKI PRAZNIKI pet, več očenašrv. Nisem vedel,t nih dragih, minulih dni in noči. Sl kam bi se naj obrnil najprej, ko-mu bi naj ustregel prej, ko .ho pa vsi težko čakali, ko se je vsem mudilo domov. Vsem hi rad storil po volji, ko bi vsem mogel; saj je bilo grobišče vise črno žalujočih vernikov od zida do zida, od zida do cerkve. Hudo je bilo katero leto. Kakor bi ga molitev dražila k besnemu srdu, je divjal in bril marsikdaj »h teh dneh čez tisto vzvišeno plan nad Žilo in Dravo veter; in dež je lil. da so škripali in se šibili dežniki od vetra in dežja .Pa smo vztrajali, molili in grobove kropili noter do mraka. Ljudstvo je hotelo tako — Rogu hvala, da je — mi duhovniki smo bili služabniki ljudstva; na Koroškem morda bolj nego kjerkoli: služabniki v ljubezni. Božični prazniki, prazniki nf j- mehkejŠe, najskrivnostnejše'. naj- tjše poezije.... Ijej>ota in >ladkost »o hi I i že v bogoslovju, kjer so naiu jih očetje jezuiti, možje širokeg.i obzorja, srečnih. otr>ško radostnih duš. umni vzgojitelji, skušali narediti kar na j prijetnejše. Zvečer jaslice in božično drevesce in za vsakega darilo; preprosto pač in re znatno, a sitio ga bili v srcu ves« -1.. kakor bi nam na bilo prineslo samo božje Deteee. Pevci *o zaprli nekaj božiču ic. Še. smo se mahi pora/govorili, še se veselili ne-kaj časa kakor pastirci ob jasliesh 1 • tleheinskih, pa smo morali k počitku. Z mehko svetonočno rado-stojno smo legli, a že se je budilo ob radosti tiho domotožje po hiši domači, po jaslicah v kotu za mizi, po sv. duhu. ziba jočem se kakor v sanjah v toplem ozračju nad mizo, po poeziji hoje k polnočnici tam doli v Slovenskih goricah, kjer smo se poltiho pogovarjali iz postelje do postelje. A redkejše in rt dkejše so postajale besede; kakor neljuba vsiljenka je padla še katera v mir in tišino spalnice; na-prsled -tmo umolknili vsi. vsi se pogreznili v svoje misli in sanjarije. čakajoči, da zapojo svetonočni z\onovi in smemo vstati. Za temi prvi božični prazniki zunaj v pastirstvu. v Škocijanu ob I Jcpinjskem jezeru.Se sedaj se spi»-i.lin jam z vznesenim začudenjem, kako bajnokrasni so bili .smrekovi grzdovi nied vasjo in jezerom in po hribih nad jezerom: sama belo-okrašena božična drevesca. Bilo mi jc. kakor bi živel v pravi pravljici. A zima je bil (»strupeno mrzla, kakor so rade koroške zime. Vse tri sv. maše sem imel na božični dan na podružnici v Kmarkžu, vse tri za porodoma. Po »službi božji sem .si Sel v Sinčovas po pošto. Pa pr i-vj Melita. mlada nečakinja gospe prčtarice: — Kaj ste za božjo volj ) t j.ko počasi maševali! Mislila sem. da mi noge od mraza odpadejo. — Se v topli sobi so se ji ob spominu na pravkar prestalo trpljenje ovlažile lepe oči. Priznaj sem ji. di se meni ni godilo mnogo bolje. Podoba sv. R<*šn.je krvi mi je pr: tretji maši v kelihu zamrznili. Moral sem jo šele odtajai s tem. da sem kelili z rokami grel in li-lnd vanj. Posebno toplo mi pri tem kajpada ni bilo. Že dolgo je mrtva tista lepa. prijazna .Melita. kakor je mrtvo i'.-večine vse. kar so lepega sanjala v tistih lepih mladih dneh naša sr- c?,____ Božični prazniki v nemški Kne-/V)\'i ((ine^HU) nad Trgom leta P'OO. Da ne hi bil tako samoten in Mm hodil in .se opajal s skrivnostno' zapuščen med Nemci in prote^tai«-kra-oto svetih noči .