DOLENJSKI LIST Št. 29 (852) L. XVII NOVO MESTO, četrtek, 23. julija 1956 NOVA PREDRAČUNSKA VREDNOST JE 521,546.000 S-DIN Za most v Krškem zmanjkuje denarja Delovne organizacije ne poravnajo sproti svojih obveznosti - Dela ne kaže ustavljati, saj bi to pomenilo samo škodo - Podražitve so posledica zahtevne gradnje temeljev, razen tega pa je bil predračun za novi most napravljen še pred gospodarsko reformo Dela na nosilnem stebru na levem bregu Save Mogočno gradbišče na Savi v Krškem občani dan za dnem z zanimanjem opazujejo in ugibajo, kdaj neki bo most dokončan- Vsi po vrsti si želijo, da bi bilo to čimprej, saj imajo s -starim mo. stom že dovolj preglavic- Izgradnjo tega velemostu Je občinska skupščina zaupa la gradbenemu podjetju PIONIR iz Novega mesta. Za občino Krško pomeni novi most drago, toda neizbežno investicijo- Vsako odlaganje bi samo povečalo škodo, ki že nekaj let prizadeva gospodarske organizacije, saj morajo prevoz tovora usmerjati v glavnem na Brežice in čez brežiški most na avtomobilsko cesto. Vse to govori za neprekinjen potek gradnje, četudi se je pokazalo, da je premalo denarja. Podražitve so precej velike in o njih je skup ščina že razpravljala. Komisija, ki jo je imenovala, je natančno ugotovila, koliko dodatnih sredstev je za zače to gradnjo še treba zbrati Razčlenila je tudi vzroke podražitve. Na to je doloma vplival zapleten način teme- (Nar1 'jevanje na 2. strani) SODELOVANJE SINDIKATOV V SPOD. POSAVJU Izmenjava programov in skupne naloj 2 izmenjavo delovnih programov bodo občinski sindikalni sveti iz Sevnice, Krškega in Brežic popestrili dejavnost in podvzeli nekaj skupnih akcij — Lepa pobuda delavk LISCE s Senovega za obisk sorodnih kolektivov 20. julija so se v Krškem sestali predsedniki občinskih sindikalnih svetov iz Sevr.i ce, Krškega in Brežic. Sestanki te vrste sodijo že dalj časa med stalne oblike sode lovanja. Na zunaj se je to sodelovanje najboLj pokazalo °b proslavljanju letošnjega li maja, ko so v vseh treh občinskih ,rediščih priredili športna tekmovanja. Tudi na zadnjem sestanka so se predsedniki pomenili ° tesnejših stikih sindikalnih Umrl je zaradi hudih poškodb pri prometni nesreči podružnic pri športnem udej-stvovanju in o drugih oblikah preživljanja prostega časa. Dogovorili so se tudi o medsebojni izmenjavi delovnih programov in nekaterih skupnih akcijah. Beseda je tekla o vključitvi sindikata v raz pravo o nalogah, ki jih nalaga samoupravljavcem IV. ple num CK ZKJ in o pripravah na obravnavanje zakona o financiranju izobraževanja. Vsi trije spodnjeposavski sindikalni sveti bodo v svojih občinah pregledali, kako so delovne organizacije upoštevale priporočila za izpla- čevanje dopustniških regresov in koliko delovnih ljudi je preživelo oddih v domovih počitniških skupnosti. Po razgovora so predsed niki obiskali obrat Lisce na Senovem in se pogovarjali z delavkami, z vodjem obrata in predsednikom sindikalne podružnice. Delavke so povedale, da bi rade pobliže spoznale konfekcijski obrat BETI v Dobovi in si ogledale znamenitosti Brežic. Dogovorili so se, da bodo kmalu pripravili tak obisk in da bodo zgled senovskih delavk posnemali tudi drugi kolektivi Loški potok pred praznikom Prebivalci Loškega potoka se pripravljajo, da bodo čim lepše proslavili svoj krajevni praznik 31- julij. OTepšu-jejo hiše in njih okolioo, obnovili pa so tudi črke na vseh spomenikih. Za svoj praznik bo Loški potok v cvetju in zastavah. 3000 obiskovalcev v galeriji Galerija v Krškem, ki so jo odprli za letošnji občinski praznik, ima vsak dan precej obiskovalcev. V njej bodo do jeseni razstavljena de la akademskega kiparja V!a-dimirja štovicka, nato pa se bodo zvrstile še druge razsta ve. Turistični delavci opozarja jo na obisk galerije vsakogar, ki se ustavi v Krškem in ga zanimajo umetnostni in zgodovinski spomeniki. Od otvoritve pa do srede ju;ija je obiskalo galerijo nad 3000 ljudi. Posvet z izseljenci Podružnica Slovenske izseljenske matice y Ril 'ci je organizirala jfl. julija v Loškem pobotat posvet z začasno zaposlenimi v.tujini. Udeleženci posveta so pripove dovaii, kako žive v tujini, kako vrednotijo tujci našega človeka. Zaradi marljivosti imajo naše delavce v tujini delodajalci radi. Vendar pa ostanejo naši ljudje v očeh tujcev — tujci Zato so zelo veseli obiskov naših glasbenih ansamblov, pevskih zborov itd. Posebno v Franciji je bilo teh obiskov precej. Na posvetu so se tudi pogovorili o sodelovanju med SIM in izseljenci. —r Strela je povzročila požar 18. julija nekaj po drugi uri je med neurjem udarila strela in zanetila požar na vinskem hramu last Janeza Petančiea iz Pisec. Poslopje je bilo leseno in krito s slamo ter je pogorelo do tal z vsem inventarjem, škoda je ocenjena na okrog 15.000 Ndinarjev. V soboto, 30. julija bo zvečer ob 20. uri na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici odprta razstava plastik mladega slovenskega kiparja Petra Černeta in grafik Janeza Boljke. Po otvoritvi bo na sporedu recital prvakinje Drame SNG in Prešernove nagrajenke Štefke Drolčeve. Umetnica si je izbrala drugi del znanega Beckettovega dela »O, lepi dnevi«. Nastop Štefke Drolčeve spada med vrhunske točke letošnji--ga sporeda Dolenjskega kulturnega festivala. Na to izredno kulturno prireditev vljudno vabimo poleg domačinov tudi prebivalstvo drugih krajev Dolenjske in Spodnjega Posavja. Na sliki: Štefka Drolčeva v domačem filmu »Zarota«. ¥ ISKRI večji osebni dohodki V Tovarni kondenzatorjev v Semiču so v zadnjih treh me secih povečali osebne dohodke delavcem.za 20 odst., visokokvalificiranim pa povpreč. no za 5 odst. Tako je zdaj v tej tovarni najnižji dohodek 40.000 Sdin, medtem ko zasluži marljiv delavec okoli 50.000 Sdin- Težave imajo s sredstvi, saj jim centralni račun ISKRE dolguje okoli 900 milijonov Sdin. Proizvod- njo imajo sedaj dobro urejeno, tako so povečali izvozne pogodbbe za 500 milijonov Sdm. Največ izvažajo v Anglijo, Nemčijo in Avstrijo-Za K-15 so pri njih izplačali 16.000 Sdin na osebo in to samo zaposlenim, ne pa tudi otrokom. Oe pa gre njihov delavec na dopust, dobi regres 7.000 Sdin, nezaposlena žena 5.000 in vsak otrok 2.500 Sdin- LEDENA JAMA ZA MESTNIM VRHOM PRI KOČEVJU Zakaj ne znamo uporabiti takšnega bogastwa? Dolenjski list je 14. julija poročal o obisku čeških jamarjev na Kočevskem in omenil, da so si gostje ogledali tudi znamenito Ledeno jamo. kletni Marjan Knez iz Loga pri ^vnici je zvečer 20. julija s konjsko vprego peljal skozi Log voz Sena proti domu. Vozil je skrajno desni strani ceste, vendar na ^°zu ni imel predpisane luči. vPrego je vodil tako, da je konje jfaal za uzde. Za vprežnim vozom H Pripeljal motorist 18-letni Jože fp'asovec iz Dola pri Sevnici s so-Pptnikom Marjanom Blatnikom iz J*°r. Radulj pri Sevnici. Zaradi Prekratke razdalje in slabih luči S;Je zaletel v zadnji del voza. Pri FJpenju sta oba padla po cestišču, ?jer sta obležala v nezavesti. Ta-*°j sta dobila zdravniško pomoč ~? bila odpeljana v brežiško bol-P100- kjer pa je Krašovec zaradi "Udih poškodb še isti večer umrl. OD 28. VII. do 7. VIII. Močnejši dež z ohladitvijo okrog 29. julija in 4. avgusta. V ostalem "O deloma sončno, vendar s pogostnimi krajevnimi nevihtami. Dr. V. M. Tako kot v šoli, je tudi v predvojaški vzgoji od vestne priprave starešin odvisen uspoh pouka. Kot vidimo na sliki, se starešine Kočevskega mladinskega odreda, ki je postavil šotore svojega tabora predvojaške vzgoje pri Rožnem studencu v bližini Mahovniha, skrbno pripravljajo na pouk. Mladinci in starešinski kader tega tabora pošiljajo lepe pozdrave vsem, ki jim teko v dolenjskih občinah dnevi v taborih predvojaške vzgoje. (Foto: Cveto Križ) Reči je treba, da trditev o »nedavnem odkritju« te jame ne drži. Oznako Ledena jama lahko najdemo že na starih avstrijskih specialkah in na- večini pozneje tiskanih zemljevi dov. Ledena jama je omenjena v mnogih turistično-propagandnih spisih, prospektih in vodičih, izdanih pred drugo svetovno vojno in po njej. Jama je na Stojni za Mestnim hribom (1022) pri Kočevju. 2e pred vojno je bilo narejeno leseno stopnišče, ki je omogočalo delni ogled jame. Stopnišče je med vojno in po njej strohnelo (to velja tudi za bližnjo Eleonorino jamo) in nihče ga ni popravil. Po osvoboditvi smo o pomenu teh jam veliko govorili, toda narejenega ni bilo prav nič! Na novo ustanovljena jamarska sekcija tabornikov odreda svobodnih gozdov je imela v juliju v go-steh 5 čeških jamarjev iz Prage. Med drugim so si ogledali tudi Ledeno jamo. Spustili so se 65 m globoko, si ogledali na levi strani spusta ledenik in se nato spustili še do globine 85 m. Tam se pretaka živa voda skozi ledeno dvorano, ki je polna lepih, ledenih kapnikov raznih oblik in velikosti. Tudi pri tem obisku so jamarji ugotovili, da je sestop do globine 65 m zelo prikladen in da bi ga lahko brez večjih težav uredili za turiste. Nadaljnji sestop je veliko bolj zanimiv, toda tudi naporen. Gostje iz Prage so naše jame zelo občudovali in vpraševali: »Kako to, da tolikšnih lepot ne znate izrabiti v prid turizmu?« Vprašajmo se tako še mi! A. ARKO Jamarstvo je treba oživeti Ob zapisu o Zeljnsfkih jamah, ki je bil /objavljen v Dol- listu človek nehote pomisli, da bi bilo tudi na ort-neskem koncu dobro razpiha-ti iskrico vneme za jamarstvo med našo mladino. Okoličani vedo veliko povedati o jamah, ki so v okolici Ortne-ka in o kapnikih, o nekakšnih dvoranah v podzemlju in podobnem. Prav blizu Ortne-ka sta dve jami, ki bi bili za jamarje zelo zanimivi. Prav bi bilo, ko bi se jamarstva v sodelovanju z izkušenimi jamarskimi organizacijami, lo. fctia tudi naša mladina. V. P- ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Tokrat je bil pogovor stvaren Komunisti iz Sodražice o gradnji stanovanj -Kako zagotoviti stanovanja prosvetnim delavcem, ker jih tem najbolj primanjkuje? - Prebivalci so nezadovoljni, ker jim je bil namen komunalnega prispevka malo pojasnjen V Sodražici so se pred nedavnim zbrali komunisti na posvet. Razpravljali so o gradivu in sklepih IV. plenuma CK ZKJ. Pokazalo se je, da bo komunisti in hkrati z njimi vsa drugi prebivalci na tem območju živo spremljali delo plenuma, ter da se s sklepi plenuma v celoti strinjajo. V razpravi so načeli tudi nekatera druga vprašanja, mimo katerih komunisti ne morejo iti. Veliko besed je bilo izrečenih o novi — poslovno-stanovanjski stavbi v Sodražici, ki pa še ni dograjena. Stavbo gradijo z denarjem bivšega stanovanjskega sklada ob soudeležbi podjetij INLES in Trgovskega podjetja JELKA Ribnica. Krajevna skupnost in prebivalstvo v Sodražici so živo zainteresirani, da bi v novi stavbi dobili nekaj stanovanj prosvetni delavci. Nikakor torej ne bi bilo prav, kot menijo prebival- ci, da bi prosta stanovanja v omenjeni stavbi prodala banka najboljšemu ponudniku. Prosvetni delavci bi pri tem najbrž ostali brez stanovanj, seveda pa bi bilo treba zgraditi v Sodražici še eno stanovanjsko stavbo. Prebivalce je precej razburijo dejstvo, da bodo morali prispevati 7 S din od kv. m zazidalne površine kot komunalni prispevek. Razburjenje najbrž ne bi bilo tolikšno, če bi bil pred pojjjsom zazidal nih površin zbor volivcev, na katerem bi se pogovorili, v kakšne namene bodo porabljena sredstva, ki se bodo zbrala iz tega prispevka. Komunisti iz Sodražice so predlagali, naj bo čimprej sklican zbor občanov, ali pa sestanek SZDL, na katerem bi se o tem pogovorili. Na posvetu so razpravljali tudi o dejavnosti krajevne skupnosti in pa o tem, kako dobiti primerne delavce zanjo. Spodnji Reštanj dobi vodovod »Nimamo pitne vode in tudi ne več vode za gospodinj-ske potrebe, zato smo se odločili, da bomo to težavo sami rešili; želimo pa denarno in materialno pomoč,« so povedali prebivalci Spodnjega ReS tanja. Pitno vodo so do zdaj nosili od daleč, vodo za pranje in druge gospodinjske potre- Brestnica za dan vstaje V brestaniškem gradu so v prazničnih dneh gostoljubno sprejeli vrsto obiskovalcev, ki so si prišli ogledat spominsko razstavo o izseljevanju in preseljevanju Slovencev. V grajskih prostorih so hkrati razstavljali filatelisti. Domačini so povabili obiskovalce gradu tudi k ribniku, kjer so poskrbeli za dobro postrežbo v lepem naravnem okolju. ■ FEJSAL SE JE ZAMERIL NEWYORŠKEMU ZUPANU. Ncwyorški župan mu je nameraval prirediti večerjo, ki pa jo je odpovedal zaradi protižidov-skih izjav saud.skega kralja. Le-ta je namreč dejal, da so tisti, ki podpirajo »naše sovražnike, tudi naši sovražniki«. V Ncw Yorku je najmočnejša židovska skupnost v ZDA. be pa so zajemali v potoku, ki je majhen in se vanj stekajo odplake in odpadki. Vodovod od oddaljenega izvira v Belem bodo torej uredili sami, še prej pa bodo vodo iz izvira poslali v analizo higienskemu zavodu. Sami bodo opravili vsa dela pri zajetju in glavnem vodovodu ter prispevali po 50.000 S din za material. Ko bodo zatem napeljevali vodovod v stanovanja, bodo imele posamezne družine zaradi oddaljenosti hiš precejšnje težave. Glavni vodovod bo dolg okoli 800 m, to pa je preveč, da bi prebivalci sami zmogli vse stroške. Upajo na pomoč družbe, zlasti še na pomoč krajevne skupnosti, Socialistične zveze in rudnika. Obiskali so borce Posebna delegacija občinskega odbora Združenja bojevnih organizacij Ribnica je dan pred praznikom dneva vstaje obiskala zaslužne bor. ce in aktiviste ter nekatere partizanske mamice in jih obdarila s skromnimi denarnimi nagradami. Snidenje je bilo povsod zelo prisrčno. Tudi v nekaterih gospodarskih organizacijah so za praznik nagradili člane kolektiva — bivše borce. V središču pozornosti svetovne javnosti so še zmeraj dogodki v Vietnamu in vse, kar je posredno ali neposredno povezano z njimi. V zlovešče napovedovanje najhujšega je zadnje dni posijal žarek upanja. K temu sta pripomogla dva dogodka: Ho Ši Minh je zagotovil, da ujetim ameriškim pilotom ne bodo sodili in da bodo humano ravnali z njimi; predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata Fulbright je ostro kritiziral John-sonovo »azijsko« doktrino in zahteval, naj jo kongres prouči. Prvi dogodek je hrabrilen zato, ker je odvrnil strah pred tem, da bi sojenje ameriškim pilotom utegnilo sprožiti še ostrejše povračilne ukrepe ameriških vojaških sil, kar bi v končni posledici lahko privedlo do razširitve vojne. Drugo navdaja svet z optimizmom zato, ker je ljudem čedalje bolj jasno, da se tudi v ZDA poraja močna opozicija, naperjena proti tistim, ki so začeli z vojaško avanturo v Vietnamu. Če ta opozicija prihaja celo iz vrst vodilnih funkcionarjev ameriškega senata, je toliko bolje. V gibanje za ustvarjanje ugodnejšega ozračja za pogajanja se je vključil tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora francoskega parlamenta Schuman, ki je pozval nevezane države, naj posredujejo glede humanega ravnanja z ujetniki na obeh straneh. Po njegovem zdaj ne ravnajo humano z ujetniki ne v Južnem Vietnamu ne na severu. Ameriški ujetniki v Severnem Vietna mu niso v taboriščih, ki bi bila pod nadzorstvom Mednarodnega rdečega križa. V Južnem Vietnamu se dogaja tole: ameriške enote izročajo ujetnike južnovietnamskim oblastem, ki pa se, kot vemo, ne ravnajo po določbah ženevske konvencije o vojaških ujetnikih. Za pomiritev v Vietnamu si prizadeva tudi predsednica indijske vlade Indira Gandhi. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala po vrnitvi z obiska v ZAR, Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, je med drugim izjavila, da bi bil prvi korak za mirno rešitev v Vietnamu konec ameriškega bombardiranja. Po njenem je o tem prepričano čedalje več lju- ŽAREK UPANJA? di. Žal pa s tem predlogom ne soglašajo voditelji ZDA, ki, nasprotno, predlagajo še razširitev bombardiranja. Zdi se, da tudi Severni Vietnam ni navdušen za predlog Indire Gandhi, zakaj znano je, da Ho ši Minli vztraja pri zahtevi, da morajo Amerikanci zapustiti ozemlje Južnega Vietnama. Predsednik DR Vietnam Ho Ši Minh je izdal uredbo o delni mobilizaciji. Kakor poročajo, je bil odziv nadvse ugoden: javilo se je več kot milijon prostovoljcev. Prostovoljci, ki se javljajo tudi v drugih socialističnih državah, zaenkrat še ne bodo odšli v Vietnam, ker po besedah Ho Ši»Minha zdaj to še ni potrebno. Predsednik DR Vietnam je izjavil, da je ves narod trdno odločen, da se z vsemi močmi postavi po robu ameriškim napadalcem. Izrazil je trdno prepričanje o končni popolni zmagi. Glede ujetih ameriških pilotov je rekel, da piloti niso glavni zločinci. To so »osebnosti, ki jih pošiljajo Johnson, Rusk, McNamara; in te bi bilo treba postaviti pred sodišče«. Na vprašanje ameriške radijske družbe CBS, kakšni so pogoji DR Vietnama za mir v Vietnamu, je Ho Ši Minh odgovoril: »Ameriška vlada pošilja čete v barbarsko vojno proti vietnamskemu ljudstvu. ZDA naj ustavijo agresijo v Vietnamu in umaknejo iz Vietnama svoje vojake, pa bo takoj zavladal mir.« Te dni se mudi na obisku v Moskvi generalni sekretar Združenih narodov U Tant. Mnogi komentatorji so napovedovali, da bo predlagal sovjetskim voditeljem sklicanje ženevske konference, na kateri bi razpravljali o položaju v Vietnamu. Tudi če tega predloga ne bo, je gotovo, da se bo U Tant pogovarjal s Kosiginom in Brežnjevim tudi o vietnamskem problemu. Taka prizadevanja nedvomno lahko mnogo pripomorejo k ustvarjanju ozračja za čimprejšnje prenehanje vojne v Vietnamu. Tudi predlog bivšega britanskega premiera Edna: mir na podlagi nevtralizacije Južnega Vietnama, Laosa in Kambodže. a most v Krškem zmanjkuje denarja (Nadaljevanje s 1- strani) ljenja, saj sprva sploh niso predvidevali kesonske gradnje tp-neljev- Sele kasnejše geološke raziskave so pokazale, da brez tega ne bo šlo. Na pomoč je morala prisko čiti beograjska MOSTOGRAD NJA. V predračunu tudi niso bi la upoštevana vsa potrebna dela, vrh vsega pa je bil na pravljen pred gospodarsko reformo. Med tem so se cene sprostile in dokaj šen del po dražitev gre tudi na ta ra čun- Nova predračunska vrednost krškega mostu je 521,546.000 Sdin, če pa jd prištejemo še stroške za načrte, geološke raziskave, nadzor del in drugo, je končna vsota 635,980 000 Sdin. Republiški cestni sklad bo k temu prispeval 320,000000 Sdin, gospodarske organizacije občine Krško pa bi morale lani in letos zbrati 190,980.000 Sdin. Pri komunalni banki v Celju je skupščina najela 60,000.000 posojila, vendar bo še zmanjkalo 125,000000 Sdin. To razliko bodo poskušali pokriti v gla. vnem s posojilom Dolenjske banke in hranilnice, ostanek pa bodo morale zbrati gospodarske organizacije. Toda pri delovnih organizacijah zbiranje ne gre, kot bi bilo treba, saj so od predvidenih 190,000 000 Sdin zbrale le 35,000000 Sdin. Če or^ ganizacije dogovorjenih vsot ne bodo prispevale pravočasno, bodo gradnjo prisiljeni ustaviti. To pa seveda ni nikakršna rešitev- V podjetjih se bodo morali ponovno z vso odgovornostjo pogovoriti o izpolnjevanju danih obveznosti, ki so jih sprejeli, še preden je bila gradnja zastavljena. Prav gotovo pomeni ta delež zanje veliko obremenitev, vendar se brez njihovega pristanka graditve ne bi mogli lotiti. Občinska skupščina se je odločila za to investicijo zato, ker je računala na disciplinirano sodelovanje vseh delovnih kolektivov. Tudi Gubčeva brigada bo v knjigi Občinski odbor ZZB v Trebnjem se je z vso vnemo lotil popisa živih in padlih borcev partizanskih brigad. Zlasti še zbira podatke o borcih Gub-čeve brigade, ustanovljene pri Trebelnam, katere 25-letnico ustanovitve bodo praznovali hkrati z občinskim praznikom v letu" 1967. Podatke o živih in padlih borcih zbirajo zategadelj, da bodo imele komisije pri GO ZZB Slovenije dovolj gradiva za knjige, ki bodo pisale o slovenskih partizanskih brigadah in bodo izšle ob obletnicah njihove ustanovitve. V Trebnjem želijo, da bi ustrezne podatke čimprej zbrali. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED M TITOVI ODGOVORI NA VPRAŠANJA »SUNDAY TIMESA«. Predsednik Tito je na Brionih sprejel predstavnika angleškega lista »Sundav Timesa« lorda Thomsona in Davida Holdna/ Na njuna vprašanja o sklepih IV. plenuma CK ZKJ in drugih problemih je med drugim odgovoril, da tuji tisk preveč dramatizira dogodke v Jugoslaviji. Rekel je, da so napačni tisti komentarji, ki ugibajo, kdo bo njegov naslednik. Pri nas ni dinastije. Tisti, ki je za prvim, ne more obvezno zasesti njegov stolček. Naslednika bo izbralo ljudstvo. Ko je Tito rekel, da je napačno primerjati procese v Jugoslaviji s kapitalizmom, .je še dejal, da je pri nas sistem samoupravljanja. Dohodka ne bi smeli zamenjevati s profitom kapitalističnih podjetij. Medtem ko gre profit lastniku, je dohodek pri nas v prid vsakemu kolektivu. Iz Jugoslavije ni mogoče napraviti nacije — je rekel Tito. Jugoslavija je socialistična država, v kateri so vse nacionalnosti popolnoma enakopravne. Toda iz narodnosti in republik nastaja socialistična skupnost samoupravljavcev. Po Titovih besedah je pri nas nemogoče, da bi bilo več strank. Imamo Socialistično zvezo, znotraj katere deluje ZK, imamo sindikate, mladinske, ženske in razne druge organizacije. To je dovolj širok okvir v katerem lahko delujejo vsi, ki so za socializem. m NE ŽIVIMO VEČ PREKO MOŽNOSTI. »Naša poraba je zdaj v mejah ustvarjenega dohodka,« je rekel Kiro Gligorov v televizijski oddaji »Aktualni pogovori«. Zdaj ne živimo več preko možnosti, zato je upravičen zdrav optimizem. To pa ne pomeni, da ne bo več težav. V daljšem obdobju izvajanja reforme moramo računati z vzponi in padci v našem prizadevanju, da bi temeljito spremenili strukturo našega gospodarstva. TITOV INTERVJU H PRAZNOVANJE 25-LETNICE NAŠE REVOLUCIJE so počastili tudi s podelitvijo »Nagrad vstaje slovenskega naroda za leto 1966«. Nagrade so dobili: Stojan Batič za spomenik revolucije v Zagorju, Matevž Hace za zbirko novel »Ljubezen in orožje«, Zdenko Kalin za spomenik na grobišču borcev in talcev na Žalah, Stanko Petelin za knjigo »Osvoboditev Slovenskega Primorja«, Zvone Sintič za film »Pesem borb in zmag« in Alojz Srebotnjak za kantato »Ekstaza smrti«. Nagrade je podelil predsednik ZZB NOV Franc Leskošek-Luka. Ob 25. obletnici vstaje so na črnem kalu odkrili spomenik; ob tej priložnosti je bilo zborovanje, na katerem je govorila Vida Tomšič, ki je med drugim poudarila, da je merilo privrženosti stvari socializma odgovorno delo v samoupravljanju. Na dan vstaje so bile še druge prireditve: srečanje savinjskih in revirskih borcev, odkritje spomenika bohinjskim borcem, podelitev domicila trem brigadam na Vrhniki, partizanska srečanja po Gorenjskem itd. ■ .RAZPUSTILI SO KOMITE ZK V DRŽAVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE — Izvršni komite CK ZK Srbije je razpustil komite ZK v državnem sekretariatu za zunanj zadeve, ker ne bi mogel uspešno izpolnjevati nalog pri izvajanju sklepov IV. plenuma CK ZKJ. Komite ni užival zaupanja večine komunistov v državnem sekretariatu; CK ZK Srbije je imenoval pover-jeništvo kot začasno vodstvo ZK. H NOVE CENE DIJAŠKIH MESEČNIH VOZOVNIC — Dijaki, vajenci in študentje so doslej plačevali le 8 odstotkov polne cene svojih mesečnih vozovnic. Od zdaj bodo plačevali 45 odstotkov polne cene. Razliko bo krila železnica bodi iz svojih sredstev ali iz dotacije. Izvršni svet je za čas od septembra do konca decembra odobril 2 milijona novih din. Za prihodnje leto bo treba izdelati sistem regresiranja za daljše obdobje. ■ DEŽEVJE OTEŽKOČA ŽETEV — V Vojvodini že pet dni ne morejo s stroji na njive, ker deževje otežkoča žetev. Požeti je treba še 10 odstotkov pšeničnih polj. ■ PRIČAKOVATI JE POCENITEV SVI-NINE IN SVINJSKE MASTI — V zveznem sekretariatu za trgovino in industrijo so sporočili, da ni razlogov za podražitev sladkorja in olja. Nadalje so izjavili, da je pričakovati pocenitev svinine in svinjske masti • UPOR V KONGU — V kon-goški provinci Katangi je prišlo te dni do spopada med enotami kongoške vojske in belimi plačanci. Najemniki so se uprli, ker po ugotovitvah preiskave, ki jo je vodil sam predsednik vlade, že tri mesece niso dobili plače. • ARABSKE KONFERENCE NE BO — Predsednik ZAR Naser je izjavil, da se ne bo udeležil konference »na vrhu«, ker ne mara sedeti za isto mizo z arabskimi reakcionar ji. Pri tem je očitno mislil na Saudovo Arabijo in Kuvajt. Irak, Libanon, Sirija in Jemen sledijo zgledu ZAR — tudi njih ne bo na konferenco. Tako zdaj kaže, da konference »na vrhu« sploh ne bo. O V INDONEZIJI SESTAVILI VLADO — Predsednik Indonezije Sukamo je objavil seznam nove, precej skrčene vlade. Suharto, M»; lik in Sultan limono so obdržali svoje dosedanje resorje. • HAAŠKA RAZSODBA — Mednarodno sodišče v Haagu je zavrnilo pritožbo Etiopije, da bi odvzeli mandatno pravico rasističnemu režimu Južne Afrike nad Jugozahodno Afriko. Razsodba je iz' zvala ostre proteste po vsem sW" tu, predvsem pa v Afriki. Osvobodilno gibanje Jugozahodne Afrihc je sporočilo, da bo izvolilo svoj0 vlado. • »GEMINI 10« — Vesoljca John Voung in Michael Collins st:» v 70 urah in 47 minutah z vesoljsko ladjo »Gcmini 10« 47-krat obkrožila Zemljo. Dosegla sta višinski rekord — 758 kilometrov-Uspešno sta opravila manever približevanja Satelitoma »Agena 1"* in »Agena 8«'. Ker pa so bile težave z dihalnimi napravam1' »sprehod« po vesolju ni uspel tako, kot je bilo predvideno. • NA OBISKU SAMO 9 UR — Obisk predsednika francoske publike De GaulJa v ZR NeničU1 sodi v redno izmenjavo mnenj, 23 katero so se dogovorili ob podpisj1 pogodbe o sodelovanju leta VBtK De Gaulle se je pogovarjal z nemškimi državniki o odnosih Vzhod---Zahod in o položaju francoskih čet v Nemčiji. Obisk gotovo ni bi{ kaj prida uspešen, saj je traja1 samo 9 ur. • MAO CE TUNG PREPLAVAJ; 15 KILOMETROV — Kitajski tis" je sporočil svetu novico, da Je predsednik Kitajske Mao Ce Tung preplaval 15 kilometrov. S tem s° skušali demantirati govorice o iV)e" govem pešanju. • HUDA NESREČA NA CEST* FRANKFURT— KOLN — V P°°f' deljek se je zgodila huda nesreč* na cesti Frankfurt—Koln v [*jS Nemčiji: prevrnil se je bclgiJsljj avtobus, s katerim so se vračaj* šolski otroci z letovanja na ^t0-.f skem. Pri tem je izgubilo življenji 28 otrok. Vzrok nesreče še znan. • GRENKA ZDRAVILA — Pr£ mier Velike Britanije VVilson K objavil ostre ukrepe, 8 kaU-ri"" skuša ohraniti vrednost funta. *JSj te ukrepe sodijo tudi zamrznjen^ cen in zaslužkov, kreditne °" . jitve, varčevanje pri obrambi >l OB NAPOVEDANI LIBERALIZACIJI DEVIZNEGA POSLOVANJA „Želimo si zanesljivih virov!77 Za bralce našega lista govori Vinko Božič, direktor LISCE v Sevnici in član upravnega odbora združenja proizvajalcev konfekcije Jugoslavije Osamljen lesen križ je nema priča dogodka iz oktobra 1943. Na tem mestu so Nemci ustrelili 7 zavednih Slovencev, med njimi tudi načelnika žel. postaje v Tržišču «1 tržiškega učitelja. Ali res ni nikogar, da bi napisal na kos deske imena žrtev, če že ni toliko denarja, da "i postavili kamnit spomenik? Znani en je stoji ob cesti Mokronog—Sevnica pod vasjo Gabrje pri Tržišču. Popoldne pred dnevom vstaje slovenskega naroda sta bila tik ob križu le dva kupa gnoja in neurejen šop rož (Foto: Polde Miklič) »Težave, s katerimi se srečujejo naše podjetje in druge sorodne tovarne, niso od včeraj. Na vsakem našem sestanku slišimo, da je treba urediti uvoz sintetičnih tkanin. V LISCI nam je letos uspelo zagotoviti reprodukcijski material s pomočjo kompenzacijskih poslov z drugimi podjetji. Tako nam ni bilo treba odpuščati delavcev in krčiti proizvodnje; vse te ovire pa so nam le zavrle naš program splošnega razvoja in zaposlovanja. Za vsakega na novo zaposlenega delavca potrebujemo 2,5 kv. m sintetičnih tkanin na dan. 2e dalj časa zahtevamo v upravnem odboru jugoslovanskega združenja, naj nas ločijo od tekstilne industrije, ker smo ji sedaj nekak privesek. Konfekcija zaposluje v Jugoslaviji že okrog 60.000 ljudi, kar ni malo. Nesporazum je v tem, da tekstilna industrija dobiva devize za surovine, mi pa naj bi se pri njih oskrbovala z reprodukcijskim blagom. To je na zunaj lepo, v resnici pa precej drugače. Izbor tega blaga je mnogo manjši, cene p*a občutno višje kot na zunanjem trgu. Razen tega tkalnice delajo raje enostavnejše, manj zahtevne tkanine, ker jim tako bolj kaže, pa tudi izkušenj za zahtevnej- mi je dovolj prostora za gradnje Sklep o vplivnih območjih, ki je bil sprejet pred dvema mesecema, vsebuje tudi programsko osnovo za bodo- V novi trgovini se je promet povečal V novi prodajalni SLO VENIJAAVTO, ki so jo odprli v začetku letošnjega leta, se je promet precej povečal. Vzroki so Predvsem v tem, ker je Prodajalna v središču mesta ter v bližini servisne in bencinske črpalke. Tako so v prvem polletju prodali za okoli 70 milijonov Sdin raznega blaga. Največ prodajo rezervnih delov za TAM 4500, ZASTAVO 750 in 1300 ter raznega električnega in splošnega Materiala. Imajo pa težave z nabavljanjem rezervnih delov za TOMOSOVE motorje in plaščev za kolesa. Razen tega tudi Za stava slabo oskrbuje trgovsko mrežo z rezervnimi deli, tako da jih večkrat zmanjka. či urbanistični razvoj mest in naselij v krški občini. Program določnih okolišev urbanističnega načrta pa je bil iz delan pred dvema letoma. Ker so se menjali nekateri osnutki in predpisi, so morali plan spremenili. Na podlagi osnutka tega načrta in sprejetega sklepa o vplivnih območjih, je občinska skupščina na seji 16. julija srpejela odlok o zazidalnih področjih v Krškem, Brestanici in na Senovem. Po tem načrtu je zagotovljeno vsaj za dve do tri leta zadostno število parcel za gradnjo stanovanj in za gradnje posameznikov. V tem času pa bo izdelan celoten urbanistični načrt za Krško, Kostanjevico, Brestanico, Senovo, Le-skovec, in po potrebi tudi za ostale manjše kraje, vse v mejah že sprejetega sklepa o vplivnih območjih. To bo urbanistični program Krškega kot vodilnega naselja v občini. V zvezi z urbanističnim planom je treba omeniti tudi nezakonite oziroma tako imeno-' vane črne gradnje. Teh je v krški občini trenutno registriranih 40. Od tega je večina takih, ki so upravičene, ker ljudje rušijo stare hiše in gradijo nove, ne vedo pa, da je za to treba imetj dovoljenje. Drugi, ki gradijo nove hiše, si morajo dobiti dovoljenje. Ce pa to zaradi gradnje izven zazidalnega načrta ni mogoče, bodo graditelji sami trpeli posledice. Jugoslovanska loterij, a Poročilo o žrebanju srečk iS), kola, ki je bilo 21. julija 1!)66. — Ali zdaj vidiš probleme? — Vidim. — Kakšne? — Premalo foteljev imajo spodaj Srećke s so zadele končnicami dobitke Ndin 30 8 8750 \ 200 41790 600 79060 1.000 8M60 400 SI 6 51 6 141 . 100 261 40 10071 400 13991 400 23661 600 25821 400 205041 100.000 721621 50.000 71232 600 66283 1.000 4 4 33084 404 34874 404 78554 604 458834 30.004 572984 10.004 855194 10.004 35 6 75 6 88195 600 89035 406 46 10 70 20 526 80 09430 1.000 15356 600 22420 600 07 10 37 3 67 8 87 8 10717 60X1 19727 600 75827 2.000 231557 8.000 48 6 78 6 30748 406 9 4 16059 404 32:! 19 604 42429 1.004 49109 404 314019 8.004 še še nimajo dovolj. Mi nočemo podpirati njihovega slabega dela. Sintetičnih tkanin naše tovarne še zdaleč ne naredijo dovolj. Ko bosta oba nova obrata, YULON iz Ljubljane in tovarna iz Prizrena, z vso močjo delala, bo komaj Težave s surovinami V Komunalnem podjetju v Metliki imajo že precej časa težave s pomanjkanjem surovin, posebno betonskega železa in pločevine. Dela imajo dovolj za celo leto. Trenutno so pospešili delo na vodovodu Črnomelj—rezervoar čedno in ga bodo zgradili do konca leta. Prizadevajo si razširiti proizvodnjo, toda ker nimajo potrebnih prostorov, sedaj to ni še mogoče. Pogajajo se za odkup hleva, ki stoji ob samem podjetju in v katerem bi uredili delavnice. Za gradnjo novih prostorov nimajo denarja, ker vsa sredstva vlagajo v obnavljanje strojnega parka, kreditov pa tudi ne morejo dobiti. Letošnji plan Komunalnega podjetja Metlika je 105 milijonov S din. V polletju so realizirali že 95 milijonov S din, zato upajo, da bodo plan močno presegli. Za teden RK v Loki Tajnica osnovne organizacije RK v Loki tov. Klunova je razprodala s pionirji osnovne šole 40 mladinskih in pionirskih značk RK ter 20 razglednic za 4300 S din. Osnovna organizacija RK se za prizadevnost iskreno zahvaljuje tov. Klunovi in vsem pionirjem, ki so sodelovali v akciji. S. Sk. Brežiški sejem brez posebnosti Sobotni prašičji sejem v Brežicah je bil brez posebno sti. Rejci so pripel*"" naprodaj 475 prašičev, od tega 450 starih do treh mesecev, dru ge starejše. Mlajših prašičev so prodali 430 po 900 S din za kg žive teže, starejšiii pa 15 po 650 S din za kg žive teže. Cene so rahlo padle V ponedeljek 25. julija so rejci na novomeško sejmišče pripeljali 578 prašičev, starih 6 do 12 tednov, in 29 prašičev, starih 3 do 6 mesecev. Prodali so 436 prašičev in sicer mlajše po 15.000 do 23.000 S din. starejše pa po 24.000 do 33.000 S din. Prašičev je bilo več naprodaj kot prejšnji teden, cene pa so rahlo padle. za polovico jugoslovanskih potreb. Samo v LISCI delamo tri četrtine vsega blaga iz umetnih tkanin. Zaradi tega je naša želja, naj bi konfekcijska industrija samostojneje nastopala. Do sedaj smo imeli preveč vezane roke. JUGOBANKA je okorelo in prepočasi reševala naše vloge za devize. Od novih napovedanih ukrepov v deviznem poslovanju, ki postavljajo v ospredje dinarski dohodek in svobodnejši nakup deviz, si obetamo izboljšanje. Želimo si predvsem zanesljivih virov v naši oskrbi. Drugo je naša tekstilna industrija, za katero vemo, da je v težavah. Jugoslovani se ne moremo upreti ekonomski zakonitosti, ki z neštetimi primeri razvitejših dežel uči, da se tekstilna industrija počasi, toda zanesli j vo seli v manj razvite dežele, kjer je dovolj delovnih rok in rastejo naravne surovine.« M. L. Nezaupnica vodstvu RD »Mirna« Na izredni skupščini Ribi ške družine »Mirna« v Sevnici so bili 17. julija razrešeni dolžnosti vsi organi na čelu z vodstvom te družine, ker so bili osumljeni samovolje. Po večurni obravnavi so izvolili novo vodstvo in druge organe družine, hkrati pa so javili, da RD »Mirna« izstopa iz članstva radeške rajonske zveze. Kot smo seznanjeni, namerava posebna komisija o dogodkih, ki so privedli do menjave organov v RD »Mirna«, in drugih podrobnostih, obširneje spregovoriti v našem listu. Preko Grmade v dobre-poljsko dolino? Zamisel o cesti, ki naj bi povezala okolico Ortne-ka z dobrepoljsko dolino je vsekakor drzna in zahtevna, neizvedljiva pa ni. Cesta, ki bi šla iz Ortneka preko Velikih Poljan in Vrha po bogatili gozdovih v Kompolje v dobrepolj-ski dolini, bi bila za turizem zelo pomembna, pa tudi v gospodarskem pogledu ji ne bi bilo kaj reči. Po cesti bi lahko odvažali les iz gozdov. V. P. Kmetijski nasveti Ta voluhar presneti... S krajšanjem dne prihaja čas spravila nekaterih pridelkov. Vrtičkarji že kopljejo gomolje in korene ter se jezijo na nepridiprava, ki jih obzira, še mnogo bolj kot oni pa se bojijo voluharja sadjarji, ker jim neredko uniči cireve-sca, še preden rodijo prvi sad. živalco je težko zatirati, ker živi pod zemljo, je prebrisana in ima dober vonj. Da imamo na njivi ali vrtu voluharja, spoznamo po njegovih rovih. Za razliko od poljske miši ima vse leto rove zaprte, ker ne mara prepiha. Od krtovih pa jih ločimo po tem, da ne dela krtin ali pa dela mnogo manjše, če je zemlja zelo težka. To, da ima rad zaprto domovanje, ga večkrat stane življenje. Rov odpremo in čakamo, da ga pride zadelat. Takrat pa ga udarimo z motiko ali ujamemo v past. ■ Vabe so že stara oblika zatiranja voluharja. V razpolovljen krompir, korenje, peso ali kolerabo naredimo majhno vdolbinico, damo vanjo cinkov fosfid, arze-nik ali talij in obe polovici prebodemo z zobotrebcem, da se držita skupaj. Vabe delamo v rokavicah, ker voluhar zelo dobro voha. Na novejših strupih antikolinu, tononnu in racuminu piše navodilo za uporabo. En način zatiranja je tudi vlaganje strupenega pranu ali tablet v rove. Tako sredstvo je cymag, hudo strupen prah, ki daje v dotiku z vlago v rovih strupeno cianovodi-kovo kislino, ki ubija škodljivca. Podobno delujejo table- . te phostoxin. Teh dveh strupov ni v prosti prodaji, temveč se lahko dobijo le pod posebnimi pogoji. Ko uporabljamo ta sredstva, moramo rov dobro zabiti z zemljo, da se njihov učinek ne razgubi. Za velike plantaže, kjer ni časa za opisane načine boja, si pomagamo s škropivom. Taki škropivi sta enetrin olje (1,5 do 4 kg na 1 ha) in toksafen (2 do 2,5 kg na 1 ha>, vendar sta zelo struDena za ljudi in živali, zato moramo biti pri uporabi zelo previdni, škropimo pozno jeseni ali pa zelo zgodaj spomladi. ■ Podoben, nič manj škodljiv, posebno v vrtovih, je bramor. V zmlji dela plitve vodoravne rove in grize Korenine in gomolje. Na večjih površinah ga uničujemo s strupenimi vabami (bramorin1), na manjših pa mu v juliju uničujemo gnezda z jajčeci in mladiči. Iz rovov bra-morje izženemo, če jih zalijemo z vodo, nato pe še s petrolejem ali karbolinejem. Lovimo jih lahk0 tudi tako: prazne posode do vrha zakopljemo v zemljo in ponoči, ko se sprehajajo po njivi padajo vanje. Pozimi se radi zatečejo v kupe gnoja in jih tudi na ta način lahko ujamemo in uničimo. Večji dobitki v Sloveniji: 30.000 Ndin je zadela srećka št. 458834, ki je bila prodana v Ljubljani; 2.000 Ndin je zadela srečka St. 575827, prodana v Novem mestu. PROMETNA NESREČA NA KMETIH. Dostikrat se je že zgodilo, da je takole prevrnjen voz žita, sena ali listja pokopal pod seboj tudi človeka. Tokrat je šlo brez žrtve, le nekaj dela bo treba, preden bo tovor preložen na drug voz. Na sliki: prevrnjen voz s pšenico v Bitni vasi pri Trebelnem (Foto: Polde Miklič) Prvi zbor Dolenjske banke in hranilnice Na ustanovnem zboru Dolenjske banke in hranilnice v Movem mestu so 25. januarja letos ustanovitelji banke sprejeli začasno poslovno politiko banke. Ta si prizadeva za kvalitetnejše nalaganje bančnih sredstev in za učinkovitejše vključevanje banke v uresničevanje gospodarske reforme. Na rednem zboru 12. julija je zbor banke poslušal poslovno poročilo in poročilo o izvajanju smernic po delu izvršilnega in kreditega odbora banke. Redni zbor banke je imel delovni značaj in je pokazal, kako se banka uveljavlja v gospodarskem dogajanju njenega območja. Organi banke so jasno in poljudno dali obračun ustanoviteljem o izvršenem delu od ustanoviteljskega do rednega zbora. Poudarili so, da je preteklo časovno obdobje prekratko, da bi lahko do kraja ocenili delo banke, zlasti če upoštevamo, da je med tem časom vrsta činiteljev močno vplivala na poslovno politiko banke, in da je bilo to obdobje — obdobje naporov za skupno družbeno sanacijo prevzetega stanja. Delo banke bo mogoče oceniti šele potem, ko bodo izdani že napovedani predpisi za trajnejšo stabilizacijo na'šega gospodarstva. Kljub temu pa smo slišali v prepričevalnem, s Številkami podprtem poročilu, da banka krepko sodeluje v skupnih družbenih naporih za omilitev gospodarskega stanja. Zbor banke je dobil na zboru pogled v ustanoviteljske pravice in zvedel, s kolikimi deleži 72 ustanoviteljev so-upravlja banko. Skupnih deležev je 1110, od teh jih odpade na gospodarske in druge organizacije 777, na' politično-teritorialne enote 222 in na delavsko skupnost banke 111. Iz tega pregleda lahko ugotovimo odločujoč vpliv gospodarstva na upravljanje banke. Ustanovne deleže so ustanovitelji do zbora banke tudi dejansko vplačali. Od vplačanih deležev delovnih in dru- gih organizacij odpade na industrijo 72,5 odst., na kmetijstvo in gozdarstvo 5,2 odst., na promet 6,9 odst., na gradbeništvo 6,3 odst., na trgovino in gostinstvo 4,2 odst., na obrt in ostale dejavnosti pa 4,9 odst. Z vsemi imetniki žiro računa pri službi družbenega knjigovodstva je banka sklenila tudi pogodbe za sredstva depozitov na vpogled in si s tem zagotovila za svoje poslovanje prek 72 milijonov N dinarjev. > Izvršilni odbor banke, ki je v načelu vodil banko, je štel 19 članov pod vodstvom začasnega predsednika Petana Zdravka, imel pa je v tem obdobju 4 seje. Na sejah je obravnaval tekočo problematiko bančnega poslovanja, dajal smernice o poslovni politiki banke, razpravljal o pogojih in o pravilniku za kreditiranje stanovanjske gradnje, o pravilniku o obrestnih merah, tarifi za zaračunavanje bančnih uslug, o