Po8«iM2nl Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov.
V.b.b,

Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. —. Uredništvo in uprava: CelovcoKlagcnturt, Gasometergasie 10, telclon 5b-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Liorovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenturt 2, Poittach 124.
Letnik XIV.
Celovec, petek. 30. januar 1959
Štev. 5 (872)
Kako bo s pomočjo
gospodarsko zaostalim krajem?
Ker spada med tako imenovana gospodarsko zaostala področja Avstrije tudi južna Koroška, je vsekakor zanimivo, da si nekoliko bliže ogledamo problem, o katerem je v zadnjem času precej govora: namreč posebno pomoč, ki jo nameravajo dati na razpolago za industrijski razvoj teh krajev.
V	ta namen je bila na Dunaju ustanovljena posebna komunalno-kreditna delniška družba, ki trenutno razpolaga s sredstvi v višini 180 milijonov šilingov. Ta denar bo zainteresiranim občinam dajala na razpolago v obliki nizko obrestovanih posojil ter tako pomagala ustvariti pogoje za naselitev novih industrijskih podjetij ali pa za razširitev že obstoječih obratov. Vendar pa so pogoj za dodelitev takega posojila lastna sredstva do-tične občine vsaj v višini ene tretjine, kar pomeni, da se bodo najteže okoristile s temi denarji prav tiste občine, ki bi bile *omoči najbolj potrebne; ker pač ne razpolagajo z lastnim kapitalom. Sicer pa je vsa zadeva trenutno še v povojih in se delovanje omenjene družbe omejuje le na propagandne spise in okrožnice, iz katerih je ob najboljši volji le težko razvideti res stvarne pogoje za resnično pomoč krajem, ki so — gotovo ne po lastni volji in krivdi — v svojem gospodarskem razvoju daleč zaostali za državnim povprečjem.
2e pri navajanju vzrokov za zaostalost določenih predelov države v propagandni knjižici tako imenovane ,,avstrijske komunalno-kreditne delniške družbe“ se pojavljajo malo fudne argumentacije. Krivdo za gospodarsko *g-ost-*Jost tek krajev, ('/lasti v vbodn: /vstri-II) sfšuTajo pripisovati izključno dejstvu, da je il ta del države dalje časa pod sovjetsko zasedbo, zaradi česar nihče ni bil zainteresiran, da bi tam investiral večja sredstva, do-cim so zahodne zasedbene sile baje širokogrudno podpirale gospodarsko obnovo ostale Avstrije. Le težko je namreč verjeti, da so to delale popolnoma nesebično in iz golega človekoljubja, mnogo bolj verjetno je, da so imele pri tem čisto določene cilje. V kolikor pa je' vzhodne predele zanemarjala država sama, je njena krivda toliko večja, njena dolžnost, da tem krajem končno pomaga, pa sa-moumljivost, ki ne potrebuje enostransko usmerjene propagande, temveč dejansko pomoč.
Zelo zgovoren primer te enostranske usmerjenosti vidimo pri nas na južnem Koroškem, njene posledice Pa na lastni koži občutimo zlasti koroški Slovenci.
Tudi zn ta primer so končno uradno priznali, da so bili naši kraji skozi desetletja načrtno in z določenim namenom zapostavljeni; s tem pa so v polni meri notrdi'i upravičenost naših skozi desetletja vedno spet poudarjenih zahtev po pravični in enakopravni razdelitvi Javnih denarjev.
Kajti neštetokrat smo ugotavljali, da pristojne oblasti mačehovsko ravnajo s slovenskim in dvojezičnim delom Koroške; da slovenskemu kmetu ne priznajo istih subvencij, kot jih je v izdatni meri deležen njegov nemško govoreči tovariš v severnem predelu dežele; da ceste na južnem Koroškem zgovorno pričajo o zločinskem zanemarjanju te pokrajine; da so vsakršni javni denarji, torej tudi denar, ki ga Slovenci kot davke plačujemo v deželno in državno blagajno, v pretežni večini na razpolago le severnim krajem; da so šla sredstva iz tako imenovanega Marshallovega plana in TRP-sredstva skoraj izključno le v kraje, kjer ni Slovencev; da je ostala poprava škode, utrpele vsled vojne in nacističnega divjanja, Za južni del Koroške le pri lepih obljubah; da je bila odprta cela vrsta nemških kmetijskih in drugih strokovnih šol. dočim za slovenske ustanove nikdar ni bilo denarja itd.
V	zvezi s sedanjim načrtom za pomoč gospodarsko zaostalim krajem sicer omenjajo tudi južno Koroško. Vendar je že v naprej skrajno dvomljivo, komu bo dejansko koristila morebitna podpora, če bo do take res Prišlo.
Mnenja smo, da bi morala priti taka podpora — če je res pošteno in iskreno zamišljena — v roke domačemu prebivalstvu, nikakor pa ne peščici priseljenih tujcev.
Izjava prosvetnega ministrstva potrjuje naše stališče:
Posebno ugotavljanje manjšine ni potrebno!
Šolska komisija', ki že dragi teden potuje po južni Koroški in proučuje razmero na dvojezičnih šolah,, bo baje danes cipoldkie zaključila svoje delo. Kako je njeno delo potekalo in kakšen bo uspeh njenega proučevanja, moremo več ali manj le ugibati, ker se je dosledno branila slehernega stika z javnostjo. Pač pa je bilo po njenih sledovih možno zvedeti posamezne utrinke, ki zelo značilno prikazujejo dlejanske razmere v šolstvu tega ozemlja, utrinke, ki govorijo bistvena drugačen (jezik, kot ga je bila doslej vajena javnost iz tistega dela tiska, ka-
teri je po odloku z dne 22. 9. 1958 že zelo glasno slavil novo »zmago v nemški noči«. Predvsem pa je morala komisija ugotoviti, da razmere na teh šolah po zadnjih odlokih nikakor niso urejene in zadovoljive in ni enotnega šolskega reda,, marveč predstavlja Vsaka šotla tip zase, ki je popolnoma odvisen od dobre volje ali nenaklonjenosti učitelja
Gotovo ni osamljen primer, ko so se členi konrsVe čudili nad slabim učnim uspehom na šoli!, kjer so bili otroci skoraj 100-odstotno odjavljeni od slovenskega pouka in je moral tamkajšnji učitelj
Krivični proces v Firenzah se nadaljuje
Mešani odbor bo obravnaval vprašanja narodnih manjšin
Proces proti pripadnikom »Beneške čete« predi porotnim sodiščem v Firenzah se spet nadaljuje, vendar se je že prvi dan pokazalo, dla sodnik in tožilec enomesečne prekinitve nista izkoristila V to, da bi si ustvarila potrebna sliko oi razmerah, ki sc( vladale za časa protifašistične borbe. Še naprej se lovita okoli posameznih točk obtožnice, pri tem pa popolnoma zgubljata splošni pregled, kar ima za posledico, da Vsak posamezni obtoženec z lahkote zavrača neutemeljene in načrtno skonstruirana obdolži tve. Zato pa dobiva obravnava proti bivšim, partizanom vedho boi’j značaj protislovenske in protijugoslovanske kampanje, zaradi česar vlada med jugoslovanskimi naredi silno ogorčenje.