še v nedavnih 1 11, so me za sv. post (Ktvabili očetje dijavkih letih. \i bilo spanca na strmeče v tem, iščoče daljnih krajev. da!j- bo>onogi karmeliti k sebi v sosedno taro. v Zedlitzdnrf. Mala dru-žimea, trije patri, telesni bratje i" Knjigarna "Glas Naroda" 216 Went 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI CKadalJetraaja.J Plat t t ona ...........................................41 Pri stiirn .......................................... Mil ....................................... hlrlt, (invent tx Irnke Junaftke dobe ................................................M Prra IJobenn ...............................5* P« Karali In dotinah __________________M Pal litra vlpavra ............................... .61» roMlednjl Mehikanec ........................Jtt 1'ravljie« H. Majar ________________________M Pradlriaal. Prvimi In drugI mrM- nllti v craaMfann ........................J8 Prlgodbe febelkre "Vlak, trda m L— Ptlee Mllvka, trda m____________________.1® Prad nevihta .................................Jt& Papotnlkl .....................................m Paxnava Bags .................................J• Ptrhl .................................................M PavadanJ ____________________________________M PraUcI Jndek...................................» Priseg« HoranakccB Ktemrja _______M Pravljica In priparrdka (Ko«atnik^ 1. treaek _________________________M 2. rresek —------------------..41 Pral« med Indijanci.........................J* Preganjanja Indija nahlh arfajanar- jav .......................M RaMnxan ..............I______________________M Rrraiurija m Partugalakeni -----------M Bdefa In hda vrtnica, povest ------Jto Roman sadnjega cesarja Habs- b oris na ________________________________1M Mete Megla ________________________T Rde*a kakarda ________________________L25 Sarlanl KMaaala. ves. 1.W HlovroiOti ialjivec _______________________4t Marenaki Bablaiaa, trd. ves.__________75 Strte Tomova koči .......................JI Buciki Invalid__________________18 Skrivnost najdenke .........................IS Skaii tirna Indija.....................M Hanjska knjiga mala _______________M Sanjska knjiga. <4nbska> --------LM Spomini JagasIsvaMksfpi dabro- valjca. lflt—1918__________LS Hredaslmd. trd. ves. broi.--------------m Stmiboto vojno........................M Štiri flfi, 4. sv.......... ................11 fllsnl Afriki___________M Spomin znanega potavalra ............130 Stritarjeva AntholaTM. bro* ........M Sista Šesta, povest iz Ahracev _______JS% Sin medvedjega lovra. Potopisni roman ............................................Jlf Aludent naj bo. V. iv....................JSS Sveta Natbnrga .................................JS5 Splaje, male iioreatl ...........................JS Stezosledec ............................................M Šopek Samatarko ..........................JS Sveta no« __________________________________J»• Svetlobe in sence ..............................LM Slike (Meftkn) ..................................M Spake, bnasoreaka. trda ves........S*) SHAKESPEAREVA DELA: Marbbet. trdo ves ............................JI broširano ............................... othri«_________________________________________n Sen Kresne mti .....................^71 Skrivnost najdonkn ______________M Splošna Knjižnica: ftt. 1. (Ivan Albrccht) Ranjena gruda, izvirna povest. 104 atr^ briširano _____________________________J9 St. 2. (Rado Murnlk) Na Bled«, Izvirna povest. 181 atr., broi. JS% St. 3. (Ivan Rozman) ..TlHwat ljudska drama v 4 dej.. broS. i 106 strani ____________________.....Jf St. 4. (Cvetko Oolsr) .Paletnc klasja, izb rs ne pesmi. 184 str^ bi o8*rano ___________________________________M SL 8. (Fran Mil«inskl) Gsspad Fridolin Žolna In njegove drnii iina, veaelomodre črtice L. 72 atrani. broiirano .........................25 St. d. (Novak) I Juifci—snl___>4 St. 7. Andersonove pi1pii>*n, Za slovensko mlsdlno priredila Utva. 111 strani, bro*._______________SS fit & Akt itev. 113___________75 S ter. 9. 7 (Univ. prof. dr. Franc zofijc, 347 strani, broA_______7t k ia (Ivan Albreht). .Andrej tumi, relljefna karikatura tn minulosti. 