spremembi začasnega statuta banke in njenega poslovnika ter o poslovnih odnosih z drugimi bankami. Banka je tudi soustanovitelj Splošne gospodarske banke v Ljubljani, Jugoslovanske kmetijske banke in Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino v Beogradu. Po sklepu ustanovnega zbora je banka včlanjena v združenje poslovnih bank in hranilnic v Ljubljani. Kreditni odbor banke je imel od ustanovnega občnega zbora 17 sej. Na sejah je v okviru razpoložljivih sredstev odobraval komitentom dolgoročne in kratkoročne kredite. Odboru je bilo predloženih 26 zahtevkov za dolgoročne kredite za osnovna sredstva, 19 zahtevkov za kredite za trajna obratna sredstva, 218 zahtevkov za kratkoročne občasne kredite in 19 zahtevkov za kredite v turistične namene Iz poročila smo slišali tudi številke, ki osvetljujejo dejav- Prvi zbor Dolenjske banke in hranilnice v sindikalni dvorani v Novem mestu nost banke na področju dolgoročne in kratkoročne kreditne politike. Na osnovi tega lahko ugotovimo, da si že utira pot v gospodarske organizacije pomembna značilnost novega bančnega in kreditnega sistema in da se gospodarske organizacije zavedajo, da kratkoročni bančni krediti niso kapital, pač pa le plačilno prometno sredstvo. Dejstvo je namreč, da se regionalna distribucija kratkoročnih kreditov ne pojavlja kot distribucija družbenega kapitala, temveč le kot enakovredna distribucija denarja — plačilnega sredstva tam, kjer to zahtevajo plačilno-prometni procesi. Zato je razumljivo, da gospodarske organizacije usmerjajo svoja investicijska sredstva med svoja obratovalna sredstva in s tem dokazujejo, čeprav ne vse, da sprejemajo priporočila o investicijskem varčevanju in da take težnje nakazujejo tudi perspektivno delitev letošnjega dohodka. Dolenjska banka in hranil- nica je po stanju 31. decembra 1965 prevzela tudi vsa sredstva in obveznosti vseh štirih občinskih stanovanjskih skladov. Prevzeta sredstva stanovanjskih " skladov niso pokrivala vseh obveznosti, zato je banka s komitenti.znižala odobrena posojila za toliko, kolikor ostane koristni-kom po novem zakonu od izplačanih osebnih dohodkov na skladu skupne porabe, in je tako ustvarila ravnotežje med sredstvi in obveznostmi v skladih za področje Krško, Metlika in Novo mesto, ni pa še mogla v celoti uresničiti ravnotežja za področje Trebnjega. Za finansiranje gradnje stanovanj banka sedaj zbira sredstva z oročanjem sredstev za pridobitev novih kreditov po pravilnikih, z zbiranjem sredstev od delovnih organizacij brez obveznosti dajanja kreditov in z upravljanjem servisne glužbe £a gospodarske in družbene organizacije. Banka je doslej imela največ uspehov z namenskim varčevanjem zasebnikov v povezavi s sredstvi delovnih organizacij. Banka je pridobila že lepo število varčevalcev, ki vlagajo povprečno po 400 N dinarjev mesečno. Za delovne organizacije pa je bilo povedano, da kažejo premalo zanimanja za oroča-nje sredstev, namenjenih družbeni gradnji, in da svoja sredstva raje namenjajo za individualno gradnjo. Zahtevkom gradbenih podjetij po kreditih za gradnjo stanovanj za trg je banka ugodila za 3,736.891 N dinarjev. * Varčevanje prihrankov občanov je v današnjih pogojih lahko pomemben denarni vir, tako za kratkoročne kot dolgoročne kredite. Varčevanje je postalo še pomembnejše tudi zavoljo novih predpisov o potrošniških kreditih. Potrošniški krediti so po novem zakonu vezani na varčevanje prihrankov občanov. Hranilne vloge v banki naraščajo, in tudi vlagatelji, potrošniški krediti pa upadajo. Banka se ukvarja tudi z devizno-valutnimi posli in je odkupila že za prek 4 milijone N dinarjev valut in čekov. Zbor banke je po podanem poslovnem poročilu sprejel tudi statut banke, pravilnik o obrestnih merah, tarifo za zaračunavanje bančnih uslug, načrt dohodkov in izdatkov banke za leto 1966, načrt kreditne bilance za leto 1966 in sklep o poslovni politiki banke za letošnje leto. , Na predlog kandidacijske komisije je izvolil iz svoje srede 17-članski izvršilni odbor banke s tem, da sta po določilih statuta člana izvršnega odbora banke tudi direktor banke in predstavnik delovne skupnosti banke. Tako šteje izvršni odbor banke 19 članov. Zbor je določil mandatno dobo članom izvršilnega odbora banke. Prav tako je določil, kateri člani so voljeni za 4 oz. za 2 leti. Imenovan je bil 7-članski kreditni odbor z namestniki iz vrst delavcev banke ter imenovan direktor banke. Po zboru se je novo izvoljeni izvršilni odbor banke konstituiral in izvolil za predsednika ponovno Petana Zdravka, predstavnika ustanovitelja Tovarne LABOD Novo mesto, za podpredsednika pa šventa Franja, predstavnika ustanovitelja tovarne (NOVOTEKS Novo mesto Direktor DBH Ivo Novšak se zahvaljuje zboru za izkazano zaupanje (Foto: M. Moškon) g********** * * * * * * * M/Ub.7.7 ... če se v vcšem kraju zgodi kaj zanimivega, poroča o tem najbolje - „0T0CEC" je Ml ustvarjen ponoči že mogoče, kdo ve. Tisti, za katerega je neki Krčati odštel 25.000 S-DIN, pa prav gotovo. Kupčija je bila sklenjena na razstavi del krških likovnih amaterjev z lastnico Slavico Jesenko. Povedali so mi, da je Slavi-ea ena redkih, ki še niso prenehali obiskovati kluba likovnih amaterjev, oziroma ena poleg treh še delavnih članov. To je Slavica potrdila tudi sama, ko sem. jo obiskal v tehniški srednji šoli, kjer je tajnica. »Za razstavo, ki še kroži po obsavskih središčih, sem> pripravila troje olj,« je rekla, »čeprav so moja prva resnejša dela, so prišla vsa na razstavo. Tako tudi fitočec'.« »To sliko sem slikala ponoči, dokončala, pa doma v ku- hinji. Si morete misliti, kako to gre, če primes zdaj kulial-nico, zdaj čopič?« je rekla skoraj v smehu, potem pa umirjeno nadaljevala z naštevanjem težav, brez katerih na začetku ne gre. »Precej sem popravljala, ker so se mi začele napake odkrivati šele potem, ko sem mislila, da je slika končana. Kaj si morem, nimam dovolj znanja, da bi pomanjkljivosti že med delom odpravila. Slišala sem, da se to dogaja tudi drugim samoukom.« »Vem, da moraš veliko veliko delati, preden kaj dosežeš. Za slikarja je to še predvsem nujno. Moji me sicer spodbujajo, naj slikam še in še, vendar vem, da ne bom ustvarila toliko, kot bi lahko, ko bi imela več časa. Ni lah- ko veliko napraviti, če moraš skoraj hkrati hoditi v službo, študirati na komercialni šoli, gospodinjiti, se posvečati dni-zini in še slikati!« »Torej jemljete slikanje kot nepogrešljiv način svojega izpovedovanja?« »Da, od vsega, kar počnem, najraje rišem. Nagnenje do risanja oziroma slikanja hodi z mano od mladih let.« »Kot sklepam, boste kljub temu vztrajali.« »Bom. Ves prosti čas samo za slikanje!« Slavica je začela z naravo in v njej bo še dolgo jemala motive za svoja olja. Najraje ima jesenske motive, ker lahko v njihove barve prilije kanček svoje melanholije. IVAN ZORAN Pride voda, pride ogenj, pride plaz ali pa j potres! Kdo bo potem še našel sveženj- § ček jurjev, tako od ust pritrganih ... ? j Ob poplavi jih bo morda prineslo skozi | dimnik na svetlo — ali pa tudi ne! DENARJA ne shranjujte v starih no- | gavicah, škatlah in pod tramovi pod- j strešja! Danes, jutri in vedno naj vas j spremlja HRANILNA KNJIŽICA _ __ __ DOLENJSKE BANKE j IN HRANILNICE NOVO MESTO, J ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituri v TREBNJEM in v METLIKI Ugodne obresti! Posebno namensko var- j čevanje za nakup, graditev in obnovo j stanovanj! Konec poletnega zatišja v Brežicah Program gospodarskega in družbenega razvoja brežiške občine bo temeljil na načrtih delovnih organizacij - V tistih kolektivih, kjer se niso dovolj prilagodili novim razmeram, bodo srednjeročne načrte še popravili Poletno zatišje, značilno za julijsko in avgustovsko obdobje, je letos krajše kot običajno. Komisija za pripravo srednjeročnega programa gospodarskega in družbenega razvaja občine Brežice ga je prekinila že 19. julija, ko se je prvič sestala- Na tem sestanku so člani Najprej spregovorili o osnovah, na katerih naj bi gradili celoten načrt. Menili so, da mora sloneti na programih delovnih organizacij, ki so že izdelani. Njihove programe so prejele podkomisije in jih bodo eačele takoj proučevati. Ugotoviti morajo, če so načrti delovnih organizacij realni in usklajeni s splošnimi potrebami občine in družbe. Rok za pretres srednjeročnih načrtov delovnih organizacij je 20. avgust. Potem se bo občinska komisija ponovno sestala in pregledala gradivo delovmih organizacij s pripombami podkomisij za posamezne gospodarske dejavnosti če bo komisija menila, da delovne organizacije niso dobro pretehtale možnosti za nadaljnji razvoj, bo z njimi o tem razpravljala in jih opo- zorila na drugačno usmeritev. Ponekod so že sami opazili, da sc načrti preobsežni. Tako se je na primer primerilo v Opekarni Brežice. Na tržišču se je po reformi marsikaj spremenilo. Povpraševanje po gradbenem mate- Nov avtomobil na Velikem Obrežu Na Velikem Obrežu so imeli gasilci v nedeljo 24. julija pomembno slovesnost. Občinska gasilska zveza je dodelila tamošnjemu gasilskemu centru nov avtomobil. Izročil ga je pokrovitelj prireditve Janez Volčanšek, ki je v pozdravnem govoru omenil dolgoletno in požrtvovalno delo gasilskih vrst na Obrežu in v bližnjih vaseh. Avtomobil so si na Obrežu že dolgo želeli. Z njim so pridobili spet novo in učinkovito orožje za boj z ognjem. Občinski gasilski zvezi in skupščini občine Brežice so se zahvalili za razumevanje in obljubili, da bodo tudi v prihodnje izvrševali vse naloge, ki jih postavlja družba pred gasilsko organizacijo. Sprejet program za II. polletje Na seji občinskega sindikalnega sveta v Brežicah so sprejeli delovni program za drugo polletje. Po njem bodo Srečanje v Dobovi Dobovska mladina se je za dan vstaje lepo izkazala. Aktiv ZMS je v nedeljo 24. julija organiziral športna tekmovanja in z njimi počastil spomin na vstajo slovenskega ljudstva. Tekmovanja so se udeležili mladinski aktivi s slovenske in hrvaške strani. Mladi športniki so se pomerili v malem nogometu in namiznem tenisu, nato pa so se vsi skupaj udeležili krosa bratstva in enotnosti. Zmagovalci na tekmovanjih so prejeli pokale. POJASNILO V predzadnji številki lista se je v prispevek »Na njivah so žanjice in kombanji« vrinila neljuba pomota, iz katere je razumeti, da je bil finančni rezultat kmetijske zadruge Brežice ob koncu leta 1965 negativen. V resnici velja ta ugotovitev le za prvo četrtletje in ne za vse leto. Uredništvo med drugim razpravljali o letošnjem gibanju gospodarstva v občini in organizirali razgovor o srednjeročnem načrtu razvoja. Program predvideva tudi splošno, strokovno in kulturno izobraževanje zaposlenih. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta bo v naslednjih tednih razpravljalo tudi o sprejemanju statutov in uresničevanju sklepov o rekreaciji delovnih ljudi. Na koncu petkove seje je bila sproščena razprava o IV- plenumu CK ZKJ. Udeleženci so pozdravili sklepe pomembne brionske seje- terialu se je zaustavilo, zato se mora novim razmeram prilagoditi tudi kolektiv Opekarne- To prav tako velja tudi za druge stroke, ki so vezane predvsem na investicijsko gradnjo. Skupen, občinskki načrt, bo komisija sestavila šele po razgovorih s kolektivi- Taka pot zagotavlja popolno demokratičnost pri sprejemanju večletnih obvez, saj ne hromi vpliva samoupravljavcev, temveč le pomaga pravilneje usmerjati nj;hove odločitve. Taborniki na oddihu v Bohinju Prvega avgusta se bo vrnila iz Bohinja skupina brežiških tabornikov, ki so preživeli pod šotori 14 počitniških dni. V tej izmeni je taborilo 49 tabornikov in njihovih prijateljev. Približno toliko jih bo še isti dan odpotovalo na Gorenjsko. Taborniki druge izmene se pred odhodom ne bodo sestajali, zato jih vodstvo opozarja, naj poleg običajne opreme vzamejo s seboj še dve dodatni odeji, kajti vreme jim letos ni posebno naklonjeno. Priložnostni gostje, ki želijo obiskati znance in prijatelje v taboru, naj pravočasno sporoče svoj prihod in rezervirajo ležišča! Ob prehitevanju je motorista zaneslo v avto Proti večeru 7. julija se je zgodila prometna nesreča Pod obzidjem v Brežicah. Motorist Andrija Stojanovič iz Brežic je hotel prehiteti osebni avtomobil, ki ga je vozila Marija Vukovič iz Samobora. Zaradi ozke in z gramozom posute ceste ga je zaneslo v avto Pri tem je povzročil za 200 Ndin Škode. NOVO V BREŽICAH Mladostni avtoportret, ki ga je po spominu narisala amaterska slikarka Rafaela Potokarjeva. Pred kratkim je razstavila svoja dela na Senovem, jeseni pa pričakujejo razstavo njenih del tudi v Brežicah m IZ CATESKIH TOPLIC je 25. tulija odpotovala gospa Sirimavo Bandaranaike. V zdravilišču je preživela tri tedne. Bila je izredno zadovoljna. Bivanje v Toplicah je izkoristila za krajše izlete v okolico. Obiskala je tudi Kumro-vec, rojstni kraj predsednika Tita. ■ V ZDRAVSTVENEM DOMU je ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane zbirala kri 20. in 21. julija. Krvodajalsko akcijo je organiziral občinski odbor Rdečega križa, vendar odziv tudi tokrat ni bil zadovoljiv. ■ KNJIGARNA SE JE DOBRO ZALOŽILA s šolskimi knjigami. Na policah so razstavljeni številni učbeniki in starši jih kljub počitnicam pridno kupujejo. Večino knjig za osnovno šolo in gimnazijo ima trgovina že na zalogi. ■ V NEKDANJI GALANTERIJSKI TRGOVINI so naprodaj lončarski izdelki, v istem lokalu pa tudi oblačijo gumbe in sprejemajo v tisk blago za vezenje. V Brežicah do sedaj tega ni delal nihče, V Krškem ie 313 nezaposlenih pa tudi lončarske izdelke so ljudje lahko kupovah le na trgu. ■ JULIJSKO VREME ni bilo zadnje čase prav nič naklonjeno kopalcem na Krki. Voda je zaradi deževja precej narasla in tudi ohladila se je. Ob njej se zadržujejo le ribiči. Kdor si kljub razmeroma hladnemu vremenu želi privoščiti kopel, mora v poletni bazen v Cateških Toplicah. ■ V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH je bil trg v soboto malone prazen, sredi dopoldneva pa se je nabralo veliko ljudi. Stojnic je bilo celo premalo. Naprodaj je bilo predvsem sadje in krompir. Krompir je letos izredno lep. Kilogram še vedno velja 1 Ndin, čeprav ga je veliko. Marelic ni več, okoličanke pa prinašajo na trg velike količine breskev in jih prodajajo po 2,50 Ndin in po 3 Ndin kg. Na izbiro je bilo dovolj zgodnjih hrušk po 2 Ndin kg. Za mlade kumarice so prodajalke zahtevale 2 Ndin pri kg, za kg zgodnjih sliv pa 1,50 Ndin. Na Zavodu za zaposlovanje delavcev v Krškem imajo prijavi jenih 313 nezaposlenih, od tega 236 žensk. Med prijavljenimi je velika večina nekvalificiranih delavcev in delavk. Od kvalificiranih je prijavljenih 24 žensk in 14 delavcev. Razen tega imajo prijavljene še 3 ženske in 2 moška z nižjo izobrazbo ter Nov daljnovod izboljšal električno energijo Do maja letos je Mirensko in celotno Posavsko dolino od Brestanice do Radeč napajal z električno energijo samo en daljnovod. Zaradi obširnosti tega področja ter zaradi premajhne zmogljivosti tega daljnovoda je ELEK TRO Celje, poslovna enota Krško, zgradilo vzporedno s tem še en močnejši daljnovod. Tako so povečali moč električne energije in zmanjšali število izpadov za okoli 25 odst. Vse stroške za izgradnjo daljnovoda okoli 50 milijonov S—din je krilo ELEKTRO Celje, poslovna enota Krško. Prostora za 2300 gostov Družbena gostišča v krški občini imajo 1087 sedežev ter 20 poslovnih prostorov, zasebna gostišča pa imajo 1220 sedežev in 45 poslovnih prostorov. Zasebnih gostiln je 32, 11 jih ima po eno gostilniško sobo, ostale pa po dve. Kljub precejšnjemu številu zasebnih -gostišč, jih je med njimi komaj tretjina, ki nudijo gostom po želji tudi tople obroke. 5 moški in 1 ženska z višjo oziroma srednjo izobrazbo Z zdravo moško delovno silo, razen z nekaj kvalificiranimi ljudmi, do sedaj niso imeli težav. Trenutno brezposelni moški so predvsem starejše in za delo manj sposobne osebe. Drugače je z ženskami, ki imajo zelo malo možnosti za zaposlitev- Nekaj delavk bosta sprejela še obrata LISCA m LABOD, vendar to ne bo bistveno izboljšalo stanje Te zave imajo tudi z iskanjem zap3slitve za 18 invalidov, ker so delovna mesta invali dov v občini že zasedena V krški občini je čutiti tu~ di čedalje večjo težnjo delavcev za odhajanjem na de. lo v inozemstvo. Tako je v zadnjih treh letih šlo iz kr ške občine na delo v tujino 105 delavcev, od tega 40 kva lificdranih in 4 s srednjo izobrazbo. TOBAK obnavlja svoje prodajalne Podjetje TOBAK v Krškem je samostojna poslovna enota Tobačne tovarne Ljubljana. Zato v svojih prodajalnah prodajajo predvsem izdelke te tovarne. Prodagajo pa tudi tobačne izdelke drugih tovarn ter razno galanterijsko blago, znamke in ko-leke. Tobak ima sedaj 1.2 prodajaln v občinah Krško, Sevnica in Brežice, ter tobačni skladišči v Krškem in Brežicah. Razen tega oskrbujejo s tobačnimi izdelki vse trgovine in gostilne na območju teh treh občin. Letos mislijo ustvariti 8,220.000 Ndin prometa, od tega 6,750.000 Ndin samo s tobačnimi izdelki. Polletni plan so dosegli, čeprav ustvarijo šele v drugi polovici leta večji promet. Težave imajo z lokali,ker so zastareli in last zasebnikov. Zato so zaceli obnavljati lokal v Krškem, razen tega pa imajo v načrtu gradnjo novih lokalov na Senovem in Vidmu. Galerija odprta vsak dan Med zanimivostmi Krškega so turistični delavci prišteli novo privlačnost. Tujcem, ki se bodo ustavili v njihovem mestecu, bodo razkazali galerijo v kapeli sv. Duha. V njej razstavlja svoja dela akademski kipar in meda-ljer Vladimir Štoviček. Razstava bo do 25. septembra odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Ob nedeljah in praznikih si jo obiskovalci lahko ogledajo le dopoldne od devetih do dvanajstih. Preurejena železnina V Krškem vabi kupce preurejena trgovina z železnino in gospodinjskimi potrebščinami. Izložbe obetajo bogato zalogo in ljudje se veselijo, da so dobili lep, svetel in privlačen trgovski lokal v središču mesta. Na pročelju obnovljene trgovske hiše bodo vzidali spominsko plošč«1 Maksu Stermeckemu, ustreljenemu leta 1941 v Dobravi. KRŠKE NOVICE ■ IZSELJENSKA IN FILATELI- STIČNA RAZSTAVA je bila odpr ta 22., 23. in 24. julija v prostorih bivšega samostana (gradu) tra-pistov v Brestanici. Razstavo je organiziralo Turistično društvo iz Brestanice. ■ POSLOVNO STANOVANJSKI STOLPIČ na Vidmu bo že letos začel graditi SGP PIONIR Novo mesto. V stolpiču, ki je namenjen za trg, bo čez 250 kv. m prodajno poslovnih prostorov in 6 stanovanj. ■ LICITACIJO za gradnjo razdelilnih trafo postaj na območju celotnega Spodnjega Posavja je v sredo razpisalo ELEKTRO Krško. ■ ŽEPNI INFORMATOR občine Krško je izdalo Turistično društvo Krško. Informator obsega železniški in avtobusni vozni red, uradne ure, delovni čas trgovin in gostišč in razne informacije. ■ TEHNIČNI PREVZEM 20 stanovanjskega stolpiča na Vidmu je bil v četrtek ,21. julija. Stolpnica, ki jo je zgradilo Gradbeno podjetje SAVA je namen j ena, prodaj i stanovanj. ■ GASILSKE GARAŽE na Vidmu so pred kratkim predali svojemu namenu. To je šele prva faza gradnje. V drugi fazi nameravajo «g raditi še stolp in urediti hišni' ku stanovanje. VESTI IZ KRŠKE V BREŽIŠKE VESTI NOVI ZAKON Danes začenjamo objavljati v nadaljevanjih y pričujoči sestavek, ki na kar se da poljuden nčin razlaga določila in novosti, ki jih je prinesel novi zakon o gozdovih. Sestavek je napisal dipl. gozdarski inženir Vlado Jenko iz Brežic v dogovoru s Kmetijskim gozdarskim podjetjem Brežice. Ker KGP Brežice upravlja in gospodari z gozdovi v spodnjeposavskih občinah smo prepričani, da bodo ta podlistek z zanimanjem prebrali vsi lastniki gozdov iz občin Brežice, Sevnica in Krško, saj bodo v njem zvedeli veliko koristnega in zanimivega. Gozdovi na območju GG Brežice so močno izsekani, nekateri celo opustošeni. Ker so potrebe po obnovi zelo velike, denarja pa primanjkuje, saj izsekani gozdovi ne dajejo veliko dohodkov, moramo znati v njih dobro gospodariti. Ne smemo sekati več kot zmorejo dati, posekan les pa moramo uporabiti kar najbolj gospodarno, će tehnični les sekamo za drva, gozdu zelo škodujemo. Skratka: sekati smemo samo po strokovno utemeljenih načelih. 