To je ponovna poudaril tudi predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva na nedavni tiskovni konferenci, ko je na tozadevno vprašanje dejal, da je ta proces izzval globoko ogorčenje v (jugoslovanski javnosti in zasluži najostrejšo obsodbo s strani Vseh tistih, ki so se borili proti na-ci-faišizmu, Naše ljudstvo — je poudaril — ki je bilo žrtev napadla, je V interesu dobrih odnosov s sosedno Italijo velikodušno pozabila velike zločine okupatorske fa-šistačne vojske. Zato je presenetljivo, da sedlaj sodijo tistim;, ki so se borili zal skupno zavezniško, stvar, to pa pom,eni tudi za svobodo italijanskega ljudstva;. Jugoslovanska vlada je že večkrat opozorila italijansko vlado na možne težke posledice tega procesa, za katerega nosi italijanska vlada popolna odgovornost.
Pa tudi gledle Vprašanja narodnih manjšin med Jugoslavijo in Italija ni vse v redti, zato bo mešani italijansko-jugoslovanski odbor za narodne manjšine, ki se bo sestal 9. februarja V Beogradu, obravnaval tudi: številne pritožbe zaradi neizvajanja določil Londonskega sporazuma. Zlasti bo moral odbor reševati vprašanje praktičnega izvajanja določil o dvojezičnosti na tržaškem področju in ja v teij zvezi značilnoi, da so fašistični elementi začeli široko zasnovano gonj o1, okrepljeno s protislovenskimi izpadi ter javnimi grožnjami, proti uvedbi slovenskega jezika na Tižaškem ozemlju,.
Odgovornost za Vse te kvarne pojave pa nadVomno pade na italijansko vlado, ki bo morala bistveno spremeniti svoj odnos do slovenske manjšine1, pa tudi do sosedne Jugoslavije, če ji je res do dobrega sosedstva, kakor to njeni predstavniki radi poudarjajo.
priznati, da je bil uspeh prej, ko je bila šola še dvojezična, nasprotno zelo dober, dočim je zdaj že popolnoma obupen, kar otroci ne morejo slediti nemškemu pouku. V drugem kraju, tako na primer V Bilčov-su, so ugotovili zelo dobre učne uspehe, kar gotovo ni sad šolama V zadnjih treh mesecih po septemberskem odloku, marveč le dokaz, da je dvojezična šola v naših krajih dobra in zadovoljiva; ureditev. Tudi utrinek iz Šmarjete v Rožu je nedvomno zanimiv: če sta ravnatelj ter neka učiteljica šole sodelavcu našega lista, dala popolnoma različne podatke o narod!-' nostnem stanju na šoli, potem so pač sprašujemo, kakšne podatke je ugotovila m te,j šoli komisija, ki nam tozadevno po> obisku šole ni hotela dati odgovora. Prav na tem primeru pa priznamo težkoče, ki jih je imela komisija, če je hotela, iz ust učiteljev ugotoviti resnično stanje. Snet na dragi, šoli V Rožu je komisija ugotovila, značilno dejstvo, da odjavljeni otroci skrajno slabo, goVorio nemška, dočim jo otroci, ki niso bili odjavljeni, obvladajo zelo dobro.
Navedli smo le nekaj utrinkov, Vendar smo prepričani, da so se, take in podobne stvari dogajale tudi v dmgdi krajih. Zato morajo biti vtisi, ki jih je nabra'a komir sija, zelo pestri in poučni. Predvsem pa bodlo' ti vtisi postavili aa laž vse zlobne trdiitve o »posilievaniu večine« ter o »prisilnem, pouku slovenščine«, ker iie morala komisija nuinol ugotoviti, da učenje slovenščine na tem ozemlju ni nasilje, marveč živlieniska potreba za pretežno večino domačega prebivalstva; izvzeta je morda peščica priseljenih tujcev, ki so se v
(Nadaljevanje na 8. strani)
45-urni delovni teden bo postal resnica
S 1. februarjem bo začela veljati v vsej Avstriji kolektivna pogodba o uvedbi 45-uraega delovnega tedna. S tem bo vsem delavcem, ki delajo v obratih, kateri spadajo pod zvezno gospodarsko; zbornico, delovni teden skrajšan za: 3 ure. Kolektivna pogodba pa ne zajema nekaj skupin delavcev, namreč tistih, katerih obrati ne spadaio pod: zvezno gospodarsko zbornico. Predvsem so to delojemalci v kmetij-
XXI. kongres KP Sovjetske zveze
uyod v nov sedemletni gospodarski načrt
V torek, se je v Moiskvi začel XXI. izredni kongres Komunistične partije Sovjetske zveze, na katerem, se jei zbralo 1269 delegatov z volilno' pravico in, 106 delegatov s posvetovalno pravico. Prvikrat so bili povabljeni tudi zahodni časnikarji. Na1 kongresu sodelujejo številne delegacije komunističnih partij iz evropskih in azijskih dežel.
Prvi dan, je podlal sVoj referat prvi sekretar KP SZ Nikita Hruščev in V glavnem obširno govoril o novem sedemletnem, gospodarskem načrtu za dobo odi 1959 do 1965. Hruščev je dejal, da je glavni nameni novega sedemletnega načrta zboljšati življenjsko ra,ven v Sovjetski zvezi in utrditi njeno- obrambno moč.
V političnem delu svojega govora je Hruščev zapadel tudi v ton zloglasne gonje proti Jugoslaviji, hkrati pa zagotavljal, da si bo Sovjetska, zveza tudi v prihodnje prizadevala sodelovati z Jugoslavijo v borbi za mir ter bo razvijala z Jugoslavijo trgovino na medsebojni osnovi.
Hruščev je pozval Zahod, da preneha s politiko hladne vojne ter se zavzel za. miroljubno sožitje med državami z različnimi ureditvami Prenehalo naj bi se z atomskim oboroževanjem ter uničilo vse zaloge jedrskega orožja.
Kongres nadaljuje z delom;. Predvideno je, da boi zaključen v ponedeljek.
Kako se taka „pomoč“ lahko spremeni v škodo domačega človeka, vidimo na Južnem Tirolskem, kjer italijanska vlada investira visoke vsote v industrializacijo krajev, kjer prebiva nemška manjšina. In kaj je posledica take „pomoči“? Nič drugega kot množično naseljevanje tujerodnega življa, torej načrtno potujčevanje ozemlja manjšinskega naroda! Zato bodo morali na pristojnih mestih zelo kritično proučiti vsak posamezni
primer ter se dosledno ravnali po dveh glavnih vidikih: pomoč južni koroški je dejansko potrebna, dati pa jo je treba na način, da se konec koncev ne bo sprevrgla v nasprotje — v škodo za domače prebivalstvo teh krajev! Le takrat, če bo ta pomoč dejansko pomoč domačemu človeku, bo dosegla svoj pravi namen.
stvu in gozdarstvu, nameščenci v liavteh službah in uslužbenci v prostih poklicih. Sindikalna zveza pa ima namen izbojevati vsem delojemalcem 45-urni delovni teden. Določila; o 45-umem delovnem tednu veljajo tudi za vajence.