65 str^ broA__25 St. II. (Pavel (lollai Petertkove poslednje sanje, boiična povest St. 12. (Dr. Kari Engllfi) Denar narotlno gospodarski apls, posle venil dr. Albin Ogris. 230 str.. bro*.......................................M St. 12. (Fran Milrinski) MogoCtd prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. »1 str_ brofi. ...............JO St. 13. (V. M. Garšlu) Nadcida Nikolajevna. roman, poslovenil It. Žun. 112 atr^ broA. ................M St. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar. nar(K]ao Kon|MMlar<orin ___________......45 St. 16. (Janka Sau.rc) Živ I je« j«. pesmi. 112 str., bro«.___________„43 St. 17. (Prosfier M ari meet Verne dufte v vicah. povest, iirevel Mir-Ko Pretnar. 80 stra.-----J§ St. 18. (Jarosl. Vrebiickvi Oporoka luksvftkega graj^aka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 strani, broftiraoo --------------------------25 St. 19. (Gertiart Hauptman> Potopljeni zven. dram. bajka v petih dejsnjih. poslovenil Anton Funtek, 124 strani, broi. -M St. 20. (Jul. Zeyer i Czmpnti i« Kamuraaaki, jajipnskl roman. Is feSttne p revel dr. Fran Brada«, 154 atrani. brofi.---------45 St. 21. (Frllolin 2olna > Dvanajst kratkstasnih zgodbic, IL. 73 str. broA. ................................................JS St. 22. «(Toistoj) Kreutzerjeva sonata St. 23. (SophOkies) Antigone, talna igra, poslov. C. Golsr, 00 str. brofilrsno ---------—--------..— .30 St. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del. 355 str.. broS. ---------------------------------M St. 25. Poslednji dnevi Psmpeja. II. del_____________________________M St. 28. (L. Andrejev) Crae Maske. poslov. Josip Vidmar. 82 str. broi. _______________________S5 St 27. (Fran Erjavec) Bfiipi osAaant in problemi skrbstva s« bn ipesilmi. 80 mtr^ brofi. ____J5 Tarzan stat ipk, trdo ves..„lJM St. 31. Raka reka ----------------- fit. 32. Živeti_____SB Ahena na Nemškem, in jaz smo .sedeli v njihovi topli obednici v prijateljskih pogovorih. Le kadar ao se porarazgovorili med sabo v s\oji ahcn.ski nemščini, sem sedt-1 nud njimi daljen, nem tujec; niti cue bejiedice ui«em razumel. Vrnil .sem *e v .svoj lepi in prost i-rni, a samotni dom šele ponoči — skoro vso pot sem stopal med .siavnostno razsvetljenimi hišam., polnimi radosti in sreče. Ob knjigi, spominih, načrtih za bodočnost sem čakal, da se oglasi pe.>em svetonočnega z\ona, vab^če-ga ovčice iz doline ob Krki v hiše-VH.i'K'im čudežno fjiokojno. nemo-za vzeto na svet. ki je bil to noč deležen tolike .-reče, tolikima blasfo- Kar zdrznil sem se. ustrašil se j< tudi konjiček, pozorno in vprašaje napel ušes«, kozi le.s poltiho. tajno zavdihnilo. In gori v Strojni, tisoč metr»v nad morjem, kako bajen, očarljiv \ r'zor. ko -o po vseh vrhovih «ri-•Wih* dr»»bne li;«'-ke in Ne nemirno, iinglo. kar kih sel. iz v>eh hiš in km" .»fwdn i h vrhov, in «-o-n.:ij<» proti Sv. 1'rhu. I*ri poln«H-n»«-' lepa cerkev nal!:i-»>r,o polna, jrhiva pri ^lavi. N .t s*ianskem oltarju jasliee; na veli-k« m oltarju in v.-M-h stranskih smre- NOVI KABINETNI NAČELNIK LAŠKEGA VNANJEGA MINISTRA Mussolini jc za svojega kabinetnega šefa v vnanjem ministrstvu ii.iciioval barona Pompeja Aloisi-ja. dosedanjega poslanika v Andori. Baron Aloisi je bil med vojno vodja italijanske viohuiiske slnžtic v Švici in o njem pripovedujejo, bi.ko je vdrl v aV.stro-ogrski genc-rrini konzulat ter odnesel prevažne letine in enkrat za vselej omrtviči! avstrijsko vohunstvo v Italiji. Z dvema pomočnikoma je vlomil Aioi>i v konzulat in se takoj spravil nad omaro, o kateri je vedel, tla s? skrivajo dragoceni dokumenti. Bil je pa trd oreh in do jutra se .ie omara upirala vsem poskusom. Na srečo je bila to pustna noč in uradniki ter stražniki, ki so videli luči v konzulatu, «-_> mislili, da se \r?i tam karnevalski ples in niso motili tega dpla. Ko jc bila omara končno odprta, je Aloisi s spremljevalcema in dokumenti skočil v avtomobil, ki ga jc «"akal pred konzulatom ter zdrvel v Italijo. Pozneje je Aloisi postal poslanik v Tirani in njegovemu delu je pri-pisati, da je postala Albanija bolj ali manj prikrita italijanska kolonija. 