11. novembra lani je bil sprejet novi republiški zakon o gozdovih. Zakon se v marsičem bistveno razlikuje od starega O GOZDOVIH Da bi bolje gospodarili z gozdovi, je izvršni svet SR Slovenije ustanovil gospodarsko zaokrožena gozdno-gospodar-ska območja. Vse gozdove in gozdna zemljišča, ki so v družbeni lastnini, dobi gozdno gospodarstvo v celoti v gospodarjenje. Te organizacije pa dobijo v gospodarjenje tudi zasebne gozdove na njihovem območju. Iz tega so izvzeti le gozdovi in gozdna zemljišča, ki jih na dan uveljavitve temeljnega zakona o gozdovih že imajo v upravi delovne organizacije (kmetijska posestva, kmetijske zadruge, zdravilišča, ipd.) Izvršni svet je v Sloveniji ustanovil 14 gozdnogospodarskih območij in med njimi tudi 8. — brežiško območje. Po zakonu morajo skupščine občin, ki jih območje obsega, dodeliti gozdove v gospodarjenje gozdno-gospodar-skim organizacijam, v našem primeru Kmetijsko-gozdar-skemu podjetju Brežice. Novi zakon posebej poudarja, da je treba z gozdovi gospodariti strogo po gozdno-gospodarskih načrtih. Za gozdove splošnega ljudskega premoženja so ti načrti že narejeni, za zasebne gozdove pa jih še precej manjka. Lastniki gozdov lahko sekajo le odkazano drevje. Sečnje na golo so prepovedane. Izjeme so lahko le takrat, kadar je treba sekati na golo zaradi gradenj gospodarskih objektov, če je drevje bolno in ga je napadel gozdni mrčes, ali pa če je treba spremeniti gozdno gojitveno obliko. Zasebnim lastnikom žag, ki so imeli dovoljenje na dan 11. novembra lani, je dovoljeno, da žagajo hlodovino za domačo uporabo prebivalstva. Količino te hlodovine določa statut podjetja. Za redne potrebe ne bo znašala več od 2 m3 na leto za eno gospodarstvo. Izredne potrebe pa bo moral gozdni posestnik posebej dokazati (n. p. z gradbenim dovoljenjem). Žaga ne sme sprejemati od gozdnih posestnikov hlodovine, ki ni žigosana s službenim kladivom revirnega gozdarja. Odtis žiga mora biti v rdeči barvi. S tem odpadejo vsa dosedanja potrdila o izvoru lesa, ki ga je pripeljal gozdni posestnik na žago. Zakon tudi predpisuje, da je treba ves les in panje iglavcev obeliti takoj po sečnji ter prepoveduje prevažanje in skladiščenje neobeljenega lesa. Vsa ta določila se bistveno ne razlikujejo od določil v prejšnjem zakonu. Pomembnejše pa so spremembe o gospodarjenju z gozdovi občanov. Po starem zakonu so v zasebnih gozdovih gospodarili njihovi lastniki, ki pa so jih s pogodbo lahko prenesli v gospodarjenje gozdni organizaciji. Po novem zakonu pa občinska skupščina z odlokom prepusti vse zasebne gozdove v gospodarjenje eni gozdno gospodarski organizaciji. Doslej so v upravljanju Kmetijsko-gozdarskega podjetja Brežice sodelovali le predstavniki gozdov — kooperantov. Po novem pa so upravičeni sodelovati v aadevah, ki se nanašajo na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi vsi kmetje lastniki gozdov. Njihove pravice in način sodelovanja so določene v statutu podjetja. (Nadaljevanje prihodnjič) Bog in zavod za spomeniško varstvo pozabila na svoje Kaj skriva cerkvica v Ribjeku - Iz lesa izrezljani oltarji iz leta 1607 ali morda še starejši - Cerkvica, zgrajena v posebnem slogu - Kaj je pod debelim ometom? - Freske? Cerkvica v Ribjeku je želo stara in skriva mnogo zanimivosti. Na njeni zunanjosti je značilen zvonik, nadstrešek pri vhodu v cerkev in streha, krita s skodlami. Cerkvica je zelo stara, saj je bila zgrajena najpozneje v 16. stoletju. (Foto: Jože Prime) Cerkvica v Ribjeku, vasici ob Kolpi pri Osilnici, je nekaj posebnega -že po zunanjosti. Krita je s skodlami, ki pa na mnogih krajih puščajo, da deževnica uničuje leseni strop cerkvice, ki je poslikan z živobarvnimi ornamenti, verjetno vzhodnjaškimi. Vtis je, kot da sta bog in Zavod za spomeniško varstvo pozabila nanjo. V cerkvici so trije oltarji, vsi izrezljani iz lesa; v sredini vsakega je izrezljan kip, po katerem nosijo tudi ime. Desni stranski oltar je posvečen svetemu Antonu. Na njem je zaznamovana letnica 1607 ali morda 1697. Tudi levi stranski oltar je iz leta 1607 posvečen pa je sveti Ani. Letnica na njem je bila kasneje (nespretno) obnovljena, zato jo je lahko prebrati. Najstarejši, najbolj bogato okrašen in najlepši pa je glavni oltar, posvečen sv. Egi-diju. Letnice na njem ni mogoče prebrati, ker je precej zabrisana. ZAPIS O ŠPORTNIH OBJEKTIH V KOČEVJU Osnovo za športni center imamo Zgleden primer plodnega sodelovanja športnih organizacij pri vzdrževanju športnih naprav - Denarja povsod primanjkuje, toda v Kočevju so z enakimi sredstvi naredili veliko več, ker sodelujejo - Temelji za bodoči športni center so že ustvarjeni Na vseh oltarjih so tudi latinski napisi. Verjetno na njih piše, kateremu svetniku so posvečeni in še kaj drugega, saj napisi niso kratki. Lepo izrezljana je tudi pri-žnica. Na njej so izrezljane podobe več mož, verjetno svetnikov. Seveda pa je zaradi starosti prižnica že precej razmajana. Cerkvica, ki je prav gotovo pomemben kulturni spomenik, žal razpada. Omenili smo že, da je streha potrebna popravila, da deževnica uničuje strop in da je prižnica razmajana. Del oltarja sv. Ane pa se je odlomil, zato so ga privezali kar z žico. Pod neko sliko, ki se spodaj opira na dva velika žeblja, je s stene odpadel majhen a debel kos ometa. In pod njim je videti majhen, a dobro ohranjen del — freske. Nihče ne ve, kaj je naslikano na steni, prav gotovo pa je, da so žeblji, zabiti v steno, fresko precej poškodovali. Cerkvica je znamenita še zaradi drugih pritiklin. Pred njo je namreč nadstrešek, ki je pri drugih cerkvicah ob tem delu Kolpe (zgrajenih v istem ali podobnem stilu) redkost. Cerkveni ključar domneva, da so sem hodili k maši kristjani in pravoslavni ter da eni niso smeli v cerkev, pač pa le pod nadstrešek. To svojo domnevo podkrepljuje s tem, da je bil včasih na cerkvici dvojni križ, kristjani pa imajo enojnega, zato ga je on pred leti priredil kristjanskemu (odlomil odvečne dele). Čudno se mu zdi, da je v »napah« zapisano, da je to cerkev sv. Jožefa, v resnici je sv. Egidija. Turisti, ki zahajajo v ta del Obkolpja, si radi ogledajo cerkvico in jo slikajo, ker je res nekaj posebnega. Krožijo tudi glasovi, ki pa niso potrjeni, da je cerkvico hotel odkupiti neki Američan ali morda Francoz in njene znamenitosti (tudi freske — le kje je zvedel zanje!) odpeljati v svojo domovino. Kakšno kulturno in zgodovinsko vrednost predstavlja za nas cerkvica v Ribjeku, nihče ne ve. Ne vemo tudi, kaj se skriva pod ometom. Vemo le, da cerkvica le še s težavo kljubuje času, ker sta nanjo pozabila bog in skupnost; vemo pa tudi, da za kulturo nasploh prerado zmanjka denarja. V NEDELJO SO SE RAZŠLI PIONIRJI IZ TABORA »SUTJESKA« Tri tedne mala Jugoslavija v Smihelu Od 3. do 24. julija so v dijaškem domu Majde Šile v šmihelu pri Novem mestu govorili makedonsko, srbohrvaško in slovensko. V devetem taboru bratstva in enotnosti »Sutjeska« se je zbralo 65 pionirjev iz vse Jugoslavije: po 10 iz vsake republike in 5 domačinov iz šmihelske osemletke. Razdeljeni so bili v štiri čete z imeni prvih slovenskih partizanskih brigad: Šercer-jeve, Gubčeve, Cankarjeve in Tomšičeve. Ne gani se! Počitniški čas brfZ Clc* n» nosu — to ni noben počitniški čas! Kočevje šteje med redke občine v Sloveniji, ki imajo dokaj urejeno vzdrževanje športnih naprav. Kočevska društva in khibi s tem nimajo tolikšnih skrbi, kot je to drugod- Letos pa je glede tega še bolje urejeno: združili so ves denar, ki se je zbiral v raznih športnih organih, poseben upravni odbor pa s tem denarjem vzdržuje vse športne naprave. Novi dom telesne kulture je doslej upravljal upravni odbor, ki ga je imenovala občinska skupščina. Uprava doma je zbrala približno 60 odst- potrebnega denarja z najemninami in z oddajanjem športnih naprav raznim uporabnikom, ostali potrebni denar pa je p*nispe-vai občinski proračun. Vse druge športne naprave v Kočevju je upravljala posebna komisija pri ObZTK, ki je v ta namen dobivala iz občinskega proračuna posebno dotacijo. Usklajeno delo je bito ob taksnem dvojnem vod- stvu skoraj nemogoče, stroški pa so bali seveda večji. Na skupnem sestanku predstavnikov občinskega sveta za telesno kulturo in uprave doma za telesno kulturo so se v začetku 1966 domenili, da bodo ves razpoložljivi denar združili in da bo poslej skupni upravni odbor skrbel za vzdrževanje športnih naprav. Letos so pod takšnim skupnim upravljanjem naslednje naprave: dom telesne kulture s parkom Gaj. športni stadion z atletskim 6-steznim tekališčem, glavno in . rezervno nogometno igrišče, igrišče za mali nogomet, garderobe in tribuna, igrišči za odbojko in košarko v parku, mala smučarska skakalnica in smuške proge, 4-stez-no kegljišče ter planinska koča pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom (1022 m). Zadnja dva objekta še nista popolnoma v skupnem upravljanju, izvzeto pa je še vedno tudi strelišče. Odveč bi bilo misliti, da je zdaj sredstev dovolj, še vedno jih je premalo, toda športne naprave so zdaj bolj. še vzdrževane- Potrebno bo samo še malo več reda in odgovornosti pri tistih, ki športne naprave uporabljajo- Ne smemo pozabiti, da so bile vse športne naprave zgrajene z družbenim denarjem in s prostovoljnim delom športnikov, prav športnikom pa je veliko do ugleda telesne kulture v Kočevju. S skupnim upravljanjem športnih naprav je v Kočevju že ustvarjena osnova za bodoči športni center, ki bo skrbel za množično telesno vzgojo med pionirji in mladino, pozneje pa tudi za kvaliteten šport in zdravo razvedrilo. V novo poslovno leto bodo organa za upravljanje športnih naprav stopila s statutom in pravilniki, kar bo pripomoglo k še bolj urejenemu in uspešnemu delu- A- ARKO ZAKLEPAJTE VRATA STANOVANJ! V Novem mestu je bilo v zadnjem času ugotovljenih več tatvin v nezaklenjenih stanovanjih. Tatovi izrabljajo malomarnost ljudi, ki puščajo stanovanja nezaklenjena. Dne 14. junija je neznanec odnesel iz nezaklenjenega stanovanja Metodu Štrumblju v Kristanovi fotoaparat, električni brivski aparat in ženin prstan. Dne 6. julija je odnesel iz hiše na Kristanovi 1 tranzistor, električni brivski aparat in še nekaj drobnih predmetov, istega dne pa je zmaknil s hodnika Mariji Jakše na Kandijski cesti ročno uro in 12.000 S din z denarnico vred. Dne 8. julija se je neznani zli-kovec preselil v Skalic-kega ulico in odnesel Vinku Bojancu lovsko puško — dvocevko.. . Prve dni so se še spoznavali: najprej s pesmicami in igrami, potem pa tudi s skupnimi akcijami in pripovedovanji o domačih krajih in navadah. Pri Roku nad šmihelom so pri partizanskem spomeniku izvolili štab tabora. Potem so si ogledali novomeške znamenitosti in kulturne spomenike, proslavili dan vstaje srbskega naroda in sodelovali s kulturnim sporedom ob odkritju spomenika na Javorovici. Bili so na sprejemu na občinskem odboru SZDL v Novem mestu in pri predsedniku GO ZZB tovarišu Francu Leskovšku-Luki v Ljubljani. Ko so šli na izlet v Ku-mrovec, so se med potjo ustavili pri krških pionirjih. Ogledali so si mesto, tovarno papirja in umetnostno galerijo ter se pomerili v plavanju v olimpijskem bazenu. Obiskali so tudi Formo vivo in Gorjupovo galerijo v Kostanjevici. Med izletom po Gorenjski so bili v Žirovnici, na Bledu, v Begunjah in Dragi ter na letališču Brnik. Z zammanjem so si ogledali proizvodnjo v NOVOTEKSU in farmo v Zalogu. Najbolj pa so bili navdu šeni ob tridnevnem taboru na Rogu, ki so jim ga na Podstenicah postavili novomeški taborniki. Baza 20, bolnišnica in grobišče v Je lendolu ter drugi spomeniki naše revolucije v nepregled nih gozdovih, so se jim vtis nili globoko v spomin. Doma čin Lojze Murn in drugi par tizanski borci so jim prioo vedovali spomine iz NOB, p: onirji pa so pripravili taborni ogenj s programom v počastitev dneva vstaje sloven skega naroda. Obiskal jih je tudi pisatelj Tone Seliškar in predstavniki zveze prijateljev mladine Slovenije. V soboto in nedeljo so se pionirji razšli polni najlepših vtisov in spominov na tovariš-ka doživetja. V kratkih treh tednih prijateljstva so spoznali Slovenijo in stkali bratske vezi po vsej domovini. To pa je tudi namen vsakoletne akcije pionirjev. Dodatni obrok Zdravniški pregled »Celulo-zarjevih« plavalcev in plavalk je pokazal, da večina potrebuje dodatno prehrano. Dr. Mlakar je ugotovil, da so skoraj vsi podhranjeni. Plavalni trening zelo izčrpava, plavalci pa bodo morali izgubljeno energijo nadoknadita z dodatnim obrokom hrane po treningu. O tem bo razpravljal UO kluba na svoji prvi seji ter hkrati določil vrsto in količino dodatnih obrokov. v. n. ftfr^a proti megli gtro^jaki za promet v Sevr JerseYu (ZDA) proučujejo p0V Slstem Proti meSU' Pre^' 80 ga od indijanskih -le,#v čiliju. Le-ta namreč v racajo v gorah zelo drob-u; m*«, na katerih se kon-rtei#' megla'. tako zbrana rti* shiži namakanju dolin. Ljio^ nueža, ki jo razne)0 * premične okvire, naj P? razr^la meglo in že v ne-, \ jdinutah ustvarila »nod- Pionirji iz tabora bratstva in enotnosti »Sutjeska« REPUBLIŠKO SREČANJE JAMARJEV V NOVEM MESTU Rupa na Brodu najdaljša jama na Dolenjskem? Oltar svetega Antona je, kakor tudi ostala dva, izrezljan iz lesa, narejen pa je bil leta 1607. Iz lesa sta izrezljana tudi prižnica in strop. Kdo je avtor teh rezbarij, še no vemo. Zanimivo je tudi, da v tem delu Obkolpja še danes rezlja nekaj ljudi razne predmete, tu blizu pa je rojen tudi priznani slovenski akademski kipar Stane Jarm, ki je tudi mojster za kipe iz lesa. (Foto: Jože Prime) Prekratka razdalja Mopeoist Dimitrij Petrovič se je 11. julija zjutraj na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu zadel v osebni avtomobil Zvonka Hacina, ki je zavijal na Novi trg. Mopedist ni upošteval varnostne razdalje. Na vozilih je za 400 Ndin škode. sta Ju^Ja ^ Je ZDrala v Novem mestu /ečjs p^Pina jamarjev iz jamarskih klubov iz Ljub-jane'sra e' Rakeka> Divače in Instituta za razisko-/aa)*J pn SAZU iz Postojne. Medklubska ekskurzija- r Je trajala 3 dni, se je v Novem mestu razdelila na ^ prva je krenila na Polom, kjer se je spuS^ j ^tiri jame, druga na Tančo goro pri črnom- ljU'o iw iSkala osem jam, tretja pa je imela naj-teŽJ-pji-1*1(5° ~~ sprehod skozi luknjo na Brodu pri ^°sed- U ° ^ tret^ s^P^ na Brodu nekaj več Brodu( zanimiva ^ L in^ ter edinstvene ^ * oblike, je šele lani pritV':nj0 Urnost jamar-jev- jj^. 80 poslali žepno eksP^"J0' ki pa ni iprišla Z GC LU N oz < O O oc eo 93. — Tistega jutra je Miha spet zbral svoje sodelavce okoli poči. »Zdaj imajo psi že dovolj trdno podlago, da lahko začnemo s pravim reševanjem. V sneg ne bomo več zakopavali raznih predmetov, kot smo to delali doslej, temveč bomo zakopali živega človeka, in to čim globlje. Potrebujemo prostovoljca, ki se bo prvi dal zakopati. O, le brez skrbi,« se je nasmehnil, ko je videl okoli sebe samo osuplo obraze. »Tisti, ki ga bomo zakopali, bo dobil s seboj dovolj odej, da mu ne bo hladno, pa tudi zraka mu ne bo tako hitro zmanjkalo tam spodaj.« 94. — Seveda so se javili vsi. »Pa naj določi žreb,« je predlagal Miha. žreb je določil, da bodo zakopali Francka. To je bil vesel dolgin, ki je ves čas skrbel za smeh in dobro voljo v koči. Vsak večer se je podrla kaka postelja, ki jo je poprej »miniral« Franček, in vsako jutro je kdo robantil, ker ni mogel obuti čevlja, dokler ni ugotovil, da ima dva leva čevlja. Franček je medtem z najbolj nedolžnim obrazom srebal čaj ali brskal po ognju. »Smolo imate, fantje,« je menil zdaj. »Rabil bom zelo dolg grob, če me hočete spraviti vanj, da mi ne bodo noge ven gledale.« daleč. Tudj naslednja, kmalu zatem, ni zadovoljila. Tretji obisk štiričlanske ekipe v letošnjem maju pa je bil že uspešnejši. Skupina je izmerila jamo v dolžini 359 metrov, vendar se je zaradi mraza in utrujenosti po šest in pol urah dela v vodi s 7 stopinjami Celzija morala vrniti. čakali so na pomoč drugih slovenskih jamarjev, štirje domači jamarji in pet gostov je jamo naskočilo 22. julija popoldne. Prva skupina je namerila še 150 metrov jame. Druga trojka, ki se je spustila v jamo v soboto zjutraj, se je vrnila s 70 dodatnimi metri. Tretja skupina je prodrla še dalj in namerila novih 29 metrov. Delo je končala v rovu, visokem 1 meter in do 15 cm pod stropom, zalitim z vodo. Podzemeljska pot do šest-stotega metra traja dobro uro in pol, za delo v takih pogojih pa je treba precej požrt- S tovornjakom v staro gramoznico Popoldne 23. julija je Fianc Si-košek iz Stelovnika pri Brestanici vozil iz Mrtvic proti Drnovem tovorni avto last trgovskega podjetja MERX Celje, skladišče Krško, naložen s stekleno embalažo. Okrog 200 m pred križiščem za vas Brege je nenadoma zavozil na skrajno desno stran ceste, nato pa pod cesto na travnik ter še nekaj metrov po travniku do stare gramoznice, v katero se je prevrnil. Vašcani so takoj pritekli na pomoč. Nezavestnega voznika so potegnili iz avtomobila, nakar je bil takoj odpeljan v brežiško bolnico. Na ovtomobilu je tl"rwia sta okrog 7000 Ndinarjev. vovalnosti, poguma in navdušenja. Vhod v jamo leži dober kilometer od desnega brega Krke sredi mešanega gozda. Lijakasti vhod je nastal po udo-ru, ki je odprl dva rova: jugovzhodnega in severnega. Prvi je dolg le 17 metrov, potem ga popolnoma zapre voda, drugi, severni pa je zdaj raziskan do dolžine 609 metrov. V Krki so našli izvir podzemnega toka iz tega rova. Neraziskan del rova je dolg približno 700 metrov. Kadar upade Krka za 30 cm, bo mogoč dostop v rov tudi iz rečnega dna. Računajo, da je skupna dolžina jame blizu 1300 metrov, kar je 200 metrov več od do zdaj znanih najdaljših jam na Dolenjskem: Velike prepadne pni Suhorju na Kolpi in sistema Zeljnskdh jam pri Kočevju. Severni rov teče skoraj naravnost kakšnih 5 metrov pod zemUjo. Nikjer ni višji od dveh metrov, ves čas pa teče skozenj močan potok, ki kot vse kaže doseže gladino Krke blizu točke, do kamor je rov raziskan. Sige je zelo malo in še to le na slapovih in pregradah. Kapnikov ni. Ves rov je močno razjeden — jamarju vso pot groze ostri robovi in osti. Potapljaška ali kakršnakoli gumijasta obleka ne pride v poštev, ker bi se že po nekaj metrih strgala. Lepo uspelo akcijo sta vodila A. Kranjc iz Postojne in M. Eržen iz Novega mesta. Ko bo napravljen posnetek zunanjega terena, bo okrog zanimive jame še bolj obsežno in temeljito znanstveno delo. V nedeljo popoldne so se jamarji spet sestali v Novem mestu, kjer so primerjali ugotovitve in si pripovedovali dogodivščine iz podzemlja. -n-n OVČJI PASTIR: Janez Debeljak iz Retij 29 (Loški potok) pase vse ovce iz vasi. Čreda šteje 110 glav, med njimi je 7 koštrunov. Njegova »služba« traja od maja do novembra, zaslužek v tej dobi pa znaša 1000 Sdin od glave. (Foto: J. Prime) Dr. Bralko Kreft: Jurčič in njegov roman ,Deseti brat' Vse nastopajoče osebe in dejanje avtobiografskega romana »Deseti brat« žive iz časa in okolja Jurčičeve mladosti, iz zanj intimno v marsičem usodnih počitnic leta 1864 in iz naslednjega leta, ko je odšel na Dunaj študirat klasično filologijo, ker kakor nekoč Prešeren ni hotel iti v bogoslovje, čeprav pravi Jurčič takoj v začetku romana, da se godi vse štirideset let prej, je to le umetno naličje, s katerim je hotel prikriti pred sodobniki, da se godi dejanje romana v resnici v šestdesetih letih, to se pravi v njegovem času. S tem časovnim naličjem pa je hotel prikriti tudi neovrgljivo dejstvo, da je roman avtobiografičen. Ne gre zgolj za Kvasa in Manico (Jurčič-Ottova), marveč za vse, kar je v romanu povedanega in izpovedanega. Zato je »Deseti brat« literarno oblikovan avtoportret takratnega Jurčičevega mišljenja in čustvovanja, njegovih hrepenenj in želja, njegovih doživetij ljudi in življenja, njegovih dotedanjih izkušenj in spoznanj, prav tako pa neposredna in posredna izpoved njegovega dotlejšnjega literarnega šolanja (Scott, Shakespeare, Levstik) in hkrati izpoved literarnih nazorov mladega pisatelja. »Deseti brat« niti takrat ni bil zgodovinski roman, marveč je roman nravi tistega časa in družbe, to se pravi — bil je aktualen družinski in družbeni roman kljub vsej svoji idealizaciji. To je v bistvu še danes, čeprav je opisano življenje za nas že zgodovinsko, ker nam je družbeno odmaknjeno. Jurčič je pisal svoj optimistični in tu in tam idilični roman v težkih dunajskih gmotnih razmerah, ki pa niso bile zanj rožnate niti v Ljubljani. O njih zgovorno priča Jurčičeva pesem »Kamen na grob«, v kateri želi, da mu naj po smrti pokrijejo grob s tako težkim kamnom, da se ne bo mogel nikoli več vrniti na svet, kjer temna usoda mi vedno je bila, kjer grenko pijačo skrbi sem le pil in v družbah veselih vesel nisem bil, kjer nisem mladosti poznal, ne uživanja, kjer nisem veselja imel, radovanja, nesreča, nadloga bil dedni del moj, prihodnost brezupna — tema pred menoj. Domnevati pa smemo, da je trla mladega Jurčiča tudi huda bol zaradi neuslišane ljubezni, da so ga grizle socialne in nacionalne razlike med njim in grajsko gospodično ter Gvido Birolla: Krjavelj s kozo (ilustracija iz knjige »Deseti brat«) v svetu sploh. In vendar je dal romanu srečen konec ter tako zatajil lastno bol, hkrati pa si vsaj kot Kvas v romanu privoščil takšen srečen konec, kakršnega kot Jurčič ni mogel doživeti niti kasneje, saj so se mu vse ljubezni izjalovile, da je umrl v sedemintridesetem letu kot samec. Po rodbinskem ustnem izročilu se je prehladil, ker je legel v mrzlo travo pod staro hruško, ko se je nekoč vrnil z gradu Kravjaka. Kdaj se je to zgodilo, ni čisto jasno, toda domneva se, da že po izidu »Desetega brata«. Kdo ve, če ni prišel od tam razgret in razburjen pa je legel v travo, da se ohladi in pomiri. Iz tega prehlada se je pozneje razvila jetika, ki ga je naposled ugonobila, kar niti ni bilo tako težko, saj kot samec do smrti ni živel posebno mirnega in urejenega življenja. Ker mu je na Dunaju zmanjkalo denarnih sredstev, se je vdinjil novinarstvu (1868), kar ga je kmalu priklenilo na »uredniško galejo največjega slovenskega časopisa Slovenskega naroda«, kakor piše v uvodniku tega časnika 14. avgusta 1882 — približno leto dni po Jurčičeve smrti, ko so mu odkrivali z velikimi slovesnostmi spominsko ploščo na rojstni hiši na Muljavi. 