V obratih, ki nepretrgano delajo in v obratih, ki delajo V Več izmenah, bo za-čelal Veljati kolektivna pogodba o 45-umem delovnem, tedinu šele, ko bodo med vodstvom podjetja in obratnim svetom sklenjeni načrti o bodočem delu v izmenah. Te načrte pa je treba izdelati čim-prej, najkasneje do 16. marca letos.
Zaradi skrajšanja delovnega tedna na 45 ur pa ostanejo tedenske in mesečne plače nedotaknjene, torej enako visoke kot doslej. Isto velja tudi za plačilo vajencem. Pri akordnih plačah predvideva kolektivna pogodba 80-odJstotnot izravnavo plače. Pri normalnem skrajšanju de lovnega časa odi 48 na 45 ur znaša torej zvišani« akordov 5,33 %>. Če iie dbtvedanj normalni de'ovni čas znašal 45 ur ali manj ostanejo akordi nespremenjeni.
Glede plačila nadiur je predvideno, da se za. prve tri nadure plača 25-odstotni dodatek, za vse nadaljnje nadure pa veljajo dosedanja določila, namerč da se plača 50-odstotni nadurni dodatek. Določila o 25-adstotnem dodatku za prve- tri nadure pa Veljajo samo za obrate, ki so uvedli 45-urni delovni teden, za vse ostale obrate niamreč velja, da morajo plačati kot, doslej za vse nadure 50 %> dodatka.
Za ostale dodatke, kij so jih delavci sprejemali za nevarna dela, za dela podi težkimi pogoji, za umazana dtela in podobno, ostanejo vsa dosedanja določila nespremenjeno V velia.vi. Tudi dhevnice, povračilo potnih stroškov ipd, ostane kot doslej veljavno v nespremenjeni obliki.
Kako dolgo bomo še čakali?
Sestavni del avstrijske Državne pogodbe z dne 15. maja 1955, ki je dne 30. junija 1955 tudi formalno začela veljati, je člen 7, kateri vsebuje določila o zaščiti slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji in se glasi:
§ 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in ti--ska v svojem lastnem jeziku.
§ 2. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvat-skem jeziku in do sorazmernega števila lastn h srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.
§ 3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V tak:h okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.
§ 4. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enak;mi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
§ 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot maaišine. sc mora prepovedati.
Na podlagi teh določil je bila do sedaj ustanovljena edino le Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu.
Vsa ostala določPa so do danes ostala neuresničena! Koroški Slovenci vpTa šujemo: Kako dolge bomo še čakali?
Devize iz tujskega prometa
Avstrijska Narodna banka poroča, da 90 znašali devizni prejemki iz tujskega prometa meseca decembra v protivrednosti 1984 milijonov šilingov, kar je za 79,4 milijona šilingov več kakor V prejšnjem mesecu ter za 21,7 milijona šilingov ve. kakor decembra v prejšnjem letu. V vsem letu so znašali devizni dohodki 4.335,8 milijona šilingov. Pri deviznih dloihodkih prednjači nemška marka, ki ji sledijo ameriški dolar, angleški funt šterling, švicarski frank, francoski frank in italijanska Ura.
Nazadovanje avstrijskega izvoza
C3srednji statistični urad; poroča V svojem zadnjem mesečnem poročilu, da je izvoz avstrijskega blaga meseca novembra v primeri s prejšnjim mesecem nazadoval Pri izvozu zaznamujejo nazadovanje v Vrednosti 266 milijonov šilingov ali za 12 odstotkov. Uvoz, je nazadoval v vrednosti 93 milijonov šilingov ali za 4 odstotke. Skupno so novembra izvozili blaga 7A 1945 milijonov šilingov, uvozili pa za 2187,9 milijona šilingov. Trgovinski primanjkljaj je meseca novembra znašal 242,9 milijona šilingov.
Jugoslavija je lani izvozila 23 tisoč ton tobaka
Jugoslovanska zunanjetrgovinska podjetja so lani izvozila okoli 23.000 ton tobaka. v vrednosti okoli 8 milijard in 113 milijonov šilingov. To je bil rekorden povojni izvoz tobaka. Izvažali so ga. v 18 držav na štirih kontinentih. Najpomembnejši odjemalci so bili ZDA, Francija, Vzhodna Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, Kitajska, nadalje pa Madžarska, Egipt, Italija in Zahodna Nemčija. V jugoslovanskem izvozu tobaka so najbolj zastopane orientalske vrste makedonskega tipa, po kc.terih. ja zaradi njihove aromatičnosti veliko povpraševanje na mnogih svetovnih trgih.
---------------ud®______________________
Evropska gospodarska skupnost v proizvodnji
Ko prebiramo prve letošnje številke gospodarskih listov, vidimo in naletimo na nove ureditve, še bolj pa na nove probleme v gospodarskem življenju evropskih držav. Seot držav tako imenovane Evrop>-ske gospodarske skupnosti je s 1. januarjem 1959 napravilo v medsebojnem trgovanju prvi konkretni korak za uresničenje te skupnosti. Zapadna Nemčija, Francija, Italija,, Luxemburg, Belgija in Holandska so kot članice te skupnosti znižale medsebojne carine za 10 °/o, v blagovnem prometu pa so zviša’e kontingente nekaterih vrst blaga za 20 %>. Ta dva ukrepa sta pogoje gospodarskega sodelovanja v Evropi prav tako spremenila, kakor uresničitev sporazuma o. Evropskem denarnem združenju lEuropaisches Wahrungsabkom-men), ki sedaj nadomešča sporazum o Evropski plačilni uniji. Na pogoje gospodarskega sodelovanja v Evropi pa ima svoj določen vpliv tudi prehod na svobodno zamenjavo vseh valut med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi.
S tako označbo problematike v gospodarstvu zapadne Evrope, v katere območje po svojih gospodarskih pogojih in stremljemih spada tudi Avstrija, na vasi ne moremo dostikaj početi. Bolj preprosto in razumljivo povedano se je s pričetkom leta 1959 na gospodarskem področju zgodilo tole:
Evropa, ki se je v letih po drugi svetovni vojni politično, s tem pa tudi gospodarsko vedno bolj opredeljevala v dvoje nasprotujočih si strnjenih območij, na vzhodno in zapadno območje, se je z novim letom — vsaj gospodarsko — vnovič delila. Na njenem zapadu je Evropska gospodarska skupnost prej omenjenih šestih držav napravila; prve korake na poiti združevanja držav v velik, enotno urejen gospodarski prostor s svobodnim pretakanjem blaga, denarija in delovne sile. S tem je na zapadli Evrope nastala — lahko rečemo — mala Evropa, ki pa je gospoicLarsko najbolj razvita in ki šteje 160 milijonov prebivalcev. Njeno območje je strnjeno in sega od severnega do si edozemskega morja,. Po določenem načrtu poskuša ta mala Evropa iti svojo poit in to — kakor se zaenkrat čuti — precej brezobzirno da ostalih držav, članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje Evrope. Te državei, med katere spada1 tudi Avstrija, so spričo takega zadržanja precej nervozne. V očigled' formiranja Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, na katerega čelu stojita Sovjetska zveza in Kitajska in katerega območje sega od vzhodne Evrope do Tihega oceana, ije ta nervoznost razumljiva.