1030 je postal poslanik v A.igori. zdravega mišičevja. Dobro zalež.; tudi izžiganje rane, na katero pritisnemo žareč'> železo, debelo iglo r.!i za silo tudi tlečo cigaro. Neko-n-o večja množina konjaka ali lie l*aj kozarčkov žganja tudi dobro pomaga. Koristno je tudi če bolnika zavijemo v volnene odeje ix■ poskrbimo, da se čimbolj poti. Potenje lahko dosežemo tudi .> ten . da se močno gibljemo, tevfeino ali pedobno. Najljoljše in najprevid-iejše pa je, če skušamo čim j »reje priti do zdravnika, ki vsakomur, ki pravočasno pride k njemu. Iahl; > prepreči škodljive posledice kačje-ira pika. FRANCIJA ZA JETICNE Novi francoski zdravstveni ini-nL^ter senator Godard je izdela! obširen načrt za boj proti j«-tiRi. Ta naf-rt, ki olisega protituberku lozni hoj vsej Kraiiciji. ho v kratkem predloži' francoski vlad«. Po tem načrtu hi bil dolžan vsak. k- pozna kakesja tuberkuloznega behlika, javiti to (>bIa."sti'in.Xiolalje n:«,; hi .-«> vsi j"tieni bolniki. zla--t; pa mladi, negovali v državnih sa niitorijih po 1 leto na državne stre skr. Ta velikopotezni načrt je i<-<'eial minister zato, ker s<> vi>jaški nabori ugotovili. širi ineil Fraiu- »/.i. Pri tialx>-r'h v zadnjih letih ni bilo pot rje-t.iii povpm'no vsako leto 4001) mla-(h ničev prav radi tnb-rkulnre. N;.-«"rt ministra hof-<* d »rr-i, tituciji nagibljcjo k tej bolezni. POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvaJi na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadal jno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" k" — malo čudno skoro: yemakj v;w.„ z!rražati nad najini igrah-em lh»žična drevesca v teh živo za veti-: nr< odru. so Dnpontcvi prijatelji nih slovenskih krajih ; vse veje pol j in jo^h-i fmncrxke filmske širine lučic. kakor bi gorel in blest.d j /m- brž improvizirali prizor, da - i slednji vršiček; vsa cerkev goreča odvrnili pozorr*v4 prisotnega d;» v angelski svetlobi prve svete noči, tektiva. Dupont je na policiji svoj NAG NA ODRU Madžarski li-ti so te dni poročali, da se je francoski filmski igra-1 Roland Toutain v nekem b;i-i^mpeštaiiskem zabavišču med kabaretno predstaMi do nag«*ga -sle-k«'!. To pa ni dovoljeno in mož j" moral na policijo, kjer je izpove-r.'ival. da se je res do nagega sl»-g«', da je pa povzročil zgražan;.-občinstva nad nagoto neki drnii I'rantvw. ki pa njearctveira imena vi hotel izdati. Zdaj pa poroča "Pest Xaplo". da irre za sina najbosr.'!-tejiega pariškega bankirja .lean-Aiarie Duponta. letni bankirjev -i** financira sam novo franco>k » fiinisk«! družbo ki izdelu-j j.- zdaj v Budimpešti film in p-; kateri Toutain zaposlen kot ko -1 r.i'k. Haiikir l>ii|K»nt je p»slal svojci j __ Mtii v Budimp^to. ker je nirania'' j,, morbu.- ISa>. dowi Ih- za.inje «"a>e }u* Parizu o.Vtu zel »j ^ «H-ituje zlasti z izbidje n-i»rijetne stvari. K« mi v začel: j o bile do>h-j /en.-k" 11 i j poške z«'lo dobre. Še bol jši pa •»" razultati pr?ivo«"-asnc operacija Pri tej se odstrani d«*! si-itnih ■/.'*'■/., .-aj .i«' liolezen izbuljenih OČI v M-tvu -a m o posledica preživega delovanja povečane ščitne žleze. VELIKE ORGLE I)n»* 10. julija so v navzočnost: l ardinala Verdlera posvetili velike »»"('»iovljeir* orirle v stolnici Notre Danic v Parizu. Imajo MMM» pišeaii in ."» posameznih roenih khivijatur. St«.luica je bila natlaeeno (inln.i. Najprej >o zaiirrali Hachovo *'T"e-e-it<•"ki je napravi! na poslr.