95. — »Juh, fantje,« se je smejal potem, ko je obenem z drugimi kopal svoj globoki »grob«. »Ali si boste oddahnili, ko me boste zasuli, kaj? Ampak, to vam pa rečem: če me pustite tam spodaj, ne boste imeli miru vse življenje. Vsako noč vas bom hodil strašit!« Proti poldnevu je bila jama gotova. Skoraj pet metrov je bila globoka. Po kosilu so Francka zavili v odeje in ga spustili na dno. Dober meter nad njim so čez jamo položili deske, da ga sneg ne bi zadušil. Kmalu je bila jama zasuta do vrha. 96. — Skrbno so zSla^kopaif,'1!,ako «a sploh ne bi vedeli, kje s°/stala v *raneka, če ne bi pet korakov stra"aia hiecf^Su markacij-ska palica in označe* {er £io. /a vsak primer. Začel je P*3" k0 drUeiP<* Je iskal brez uspeha. Prav g*J ojRJg tretji. Motil jih je veter, ki je "gM slabotni člo- veški vonj, tako <*a ^ . * ta povsod in nikjer. Na vsemJepern JJ veter sprevrgel v snežni vihar. J^rScS^8*1 ™* Jamo in odnesel s ^boJ-rVaneW ?alleo- Zdaj ni bilo več mogoče V» *ncno določiti, kje leži Franček. Med najboljšimi so mladi tehniki na Vinici Foto krožek na črnomaljski osnovni šoli je že nekaj let med najbolj delavnimi na vsej šoli. Pod vodstvom prizadevnega vodje, ravnatelja osemletke, se je več učencev razvilo že v zelo dobre fotoamaterje. Letos so na domiseln način prišli do denarja za dober fotoaparat, da lahko delajo zahtevnejše posnetke. Fotografirali so vse razrede na šoli in vsak učenec je rad odštel stotaka za spominsko fotografijo. Na sliki: eden izmed posnetkov fotokrožka. KAKO DOSEGAJO PLAN NA KOČEVSKEM Več narejenega — manj zaposlenih Plan izpolnjuje najbolje industrija - Izvoz zatajil, čeprav je skoraj še enkrat večji kot lani OSNOVNA ŠOLA KOČEVJE razglaša prosta delovna mesta za: 1. hišnika - kurjača centralne kurjave 2. dve snažilki Pogoji pod 1.: kvalificiran delavec, če nima izpita za kurjača bo potrebna ustrezna izpopolnitev. Pogoji pod 2.: nekvalificirani ali polkvalificirani delavki. Hišniku je stanovanje zagotovljeno. Nastop službe 1. IX. 1966. Osebni dohodek po pravilniku. Rok prijave je do 20. avgusta 1966. Več telefonskih naročnikov Z uvedbo avtomatske telefonske centrale se je število telefonskih naročnikov v Črnomlju povečalo za 100 odstotkov. Ker je telefonski kabel položen povsod po mestu, se vsak novi telefon zlahka pripoji na omrežje in zato se število naročnikov stalno dviga. Tudi število telefonskih pogovorov je izredno na-rastlo. Težave pa imajo z medkraj evTiimi zvezami, ker imajo nekateri kraji še ročne telefonske centrale. Vendar bodo to do leta 1967 uredili. Medtem ko je število telefonskih pogovorov narastlo za prek 100 odstotkov, se pisemska pošta povečuje samo za nekaj odstotkov letno. Tudi telegrafski in par ketni promet je močno upadel. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE Občinski odbor Ljudske tehnike v Črnomlju je včasih bolj sodeloval s strokovnjaki iz podjetij, zadnje čase pa je sodelovanja vedno manj, ker so ljudje prezaposleno in nočejo več zastonj delati z mladino. Vsa dejavnost LT je v kolektivih tako propadla, medtem ko se je v nekaterih šolah močno utrdila po zaslugi posameznih učiteljev. Izkušnje kažejo, da se tehnični krožki uspešno razvijajo samo tam, kjer imajo dobrega vodjo, ki je vnet za delo z mladimi ljudmi. Klubi mladih tehnikov so zamrli, obstajata le še dva: v Črnomlju in na Vinici, pač pa se tu lahko pohvalijo s pomembnimi uspehi. Na črnomaljski osemletki je pod vodstvom ravnatelja Petka zelo uspešen foto krožek, prav tako tehnični, s katerim se ukvarja učitelj Jakša. Na Vinici imajo močno fotosekcijo in kinosekoijo, ki je posnela že nekaj lastnih filmov, med njimi tudi »Dumo«. Neverjet- no lepe izdelke so naredili tudi v tehničnem krožku, ki ga vodi učitelj Troha. Viniški tehniki so postali s svojimi računskimi stroji, z roboti in z drugimi izdelki znani po vsej Beli krajini in Dolenjski, zato smo pred kratkim sklenili, da bodo vsako leto 25. maja organizirali na Vinici širša srečanja in tekmovanja mladih tehnikov. V kolikor bodo načrti uspeli, bodo ob isti priložnosti tudi festivali 8 milimetrskih filmov. — In kdo financira dejav- nost Ljudske tehnike? smo se pozanimali pri predsedniku občinskega odbora Tonetu Fabjanu. — Nihče! Letos nismo dobili niti dinarja dotacije. Po šolah se znajdejo, kakor kdo ve in zna. Od take družbene pomoči, kakršne je deležna Ljudska tehnika, gotovo ne moremo pričakovati večjih uspehov. Kljub vsemu pa so nekateri tehnični krožki na naših šolah dosti boljši kot drugje, kjer imajo dovolj sredstev. ■ Pred kratkim je občinska skupščina Kočevje izdelala a-nalizo, kako izpolnjujejo gospodarske organizacije letne plane. Fakturirana realizacija gospodarskih organizacij je bila v prvih štirih mesecih letos za 48 odst. večja kot v istem obdobju lani, letni plan te realizacije pa je bil dosežen s 36 odst. (ali za 2,6 odstotka več, kot je bilo predvideno). Industrijska podjetja so dosegla še lepši uspeh, saj je bila njihova fakturirana realizacija kar za 53 odst. večja kot v istem obdobju lani, oziroma so dosegla 39,3 odst. letnega pla- na (6 odstotkov več, kot je bilo predvideno). Plačana realizacija je bila do maja letos za 48,9 odstotka večja kot v istem obdobju lani, čeprav je za 0,7 odstotka pod planom. Tudi pri tej realizaciji se je bolje odrezala industrija, ki je dose.-gla za 53,6 odst. večjo realizacijo kot v istem obdobju lani, oziroma za 1,9 odstotka več, kot določa letni plan. Take uspehe pa je kočevsko gospodarstvo doseglo z 1,5 odstotka manj zaposlenimi kot lani oziroma s 3,1 odstotka manj zaposlenimi, kot predvideva plan. V industrijskih podjetjih je bilo zapo- RIBNIŠKA ■ Začela se je sezona dopustov, ki ga bo večina preživela kar v domačem kraju, nekateri pa bodo odšli v počitniški dom »Urban« v Novi grad v Istri, v Selce in drugam. Nekatera podjetja bodo svojim članom dala regres za bivanje v počitniških domovih. ■ Obrat TORBICA v Sodražici zaposluje 54 ljudi, od tega več kot tričetrt žena, kar je zelo pomembno za kraj, v katerem je težko dobiti zaposlitev. V obratu izdelujejo razne usnjene izdelke, vso svojo proizvodnjo pa izvozijo v države s konvertibilno valuto. Delo je normirano, zaslužek zaposlenih pa odvisen od njihove pri-zadevnosti. ■ V hribovskih predelih košnje še niso končali. Kmetovalcem so kosilnice, ki jih je vsako leto več, v veliko pomoč. Letošnja košnja je bila zelo dobra, zadnje deževje pa je godilo tudi otavi, ki prav zdaj potrebuje največ vlage. ■ Nova ribniška šola je že dobila streho. Sedaj bo gradbeno podjetje iz Grosupljega, ki vsa dela solidno naredi v predvidenih rokih, nadaljevalo z notranjimi gradbenimi deli. ■ KGP Kočevje je prispevalo krajevnim skupnostim v ribniški občini 9 milijonov Sdin za komunalno dejavnost. Ta denar je podjetje prispevalo po dogovoru 2 ribniško občino tako, da plača podjetje 1.000 Sdin od kubičnega metra lesa, ki ga jim prodajo zasebni lastniki gozdov. Tak dogovor je bil sklenjen tudi z INLES v Ribnici, vendar doslej krajevne skupnosti od njih denarja še niso prejele. KS upajo, da jih bo zgled iz Kočevja spodbudil, da bodo izpolnili dogovor. slenih v prvih štirih mesecih celo 2,7 odstotka manj kot. v istem obdobju lani, oziroma 2,9 odstotka manj, kot predvideva letni plan. Zadovoljil ni le izvoz, kjer je bil dosežen do maja letni plan s 24,7 odst. ali 8,6 odst. pod planom. Kljub tej slabosti pa so podjetja izvozila v prvih štirih mesecih letos kar za 73,1 odst. več, kot v istem obdobju lani. Plane izvoza so presegle oziroma dosegle le gospodarske organizacije Avto, KGP (gozdarstvo) in INKOP. Delavne skupine potrebujejo pomoč Svet za kulturo občinske skupščine v Kočevju je pred kratkim pretresal pereča vprašanja kulturnega polja. Ugotavljali so, da je na kulturnem področju zavladalo precejšnje mrtvilo, hkrati pa so dejali, da se je tu in tam le nekaj naredilo. Rudniška godba je kvalitetno dokaj napredovala, potrebuje pa pomoč. Prav tako glasbena šola, ki naj po mnenju sveta še ostane. Potrebno pa se je odločiti, ali naj deluje ljudska knjižnica še nadalje kot izposojevalnica knjig ali naj ta ustanova opravlja še kakšno dejavnost. V okviru te dejavnosti si zamišljajo knjižne razstave, stalne ure pravljic za pionirje in podobno. V razpravi o spomeniškem varstvu so menili, da so preveč sredstev zahtevali spomeniki sami, medtem ko za njihovo vzdrževanje ni dovolj denarja. Obširno so obravnavali kinematografe in potujoči kino ter pripomnili, da je treba za upravljanje in vođenje teh izdelati nov načrt. Dramska dejavnost je imela z dosedanjimi amaterskimi poskusi do zdaj le delne uspehe, zato bodo to vprašanje še nadalje reševali z gostovanji drugih skupin. Zavzemali so se tudi za to, naj bi šeškov dom in Dom telesne kulture dobila eno,upravo, kar bi predvsem omogočilo varčevanje s sredstvi. A. ARKO KOČEVSKE NOVICE KRONIKA ■ Skupnost cestnih podjetij Slovenije iz Ljubljane je 6., 7. in 8. julija imela komisijske odškodninske razprave v Ortneku, Zlebi-ču in Ribnici. Na njih so sklepali dogovore o odkupu zemljišč za-sebnih lastnikov, ki so jih morali odstopiti pri rekonstrukciji ceste Škofljica — Kočevje. ■ RIBNIŠKA VRTNARIJA je bila večkrat predmet kritike zaradi slabega gospodarjenja. Vrtnarijo, ki je bila v sestavu kmetijske zadruge Ribnica, je julija prevzelo Stanovanjsko-komunalno podjetje Ribnica. Novim gospodarjem želimo, da bi imeli več uspeha z vrtnarijo. ■ RIBNIŠKA KNJIŽNICA ima okrog 1500 rednih obiskovalcev. Odprta je vsak delavnik v popoldanskih urah. Sedaj je obisk nekoliko slabši, kar je zaradi dopustov razumljivo. Knjižnica je razmeroma dobro založena s knjigami in tudi izbira je pestra. ■ PRED KRATKIM so bili » Ribnici končani tečaji tujih jezikov — nemščine in angleščine. Udeležencev, bili so iz podjetij, je bilo precej. Tečaje je organizirala DU, finančno pa so jih podprla podjetja. V jeseni bo delavska univerza organizirala več tečajev, tako jezikovne, strokovne in druge. ■ DELAVSKA UNIVERZA t Ribnici je pred kratkim organizirala tečaje o higienskem minimumu, ki so se ga udeležili ljudje, zaposleni v prehrambeni stroki. Tečaji so trajali po teden dni, udeležba pa je bila lepa. Pretekli petek in soboto je Delavska univerza organizirala enodnevni tečaj za varstvo pri delu v Kovinskem podjetju in 2ICNICI. r Lastnikom »Alpin« v Semiču V Semiču je že prek 50 motornih kosilnic alpi-na, ki na splošno zelo dobro služejo lastnikom, čeprav imajo posamezniki s temi kosilnicami težave. Te izvirajo delno iz nepravilnega rokovanja, delno pa so posledica tovarniške napake. Obrtni servis v Semiču je povabil strokovnjaka za kosilnice alpina, ki bo prišel v Semič v nedeljo, 7. avgusta dopoldne. Z lastniki se bo pogovoril o kosilnicah in jim tudi praktično prikazal rokovanje s temi kosilnicami. Stroški približno 3-urncga razgovora bodo največ znesli 1000 S-din na kosilnico. Prijavite se lahko pri Obrtnem servisu v Semiču ali pri Francu Dergancu. V Loškem potoku so lani zgradili nov gasilski dom. (Prejšnji je bil lesen.) Denar zanj so prispevali DOZ, gasilci in občani. (Foto: J. Prime) Dve iz Loškega potoka Na zadnjem sestanku odbora krajevne skupnosti Loški potok so izvalili tudi novega predsednika. Odločili so se za Alojza Cara, upravnika KZ Loški potok-* šolarji iz Loškega potoka so naštudirali igrico Trnuljčica. Igrali so dvakrat: za mladinj in odrasle. Dvorana je bila obakrat poilna. j PRED PRAZNIKOM LOŠKEGA POTOKA 18 ubitih in požgana vas 31. julija 1942 so Italijani požgali vas Travnik in ustrelili 18 mož. V spomin na okrutni dogodek slave občani Loškega potoka PROGRAM ZA KRAJEVNI j PRAZNIK LOŠKEGA POTOKA jj 30. julija ob 20. uri: Akademija v dvorani na Hribu jj (govor, recitacije, petje, glasba itd.) g zvečer: kurjenje kresov 1 31. julija ob i. uri: Budnica (kvintet »Kos« iz Lo- §§ škega potoka), ob 9. uri: Improviziran napad na bivšo karabi- I njersko postajo (Hrib 13); izvedla ga bo vojaška jj enota iz Ribnice Patrole ZROP bodo odnesle vence na spornem- I ke padlih borcev v Martalozu, Sodom in na Ta- I boru Popoldne: Veselica pri Malnih, če bo slabo jj vreme, pa na Kapli. Igral bo kvintet »Kos«. I K prireditvi so vabljeni vsi bivši borci iz Lo- 1 g škega potoka, borci, ki so bili tu med NOB, kakor g g tudi vsi ostali. lliMlllllli!!!«^ vsako leto na ta dan svoj krajevni praznik. Alojz Lavrič, komercialni pri KZ Loški potok, ki je imel takrat 8 let, se tako spominja žalostnega dogodka: — Neki Dalmatineckroš-njar je mojo mamo opo- Mehinizacija prodira na vas Kmetijska mehanizacija vedno bolj prodira tudi v vasi Loškega potoka. Kmetje imajo že blizu 60 ročnih motornih kosilnic »Alpina« in »Irus«, ki se dobro obnesejo. Samo v vasi Travnik jih ima. jo 28. Kosilnice kupujejo v glavnem občani sami, nekaterim kooperantom pa jih nabavi tudi KZ, ki jih je kupila letos, 7, lani pa 4- Nekateri kooperanti jih bodo odplačali' s prodajo živine in drugih pridelkov- zcril, da nameravajo Italijani očeta ubiti in še isti dan, bilo je 31. julija 1942, so ga res skupaj z drugimi odpeljali in zvečer ustrelili. Tisti dan so pobrali vse moške, potem pa so nekatere izpustili. 18 so jih pridržali. Izkopati so si morali jamo, zavezali so jim oči in jih ustrelili. V vasi Travnik so potem Italijani pobrali tudi živino in drugo, vas pa z metalci plamenov in bencinskimi steklenicami zažgali. V eni gorečih hiš je bil neki fant. Pred plameni se je umikal v hiši vedno višje, nazadnje pa skočil dol. Italijani so streljali za njim, a mu je uspelo pobegniti v gozd... RKSETO 8 DOLENJSKI LISI Št. 29(852) Kjer je volja, postajajo ovire manjše Letos je postalo strelstvo drugi najvidnejši organiziran šport Trebanjska strelska družina »Prane Krese — Coban« (nekaj manj pa tudi družini iz Mokronoga in Doba) že vse leto nastopa na različnih tekmovanjih in ob raznih praznikih. Na drugem pa-tromo-orientacijskem pohodu na Medvedjeku so trebanjski strelci nastopili z dvema ekipama in osvojili drugo in tretje mesto. Čeprav je strelstvo razmeroma drag šport, zaradi denarja ne tarnajo preve<", temveč sd skušajo sami pridobiti dohodek. S prodajo dobitkov na veselicah dobijo toliko denarja, da ga imajo za sproti. Pri tem si največ prizadeva njihov trener Peter Hercog, pomaga- Nad 83 odst. otrok ima brezskrbne počitnice Toliko jih je letos izdelalo razred v trebanjski osemletki. Izmed 1143 učencev jih je imelo slabe ocene 183, 8 pa je bilo neocenjenih; 109 jih je imelo odličen uspeh, 252 prav dobrega, 381 dobrega in 113 zadostnega. Najboljši so bili v 8. razredu (91.8%), najslabši pa v 5. (76.2%). Po podružnicah pa je slika naslednja: Trebnje 82, Čatež 72, Dobmič 85, Dol. Nemška vas 87, Knežja vas 83 in šentlovrenc 87 odstotkov. Spričevala so razdelili 21. junija. jo pa mu pionirji Jereb, Godnja-vec, Janez Oven in nekateri drugi. Na nedavnem sestanku odbora so se dogovorili, da bodo skušali kaj zaslužiti tudi s prodajo odpadnega papirja, ki ostaja trgovinam. Občinska strelska zveza je dobila majhno dotacijo in od nje ne morejo pričakovati kaj več. Težje je s streliščem, o katerem že več let sanjarijo. Dobili so zemljišče, nimajo pa še utrjenih rovov, ki so potrebni za varno streljanje. Za prihodnje leto jim je obljubljeno, da jim bodo gojenci predvojaške vzgoje pomagali kopati in utrjevati rove, za cement in druge potrebščine pa bodo dobili denar. Občinsko skupščino so zaprosili, naj izda odlok o varnostnem pasu okrog strelišča, da ne bo nesreče. Pridno so se pripravljali na consko tekmovanje z malokalibrsko puško, ki je bilo 17. julija v Črnomlju. Po izbirnem tekmovanju so izbrali naslednje zastopstvo: Stane Ponikvar in Igor Slak. Vodja ekipe in njihov trener še ni zadovoljen z doseženimi krogi. Zeli tudi, da bi bilo med strelci več Veterinarska postaja NOVO MESTO kupi večjo količino SLAME 94 odstotkov prebivalcev — fluorografiranih Tolikšno število zdravniško pregledanih in samo en odstotek neopravičeno odsotnih je lep uspeh fluorografske ak. cije, ki je bila v. trebanjski občini od 15. do 22. junija in ki je zajela vse prebivalce, rojene v letu 1942 in prej. Ta najbolj množična zdravstvena akcija je zahtevala obilo priprav in sistematično delo-Eki. pa z Golnika je z dvema fluo-rografskima avtobusoma na 26 krajih v občini pregledala 9659 prebivalcev. Kljub veli. kemu številu je delo potekalo hitro in nemoteno. Od 10.309 prebivalcev, ki bi morali priti na pregled, jih je bilo 529 opravičeno in 121 neopraviče. no odsotnih. Dve tretjini opravičenih odsotnosti gre na račun bolezni, visoke starosti in nosečnosti. Fluorografiranje je organiza. cijsko dobro potekalo, pokazalo pa se je, da bo treba v bodoče pri teh akcijah bolj sodelovati z gospodarskimi organizacijami in z njimi uskladiti delo. Trebnje: črpalka in veleblagovnica V Trebnjem pospešeno pripravljajo temelje za novo bencinsko črpalko ob avtomobilski cesti in prav tako hite obnavljati lokal, v katerem bb sodobno urejena veleblagovnica. Ker so pred to stavbo ogradili ves prostor do ceste in je ograja zajela tudi bencinsko črpalko, vozniki motornih vozil ne morejo v Trebnjem več kupiti bencina, marveč morajo ponj v Novo mesto in na druge okoliške črpalke. tovarištva in boljši odnosi ter da bd strelci spoštovali predpise, kar je za ta plemeniti šport nujno potrebno. Kresovi pred dnevom vstaje V Trebnjem, na Mirni hi v Mokronogu so zvečer pred letošnjim praznovanjem dneva vstaje slovenskega ljudstva goreli kresovi. Ob kresovih so se zbrali občani in obujali spomine na dogodke iz NOB ter se razvedrili ob krajših sporedih in na piknikih, pripravljenih za to priložnost. Za komisijo ZKS bo spregovoril še kolektiv TŠS Komisija za razvoj gospodarstva in samoupravljanja pri občinskem komiteju ZKS v Trebnjem je v torek 26. julija obravnavala rezultate ankete o samoupravljanju v mi-renski tovarni šivalnih strojev. Predvideno je, da bo v kratkem o tej anketi spregovoril tudi kolek bi v TSS in sprejel ustrezne sklepe. Drobne z Mirne ■ PETKOVA NESREČA na križišču pri gostilni Kolenc je znova grozeče opomnila, da je križišče zelo nevarno, ker nima