Najbolj vznemirjeno: se kaže Anglija, katere gledanje na Svobodno' trgovinsko območje V Evropi se je od vsega začetka njegove zanesli močno razlikovala od gledanja držav članic Evropske gospodarske
skupnosti. Anglija se pač zaveda, da bo s tem, da je postala Evropska gospodarska skupnost stvarnost, še bolj kot doslej zgubila na vplivu na svetovno trgovino. Zato sedaj zelo vpliva in pritiska na Francijo in Italijo, da bi jih pridobila za svojo zamisel skupnega evropskega trga ali svobodnega trgovinskega območja. Pri tem opozarja na nevarnost sovjetsko-ki-tajskega bloka in na svoj vpliv v svetovni trgovini, kjer poudarja, da se več kakor polovica svetovne trgovine razvija na funtih šterlingih in da je le-ta enak dolarju. Prav tako grozi s težavami V Evropi skem denarnem združenju, če Evropska gospodarska skupnost ne bi prenehala z diskriminacijo v zunanji trgovini.
Medtem ko zastopnik Zapadne Nemčije, prof. Hallstein, ki je istočasno osrednja osebnost Evropske gospodarske skupnosti, trmasta poudarja, da se mora, vsaka država, ki hoče Vstopiti v to skupnost, podvreči enakim pravicam in dolžnostim, kakor članice te skupnosti, se kažeta Francija in Italija bolj popustljivi. Mimo tegal, da je v okviru Evropske gospodarske skupnosti znižala svoje carina za 10 °/o, je Francija tudi napiam ostalim, diržavam le-te v isti meri znižala. Enakoi kakor Francija razširja tudi Italija: 10 °/o-no znižanje carin na uvoz iz drugih držav.
Že po naravi in po dosedanjem razvoju gospodarskega sodelovanja so države zapadne Evropa gospodarsko* medi seboj tako povezane, dla posamič in tudi v skupinah v' bodočem gospodarskem razvoju ne morejo hoditi ločenih poti, ne da bi bilo to v škodo njim samim. Prav ta faktor in pa medsebojna odvisnost v Evropskem denarnem združenju, ki omogoča vsaki državi kredite iz »Evropskega fonda« le na podlagi ocene njene gospodarske politike, pa bosta silila države s prenapetimi zahtevami in zahrbtnimi interesi k zmernosti in oibčekoristnemu gospodarskemu sodelovanju. Pozabiti pa tudi ne smemo, da države Evropske gospodarske skupnosti tudi same prihajajo V škripce zaradi znižanja medsebojnih carin in bodo zaradi tega na marsikaterem področju svojega izvoza še bolj kot doslej odvisne od pripravljenosti ostalih držav, da, kupijo njihove proizvode. Italijanska avtomobilska industrija se je n. pr. že znašla: v takih težavah.
Prvi gospodarski ukrepi V zvezi z realizacijo Evropska gospodarske skupnosti vsekakor kažejo, da problem diskriminacije drugih držav in nadaljnja gospodarske delitve Evrope zdaleka ni tako hud, kakor pa problemi, pred katerimi stojijo sedaj industrija in obrt, prav posebno pa še kmetijstvo vsake države. Na področju proizvodnje sedanji razvoj vsebolj sili k spremembam za dosego rentabilnosti in konkurenčnosti v pogojih, od katerih se zaenkrat kažejo šele prvi obrisi in še ti zelo' zamegleni.
UNICEF nudi pomoč otrokom
Mednarodni sklad: UNICEF, ki se v okviru Organizacije združenih narodov iz leta v leto močno trudi, da zmanjša težko usodo revnih otrok in mater V deželah, ki so še zelo zaostale in kjer razsajajo hude kužne bo'ezlnii in teTjajo številne žrtve ravno med mladino.
UNICEF je o svojem delu v letu 1958 objavil obsežno poročilo iz katerega je razvidna koristna dejavnost tega mednarodnega sklada,. Med drugim je v poročilu rečene, da: je1 v minulem letu okrog 50 milijonov mater in otrok prejelo neposredno pomoč. In sicer je pomoč zajela otroke in matere v 97 deželah. Lami je odigral UNICEF posebno Važno vlogo V bo-
ju proti malariji. Okrog 30 milijonov ljudi je bilo lani cepljenih proti tej bolezni. Samo v Mehiki se je na primer število ljudi, obolelih za malarijo, zmanjšala od
25.000	na. 6500. Tudi v boju proti tuberkulozi otrok in V zdravljenju trakom«, je imel UNICEF važno vlogo.
Poročilo nadalje pravi, da dve tretjini od skupno 900,000.000 otrok na svetu nima zadostne hrane. Sklad UNICEF ja pomagal, da so na svetu odprli 144 novih tovarn mleka, da bi se na ta način zboljšala prehrana! otrok. Na vsem svetu, posluje zdaj že 19.000 centrov za zaščito mater in otroka.
Močan padec proizvodnje avtomobilov v ZDA
Ameriško gospodarstvo je v zadnjem ča,su v škripcih in Amerika se še do danes ni mogla znebiti ogromnega števila brezposelnih. Nazadovanje v proizvodnji se je vedno bolj kazalo. Tako :je imela na primer ameriška avtomobilska, industrija lani izredno slaba letino. Medtem ko so leta 1955 izdelali še 7,92 milijona osebnih avtomobilov in predlanskim 6,12 milijona, SO' jih lani izdelali le 4,24 milijona. To predstavlja 30 odstotkov manj kakor prejšnje leto in za 47 °/o manj kakor leta 1955. Pa ne samo proizvodnja osebnih avtomobilov marveč tudi proizvodnja to-
vornih avtomobilov se ije močno zmanjšala, in sicer so jih v primerjavi z letom 1957 lani izdelali za 14 % manj ter proizvedli skupno 867.000 tovornih vozil. Tako je bilo lansko leto najslabše v zadnjih letih za proizvodnjo avtomobilov v ZDA. Pri, tem je značilno omeniti, da se je proizvodnja avtomobilov v Evropi močno dvignila in zlasti močno narasla prav lani.
In prav nazadovanje v avtomobilski industriji je moično povečalo gospodarski zastoj v ZDA im zlasti vplivalo na proizvodnjo jekla.
Washirgton. — Ameriško zunanje ministrstvo ie objavilo, da so ZDA pri-praVjene skleniti sporazum o opustitvi poskusnih jedrskih eksplozij z« nedoločen čas s pogojem, da bo uvcVavljen zadovoljiv kontrolni s!stem. V izjavi je rečena, da ni utemeljena sovjetska trditev, po kateri ZDA in eVlika Britanija iščejo- izgovor, da bi spodkopale sedanje razgovore v Ženevi.