šal-ci1 i.e[iozaben vtis. NOVA MOŠKA BOLEZEN na poljanah betlehemskih. Najiosled božične noči pri Mariji :iu Žili. Tam, v bližini mesta, je noč do poluočnice nekako nai-bolj- nervozno-nemirna: ves večf r ljudje na cesti, ves več t ovorje-nje. klici. smeh. Tudi staro, prostrano ziKko cerkev so verniki napolnili skoro do za 'njega kotička. Prvi so prihajali P»ačani. ki so v verskem ožim v ž-ipniji prednjačili. Dolga je pot iz Bač skozi gozde, krijoče malo-i« vis svet med jezerom in farno cerkvijo, čestokrat zasnežene, da m> prišli Bačani na Žilo vsi beli n :*tokri. Pa mi prihajali z veselimi, »•d xvetono»~ne raiVsti zardelimi li ri. .* sreeuiini cxmi. (Milnimi na-v 1-išenja in pobožno^ti. Oživel sem. kadar sem iih videl take, ves r;. z vnel in razmahnil v toplem, sve-t» nočnem zanosu. Po polnočnici. ko je množica razlila proti domovom in je v va si zavladala tišina, sem navadno š.- dolsro stal pri oknu v župnišču. sirnieč tja na :nr.st<>. polno elektr*"-nih žarnie. kakor da je tudi on«> prižgalo svetonočne svečke, prižg.i Pi t»° vseh iriicah in c«*tah. nai-v«*č pa na železničnih |>ostajali. pa * popotnikom in tujcem v opomin in tHažilo. naj ib se tudi tfni, po svetu blodeči brez tople svetonoiVie sobice, brez jaslic in božičnih luči«*. spomnili svetih časov in se jih tudi oni veselili.... Čudoviti časi. polni materitisko-bozayrK*p toplote sredi brnečih ko-rrških zim. kje ste, ali in kdaj vas doživim s^»et? Bili — minili.... greh priznal in se vrnil v Pariz. ADVERTISE in "GLAS NARODA' ČE KOGA PIČI KAČA Pravilna pomoč pri kačjem* piku. ki rodi lahko včasih hude pos! • c.ice, reši lahko človekovo zdravje. /en.-k»- je ta bolezen, ki skazi često-! vat najlepši obraz, naravnost ka-t.ir-trofalna. vsa j za toliko časa. d >-l;!er je .spretiu-st zdravnika ne pr-»-iiiaga. V najnovejšem "asu s-» usotovili i -luški zdravniki presenetljivo dej-rtvo. da v holezen Basedowa »"*•*-i'a!j»* l»olj širi tudi med moškimi. .)«! kod ta žalostni fMijav ' Vrrwdav.ski nevrolog A. Wa?nei-r.:/laza to s sedanjo gosj»odar>«ko hrizo — tetlaj bi bilo širjenje NEBOTIČNIK IZ STEKfcA /iiiini franeoski arhitekt Le (*o»'-l.:isicr je izdelal načrt /a n«'boti.*-ii.k i/, stekla, ki hod . /gradili v Mrskvi. Nebotičnik je namenjen l.Molskeiipi koiui^arijatu '.a raz-Kv« tljcvalno !iHlusta'ij>» in ho \ kiatkciii dokončan. Pri zgradbi te-_»a nebotičnika >o uporabili prav I'o-chiio steklo, ki tako d».bro razpiši >1 nčc žarke, da prebivalci po-ieti najmanj ti" bodo trpeli ra li /•joi'iii .«olii«'-uih žarkov. Nebotičnik ';>«, dobil m«-st«» stopni«. .sama el k- trieiia dvigala in nuslerne stopn: i-*. ki bodo podobne premikajoče-tuli se T raku n-i toh-> /animivejii drevesu, ki ne r«-• t,. o«! »podaj navzgor, temveč ot 1 : •» «raj navzdol, poriva zadnja šte-l.a **Kosm'*sa". Ore za neko vrst' tiirove'^a dreves«, ki se imenuj** lai;n>ko ficiis siibtripliiiero.sa. kar I oineni Tolikor kakor dušeča figa. S-rne tejra drevesa zanašajo ptic v krone palme vrste Btttia fBnti.i c,; | itata . ki .s" pojavlja kot k a ra k teri-tiena rastlina v/hfHlnnjra l*ro- Znani so zlasti nesrečni slučaji me.l {. . . .... . T, . . . . | l.olezui uied UHiskimi samo eden i yuava. risovo drevesce, ki za«-n«> pastirji v Bfisni, med katerjnu na- . .. . ., .. .. . . • . .. .. , . . ..... iijenih številnih neprijetnih simo-1 potrati jati iz vrsi<-ka palme, se r»- le>inio tu in tam na nesreenike. Ki ... - i . - i i ! - , ■• . , . , , ... tomov. Kakor so imela vojna l''-i,vifa okro<: listfiv m debla svoje^i Imajo hrome roke ali iu»ire. \ se tak ■ . . . , . ... . f ' .. ^ ... , . . • »i\oje iMisebne bolezni, tako jih i- »'o^titeija m raste poiasi ofl z^orai je pieil moda!o. se pazljivo ogledovala in si popravljatla lase. Na avojo