označene prednostne ceste. Prebivalci ob vsaki nesreči zahtevajo, naj se to uredi, vendar so njihove želje kakor bob ob steno. Zahtevajo tudi, naj bi bila največja dovoljena hitrost le 40 km; vozniki so namreč zaradi asfaltne prevleke začeli voziti precej hitreje, kar nevarnost nesreče še povečuje. ■ MIRENČANI SPRAŠUJEJO, kaj je s pripravami za gradnjo nove šole, saj so prispevek zanjo že začeli zbirati. Lokacija šole še ni dokončno določena, ker geološki zavod še ni poslal rezultatov nosilnosti terena. TS podali! so sestavni del načrtov. ■ CESTI NA DEBENEC letošnji hudourniki niso prizanesli In kliče po popravilu. V kraju so tudi v zadregi, kdo bo novi oskrbnik koče, ker se tov. Banič pripravlja, da bo zapustil ta mesto. ■ NA ZADNJI SEJI krajevne skupnosti so znova modrovali O cestah in vaških poteh. Udeleženci so v več krajih obljubili prostovoljno delo, odločili pa so se tudi za denarne prispevke. Zahtevali so temelj i te jso skrb cestarjev za glavno cesto ki ima v Sotli in pod Brezovškim hribom dve nevarni kotanji, pa se nihče od poklicanih zanju ne zmeni. ■ TRI ONI SREDI JULIJA so imeli lovci izpite, ker potrebujejo pri lovu tudi precej strokovnega znanja. Od 45 kandidatov jih 7 izpita ni naredilo, dva pa ga bosta morala popraviti. ■ PONOČI SI MIRENČANI želijo miru. Sprašujejo, kje je tisti občinski odlok o redu in miru in kdo naj jih obvaruje pred »pesmijo« pivskih družb, navijanjem mopedov in ropot anjem tovornjakov, ko si njihovi lastniki gasijo žejo v poznih nočnih uretfa. Nastop glasbenega oddelka V počastitev dneva borca je bil v nabito polni dvorani Partizana v Sevnici javni nastop oddelka za glasbeno vzgojo. Tovariš Krenčič je v uvodni besedi prikazal razvoj glas benega pouka. Glasbene vzgoje je deležnih 82 gojencev. Med šolskim letom so pripravili kar 19 javnih in internih nastopov, med njimi na kulturnem jubileju v Brežicah, Krškem in Sevnici. Nastopili pa so tudi na Blanci, v Tržišču, v Boštanju in v Loki. Čeprav nima glasbeni odsek statusa redne šole, so si nekateri gojenci pridobili toliko znanja, da so uspešno naredili izpit za sprejem v srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Na koncu se je zahvalil glasbenim učiteljem in vsem, ki so moralno in denarno podpirali pouk. Nastop je obsegal kar 23 točk. Posebej je treba o- Zadnje slovo v Račici pri Loki Žalostno je odjeknila vest, da je električni tok ubil pro-govnega delavca Franca Gornika iz Račice. Pokopali so ga 16. julija ob udeležbi stanovskih tovarišev in vašča-nov. Pokojni, je bil marljiv delavec in priljubljen med ljudmi. Zapustil je vdovo in 3 majhne otroke. Nedavno je vaščane spet pretresla žalostna vest, da je po kratki bolezni preminil koma] upokojeni kretničar Albert Culetto, daljni potomec beneških 'Slovencev. Pokojni je bil vse življenje predan poklicu, sodeloval je v NOB, med vaščani pa je bil zelo priljubljen, kar je pokazal tudi njegov pogreb, na katerem ga je spremljala železniška godba iz Zidanega mosta. Svojcem obeh preminulih naj bo v uteho, da ju ne bomo pozabili. LOŠKI NOVICI ■ NAJSTAREJŠI OBČANI na območju Oinovne organizacije RK Loka so v minulih dneh prejeli priboljške, s katerimi jih je obdaroval RK. Obdarovani so bili: Valentin Gorišek z Brega, Anton Završnik iz čelovnika in Franc Prunk iz Račice. ■ TUDI NA RAZBORU so se spomnili najstarejših. Osnovna organizacija RK je obdarovala najstarejšo občanko Marijo Brečko, ki bo v decembru letos izpolnila 95 let. Vsi obdarovano! so se RK za pozornost, ki priča o skrbi za starejše ljudi, iz srca zahvalili. S. Sk. meniti igranje klavirja, kjer so gojenke odigrale zahtevne arije iz znanih oper in operet. Dobro so se izkazali tudi violonisti in harmonikarji. Na nasto- Tudi s tujimi kupci ne gre vse po maslu V sevniški Jutranjki pravijo, da se na zahodu šibijo police pod takim blagom, kot ga oni izdelujejo, zato tam ni tako lahko dobiti kupce. Sodelujejo z nemško fcvrdko VVagner. s katero so sklenili že nekaj kupčij. Vendar ne gre vse gladko. Tudi v tujini je precejšnje nihanje pri ponudbi in povpraševanju-Ker tudi tam nastopajo težave s prodajo, sd te družbe ne želijo prevelikih količin enakih proizvodov. Prav v to pa Jutranjko sili nuja, da bi bili lahko njihovi izdelki čimbolj konkurenčni. čeprav z izvozom manj zaslužijo kot s prodajo na domačem trgu, jih v izvoz sili potreba po zamenjavi dela strojev, če hočejo ujeta korak z drugimi tovarnami. Ob neurju vdira voda v hiše Petkovo neurje nad Loko, ki je trajalo več kot pol ure, je spet poškodovalo občinsko cesto skozi Loko in povzročilo posestnikom precej neprijetnosti, ko jim je voda vdirala v hiše- Prebivalci so predlagali Cestnemu podjetju iz Novega mesta, naj bi se dogovorilo s krajevno skupnostjo v Loki, da bi uredili cestno kanalizacijo. Komaj so cestarji pred kratkim nekaj popravili, jim je neurje spet podrlo, keT kanalizacija ni dobro speljana. Ljudje zaradi tega negodujejo in se boje hujših nalivov- Mladinci gradijo športno igrišče Mladinski aktiv v Loki bo organiziral med počitnicami več delovnih akcij. Minuli teden so člani aktiva opravili 90 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji športnega igrišča pri sušilnici v Loki. Igrišče bodo, ko bo urejeno, uporabljali v športne namene, gasilci pa tudi za svoje vaje. Mladina namerava sodelovati tudi pri gradnji krajevne poti na Če-lovnik. Mladinski aktiv iz Loke, ki se sam loteva prostovoljnih delovnih akcij, je^ah-ko lep zgled. \ S. Sk. pu smo videli tudi naše najmlajše glasbenike: 6 letno Mimo Pes Jakovo, Melito Flisovo in Poldija Vebra. Nagrajeni so bili z dolgotrajnim ploskanjem Pri nastopu so bili nagrajeni učenci, ki letos zapuščajo oddelek za glasbo. Prav prisrčen pa je bil prizor, ko so tudi gojenci s šopki cvetja nagradili svoje marljive učitelje in glasbene pedagoge. S. Sk. Anton Završnik — 90-letnik Anton Završnik iz čelovnika }e še kar čvrst možakar; dobro vidi in sliši ter se sprehaja s palico. Rad pripoveduje o svojem -življenju: »Nisem Štajerec, temveč Dolenjec, rojen v Šentjanžu 1876. leta. Pred prvo svetovno vojno sem se priženil na Mrzlo planino nad Loko, okrog 800 metrov visoko. Težko je bilo takrat življenje, vendar smo iz ljubezni do zemlje vztrajali in se z njo preživi jali. Veliko bremen smo znosili na ramah. V prvi svetovni vojni sem bil mobiliziran v Pon-taffcl, kjer sem dočakal razpad Avstrije. V drugi svetovni vojni so se k nam na Mrzlo planino pogosto zatekali partizani. Moja hčerka Matilda, ki je bila obte-ščevalka, je bila kmalu žrtev fašističnega nasilja. Spominjam se, da Je bila 1944. leta ena partizanska brigada tri dni v moji hiši. Po osvoboditvi sem se preselil na sedanjo domačijo v Cclovnik.« Tudi po vojni je izpolnjeval svoje dolžnosti. ze preko 80 let star je od daleč sam prihajal na volitve. Vesel je svojih vaščanov, ki že tretje leto gradijo vozno pot in upajo tudi na denarno pomoč. Tudi za elektriko, ki so jo dobili pred nekaj leti, so sami veliko naredili. Antonu Završniku želimo vsi, ki ga poznamo, še čvrstih let. S. SK. Ugodnejše gitfanje gospodarstva Čeprav polletni obračuni še niso narejeni, ocenjujejo sev. naški gospodarstveniki prvo letošnje polletje ugodno za gospodarstvo. Pričakujejo občutno bolljše rezultate, kot so jih imela podjetja v istem obdobju lani. čeprav v konfekcijski industriji ob prelomu leta običajno povpraševanje delno pada, ker je to čas prehoda v novo sezono, si v celoti obetajo nezmanjšan obseg proizvodnje tudi v drugi polovici leta. V tem času se poveča proizvodnja v drugih podjetjih, posebno v kmetijstvu. ruiirjANjsKi] NOVICE SEVNIŠKI VESTNI K Seja občinske skupščine Metlika V okviru praznovanja krajevnega praznika Gradaca je bila v kino dvorani v Grada-cu v torek 26. julija 29. seja občinskega . zbora in zbora delovnih skupnosti. Na seji so razpravljali o izpolnjevanju družbenega plana in proračuna za letošnje prvo polletje. Prebrali so tudi poročilo o delu občinskega sodišča, poročilo sodnika za prekrške in poročilo komisij za pomoč pri izdelavi statutov delovnih organizacij. Razen tega so sprejeli tudi nekaj odlokov. 80 mladincev na predvojaški vzgoji V ponedeljek 25. julija se Je v Metliki zbralo okoli 80 mladincev, kj bodo obiskovali 10-dnevni tečaj predvojaške vzgoje. Stanovali bodo v | ^od-njih prostorih osnovne šole, kjer se bodo tudi hranili. V okolici šole je šolsko igrišče, kd je primemo za jutranjo telovadbo in pouk osnovnih vojaških veščin. Tečaj bodo vodili trije rezervni oficirji in en vodnik. V »KOMETU« imajo težave s prostori S spremljanjem produktivnosti vsakega člana kolektiva in stanja na tržišču si KOMET utira pot k še večjemu napredku — Zaloge gotovih izdelkov naraščajo in so skoraj 100 odst. presegle mesečno proizvodnjo Kljub mnogim težavam z obratnimi sredstvi in surovinami, je v KOMETU znašala vrednost proizvodnje v prvem polletju 5,654.000 N din, kar je za 39 odstotkov več kot lani, medtem ko se je število delavcev povečalo za 20 odstotkov. Po fakturizira-ni realizaciji so izpolnili polletni plan 102 odstotno, toda če primerjamo še vse ostale glavne podatke, so v zaostanku za planom za okoli 10 odstotkov. Takšni rezultati so zadovoljivi, saj je iz izkušenj znano, da so pri njih za prodajo najbolj ugodni zadnji trije meseci v letu in zato v KOMETU upravičeno pričakujejo, da bodo presegli plan. V primerjavi z lanskim letom so dvignili osebne dohodke za 58,7 odstotkov, tako da znaša i sedaj povprečni osebni dohodek 59.457 S din. Tudi sklade so povečali za 69 odstotkov, oziroma za 348.000 N din, kar je dobra osnova za nadaljnji razvoj podjetja. Toda kljub tako ugodnim podatkom realizacija ne pote ka vzporedno z njihovimi zmogljivostmi, oziroma produktivnostjo. Tako so zaloge njihovih izdelkov narastle na 1,748.000 N din. Velike zaloge imajo tudi v surovinah, =aj znašajo 2,542.000 N din, kar je v sedanjem položaju porok za nadaljnji napredek, ker so to predvsem zaloge surovin, ki jih je težko dobi-i. Obratna sredstva v KOMETU znašajo 3,738.000 N din in so dovolj velika, da jim v bližnji prihodnosti ne bo treba najemati kreditov. Posebne težave pa imajo z delovnimi in skladiščnimi prostori, ki so raztreseni po Metliki in okolici. Tako imajo tri skladišča v Metliki, skladišče gotovih izdelkov imajo v Gradacu in tudi knji- govodstvo je zunaj podjetja. Da bi dobili ustrezne prostore, so poslali občinski skupščini Metlika prošnjo, naj jim dodeli ali proda staro šolo v Metliki, če bi dobili te prostore, bi lahko takoj začeli z gradnjo, ker imajo že izdelan investicijski načrt. S kadri v KOMETU nimajo večjih težav. Tako so se pred nedavnim vključili v proizvodnjo trije štipendisti, ki s > končali srednjo šolo in eden, ki je končal višjo konfekcijsko šolo. Razen tega so zaposlili tudi 12 delavk, ki so končale 1 prvi letnik nižje konfekcijske šole. METLIŠKI TEDNIK Sestanki ZK po metliški občini Pred kratkim je bila v Metliki seja občinskega komiteja Zveze komunistov. Na seji so v glavnem razpravljali o ukrepih IV. plenuma, k? so napravili velik vtis na metliške komuniste. Izdelali so tudi plan za jačanje KP v podjetjih in samoupravnih organih. V zadnjem času so bili sestanki v vseh osnovnih organizacijah komunistov v občini Metlika. Skoraj povsod so bili mnenja, da se mora samoupravljanje bolj uvelja- Neurejeno kopališče Kopališče v Metliki je letos zelo zanemarjeno. Lani je občinska skupščina dala nekaj denarja, tako da so sezidali stopnice in postavili lesena ležišča za sončenje. Toda nekaj teh ležišč je odnesla narasla Kolpa, nekaj pa so jih pobrali prebivalci onstran Kolpe Letos so na občini rekli, da ne dajo denarja, dokler ne uredijo betonskih ležišč za sončenje. Razen tega pa se hotel BELA KRAJINA in Turistično društvo Metlika ne more zediniti, kdo naj skrbi za kopališče. Urediti bi bilo treba tudi cesto, kd je v eelo slabem stanju. viti in da ne smejo odločati samo trije ali štirje. Pogreb glasila metliške mladine 16- julija so metliški mladinci priredili v domu ParfcL zana slovesen pogreb svojega glasila »Čas hita«. Za osrednji motiv prireditve so vzeli Gradnikov Pogreb, ki so ga razdelila na tri dele- Med presledki pa so pripravili sa. tiričen pogram. Kot so nam povedali mladinci, so časopis prenehali izdajati zaradi pomanjkanja denarja, čeprav bi človek, ko prebere zadnji; številko, pomislil prej na kakšne druge vzroke! Krmelj zmagovalec rokometnega turnirja Na dan vstaje je bil v Sevnici rokometni turnir, katerega so se udeležile ekipe Partizana Petrovce, Svoboda Krmelj in Sevnica. Zmagal je Krmelj, ki je premagal oba nasprotnika, druga pa je bila ekipa iz Petrovč. Vse tri tekme je sodil Vlado šetina iz Sevnice. Največ golov sta dala Ranđel II (Petrovce) 22 in Logar (Krmelj) 20. Št. 29 (852) DOLENJSKI LISI 9 Krajevna organizacija Zveza vojaških vojnih invalidov iz Dolenjskih Toplic je v maju priredila izlet v Italijo. Udeleženci so si ogledah" slovenske kraje na italijanski strani. Obiskali so Trst. Gorico, Videm in Tržič ter se hkrati pomudili tudi na pokopališču na Doberdobu, kjer je pokopanih veliko v prvi svetovni vojni padlih Slovencev. Gredoč so obiskali tudi Padovo, kjer je bilo v zadnji vojni koncentracijsko taborišče, nato pa jo mahnili še do Benetk. Na sliki vidite udeležence v parku Miramar pri Trstu (Foto: Karel Henignian) Letos na letovanje prek 450 otrok Na osnovi medobčinskega sodelovanja je RK Novo mesto organiziral letos letovanje otrok iz občin Novo mesto, Krško. Metlika, Črnomelj in Trebnje v počitniških in zdravstvenih letoviščih. V obmorskem počitiniškem domu občinske skupščine Novo mesto v Fazanih pri Portorožu, bo letovalo 170 otrok. Tu bodo samo otroci iz občin Novo mesto in Metlika, ker imata občini Krško in Črnomelj lastna letovišča, občina Trebnje pa žal nima sredstev namenjenih za letovanje otrok. Razen tega bodo poslali 25 otrok na višinsko letovanje v Vransko pri Celju. Sredstva so dobili delno iz proračunov občinske skupščine, del pa so prispevali Rdeči križ, Zveza borcev in starši. V letovišču Fazan stane dnevna oskrba za enega otroka 1200 S din, v Vranskem pa 1450 S din, vključno s potnimi stroški. Na letovanja so poslala najšibkejše otroke, ki so jih izbrali skupaj s Centrom za socialno Obrisi novih laboratorijev že vidni Novi laboratoriji v novomeški gimnaziji bodo v II. nadstropju, tako da bo vse praktično delo dijakov v tem nadstropju. Na Gevernd sitcani stavbe, kjer je bila včasih ri-salnica, bosta biološki laboratorij in shramba za učila ter pribor. Podreti je bilo treba vmesni zid, da bo prostor dovolj velik za laboratorij, narediti vmesna vrata in napeljati vodo. Kemični laboratorij bo nastal iz dveh učilnic. Tudi tu so zidarji podrli vmesno steno in jo pre- stavili. V tej steni je odprtina, v katero bo vdelan dige-storij za nevarne poskuse. Prejšnji kabinet za kemijo bo spremenjen v učilnico. Zidarji so zato odstranili vmesno steno. V I. nadstropju bosta nastali iz izpraznjenih stanovanj dve novi učilnici. Vmesne stene še podirajo. Iz prejšnjih prostorov biološkega kabineta bosta nastala s prestavitvijo enega zidu dva razreda. Preureditvena dela še potekajo. D. M. Novomeška kronika ■ DA BI GOSTJE VIDELI, da so dobro založeni s svinjskim mesom v hotelu Kandija, večkrat spustijo svinje na odprt prostor za svinjakom. Vprašanje je, oe so gostje s tako razstavo svinj zadovoljni. Zato bi morala uprava hotela nekako sagraditi prostor, da se ne bi videlo, kako rijejo svinje po blatu. ■ PRODAJALNA ČEVLJEV TOVARNE BOROVO je znižala cene nekaterim izdelkom, po katerih se je zdaj povečalo povpraševanje. Zal jim je hitro zmanjkalo čevljev nekaterih številk. ■ PROMETNI ZNAK, ki stoji kakih 100 metrov pred gimnazijo in označuje bližino bencinske črpalke, bi bilo treba že zdavnaj zamenjata, ker je čisto obledel. Upamo, da bo Cestno podjetje to kmalu storilo. ■ KUP RAZBITE STREŠNE OPEKE že več kot teden dni leži na Trdinovi cesti pred hišo št. 4. Verjetno še od takrat, ko so pre- krivali hišo. Lastnik hiše bi se že lahko potrudil in dal razbito opeko odpeljati, saj ni v okras mestu, ovira pa tudi odtok vode. ■ PONIODEUKOV ŽIVILSKI TRG je bil zelo dobro založen, tako da so imeli kupci blaga na izbiro. Največ je bilo breskev po 300 Sdin in paradižnika po 200 Sdin. Na voljo pa je bilo tudi precej paprike po 300 Sdin, kumar po 200 Sdin, kumaric za vlaganje po 260 Sdin, fižola v stročju po 200 Sdin, jajc po 60 Sdin, jabolk in hrušk od 150 do 200 Sdin, zelja v glavah od 80 do 100 Sdin glava. Na izbiro je bilo veliko cvetličnih lončkov, pletenih izdelkov in kar precej stojnic r. otroškimi igračkami. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodile so: Janja Kastelic iz Novega mesta, Trdinova 5 a — Urško, Mari ja Luzar iz Novega mesta, Adamičeva, n. h. — dečka, Anka Car iz Novega mesta. Zagrebška stolpič A — dečka. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Alojz Hodnik in Jože Zefran, člana kolektiva Inis Novo mesto; Ana Bartclj, Miro Stopar, Petelin Joža, Milka Brudar, Anica Šavor in Marjana Kastrcvc, člani kolektiva Novoteks Novo mesto; Fani Celic, gospodinja iz Uršnih sel; Ivan Zupančič, Antonija Dvoračck, Ivanka Macedoni, Anton Kučera, Jože Pakar, Jožica Hamin, Peter Vinic, Janez Ber. nik, Silvo Oblak in Jože Miklič, člani kolektiva Krka Novo mesto; Karel Celic, član kolektiva »Dinos« Novo mesto; Bri-gila Kaltmekar, študentka iz Novega mesta, Partizanska 8; Irena Markel.j, študentka kemije iz Novega mesta, Muzejska 14; Marjeta Klobučar, gospodinja iz Uršnih sel; Ivan Virtic, mizar z Otočca; Franc Hrovatič, član kolektiva Industrija motornih vozil Novo mesto; Marinko Milanovie, vojak iz Novega mesta,' V. p. 9843; Ivan Boltez, član kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; Anica Bolite, gospodinja iz Novega mesta, Ragovska 18; Ljubo Miloševič, član kolektiva Občinske skupščine Novo mesto. delo. Nekaterim otrokom so celotno oskrbo plačali starši. Za vzgojni kader, ki dela v kolonijah, so z Društvom prijateljev mladine Novo mesto pripravili sestanek, kjer so razpravljali o nalogah in programu dela. Poleg počitniških kolonij pa je RK prevzel tudi organizacijo izbora otrok za klima tično zdravilišče: Debeli rtič, GozdnMartuljek, Raikitno in Kraljevico, kjer bo letos letovalo 270 otrok iz vseh 5 občin. Izbor za sprejem otrok v zdravilišča so po občinah opravili zdravniki. Denar, okoli 30 milijonov, pa bo dal Komunalni Zavod za socialno zavarovanje Novo mesto. Zelja zdravilišč in Rdečega križa je, da otroci ne bi šli v zdravilišča samo poleti, torej kampanjsko, ampak, da bi zdravniki skozi celo leto pošiljali otroke na zdravljenje, pa čeprav bi pri tem trpel pouk. S tem bi omogočili zdraviliščem enakomernejšo porazdelitev dela med letom. Kdaj bo center za tuje jezike? Pri Zavodu za Izofc sevanje kadre v in proučevanje produktivnosti dela v Novem me**" pripravljajo ustanovitev centra za študij tujih je zikov. V ta namen bo treba urediti učilnico in preskrbeti učne pripomočke. Tak center bi zelo koristil tudi šolam pri pouku tujih jezikov. V kratkem si bodo sodelavci novomeškega zavoda ogledali, kako so taki centri organizirani drugod v Sloveniji. Nogomet v Soteski V nedeljo, 10. julija, sta igrali prijateljsko tekmo Soteska in Straža. Gostujoča ekipa je domačine že večkrat premagala ali igrala neodločeno. To pot je bilo drugače; domačini so brez težave zmagali z rezultatom 6:1, kar je lep uspeh mladih igralcev te male vasi. B. S. Pojasnilo o rezervacijah Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu je v želji ustreči obiskovalcem, uvedel rezerviranje vstopnic za kulturne prireditve. Rezervacije lahko sprejemamo samo za vrsto, v kateri želi gledalec sedeti, ne pa tudi sedež. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti najpozneje do 15 minut pred predstavo. Gledalce prosimo za razumevanje, ker nam z rezervacijo vstopnic, ki jih potem ne dvignejo, povzročajo nepotrebne stroške! ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST N. MESTO »Koračnica svobode' pod novo taktirko Od marca vodi novomeško godbo kapelnik Slavko Novaković Ko je novomeški godbi grozil razsul, je prišel za kapelnika Slavko Novaković. Delo pod novo taktirko je bilo sprejemljivo. Vztrajnost, disciplina, kvaliteta — so prišle v njegovem programu na prvo mesto. »Ste pripravljeni delati, kot zahtevam?« e vprašal kapelnik svoje sodelavce. »Smo,« so mu odgovorili. Zdaj se novomeški godbeniki že četrti mesec sestajajo in vadijo z novim kapelnikom. »Osemnajst fantov stalno prihaja na vaje. čeprav čutijo, da nimajo trdne strokovne izobrazbe, sd prizadevajo dati iz sebe vse, kar morejo,« je pred kratkim povedal Novaković. Godba, kakršno bi rad Novaković vodii, naj bi štela vsaj 25 ljudi, čim več jih bo, tem z večjim veseljem bo delal. Rad bi vadil z no vimi, mladimi ljudmi. »Kot vas razumem, bi radi godbo povsem pomladili?« »Da, to predvidevam, ne bo pa še jutri. Tudi ne vem, kdaj bo, čeprav bi rad prav kmalu videl nove obraze. Ra čunam, da se bodo javili vajenci, dijaki in delavci. Po učevanje bi naj bilo zanje brezplačno, zato pa bi morali obvezno igrati v godbi.« Kapelnikovi načrti predvidevajo tudi najtesnejše sode lovanje z glasbeno šolo in vsemi glasbenimi skupinami v Novem mestu, kajti »šele ob sodelovanju vseh bo iah-ko tudi naša godba rasla«. Mirna peč - Šentrupert 5:2 V nedeljo, 10. julija, je v prijateljski tekmi v malem nogometu ekipa Mjrne peči premagala ekipo Sentruperta s 5:2. Strelci so bili za domačine Avsec (2), Novljan (2), Lužar; za goste Kramar (2). R. Nobenega starejših godbenikov kapelnik Novaković ne namerava poslati v zapeček. »Igranje v godbi je prostovoljno,« je pripomnil, »zato računam, da se s starejšimi ne bomo tako kmalu razšli; nasprotno, nikogar, ki bi ansambel predčasno zapustil, ne bd mogel pogrešiti. Pre den bi mlajši zasedel njegovo mesto, bi najbrž trajalo precej dolgo.« »Vaditi in še vaditi — je najbrž poglavitno vodilo vašega dela z godbo?« »Res je, ker menim, da je za nastop važnejša kakovost kot število skladb oziroma repertoar. Ta čas vadimo koračnice, začeli pa smo s »Koračnico svobode«. Nastopili ne bomo prej, dokler jih res vsak posameznik ne bo' obvladal, se pravi pravilno obvladal.« »Je instrumentov dovolj?« »Za zdaj jih je dovolj, so pa slabi; za uk so še, za godbo pa ne. Morali bomo dobiti nove. Mislim, da se bo našlo toliko sredstev, da jih bomo lahko kupili.« IVAN ZORAN Kdo se skriva pod etiketo? Tržna inšpekcija v Novem mestu bo tožila ljubljansko trgovsko podjetje LATE A in (do zdaj še neznanega) proizvajalca sira, ki svoje izdelke prodaja kot »dolenjski special«. To bi naj bil mastni sir iz pasteriziranega mleka s 45 odstotki maščobe in zaščitnim znakom novomeške mlekarne, ki so jo ukinili pred štirimi leti. Na etiketah, ki jih proizvajalec naleplja na svoje siraste izdelke, še stoji, da je bil »dolenjski special« svojčas nagrajen z zlato medaljo, zato so ga ljudje tudi radi kupovali. Ker so mislili, da se pod to etiketo še vedno skriva tudi sir novomeške mlekarne, so izdelke, ki so jih posamezne dolenjske prodajalne nabavljale pri ljubljanskem podjetju LATEA, prav tako marljivo iskali in kupovali. Pri tem pa so bili ogoljufani: prvič zato, ker je bila etiketa obešena čisto drugemu izdelku, in drugič, ker vsebina zavitkov ni ustrezala tistemu, kar je pisalo na nalepkah. Med drugim so v novomeškem živilskem laboratoriju ugotovili, da ima sir (do zdaj še neznanega izvora, a z nalepko novomeške mlekarne) namesto 45 odstotkov le 43,1 odstotka maščobe, tržna inšpekcija pa (v trebanjski prodajalni GRADIŠČE 2), da skoraj noben artikel z omenjeno nalepko nima datuma izdelave. Očitno gre za skrivanje pod sloves sira, kakršnega je imel sir novomeške mlekarne, zato se bosta morala podjetje LATEA in proizvajalec, za katerega ime bo treba še zvedeti, zagovarjati pred sodiščem. Pri dobrih gospodarjih na Draškovcu Kmetijski obrat na Draškovcu pri Šentjerneju počasi prihaja iz stiske v kateri je bil nekaj časa. Po letu 1963 so se razmere na posestvu močno spremenile. Zrastli so moderni hlevi, mnogo z arondacijo pridobljenih površin so posejali s koruzo za silažo, blizu 50 hektarov pa so imeli posejane pšenice, ki jim je letos lepo obrodila. Na kraju, kjer je še pred nedavnim rastel draškovski gozd, so imeli letos lep pridelek rži. Vodstvo posestva si priza-deT,a tudi za boljše življenjske pogoje delavcev. Postavili so tri enodružinske montažne hiše, v četrt pa imajo prostore za sezonske delavce in pisarno. • Tam, kjer je še pred pol leta stal skoraj 600 let star gradič, je Gradbeno podjetje z Mirne postavilo lepo šti-ristanovanjsko hišo za stanovanje hlevskih delavcev. Hiša bo stala 22 milijonov S din, grade jo pa po načelu »vi nam denar — mi vam ključe«. Uredili so okolico poslopij, zelenice so posejali z angleško travo. Zasadili so topole, v načrtu pa imajo tudi asfaltiranje dvorišča. S takimi prizadevanji bo posestvo Draškovec lahko za vzor vsem podobnim obratom na Dolenjskem P. M. Pisarna na glavni vpadnici? Odkar ima poslovno združenje prevozniških podtjeMf VEKTOR svojo poslovalnico v stanovanjski hiši na Cankarjevi 1, se na Cesti herojev ustavlja vedno več velikih kamionov, čeprav je ustavljanje na tej cesti prepovedano, vozniki tega ne upoštevajo, saj tako najlaže opravijo opravek v Vektorjem pisarni. Pri tem pa povzročajo veliko nevarnost, saj je ta cesta naj-prometnejša vpadnica v Novo mesto. V torek 26. 7. ob 14. uri, sta dva voznika postavila svoja kamiona v »škarje«, tako sta zaprla cesto, da se je na obeh straneh nabralo približno 20 različnih motornih vozil, šele na dolgotrajno prizadevanje voznikov, sta se iz pisarne vrnila voz-nilca kamionov in odpeljala naprej. Namesto razpadajočega Trenčevega gradu stoji zdaj na Draškovcu nova šiiristanovanjska hiša DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE PREVOLE razpisuje delovna mesta predmetnega učitelja ali učitelja za slovenski jezik in angleški jezik, predmetnega učitelja ali učitelja za matematiko in liziko, predmetnega učitelja ali učitelja za zgodovino in zemljepis. predmetnega učitelja ali učitelja za kemijo in biologijo, 2 učiteljev za razredni pouk za podružnico Sela-II inje. Dodatek za težje delovne pogoje 13.700 oziroma 20.000 starih dinarjev. Samska stanovanja so na razpolago. 10 DOLENJSKI LIST Št. 29(852) V BOJU ZA UVELJAVITEV SAMOUPRAVLJANJA Toplicam ostro obsojajo samovoljo v zdravilišču Od 21. julija dalje, ko smo v našem listu razgrnili pred javnostjo samovoljo direktorja Viktorja Kečkeža, ki je vrsto let nemoteno kršil osnovne prvine samoupravljanja v zdravilišču, je v Dol. Toplicah pritajeno zavrelo. Nezadržni plaz zaupanja v samoupravljanje, ki je bil med-Ijudmi toliko let zatajevan, Be je začel premikati v zdravilišču in v Dol. Toplicah. Prva nezaupnica je bila izrečena direktorjevi samovolji na seji sveta zdravilišča v soboto, 23. julija, ko je svet odklonil razpravo o sestavkih v Delu in v našem listu, preden Ee prepriča o resničnosti navedb. Svet zdravilišča je na tej seji imenoval 5-člansko komisijo, ki bo navedbe preiskala in o svojem delu poročala javnosti. V ponedeljek, 25. julija, so Topličani dodobra napolnili dvorano v prosvetnem domu. V res velikem številu so se odzvali vabilu KO SZDL, ki je sklicala zbor občanov. Dnevni red je obsegal samo eno točko: razprava o nalogah v fcvezd s IV. plenumom ZKJ. Najprej je sekretar ObK ZKS Milan Bratož prisotne na kratko seznanil z gradivom plenuma. Takoj nato so občani in člani zdravilišča kot samoupravljava zavestno in kritično precenili in obsodili dogodke v minulem desetletju in samovoljo, ki je vladala v zdravilišču. Toliko let zatajevana ljudska jeza, se je tokrat zlila v pravi pravcati orkan. Prvi diskutant je začel nekako takole: »Približno 3 leta živim tu in ves čas redno hodim na sestanke. Govorili in sklepali smo o marsičem: o vodovodu, o mostu, o cesti in o turizmu. Marsikaj je ostalo samo pri sklepih, ker smo preveč gradili na kolektiyu zdravilišča. Vprašujem se, kje je ovira? Vprašujem: ali je kolektiv zdravilišča zavzel stališča do pisanja v časopisih in do IV. plenuma? Zakaj ne bi bilo mogoče odpraviti nezdravih odnosov v zdravilišču? Če je vzrok direktor Viktor Kečkeš, tovariši, pa se pogovorimo o njem! Nekaj dni pred tem zborom sem v po-menku poudaril, da bom tu pred vsemi razpravljal o njem in o zdravilišču! Samo nekaj ur nato je prišel k meni nekdo iz zdravilišča in mi zagrozil: »čuj, tvoja hčerka ima našo štipendijo, če boš govoril, jo bo izgubila!« Ta, ki mi je tako zagrozil, sedi tu med vami, pozivam ga, naj naprej govori on!« Nato se je vsulo. Govorili so člani kolektiva, govorili so Topličani, vsi pa so brez pridržka obsojali samovoljo Viktorja Kečkeža in njegov ne zagovor, v katerem je poudaril, da bi se moral, preden je materi kaj rekel, posvetovati z njim. Dc f vka, mati treh otrok, je prišla letos v zdravilišče na delo na lepe Kečkeževe obljube. Pripovedovala je, kako so obljube čez noč splahnele, kako jo je zmerjal, češ da je zamudila delo in kako jo je brez povoda kot kvalificirano gostinsko delavko prestavil na mesto lupilke krompirja. Ko se je temu uprla, jo je dal v Izjava kolektiva zdravilišča Na zboru občanov v Dol. Toplicah je bila med razpravo prebrana naslednja izjava kolektiva: Podpisani člani delovnega kolektiva zdravilišča Dol. Toplice izjavljamo sledeče: 1. Sestavek, ki je izšel v Dol. listu 21. julija letos pod naslovom »Cas je, da odpravimo tabu v Dol. Toplicah«, odgovarja resnici. Dejansko je to samo del nezdravega dolgoletnega stanja v našem kolektivu in raznovrstnih nepravilnosti ter neupoštevanja delavskega samoupravljanja. 2. Poslovanje, organizacija in strokovna kvaliteta poslovanja zdravilišča je brez perspektiv, ter daleč zaostaja za zahtevami gospodarske reforme. To je še posebej očitno ob novih ukrepih socialnega zavarovanja (ukinitev kopališko-klimatskega zdravljenja iz sredstev socialnega zavarovanja), zaradi katerih nam grozi gospodarski polom. 3. Zaradi zgoraj navedenih vzrokov, mi, spodaj podpisani, s pravicami po statutu zdravilišča Dol. Toplice zahtevamo sklic zbora delovne skupnosti, na katerem bi postavili vprašanje referenduma v zvezi z zaupnico direktorju Viktorju Kečkežu, ter zahtevo po nujni reorganizaciji zdravilišča v duhu novih gospodarskih in političnih pogojev ter IV. plenuma ZKJ. V Dol. Toplicah, 25. 7. 1966 Sledi 36 podpisov članov kolektiva človeški odnos do zaposlenih. Električar iz zdravilišča je začel pripovedovati, kako je moral pred nedavnim po Keč-keževem naročilu izklopiti mladi materi električni tok v n j encim stanovanju. Kečkeš je dal tak naiog zato, ker se je s posebno zakonodajo zaščitena mati unrla temu, da bi delala več kot 4 ure na dan. Povedal ji je, kdo je dal nalog, ko ga je mati vprašala, kako naj kuha majhnemu otroku hrano brez elektrike... Ko je Kečkeš to zvedel, ga je takoj poklica! na AVTO-BIOGRAFIJA KMETIJSKA ZADRUGA LOŠKI POTOK in vse krajevne družbenopolitične organizacije prisrčno voščijo občanom Loškega potoka za krajevni praznik 31. julij ter jim želijo nadaljnjih uspehov pri napredku kraja! točilnico pri zunanjem bazenu. Povedala je, da je imel ključe od vseh točilnic tudi Viktor Kečkeš in da je v vseh točilnicah zmanjkovalo pijače. Primanjkljaj je plačevalo vse osebje, »ker so bili vsi krivi«, kot je trdil Viktor Kečkeš. Na mesec so morali pokriti iz svojih osebnih dohodkov tudi po 60.000 S din primanjkljaja . . . Ko je prišla kakšna družba, je kot mimogrede natakarici naročil, naj da pri zapitku popust, ker so to borci. Ko je natakarica naslednji dan zahtevala, naj svoje, naročilo pismeno potrdi, da bi lahko obračunala izkupiček, je vpil nad njo, da laže in jo surovo zmerjal. Pred nedavnim ji je, ko ga je prosila za drobiž, dal drobiž iz glasbene skrinje, naslednjega dne pa to utajil. In spet druga delavka je pripovedovala, kako je v 7 mesecih dela v zdravilišču bila samo en dan prosta. Ko je njen mož na nekem sestanku kritiziral odnose v zdravilišču, jo je Viktor Kečkeš že drugi dan poklical v pisarno in ji rekel: »Tvoj mož je govoril čez mene. Lahko greš! Zate ni prostora v zdravilišču!« Pismene odločbe ji ni maral dati, čeprav jo je zahtevala. K besedi se je oglasil delavec, ki je delal v zdravilišču 7 let. Govoril je o ponižanjih, ki =0. jih bili deležni delavci, g # ril o tem, kako ni delo trajalo noben dan manj kot 9 ur, največkrat pa od 12 do Pojasnilo sveta zdravilišča v Dol. Toplicah Svet zdravilišča Dol. Toplice obvešča javnost, da je na zasedanju 23. julija 1966 osno val posebno komisijo, ki bo preverila vsebino sestavka »Čas je, da odpravimo tabu v Dol. Toplicah«. Komisija bo o rezultatih svojega dela obvestila javnost, ko bo končala z delom. Predsednik sveta ZDRAVILIŠČA DOLENJSKE TOPLICE T1NCA IATKOVIC 16 ur. Povedal je, kako je Kečkeš pijan mahal z rdečo partijsko izkaznico in govoril ljudem: »Jaz sem komunist, meni nihče nič ne rnore!« (v resnici Viktor Kečkeš sploh ni bil član ZK!) Na zboru je govorila mati o svoji hčerki, ki je zapustila zdravilišče po treh letih dela živčno razrvana in težko bolna zaradi nečloveškega šikaniranja Viktorja Kečkeža. Oglašale so se zaposlene matere in žene, ki so delale po 12 do 16 ur na dan, ki so dobile redko, redko kdaj prosti dan In niso bile deležne nobene zaščite. Povedale so, da so bile vajene reči, kadar so šle ha delo: »Grem v Dachau!« Zdraviliški zdravnik je povedal, kako se je skozi tri leta upiral Keekeževi samovolji, kako je direktor Kečkeš diskriminiral zdravstveno delo, kako se je vmešaval v strogo poklicne zadeve ter ga na razne načine omalovaževal. Poudaril je, da kolektiv zdaj, ko je skupaj z občani začel odpravljati nezdrave odnose, upa na boljše čase. Prepričani so, da bo v kolektivu zavladalo pošteno delo, v katerem bosta glavni merili sposobnost in prizadevnost posameznika, odnosi pa bodo urejeni v duhu socialističnega humanizma. Zelo pretresljiva je bila izpoved gostinskega vajenca, ki je pripovedoval, kako ga je direktor Viktor Kečkeš zmerjal, klofuta! in brcal. Povedal je, da ves čas uka ni imel nobenega prostega dne, direktor pa mu je ves čas govoril, da je zmešan in da ga bo po-slad psihiatru na pregled. Fant je ob koncu pripovedi planil v jok . .. Poleg ostalih članov kolektiva so na zboru občanov obsodili direktorjevo samovoljo tudi vodilni uslužbenci: računovodja ter prejšnji in sedanji predsednik sveta zdravilišča, ki so poudarili, da se strinjajo z vsem, kar je bilo na zboru povedano in da direktor Viktor Kečkeš v zdravilišču nima več prostora! Več občanov je govorilo o ovaduštvu in podkrepilo te trditve z izjavami o tem, kako je bil Viktor Kečkeš sproti seznanjen z vsako kritiko na račun zdravilišča in kako je tudi zelo natančno vedno vedel, kdo je kaj rekel. Občani so ocenili, da se ob takšni strahovladi delavsko samoupravljanje ni moglo razvijati, saj so bili ljudje v kolektivu nemalokrat prikrajšani za osnovne človečanske in ustavne pravice. Poudarili so, da se je strahovlada Viktorja Kečkeža lahko obdržala tako dolgo tudi zato, ker je bil deležen podpore od zunaj. Omenili so primer natakarice, ki je bila doma nekje z Muljave. Vedela je veliko o nepravilnostih in začela o tem govoriti. Nekega dne so jo odpeljali iz zdravilišča z ma-rico v Novo mesto in nazaj je ni več bilo. Omenili so bivšega natakarja, ki je zdaj zaposlen v gostišču na Uršnih selih. Tudi ta baje zelo veliko ve, toda vztrajno izjavlja, da ne bo nikomur nič povedal, ker Viktor Kečkeš sproti vse zve. Topličani so že nekajkrat skušali odgrniti zaveso s preteklosti Viktorja Kečkeža, ki ima priznano dvojno dobo izpred 9. 9. 1943. Ugotovili so, kot pravijo, da ni bil borec pred 9. 9. 1943, da je bil med zadnjo vojno mad žarski vojak in da so videli konec 1943, kako so ga partizani pod stražo vodili skozi Dol. Toplice. Ob koncu razprave, ki je bila velikokrat prekinjena z medkiici, ploskanjem in burnim odobravanjem, je spregovoril tudi politsekretar ObK ZKS Novo mesto tov. Slavko Zirkelbach. Dejal je, da je IV. plenum najširša spodbuda za odpravljanje vseh ovir pri razvoju samoupravljanja in da je pričujoči zbor občanov najboljši dokaz, da je to res. Samovolje v zdravilišču ni mogoče zrušiti brez podpore iz kolektiva, hkrati brez podpore zdravih političnih sil v Dol. Toplicah in brez pomoči občinskih političnih vodstev. Obljubil je, da bodo občinska politična vodstva akcijo, ki je bila začeta na zboru, kar najbolj podprla in pozval občane, naj tudi v bodoče povsod, kar najbolj odločno nastopajo proti vsakomur, ki bi oviral samoupravni razvoj. Pred koncem zbora je delovni predsednik dal na javno glasovanje sklepe, ki vsebujejo kratek povzetek zahtev iz razprave. Za sklepe so enoglasno dvignili roke vsi prisotni občani. Zbor je sklenil: 1. Zbor občanov v Dol. Toplicah predlaga organom samoupravljanja v zdravilišču Dol. Toplice, da razpravljajo o na zboru navedenih nepravilnostih v zdravilišču in krivce pokličejo na odgovornost. 2. Zbor občanov v Dol. Toplicah predlaga Občinski skupščini Novo mesto, da razpravlja o navedenih nepravilnostih v zdravilišču Dol. Toplice in da skupščina predlaga organom samoupravljanja, da pokličejo krivce na odgovornost. 3. Zbor občanov priporoča organom samoupravljanja zdravilišča, da na razpravo o nepravilnostih v zdravilišču povabijo predstavnike občinskih in krajevnih vodstev družbeno političnih organizacij. KDO BO PRVI: nesreča ali Cestno podjetje? Približno tako se vprašujejo ljudje^ ki potujejo po cesti med Drago in Šentjernejem. V ostrem ovinku je podirajoči se most, opozorilo na nevarnost pa ni posebno učinkovito. Prav bi bilo, kobi kar se da hitro zagotovili varen promet na tem odseku! (Foto: Polde Miklič) Art Buchwald: Kaj storiti z mesecem? Prve fotografije Meseca, ki jih je posnel survevor, so nas razočarale. Pokazale so nam, da na Mesecu sploh ni prvorazrednih, restavracij, turističnih atrakcij in udobnih kopališč. Za ves denar, ki smo ga porabili, da bi prispeli tja, smo dobili zelo malo idej o tem, kaj bomo počeli s tem področjem, ko ga bomo nekoč imeli. Rusi in Američani so se sporazumeli, da Meseca ne bodo uporabljali za vojaško bazo, tako da bo nekdo zdaj moral vražje razmišljati, kaj bomo storili z njim, da se nam bo izplačal. Nekatere ideje so bile že objavljene in vsekakor zaslužijo skrbno proučitev. S fotografij vemo, da je Mesec narejen iz kraterjev in skal. Tam nič ne raste, toda to bi se dalo izkoristiti. Vlada Združenih držav Amerike plačuje farmarjem velike zneske, da ne bi pridelali preveč pšenice, bombaža, tobaka in koruze. Če ne boste na Mesecu mogli nič pridelati, boste dobili letno na milijone dolarjev od kmetijskega ministrstva. Takšne investicije na Mesecu se bodo vedno izplačale. Predložena je bila tudi druga ideja: Mesec naj bi uporabili za skladišče odsluženih avtomobilov. Zgradili bi lahko posebne rakete, ki bi prenašale avtomobilske razbitine na Mesec in jih odlagale v kraterjih. Tretja ideja, ki zasluži našo pozornost, predlaga, naj bi dali Mesec v najem kakšni reklamni družbi, ki bi na njem postavila največje neonske reklame, kar jih je doslej poznalo človeštvo. Dokler bo večina zaljubljencev gledala v Mesec, bo to imenitno sredstvo za reklamiranje mila, dezo-doransa ali vode za izpiranje ust. Ker pa tudi otroci zelo radi gledajo v Mesec, bi ne bilo priporočljivo, da bi tam postavljali reklame za pivo, whi-sky, cigarete ali za film Kdo se boji Virginie Woolf. Mnogi gradbinski podjetniki so predlagali, da bi izkoristili Mesečevo zemljišče za gradnjo stanovanj za upokojence. Neki podjetnik je že razposlal po pošti ponudbe, v katerih pravi med drugim: »Za zdaj vam sicer ne bomo mogli zagotoviti niti elektrike, niti vode, toda za deset dolarjev predujma in deset dolarjev mesečne najemnine vam bomo zagotovili izreden razgled!« Gospa Johnson želi ohraniti Mesec takšen, kot je, toda združenje graditeljev cest je za napredek in trdi, da so Mesecu potrebne dobre ceste, če se želi gospodarsko razviti. Narednik Shriver je predlagal, naj bi spremenili Mesec v delovno taborišče za brezposelne, major Lindsav pa želi tjakaj preseliti ne\vyorško borzo. Vsekakor komite za rešitev vprašanja, kaj storiti z Mesecem, še vedno neutrudno dela. Dokončni sklep o tem, kaj bomo, ko pridemo gor, bo sprejet šele tedaj, ko bomo tja prispeli. če pa prispejo tja prvi Rusi, ne bomo imeh več veliko izbire. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek. 29. julija — Marla Sobota, 30. julija — Maksim Nedelja, 31. julija — Ignac Ponedeljek, 1. avgusta — Peter Torek, 2. avgusta — Bojan Sreda, 3. avgusta — Šteran Četrtek, 4. avgusta — Dominik Ob bridki izgubi našega ljubljenega moža, očeta in starega očeta ALOJZA PAVLICA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z venci in cvetjem počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se njegovemu dolgoletnemu zdravniku dr. Primožiče vi za vso pomoč, enako pa tudi dr. Koscu in vsemu strežnemu osebju na internem oddelku novomeške bolnice, za vse, kar so storili, da bi pokojniku olajšali zadnje ure. Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami. Pavličevi Jože Krese, Birčna vas 23, prepovedujem vsako hojo in krajo sadja po moji parceli na Lubancu pri Gornjih Sušicah in opozarjam Starše, naj pazijo na otroke! Vse kršitelje bom sodno preganjal. * Obžalujem besede, ki sem jih izrekla davčnemu izterjevalcu Maksu Podlesniku iz Sevnice in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Pcpca Ulepič, Trščina 22, Tržišče. IŠČEM GOSPODINJSKO pomoč nico k štiričlanski družini. Pogoji ugodni. Bosiljka Zupančič, Mestne njive blok X/ll, Novo mesto. POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). MALO HIŠICO v Regerči vasi prodam. Filip Galič, Regerča vas 91, Novo mesto. ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA z mehaniziranim gospodinjstvom sprejme gospodinjsko pomočnico v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (806/6G). PRODAM MOTOR GALEB-PUCH 150 cem, malo vožen. Ogled ob nedeljah dopoldne. Brežice, Cesta prvih borcev št. 17. ODDAM 2 SOBI v šmihelu štirim fantom ali dekletom. Informacije dobite v Gotni vasi 40. CENIK: vsak oglas do 10 besed — 9 novih din, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar Za naslov v upravi lista: pribltek 1 novi dinar. — Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih-, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih In pod objavah 20 odst popusta KUPIM STROJ za izdelavo betonske strešne opeke. Tone Frlič, Senovo, p. p. 11. PRODAM HIŠO V ŽUŽEMBERKU ob Krki, primerno za vikend. Naslov v upravi lista (800-66). PRODAM zelo dobro ohranjen kratki klavir znamke »Gebruder Slingl«. Naslov v upravi lista (803/66). ODDAM OPREMLJENO samsko sobo moškemu in opremljeno sobo za dve ženski. Naslov v u-pravi lista (802/66). POŠTENO gospodinjsko pomočnico išče 3-članska družina. Ivana Hvastija, Ljubljana, Tolstojeva ulica 15. ZA HRANO IN STANOVANJE sprejmem žensko, zaposleno v popoldanskem času. Prednost imajo snažilke. Naslov v upravi lista (808/66). IŠČEM OSEBO za varstvo otroka v dopoldanskem času. Sokolska 2, Novo mesto. GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno, iščemo takoj. Jenčič, Ljubljana, Črtomirova 17. UGODNO PRODAM nov televizor znamke RR 59 ekran in motorno žago znamke »Dolmar« s 3 rezervnimi verigami, lahko tudi ček. Naslov v upravi lista. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJ-NIK — telefon 21-129, in STANDARD — telefon 21-158. Brežice: 29. in 30, 7. ameriški film »Izpraševanje vesti«. 31. 7. in 1. 8. ameriški barvni film »Lopovi z Ranča časa Grande«. 2. in 3. 8. angleški film »Služabnik«. Črnomelj: 29. in 31. 7. ameriški barvni film »Spartak«. 2. in 3. 8. ameriški barvni film »Ameriška vesela parada«. Upravni odbor podjetja LIC - litoželezna industrija Črnomelj razpisuje delovno mesto komercialista POGOJI: a) ekonomska fakulteta aH višja komercialna šola z najmanj 3-letno prakso v komercialna stroki ali o) popolna srednja ekonomska šola z najmanj &-letno prakso v komercialni stroki. Sklenitev delovnega razmerja po dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema UO 13 dni po objavi razpisa. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored ob 4.30 do 8.00. PETEK, 29. JULIJA: 8.05 Operna matineja. 10.15 Domače viže — domači ansambli. 10.35 Naš podlistek — R. Wormser: Gospod Satir v vesolju — II. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Dolenc: Vzreja žrebet. 12.40 Vaški kvintet in trio Avgusta Stanka. 14.05 Koncert lahke glasbe. 15.20 Napotki za turiste. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.15 Kulturni globus. 20.00 Pojo celovški madrigalisti. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 30. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 10.15 Operni koncert. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Tončka Berlič: Informativna in dokumentacijska služba v kmetijstvu pri nas. 12.40 Ansambel Rudija Bardorferja in Pihalna godba RTV. 13.30 priporočajo vam „.. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije. 17.05 Gremo f kino. 18.50 S knjižnega trga. 50.00 Sobotni koncert lažje orke- stralne glasbo. 20.30 Zabavna radijska igra — Aleksander Maro-dič: Sabotcrji — V. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 31. JULIJA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 »Veseli tobogan«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . .. Stanislav Okentski: V Istih vrstah proti istemu sovražniku. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — U. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.05—16.00 Igrajo majhni zabavni ansambli. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Tri simfonične pesnitve. 21.00 Kličemo letovišče. PONEDEIJEK, 1. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Otrokov svet v umetnikovem delu. 10.35 Naš podlistek — Marija Gorše: Kladivce. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Vilko Masten: Zatiranje sadnik škodljivcev v avgu-ststu. 12.40 Istrske in dalmatinske narodne pesmi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Sodobna slovenska zborovska glasba. 17.05 V svetu opernih melodij. 18.15 Zvočni razgledi. Kočevje »Jadran«: 29. do 31. 7. nemški barvni film »VVinnetou« II. del. Kostanjevica: 30. 7. ameriški barvni film »V vrtincu«. 31. 7. ameriški barvni film »Upor na ladji Bountv«. 3. 8. jugoslovanski barvni filirt »Dvojni obroč«. Metlika: 30. in 31. 7. ameriški barvni film »Dobri duh Pariza«. 1 in 2. 8. ameriški film »Sojenje v Numbergu«. 3. in 4. 8. ameriški barvni film »Legenda o volku«. Mokronog: 30. in 31. 7. angleški barvni film »Valček toreador-jev«. Novo mesto »Krka«: 29. do 1. 8. angleški barvni film »Tom Jo-nes«. 3. in 4. 8. ameriški barvni film »Traper Kelly«. Ribnica: 30. in 31. 7. špansko-brazilski film »Samba«. Sevidca: 30. in 31. 7. ameriški film »Sladka ptica mladosti«. Sodražica: 30. in 31. 7. ameriški barvni film »Dva jezdeca«. Šentjernej: 30. in 31. 7. barvni film »Topovi iz Na var ona«. Trebnje: 30. in 31. 7. mehiški barvni film »V službi Panče Vile«. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE« Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Fani Peterim iz Hrastulj — Ivico, Marija Jerše tz ZalLsca — Jožeta, Dragica Bojane iz Sel — Franca, Jožica Aupič iz Kota — Bogdano, Štefanija Mežnar iz Velikega Orehka — Franca, Marija Saje iz Jablana — Leopolda, Terezija Kovačič iz Dol. Mokrega polja — Zvonko, Boža Zgonc iz Škrljevega — Bogomira, Darinka Plut iz Črnomlja — Damjana, Marija Zupan iz Za-loke — Anico, Amalija Brudar iz Malega Mraševa — Vlasto Anica Štukelj s Trebnjega vrha — Anico, Neža Krese iz Mokronoga — Matejo, Fanika Toman iz Draga-tuša — Meto-Marjotko, Marija Novak z Vinjega vrha — Jožico, Zofija Ogulin iz Regerče vasi — Janeza, Jožica Plavac s Krvavčjega vrha — Jožico, Mira Stojanovič iz Velikega Orehka — deklico, Marija Turk iz Polhovice — dečka, Anica Stipanovič iz Bršlina — dečka, Jožica Burazer iz Črnomlja — dečka, Jožica Hrvojič iz Cegelnice — deklico, Marija Papa iz Črnomlja — deklico, Jožefa škedelj iz Gaberja — dečka, Sofija Andželo-vič iz Črnomlja — dečka. Draga Rapuš iz češnjic — dečka. Ana Čeh iz Stana — deklico, Jožefa Brulc iz Velikih Brusnic — dečka Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Ban iz Globokega — Janka, Marija Pirnat iz Starega grada — Darjo, Danica Cverle iz Malega Obreza — Igorja, Marija Beribak iz Vel. Malene — deklico, Pavlina Lazansici iz Velike doline — dečka in deklico, Kuleto Angela iz Račice — Milana, Danijela Božiček iz Reštanja — Vesno, Ana Srbčič Iz črešnjic — Antona, Kristina Majerle iz Stare vasi — Suzano, Nežika Mlakar iz Brezine — Eriko, Albina Mirt iz Krajnih brd — Marto, Hermma Šinkovec iz Sevnice — dedka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili bi iakali pomoči v brežiški bol-našici: Anton Kodrič, kmet iz šutne, je padel z mopedom in si zlomil desno nadleht; Vinko Debevc, sin kmeta iz Strašperka, je padel s kolesom in si poškodoval levo uho; Martin Arh, delavec iz Velike vasi. Je padel z mopedom in si poškodoval obraz In desno roko; Rudi Petan, ključavničarski vajenec z Okljukove gore, se je pri delu obžgal po obrazu s karbitnlm plinom; Srečlko Blatnik, delavec iz Gor. Radelj, je padel z mopedom in Bi poškodoval glavo; Karel Ogorevc, traktorist iz Pisec, je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Ignac Mlekuž, trg. pomoč-ndik Iz Starega grada, je padel na dvorišču in si poškodoval levo roko. Ni pogledala, če je cesta prosta Dopoldne 24. julija je 16-letni kolesar Janez Cirnski iz Vel. Cir-nika na Prešernovi cesti v Brežicah zadel Ano Lubšina iz Skopic, ki je hotela prečkati cesto, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Lubšinova je padla po cesti in utrpela lažje praske. Zavozil je v obcestni jarek in se prevrnil Popoldne 17. julija se je pripetila prometna nesreča v vasi Raje na križišču ceste, ki pripelje od gostišča »MOKRICE«. Voznik o-sebnega avtomobila Drago Lum-pert iz Ljubljane je zaradi neurja in slabe vidljivosti zavozil v obcestni jarek in se prevrnil. Na srečo je ostal nepoškodovan, na avtomobilu pa Je škode za okrog 1000 Ndinarjev. Nenadoma na cesto iz stranske poti Mopedist Martin Barčdč iz Šut-ne pri Podbočju se je proti večeru 18. julija peljal iz Krškega proti Malem Mraševem. Na nepreglednem ovinku je iz stranske poti nenadoma na cesto pripeljal motorist Franc Bizjak iz Predoselj pri Kranju ni mu tako zaprl pot. Pri trčenju je mopedist padel po cestišču in zadobil poškodbe na levem očesu ter odrgnine na roki. škode na mopedu je za okrog 1000 Ndinarjev. ELEKTRO LJUBLJANA poslovna enota NOVO MESTO razpisuje v šolskem letu 1966/67 3 UČNA MESTA za elektromonterje Prijave pošljite do 5. avgusta 1966 na naslov: ELEKTRO Ljubljana — poslovna enota Novo mesto. SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk ZADNJI MODELI! Nudimo garancijo, uredimo vse izvozne listine. Plačilo v vseh valutah. Devizni račun pri Banca commerciale, Trieste, 10650/0 PEROTTI-EXPORT, S. Francesco 41, Trst 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Panorama zabavnih melodij. TOREK, 2. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12 30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Maček: Poletni ukrepi za varstvo rastlin. 12.40 Fantje treh dolin in ansambel Mihe Dovžana. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.40 T torek na svidenje. 18U5 Vrtimo globus zabavnih zvokov. 20.00 Poje komorni zbor RTV Zagreb. 20.20 Radijska igra — Andrć D. Fernez: Dvojnik. 21.35 Iz fonoteke radia Koper. SREDA, 3. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem letu. 10.45 Človek ln zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v avgustu. 12.40 Iz narodne zakladnice. 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Iz naših studiov. 18.50 Naš razgovor. 20.00 Leoš Janaček: Jenufa. ČETRTEK, 4. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Glasbena pravljica. 10.15 Z našimi pevci v francoskih operah. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Tone Tomše: Zastrupitve z mesom zasilno zaklanih telet. 12.40 Ansambel Jožeta Krežeta in Henčkov trio. 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja ... 14.40 Godala v ritmu. 15.30 Igra Kmečka godba. 15.40 Literarni sprehod — 2arko Je-vremovič: Pojdi svojo pot. 17.05 Turistična oddaja. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Izvajajo: Ansambel Zadovoljni Kranjci s pevci — Slovenski oktet — Trio Vitala Aha&ča — Ansambel Štirje kovači. RADIO BREŽICE NEDEIJA, SI. JULIJA: 10.20— Poročila — Janez Volčanjšek: Po-kongresna aktivnost SZDL v občini Brežice. — Vzgojno predavanje: Potreba po novih izkušnjah in osebni neodvisnosti — Naš podlistek: Ivan Vogrinc: Obisk v filmskem mestu Košutnjaku — Za naše kmetovalce — Domače viže vam igrajo Brežiški fantje in sekstet TE Brestanica — STEB — Pozor, nimaš prednosti! — Magnetofonski zapisek: Obisk pri obrtno kovinarskem podjetju Po-savje v Brežicah, govori direktor Karel Lopatic — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila in spored kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. 14.00 — Turistično propagandno glasbena oddaja. TOREK, 2. AVGUSTA: 20.00 — Obvestila — Filmski pregled. 20.15 Glasbena oddaja: Izbrali ste sam* Pri Šentjurju trije v kaši IT. julija zjutraj so po avtomobilski cesti iz Ljubljane proti Zagrebu potovali osebni avtomobili, ki so jih vozili Gabrijela Holtzer iz Munchna, Janez Podobnik iz Ljubljane in Vojko Rajšter z Jezice. Pri Šentjurju je začel zadnji — Rajšter — voznika pred seboj prehitevati, prav tedaj se je za prehitevanje odločil še neki voznik iz kolone. Rajšter je zavrl in ga je začelo zanašati. Zapeljal je čez bankino in se zaletel v skalnati usek na levi strani. Zavrla je tudi Holtznerjcva, zato se je Podobnik, ki je vozil za njo, zaletel v zadnji del njenega vozila. Poškodovana je bila Podobnikova sopotnica Angela Kunaver. Gmotno škodo na vozilih cenijo na 2900 Ndin. Usoden pogled nazaj 17. julija popoldne so se po avtomobilski cesti mimo Mrtvic v osebnem avtu peljali turški državljani, ki so se vračali iz Nemčije. Pri Mrtvicah je voznik Mehmet Ervener pogledal nazaj, kjer je obležal odtrgani prtljažnik njegovega vozila, in se zmedel. Podrl je cestni smernik, se pod cesto dvakrat prekucnil in obstal na strehi. Trije potniki so bili ranjeni, gmotno škodo pa cenijo na 7000 Ndinarjev. V megli zašel s ceste Jože Barič iz Črnomlja se je 17. julija ponoči vračal iz Novega mesta z osebnim avtom. Na Gorjancih je v gosti megli zašel s ceste in ko se je hotel spet vrniti nanjo, je šel predaleč čez cestni rob. Vozilo je zdrčalo 150 m po strmini, kjer se je prevrnilo. Voznik je ranam srečno ušel, škodo na vozilu pa so ocenili na 3000 Ndin. Mopedist na tleh, moped s tovornjakom Rok Dobravec, voznik novomeške kmetijske zadruge, se je 18. julija zjutraj s tovornjakom peljal proti Stranski vasi, ko mu je naproti pripeljal mopedist Franc Vrstovšek iz -Dolenjih Laz. Mopedist je imel prednost, ko pa je hotel mimo tovornjaka, mu je ta zaprl pot. Vrstovšek je močno zavrl in je padel, moped. pa je tovornjak še nekaj časa vlekel s seboj, škodo cenijo na 1000 Ndin. Neprevidnost in zlomljena noga 34. julija popoldne se je pri Drašičih mopedist 'Alojz Kralj iz Goršičev pri Gradcu zaletel v tovornjak, ki ga je naproti pripeljal Jože Kabur iz Metlike. Mopedist je vozil po sredi ceste. Čeprav se mu je tovornjak umaknil, se nesreči ni utegnil ogniti, ker sta se voznika srečala na ovinku. Nezavestnega Kralja, ki si je pri padcu zlomil levo nogo in huje ranil na glavi, so odpeljali v novomeško bolnišnico, škodo cenijo na 100 Ndinarjev. Motorist prezrl prednost Na Ljubljanski cesti pri hiši št. 9 sta se 24. julija ob 22. uri trčila motorist Drago Zupančdč in Marjan Bračika, ki je vozil osebni avto NM 46-61. Zupančič ni upošteval, da ima osebni avto prednost, temveč je vozil dalje. Pri trčenju je padel, si prerezal palec leve roke in si odrgnil desno nogo. Zdravniško pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici. Gmotno škodo cenijo na 2500 Ndin. S praznim kolesom v nesrečo 22. julija proti večeru je Ciril švajger, pleskar iz Ljubljane, peljal na motorju ženo in hčer. Pri Hmeljščiču se je vozilu izpraznilo zadnje kolo. Motor je zanašalo in potniki so padli. Voznika so odpeljali v bolnišnico, na vozilu pa je škode za okoli 400 Ndin. Avtomobil podrl deklico Na Karlovški cesti v Novem mestu je 22. julija popoldne Karel Kvejcek iz Frankfurta podrl 4-let-no Mihaelo Kovač, ki je pritekla na cestišče. Voznik jo je prepozno opazil in se nesreči ni mogel ogniti. Hudo ranjeno deklico so odpeljali v bolnišnico. Špeharja zaslepilo sonce Na tretjerazredni cesti v Seoan-skem polju ori Vinici sta 21. julija * nekaj pred 5. uro trčila osebni avto NM 31-40, ki ga je vozil Oto Špehar iz Daljnjih njiv, in tovornjak, naložen z mlekom, ki ga je vozil Nikola Maradin. špeharja js zaslepilo vzhajajoče sonce in ni opazil tovornjaka, ki mu je prihajal naproti. Voznika sta se poškodbam ognila, gmotno škodo na njunih vozilih pa cenijo na 5500 Ndin. Prekucijaj pri Mokricah Ko se je 24. julija zvečer Ljubljančan Igor Longyka na cesti pri odcepu blizu Mokric z osebnim avtom ognil nekemu kolesarju, da ne bi vanj trčil, ga je zaneslo na bankino in pod cesto, kjer se je prevrnil. Voznik ni bil ranjen, pač pa je precejšnja škoda na vozilu in jo cenijo na 6000 Ndin. Voznik med konjskimi kopiti Jože Struna iz Vrduna pri Dolenjskih Toplicah je 25. julija dopoldne v Dolenjskih Toplicah naložil na voz 1 m' desk ter se odpravil proti domu. Pri trafiki v Dolenjskih Toplicah mu je postalo slabo in je omahnil z voza na tla med konjska kopita. Hudo ranjenega so odpeljan v novomeško bolnišnico. Hotei je prehiteti avtobus Popoldne 21. julija je motorist Leopold Bernard iz Sajevc pri Kostanjevici vozil za avtobusom, ki vozi iz Novega mesta za Podboeje. V Dobravi pri Kostanjevici je hotel avtobus prehiteti, vendar pa je zavil na debelejši sloj prahu in padel po cestišču. Pri tem se je lažje poškodoval in ni iskal zdravniške pomoči. Na motornem kolesu je škode za okrog 950 Ndin. 25 metrov po travniku Franc Vanič iz Krškega je 21. julija zvečer vozil z osebnim avtomobilom iz Drnovega proti Krškem. Pri zadovinku je nameraval prehiteti neugotovljenega mopedi-sta, ki pa je pred avtomobilom zapeljal na levo. Vanič je zato zavozil s ceste na levo in peljal 25 metrov po travniku in trčil v drog električne napeljave. Zaradi poškodb je bil odpeljan v brežiško bolnico. Na avtomobilu je škode za 4000 Ndinarjev. Zaneslo ga je v obcestni smernik Motorista Karla Ogorevca iz Pisec je 21. julija ponoči, ko je z motorjem privozil iz Velikih Malene proti Čatežu na nadvozu z avtocesto, iz neznanega vzroka zaneslo na levo, kjer je zadel v obcestni smernik in padel po cestišču. Nezavestnega so odpel j ab v brežiško bolnico. Na motorju je škode za okrog 250 Ndinarjev. Prehitro je vozil Voznik osebnega avtomobila 2*-letni Jože Turk iz Rožnega je dopoldne 18. julija vozil lz Rožnega proti Brestanici. Zaradi neprimerne hitrosti in nanešenega gramoza ga je zaneslo v desno, nakar Jjj zavil v levo in se obrnil za 3G0 stopinj ter s prednjim delom avtomobila zadel v obcestni steber, * zadnjim pa v železno železniško ograjo. Turk je ostal nepoškodovan, na avtomobilu pa je škode za okrog 10.000 Ndinarjev. Vozila sta preveč po sredini ceste Zgodaj zjutraj 20. julija je J2 Gore pri Krškem proti vasi Cesta vozil motorist Vlado Maroglav iz Gore. Nasproti je pripeljal rno-pedist Alojz Mavser iz Goleka. Ker sta vozila bolj po sredini ceste, sta na zavoju trčila. Mopedist J* utrpel zlom lične kosti in je ou odpeljan v brežiško bolnico. Skoae na vozilih rd. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbon SZDL Brezice, Črnomelj. Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni m odgovorni urednik), Ria Bacer, Miloš Jakopec Marjan Le-gan, Marjan Moškon. lože Prime. Jožica Teppev in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 50 par (60 starih dinarjev. — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje -~ Tekočl račun pri pdr SDK v Novem mestu 521-8-9 - NAJ SLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO « Ljubljani