Hamburg. — Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je izjavil, da> je njegova vlada pripravljena za pogajanje s Franci io o opustitvi sovražnosti. Pogoj je, da je tudi francoska vlada pripravljena na pogajanja. Abas je dejal, da je za Alžirce zdaj najbolj važno, da postane njih dežela neodvisna. S e’e potem se bo moč pogovarjati o njihovi nadaljnji po liti ki. Alžirska vlada se bo oprla pred vsem na arabske dežele.
Lizbona, — Vplivni prvak opozicije na Portugalskem, kapetan Galvao, je pobegnil iz bolnišnice, kjer se je zdravil pod policijskim nadzorstvom. Pojavil se je v tujini. Kapetan Galvao je bil leta 1953 obsojen na tri leta zaradi zarote proti, državi, potem pa še na 12 let. ker ije baje iz ječe dajal pobudo za letake proti režimu.
Strasbourg. — Svet evropske posveta Valne skupščine je soglasno sprejel gl evri Išče, da, je prekinitev razgovorov med deželami Skupnega trga in drug;mi 11 članicami OEEC povzročila resna politična trenjal med zahodnimi deželami. V resoluciji Sveta je rečeno, da je treba ta trenja prej ko mogoče izgladiti.
Nikcsija. —- Po več let trajajočih britanskih vojaških opera,criah na otoku Cipru, so bile pretekli teden, Vse operacije ukinjene. Razlogov za' ukinitev operacij preti pripiadnikom EOKA v jugovzhodnem delu otoka niso objavili. Menijo pa, da je ustavitev operacij zahtevala londonska vlada.
Ansbech. —• Pred sodiščem v .Ans-bachu se bo zagovarjal komandant koncentracijskega taborišča V Mauthau:-senu Karl Chmielewski. Obtožnica ga krivi, da je ubil 175 ljudi. Zaradi poenostavitve procesa so navedli le tiste zločine, ki jih je komandant sam zakrivil. PredVsem mu očitajo, da! je uvedel »operacijo smrtnega kopanja!«, v kateri je svoje žrtve pozimi polival z mrzlo vodici. Komandant Chm,ielewski se je skrival dol leta 1957, preiskava pa je trajala dve leti, tako dai bo do procesa prišlo še le v kratkem.
London. — Britanski list »Daii’y Mail« piše, da splošno pričakujejo, da bo britanski premier MacMillan v kratkem obiskal Moskvo. Diplomatski urednik tega konservativnega lista trdi, dla se 9 tem lahko računa kot na resno možnost. Pravijo, da ZDA ne bodio nasprotovale MacMillanotvemu potovanju v Moskva, kamor ga je Hruščev že zdavnaj povabil.
Kairo. — Predstavnik začasne alžirske vlade v Kairu je izjavil, da so v vsem Alžiru hudi boji med Alžirci, in francoskimi vojaškimi silami. Dejal je, da ima alžirska osvobodilna Vojska sodobno orožje in da bodo lahko še leta nudili odpor francoski vojski,.
Philadelphija. — Pomočnik ameriškega zunanjega ministrstva Robert Mur-phy je dejal, da namerava vlada ZDA najti miroljubno rešitev za nemški in berlinski problem, vendar je sporočila Sovjetski zvezi, da v nobenem primeru ne bodo odstopili od svojih pravic, ki jih imajo zahodne dežele V Berlinu.
Bonn. — Zahodnonemški kancler Adenauer ije zagotovil predsedniku židovskega' svetovnega: kongresa Goldimannu, dai bo storil vse, da bi preprečili poživil an je antisimetizrna V Zahodni Nemčiji. Ko je Goldmanni govoril s kanclerjem o povračilu škode Židom, je Adenauer poudaril, da v prihodnje ne bo prišlo do protižidioVskih izpadov in dal žrtvam nameravalo v prihodnosti povrniti pov-zročenoi škodo.
Iowa. — Profesor na univerzi v Iowi v ZDA je izjavil, da bo že V prihodnjih mesecih vzletelo raketno nadzvočno letalo »X-15«, ki bo verjetna do konca leta imelo za sabo že vrsto poletov v vsemirje.

Vloga mednarodnih tolmačev
Ob številnih konferencah in medmprod-nih sestankih, ki se vršiti jo v* * zadnjih letih in mesecih, sie je gotova že marsikateri izmed) naših citatni jev. Vprašal: V kakšnem jeziku se pogovarjajo dlržavni ki iz raznih dlelav sveta in iz raznih držav na teh sestankih?
Nekoč je veljala francoščina za ediini diplomatski jezik, v ka.terem so se raztovarjali na medln.aradtnih sestankih in politiki. raznih držav so se skušali naučiti več ali manj dbbro tega) jezika. Mnogi diplomati pa so jo pena vadi le slabo obvladali in zagrešili včasih napake, ki so cikale že na saneštalost. Naš’i s0 90 politiki, ki ao mislili, da znajo francoski, pa so se s srvojo francoščino le osmešili.
Na Versajski mirovni konferenci, po prvi svetovni Vojni, so se začeli poleg francoščine posluževati tudi angleščine, da: bi tako poapiošili delo, ker takratni predsednik ZDA Wilson ni znal francoščine. Od takrat je angleščina vedno bo’ij izpodrivala francoščino in je sedaj postala skoraj edini diplomatski jezik na mednarodnih konferencah in sestankih.
Poleg tega, dla je angleščina uradni jezik držav Commcnwe'tha, se je podužu-jejo V obilni meri v javnem življenju v Indiji, Pakistanu in v raznih drugih deželah Aziije in Afrike, od Japonske pa do Egipta
Poleg angleščine so- precej razširjeni tudi še nekateri drugi jeziki, kolt ruščina, španščina, nemščina itd. Seveda pa) je nemogoče zahtevati od državnikov, da bi dobro poznali vse te jezike- in zato se v Vedno večji meri poslužujejo dobrih mednarodnih tolmačev ih prevajalcev.
Nai Velikih mednarodnih zborovanjih, kjer se shaja po- Več sto delegatov iz številnih držav in narodbv, je daneis v na^_ vadi istočasno prevajanje vsakega govora v Vse glavne svetovne jezike. Vsak delegat, ima poleg svojega sedtežai na mizi Posebno slušalko, ki si jo natakne na ušesa, potem pritisne za; določen gumb in posluša govor v svojem jeziku. Tako, kadar govori nekdo v angleščini, lahko- poslušajo Rus, Nemec, Italijan, Spanec itd., vsak v svojem, jeziku.
Kako je to mogoče? Zadeva je še pret-ceij preprosta, čeprav bi se zdelo to; na prvi pogled kot nekak čudež. Za govorniško tribuno so razmeščene posebne- nepredušne kabine, v katerih sedijo prevajalci zal posamezne jezike. Ti sprejemajo besede go-voruika po telefonu in jih potem sproiti prevajajo Vsak v sVoj jezik V poseben mikrofon. Delegatje si lahko izberejo enega odi pet, šest ali tudi Več jezikov, V katere prevajajo tolmači V kabinah govor posameznih govornikov.