obleko je bolj pazila; kupila je nekaj nove obleke in tudi na Trudi ni pozabila. I)a si je nekoliko rdeče namazala lica in ustnice, ni bil prav noben greh. Saj to delajo skoro vse ženske. In človek je tudi popolnoma drugačen. — Druga sreča! — je tekel Mirko Levar. — Ali je prva bila v resnici sreča? V njenem spominu je stal njen pokojni mož kot idealna postava. Ali pa je tudi v resnici bil? Ne. si je morala pri-i-nati. ako je pomislila. Mnogokrat je imela dovolj povoda za solze, ker jo je vedno niučil s r-vojo sitnostjo in otrok se niti ni več upal biti vesel. Oprostilna zanj je bila zgodnja bolezen na jetrih in žolču. Toda zaradi tega je bilo njeno življenje zelo revno na ve tselju in na soln^u. Lahko je preštela, kolikokrat je v dvajsetih letih zakona šel ž njo na kako zabavo, ali pa kani na deželo. Mirno so živeli sami z« sebe v vsakdanjih domačih razmerah in dolžnostih. Mesec se je vrstil za mesecem, iz otroka je postala doraščeno dekle, nekega dne se našli prve sive lase in postarali so se. Tako saj je rekel njen mož. Toda popolnoma to ni bilo res; v njej je bilo še dovolj nilado-Kti, pa ni se upala na dan iz bojazni, da je ne bi kdo zasmehoval in zaničeval. In tako je listala tiha, resna in razočarana g»*spa. kateri je življenje dalo malo, mnogo pa vzelo. Ali je bila to tolažba, ako je z mnogimi sosestrami delala enako usodo? Konečno se je sprijaznila z razmerami in je tiho živela dalje. Vča sih pa so vendar prihajale ure. ko je zahrepenela po človeški ■reči. Ali pa je še imela kako pravico do tega, ako ji je hčerka dozorela v dekle? Ali ni morala stopiti nazaj? Spretno je nekega popoldneva napeljala pogovor na vsebino, ki je napolnjevala njene misli, ko je Mirko v njeni sobi pil kavo. Trudi se je šla učit klavir in bila sta sama. — spa. ali ste res še tako ftarokopitni ? Tako so ljudje mi-klili pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Takrat so prištevali ženske pri prtintridc*etih letih že med staro šaro. Takoj no že govorili o nji. ako se ni oblekla kot kaka dostojanstvena dama in če ni hlinila esnobe. Gorje ji. če je še igrala tenis! Dandanes pa je vse drugače. Znajo govoriti in znajo možu kaj povedati — njene izkušnje in njena zrHost jim dajejo več pri k u pij i vast i kot pa nezrele stvarice. Zato se pogosto poroči mož z ženo. ki je starejša kot on, ker v težkem času potrebuje spremljevalko v življenju, ne pa igrače. Gospica Trudi *e bo poročila in vas bo pustila samo. — Imate prav, toda — — Nič "toda" — milosti ji va gospa. Ako se vain nudi prilika, da bi se še enkrat poročili in vam ugaja, bi bila velika neumnost braniti se! Vi morete dati !e mnogo sreče. Žejno pije njegove besede. Kako ji je govoril k duše! Prišlo je santo od sebe. da je Mirko ž njo tudi jedel. Zakaj naj hi puščal svoje delo in hodil v gostilno h kosilu in večerji? Ako je kuhala za dva ali tri, je bilo končno vseeno; nobenega posebnega Iruda ni bilo treba za to. Mirko se je na kratko prigovarjanje udal in goapa niu je tudi zaračunala hrano, ker je to sam zahteval, kajti v*>c je hotel imeti v redu. Ona je bila seveda smešno nizka, kar bi moral kje drugje za tako dobro hrano plačati. V kleti umrlega gospoda je bilo še mnogo izbornega vina, ki *e gospe j ni nič smililo. Vsak večer, kadar je Mirko* pisal pri njih. je odprla eno Kteklenico in njegovo odklanjanje je Kilo zelo siabo. — Kako daleč ste že, gospod doktor? — vpraša Trudi radovedno. — Ali nam ne bi mogli izopet kaj brati? Sedeli m> ob veliki, okrogli mizi. Mati in Trudi ste šivali, Mir-ko pa pridno pisal. Na mizi je stalo pecivo in dve steklenici vina. — Misilm, jutri zvečer, gospica Trudi, da bom končal tretje dejanje. Začudeni se vsi spogledajo — nekdo je pozvonil! Kdo je prišel tako pozno? Saj je že davno bilo osem — — Mogoče je I •»izi. Trudi naglo skoči, da odpre. Trudi ae vrne. — Za vas. gospod doktor! Gospod, ki je bil že nekolikokrat tukaj. go*pod Rado Grom. Peljala sem ga v sprejemno sobo. — O. gospod doktor, saj v vaši sobi nisem danes popoldne niti zakurila. Zdaj bo tam prehladno. Mogoče hočete pripeljati prijatelja tukaj k nam, — pravi go»p* Solarjeva. Mirku to ni bilo posebno pogodu. Gre, da sprejme Rada. — Ali te motim, Mirko? — Ne, prav nič! Pa spa Solarjeva je pozabila zakuriti mojo sobo in je mrzla, tako da ne moreva biti v moji sobi; zelo mi je žal, Rado. Zato te gospa Solarjeva prosi, če bi hotel priti k nam. Rado se smeje. — Nimam nič proti temu. Tako boni saj videl tvojo zimsko idilo. Saj te nikjer ni več videti — (Dalje prihodnjič.) PRIMORSKE NOVICE da mati Italija ni pozabila na "odrešene" brate iz novih pokrajin in da bo sedaj zares zavarovala njihove življenjske interese pred tujim bojkotom in domačo konkurenco. Toda doslej so se še vsi sinovi tržaških Italijanov izneverili svojemu rodnemu mestu in v korist lastnim zatajili njegove interen. Tržaški trgovci in finančniki se po desetletnih izkušnjah zavedajo, da pomeni "Popolova" reklama rav tako na no>vo zgrajeni vo-ga organa vsiljuje čitatelju dom- j jaSniei> v katPri je prostora za nevo. da tržaški fašisti niso zado-1 dva pešpolka. Kakor vojašnica ta-voljni z odstavitvijo (liunte. ki je kf> ho tU(U of^-j^i dom zgrajen doslej pri Mussolini ju s pridom ! v* najmodernejšem stilu. Vojašni-zastopal ne le njihovo nasilno pro- ca ima visoko obzidje in konstnik-tisIovan.sko politiko, marveč tu-ic.;j0 moderne vojne utrdbe. di osebne interese njihovih hie-rarhov. Padel je prav ob osmini 12. obletnice žalostnega tržaškega požiga. Kot Tržačan po rodu, po krvi Dalinatinec je vstopil v rimsko vlado Fulvij Suvich s funkcijo državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu. Ta diplomat do prvih volitev pod fašističnim režimom ni bil fašist, marveč pristaš Federzonija in njegovih naeijo-nallstov. Kljub temu pa mu dela tržaško fašistično glasilo veliko reklamo, češ. da je strokovnjak v srednjeevropskih vprašanjih, kar Znamenite idrijske "grahljc" so svojčas podrli. Ljudje s tem niso praiv pič zadovoljni. Včasih so imeli od "grabelj" velike kor'sti. ker so se ob njih nabirale cele skladovnice drv. kn jih je voda pri našala s Cekovnika in okoliških trnovskih vrhov. Tam nasipavajo sedaj zemljo in odpadke, ki jih privažajo s stavbišča vojašnice in samostana. Na nasipini bodo uredili nov park. Goriški prefekt je v zadnjem čaNU podpisal celo vrsto dekretov, s katerimi so bili poitalijančeni i stil iHtuj.-..; fi.jhi 1: liiiHi i = n i« hi : t : ^ l; 111 m ' ■ j ; ttt m: ■ i:nii:::, KDhii^iLU.LU^mM hh m:] ! ru u!Uii^:nni!iruifi:iMUiiu.^ttitmuiJui(ifrHrtffUn^iijL-: rta v. Stu«»lwn v Bremen X»-w York v Cl.etLourg ln Hamburg 2. septembra: Paris v Havre Minnetonka v Havr« 3. teptembra: Vcendam v Boulogne Bur Mer 6. septembra: V L'LC A XIA V TRST 7. septembra: MajfBtir v Cherbourg Manhattan v Havie 8. septembra: Herengarla v Cherbourg Hresden v Cherbourg in Bremen AIbrrt Biilln v Cherbourg ln Hamburg 9. septembra; Evropa v Cherbourg in v Bremen France v Havre Pennlatid v Havre 10. septembra: Conte Crm-le v flennvo Ktainndain v Boulogne sur Mer Champlain v Havre St. I^.us v Cherbourg In Hamburg 11. septembra: Penniand v i Ih vre 13. septembri: Col umliua v t"herbourjr In v Bremen 14. septembra: lie de Fran'c vx Havre Matnetariia v Cherh«>urg Pros. Rooscvf It v Havre 15. septembra: Bremen v Cherbourg In v Hrenien (lami >urg v Cherbourg iti v Hamburg 1€. sentembra: Olvmpii- v Cherbourg Minnewaska v Havre 17. septembra: Aqiiitania v Cherbourg Ttnchambeau v l.avre Volendam v Boulogne «ur Mer Augustus v Genovo 20. septembra: 1-eviathan v Cheibourg 21. septembra: Paris v Havre 22. septembra: StuttRart v C'ierb«.iirg In v Bremen lieutschland v Cherbourg in v Hamburg 23. septembra: M.