Se razume-, da je treba z,a tako direktno prevajani e- velike izvežbanosti, ki jo pridobijo tolmači na posebnih šolah, kar
kršne imajo po večjih mestih sveta. Take mednarodne tolmače potem kličejo iz enega mesta V drugoi, kjer se vršijo Važni mednarodni sestanki ih so za svoje delo dobro plačani. Za vsak delovni dan prejemajo po 35 dolaTjeV in prav to'iko za svoje potne stroške. To pomeni, da dob ir vejo okrog 1750 šil. na dan, kar ie v Avstriji mesečna plača. Pri dvapsietdnev-n.em delu na mesec torej zasluži io taki tolmači mesečno okrog 35.000 šilingov.
Ljubljanska založba »Kmečka knjiga« je tudi za leto 1959 izdala obširno knjižno zbirko, ki poleg koledarja ter zgodovinske povesti Oskarja Hud al asa »Vrnitev v življenje« obsega še celo vrsto koristnih strokovnih knjig, katere bodo izdatno obogatile strokovne knjižnice kmečkih gospodarjev. V današnjem času je tudi delci na; kmetiji, v gozdu, na njivi ih v hlevu, tesno povezano z novimi do-^ežki znanosti in tehnike, zato bo uspešno go-sp>odlaril le še tisti kmet, ki s:i bo svoje strokovno znanje redno izpopolnjeval in to znanje tudi pridno uporabljal v vsakdanjem žiVljeniu.
Naj satoiol na kratko ntavedtemo posamezne knjige, ki so zdaj izšle pri »Kmpčki knjigi«:
Krompir (inž. Viktor Repanšek) je knjižica, ki v strnjeni obliki opozarja na; vse potrebe glede pridelovanja posameznih vrst krompirja, govori o pravilnem gnojenju, o- zabranm bolezni in škodljivcev, o Vskladiščehju krompirja ter o njegovi predelavi in prodaji.
Kisnrde krme (inž. Eiselt in inž. Fe-rčoij). V knjižici je najprej nakazan gospodarski pomen siliranja, nato pa so po-dani nasveti za, pravilno siliranje raznih Vrst rastlin, kakor tudi navodila za ureditev silosov ter za krmljen'e s silažo.
Travniki in pašniki (inž. Korošec in inž. Ažnik) sci tudi v naišem kmeti istvu velikega, pomena; knjižica nas pouči o Vrstah travnatega; sveta, o Vodnih razmerah V zemlji in gnojenju travnikov ter -pašnikov. kakor tudi o pravilnem, izkoriščanju travnatega sveta.
Pitanje mlade živine (inž. Hrušo-var in inž. Peternel) je razdeljeno na tri! poglavja, ki govorijo splošno oi krmilih, o krmilnih obrokih in krmljenju ter o gospodarskem računu pltauiaL
Kolobarjenje (inž. Spa.nring) je zelo važnega po-mena zal pravilno izrabo tal, Vendar je pri tem največ odvisno cd) pravilne izvedbe. V knjižici nas strokovnjak se-
Dnevno delajo ponavadi največ sedem ur, čeprav njihovo delo ni zelo narvome in je podobno delu mednarodne telefonistke, ki prejema naročja v enem jeziku in ga, oddaja naprej v dtugem.
Poleg te Vrste tolmačev' so potem tudi taki, ki nastopajo na kongresih in direktno prevajajo posamezne govore. Tudi pri tem dolu je treba precej spretnosti in pri-sotnosti duha, kar pa ni vsakemu dano.
Mednarodhi tolmači čestokrat prepre-
znanija z izbiro poljščini ter s kolobatr j Linjem sploh.
Koko gnojimo? (inž. Alič, inž. Leskošek in inž. Stritar) Na to vprašanje odgovarjajo trije strokovnjaki, ko govorijo a umetnih gnojilih, o načinu gnojenja različnim posevkom, o načrtu za gnojenje ter o skrbi za humus.
Reta mesnatih prašičev (inž. Ločniškar in inž. Mežan) nam bot bistveno olajšana sl knjižico, V kateri sel spoznamo z Vrstami in lastnostmi mesnatih prašičev, z izbiro plemena, S pravilnim krmljenjem ter z gospodarskim pomenom prašičereje sploh.
Hibridna koruza (inž. Šilc, inž. Križan in inž. Petriček) je tudi pri nas poznana, vendar šcj marsikateri kmet premalo ve o posameznih sortah, o pravilni proizvodnji, pripravi zemTe, o gnojenju ih pravilni setvi, kakor tudi o pravilnem spravilu ter zatiranju bolezni in škodljivcev. Zato se posl užite predmetne knjižice!
Molža in mleko (inž. KerVina), dvoj e pojmov, o katerih nikdar ne Vemo preveč. V knjižici ni govora le o- molznicah in ni ih krmljenju, marveč prav tako m pravilni molži, o hlajenju in precejanju mleka, o negi mlekarsko posode ter o spravljanju mleka v zbiralnico.
Sodobni sadovnjak (inž. Adamič in inž. Modic) je knjižica, iz katere smnrmamo Vse potrebno, o ureditvi in oskrbovanju sodobnih sadnih nasadov. O sortnem izboru, zatiranju bolezni in škodljivcev itd.
Pridelovanje jarrodičia (inž. Adamič in Slc.eirleip) pri nas. še ni razširjeno v zadovoljivi meri, Vendar bi bil z ozirom, miai tu jski promet raVno ta pridelek poslebno važen. V. knjižici ie govora o malinah, črnem ribezu in jagodah; tako o izbiri vrst, ureditvi, oskrbi, negi in obdelavi nasadov ter o pridelovanju in prodaji pride’k c V.
Poslužite se koristi primerne strokovne literature, in naročite posamezne knjižice ali celotno zbirko v »Naši knjigi« v Celovcu!
MED NOVIMI KNJIGAMI SH
Zbirka knjig — namenjena kmečkemu
gospodarju
čijo nevarne mednarodne zaplet! ja j e. Za primer naj navedemo govore Hruščeva pri svoječasnemi obisku v Burmi. Zaradi teh govorov, V katerih je HruščeV napadal zapadne ve’esile in predvsem Anglijo, bi prišlo skoraj do napetosti medi Anglijo in Sovjetska zveza. Hruščev pa se je izgovoril, dai je njegov tolmač slabo prevajal njegove besede; ta je V resnici tudi prevzel nase odgovornost ter tako omilil napetost, ki bi lahko neugodno Vplivala na mednarodne odnose.
KULTURNE DROBTINE
•	Mladinsko glasbeno tekmovanie je
raznašala; mestna uprava v Ženevi. Udeležijo se ga. lahko mladi glasbeniki iz Vseh držav, stari! od 15 do 30 let. Tekmovanje bo v času od! t9. septembra do 3. oktobra 1959, tekmovali pa bodlo v naslednjih kategorijah: petje, klavir, brač, oboai, tromba in senatni duo za klavir in čelo. Razpisane so tudi nagrade.