«.je«ti.- v v'h< rbotirg \Ve»t»-riiIand v lla.it> 24. septembra: SATI RXIA V TF'.sT IwiTayet'e v I { . v r~ l.'otterdam v Roii''>grie »ur Mer Cleveland v CliorlKurg in v Hamburg 25 septembra: Kuropa v 'Cherbourg in v Bremen Westcrnland v lla'.re 28. septembra: Pres .Harding v llavr* 29. septembra: It« rengaria v Cheibourg Cen v. Ktei|ii«-n v Bremen i New York v Cherbourg In v Hambu g POZOR. ROJAKI mam vSBBinUui Iz nasIOTa na lista, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora* da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših sastoonikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob La ash In COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, A. SaftW Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J- Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Chicago, Joseph Blish. J. Bevčlč. J. Lukanich, Andrew Spillat Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Baznblct J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyir, J. Cerne KitzmiUer, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chlsholm, Frank Gouie, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekala Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe * Virginia, Frank Hrvatlch Waukegan, Jože Zelene MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falla, Frank Masle OHIO Barbertcn, John Balant, Joe Hi« Cleveland. Anton Bobek. Chaa ringer, Jacob Resnik, John S.'ap- Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant In J. KumSe Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown Anton Kikeli OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblw PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakS^ Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. »to. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič. A. SkerlJ Farreil, Jerry Okora Forest Cit7, Math Kamin Greensburg, Fiank Novak Homer City ln okolico, Frank > renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown. John Polantz. Krayn, Ant. Taužel] Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprlvSek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading, J. Pezdlrc Steelton, A. Hren Unity Sta. ln okolico, J. SkerU Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovar Wlllock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik tn J**. Koren Sheboygan, Leo Majcen WEST AT .T.I 8 Frank Skok WYOMING Rock 3prlngs, Louis Taachar Dlamondvllle. Joe Rollch 30. septembra: Hfim«-ri<- v • "h t1>'h rg Uinr.3tonh,t v Havre 1. oktobra: lie France v Havre Bremen v Ch>'rb.>iitg in v Bremen Milwaukee v •*herl"Mjrg In v llaml>ut| R"m.< v »;-'n'»vr> Veendam v Jtoi'.logre »ur M>r V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnitu ILE DE FRANCE L>7. A V (if'STA (opoMne) Ji. Septmibra — 1. Oktobru PARIS 2. Septembra — 20. Septembra FRANCE 'J. Septembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLtiOSLAVIJE Za pojasnila in potne tiste vprašajte nj&e pooblaščene agente 9reaeK JJna "> ^TATR STREET. NEW YORK Vsak sastopnlk izda potrdilo k« svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta S3., za frtlri mesece $2.; za čet-* leta 11.50. New York City Je |7. celo leto. Naročnina ta Evronn i« t7. za calo leto. VSE P A R NIK E in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: LEO ZAKRAJ5EK General Travel Service 1359 Serontl Ave. New York. N.Y. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOER) Bi* ne nam« $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 Weal ISth Street Hew larfc Clt>