•	Največji spomenik že pet let izdeluje španski kipar Juan Christobal. Spomenik predstavlja, jezdleca na konju, visok bo 8 metrov in bo stal na 20 metrov Visokem podstavku na največjem trgu prestolnice dominikanske republike. Naročnik in hkrati model za spomenik pa je sedenji dominikanski diktator Rafael Tru-jillol. Vprašanje pa' je, če se bo tako dolgo obdržal na oblasti, da bc njegov spo menik dbgotoVljen.
® Z reformo pisave se ne bavito le Angleži in Nemci, marveč tudi Arabci, ki ima jo pri tem še Večje težave, saj se z. vprašanjem poenostavitve borijo že 15 let. Akademija za arabščino., ki išče pot iz sedanjih težav, je dokončno zavmi'a prevzem latinice, hkrati pa se jo izrekla tudi proti, ohranitvi samo enega znaka za vsako besedo. Tako bo imela arabščina tudi v bodoče za eno besedo več znakov, ki ijih je treba postavljati z ozirom na to, ali stoji črka, na, začetku, na sredi!, ali na koncu besede.
Antropološki atlas bo v kratkem, izdal ruski antropolog Mihail Gerasimcv. Izdata! ga je na podlagi proučevanja več tisoč lobanj in kosti ljudi iz davnih dob, med drugimi tudi takih, ki so živeli pred
500.000	leti. Na podlagi študij je prišel do zaključka), da so se razvila vsa, človeška plen: ena iz istega debla. Po Ge rasi-movih ugotovitvah je živela prvotna rasa okrog Sredozemskega; morja, pozneje pa se je razrušila, po Vsem svetu im take so se V različnih podnebjih in zemljepisnih širinah pojavile zunanje razliko med! plemeni.
Skladatelj Jakov Gotovac, avtor svetovno znane opere »Ero z onega sveta«, je dokončal svoje osmo glasbeno scensko de1 o — opero v enem dejaniu. »Star. a c«, katere libreto je napisal po Držičevi komediji »Novela od; Stanca!«
Or. MIRT ZV/ITTER
100
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrtjskega sporazuma v Parizu)
Kljub vsemu pa vedno. Več Ladin-cev stremi za temi, da se otresejo Vsestranskega podložništva, Nemcem ter iščejo opore rajši v sodelovanju, z italijanskimi strankami. Zato dolžijo Nemci predvsem. DC »rovarjenja in cepljenja« med Ladinci. Značilno za doseženo stopnjo razvoja je naslednje nemško- priznanje: » . . . Gledanje eksponentov „Union de Ladins" je dobro poznano in; 'se med njimi težko nahaja sploh kateri, ki bi se bil kedaj priznaval k globoki povezanosti La-dinceV s Tirolsko . . . «164) To je priznanje, da1 gre kljub zaostrenim metodam pritiska in propagande SVP smer razvoj a, vendarle v postopno, čeprav počasno narodno osamosvojitev ladinskega ljudstva izpod uničujočega stoletnega obiemal gospodovalnih nemških sosedov. Ladinci nočejo več služiti kot rezerva za pridobivanje Nemcev!
Vsestranska podpora Nemcev Južnim Tirolcem
2e zgoraj165) je bila omejena velika, vsestranska podipera, ki so je postali delež-
,64) Pripomba: Primerjaj „Dolomiten“ & 181 z dne 8. 8. 1958, str. 5!
t#5) Pripomba: Glej nadaljevanja št. 12, '3, 14 in 15 tega članka!
ni južnotirolski Nemci s sklenitvijo in. izvajanjem raznih meddržavnih dogovorov med1 Italijo in Avstrijo, še- posebno seveda s podpisom Pariškega sporazuma in v njem predvidenih ter pozneje sklenjenih posebnih dogovorov v korist nemškega prebivalstva Zgornjega Poadižja. Vendar je tol samo nekak pravni okvir za omogečenje izredno široke Vsestranske in vsakodnevne podpore, ki jo Nemci Avstrijo in; Nemčije nudijo svojim bratom na Južnem Tirolskem v njihovi borbi za nacionalni! obstoj in razvoj v najširšem; smislu besede, saj se nanaša ta skrb na vsa področja narodnostnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega življenja manjšine.
Ob znani nemški načrtnosti in sistematiki je značilno, dai se danes Nemci poslužujejo mnogih poti in najraznevrstnejših oblik pomoči. Morda so deloma Vzrok temu slabe izkušnje s strumno organiziranim in vod!enim; dte-lomi VDA,186) ki je Večino nemških manjšin v teku druge svetovne
188) Pripomba:	„Verein fiir das
Deutschtum im Ausl.ind" v Stuttgartu, ki jc vodil vse delo za nemštvo v zamejstvu v smislu vzgajanja ,,Pete kolone" v tujerodirh državah.
vojne ali ob njenem koncu bil spravil v pogubo ali Vsaj na skrajni rob prepada. Nikakor pa ni treba misliti, da' danes delo za, podpiranje nemštva v zamejstvu ni načrtno Vs,porejen o in da; so mu povsem tuje nekdanje podtalne in prikrito metode Baš mnogi pojavi in dogodki med juž-nctirolskimi Nemci so dokaz, da. ne kaže preveč računati na; bistveno spremembo iz komaj pretekle dobe dbbro poznane miselnosti nemškega nacionalizma. Vendar spremenjene politično razmere v Avstriji in Nemčiji, ki imata; obe razmeroma močni socialistični stranki, danes ne nudijo temu nacionalizmu tako bohotnih razvojnih možnosti, kakor jih je nudila, doba med obema, svetovnima vojnama!, ko nemške delavske množice še niso imele za seboj trdih izkušeni, kam vodi slepo,mlše-nje z nacionalisti. Celo konservativni krogi meščanstva so danes mnogo boli odporni proti povezovanju z nacionalističnimi kričači, ki so se že enkrat »izkazati« prav s prodajo Južne Tirolske Musisollini-ju. PresenetliiVo je na, prvi pogled; izredno zanimanje Nemcev Avstrije in Zapadne Nemčije za Vprašanja Južne Tirolske, če pomislimo, da teži Nemce cela Vrsta, mnogo težjih nacionalnih problemov: Vprašanja nekdanjih nemških manjšin, ki soi se vrnile iz tujerodnih držav ali obmeinih pokrajin, mod vojno ali po razoadiu Tretjega carstva V centralno nemško območje,- nič manjša ni skrb glede usode pre-
ostalih Nemcev vzhodna Odre in končno sploh vprašanje nadaljnjega obstoja enotne nemške nacije v očigledl razdelitve na dve področji, ki se razvijata čezdalje bolj Vsaka v* drugo smeri
Morda je celo neka ugotovljena togost Nemcev do, rešitve teh velikih iracionalnih vprašanj psihološka razlaga za. priljubljeno »botrovanje« v mnoge, manj senčnih zadevah južnotirolskih Nemcev. Kajti brelz divama moramo po vsem, kar smo ugotovili dejstev in resnice o po’o-žeju južnotirolskih Nemcev v Italiji, pritrditi izjemno stvarnemu opisovalcu položaja iz proti nacionalisti enega tabora nemških Južnih Tirolcev, ki ob primerjavi z usoidlo drugih nemških manjšin imenuje upravičenci Južne Tirolce »s strani usode najbolj očuvano (»meistbegunstigt«) nemško manjšino na svetu.«167) V ostalelm ie pomoč rodnim, bratom pri vseh kulturnih narodih splošni pojav in io danes vsi matični narodi pojmujejo kot samoumevno dolžnost, vSe manjšine pa kot sVojoi brezpogojno pravico. Ravno stališča, ki ga večinski narodi zavzemajo db te naravne pravice vsakega) ljudštva do svoje matice, vidno loči in dbločal status1 resnične enakopravnosti in uživanja dlemokratičnih svoboščin posameznih nairoihosnih skupin.
(Se nadaljuje)
167) Pripomba: Dr. Bernhard Zalliuger — Thurn, n. n. m. str. 123!

Zaključna prireditev gospodinjskega tečaja v Št. Janžu J liSDDDBSDDBBS
Sest tednov je trajal gospcdinjsko-ku-harski tečaj v St. Janžu v Rožu. Vodila ga je priznana in spretna gospodinjska učitelica Slovenske prosvetne zveze Fiancka Moharjeva, ki si je s svojim strokovnim znajem in prikupnim odnosom do tečajnic v kratkem času osvojila naklonjenost vseh. Na ta način je doseg a tudi hvalevredne uspehe, o čemer smo se lahko prepričali na zaključni prireditvi.
Priznanja vredno je tudi razumevanie in podpora domačinov, da so omogočili tako zadovoljiv potek šesttedeoske gospodinjske izobrazbe. Pomagali sta krajevni prosvetni skupini ter hranilnica in posojilnica, hvalevreden gmotni delež k tečaju pa je prispevala tudi občina, kar lahko stavimo za zgled drugim občinam. S takim skupnim sodelovanjem ije b'lo desetim našim dekletom omogočeno, da so se lahko šest tednov učile kuharske umetnosti in drugega koristnega znanja iz področja gospodinjstva.
Zimski čas kratkih šestih tednov je bil dobro izkoriščen. V prijetnem skupnem de’u je čas vse nfehitro nrneval in prav škoda se zdi brhkim tečajnicam, da so se z zaključno prireditvijo končali tudi lepi tedni strokovnega izobraževana, ki so ga zelo vzliubile in sledile pouku marljivo in oazliivo.
Uspeh tečaja je nazorno pokazala: raz-
stava na zaključni prireditvi. Voditeljica in tečajnice so razstavo pripravile okusno in bogato založeno. Množina izdelkov kuharske umetnosti, med temi slaščice in pecivo, je zamikalo številne obiskovalce ter niso štedi’i s pohvalo in radi so odprli tudi denarnice ter dobrote kupovali že dopoldne, še bolj pa popoldne ob prireditvi.
Ob dveh popoldne so gostje napolnili dvorano v Tišljerjevi gostilni. Zbralo se jo mlado in staro iz bližn'e in daljnje okolice, da vidijo, kaj so se dekleta še naučila poleg osvajanja kuharske umetnosti. Da, človek ne živi mo ob kruhu, zato SO' se tečajnice posvetile tudi duhovnemu, kulturnemu področju. To so tudi na zaključni prireditvi pokazale.
Za uvod so lično oblečene tečajnice postregle in se predstavile s šopkom ubrano zapetih pesmi. Potem je Nani S’emče-va pozdravila navzoče ter izrekla iskrena zahvalo tečajnic vsem, ki so tako radodarno in požrtvovalno pripomogli k tečaju in zaključni prireditvi. Nato so po deklamaciji Gregorčičeve »Kmečki hiši« sledile pesmi in plesi, pri katerih je zelo ugajal posrečeni nastop pojočih peric. Gostje so videli in slišali še vese'o igrico »Nevesta iz Amerike«, ki so jo igrale zelo naravno in doživeto. Med na splošna vsemi dobro odigranimi vlogami sta se
posebno odlikovali Inge Kovačeva v vlogi razvajenega in naivnega plemiča Zdenka ter Cilka Ahacelnova v vlogi hišne Žolne.
Slovo med tečajncami in voditeljico je bila grenka kaplja v srcu. Vezi pa, ki so jih kovale v šesttedenskem skupnem delu in prizadevanju, bodo ostale brez dvoma trajne in lepi spomini na skupno preživete dneve neizbrisni.
Selc
De’o v gozdu je združeno z nevarnostjo in večkrat tudi vsa previdnost ne prepreči nesreče. Pred nekaj dnevi je huda delovna nesreča dohitela kmečkega sina Franca Pristovnika iz Sel. S še enim drvarjem sta sekala les v nekem selskem gozdu. Požagati sta hotela nad dvajset metrov
OBJAVA
Zveza koroških partizanov (invalidska komisija) naznanja, da tudi letos gre gotovo število partizanskih invalidov na zdravljenje v Slovenija. Tisti, ki so zdravljenja res potrebni, naj se javijo najkasneje do 1. marca t. 1. osebno pri Zvezi koroških partizanov v Celovcu, Gaso-metergasse 10/1 levo. V poštev pridejo samo osebni invalidi. Zveza koroških partizanov uraduje vsak ponedeljek, in četrtek od 8 dlo 17 ure.
ZKP — Invalidska komisjja
Slovenska prosvetna zveza naznanja: VABILO na
razstavo in zaključno prireditev
našega šiviljskega tečaja, ki bo v nedeljo, dne 1. februarja 1959 pri Kramarju V Klopcah.
Razstava bo odprta od 13.00 do 20.00 ura Ob 15.00 uri bo prireditev s petjem, veselimi prizori in zabavno igro.
K številni udeležbi vabijo
tečajnice in voditeljica
Dobrla vas
1. 2. 1959
PLESNA PRIREDITEV
v Narodnem domu
Začetek ob 18. uri Za hrano in pijačo je priskrbljena
zlomljeno medenico. Ponesrečenega 19-let-nega fanta so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico v Celovec. Zoprno, da bi spretni zdravniki kmalu ozdravili poškodovanega Pristovnika, da bi mogel svoje mlade delovne moči spet posvetiti korist-nemu delu.
Zrelec
Požarne škode na Koroškem
Požari iz najrazličnejših vzrokov še vedno povzročai o občutno narodnogospodarsko škodo. V pregledu za leto 1958 navajajo, da je bilo na Koroškem 633 večjih požarov, kar je vsekakor visoka številka. Skupno škodo cenijo na okoli 30 milijonov šilingov. Predvsem ugotavljajo kot vzroke požarov brezbrižnost in pomanjkljivosti pri gorilnih napravah in dimni-k h. Veliko požarov povzročijo tudi defektne in nestrckovnjaško izvedene električne napeljave, kjer je potrebna poseb-
na pozornost. Strela je uničila 35 objektov. Največ požarov je bilo meseca maja in sicer 190, meseca junija in julija pa 85.
Požarnim hrambam je tudi minulo leto uspelo, da so preprečile več velepožarcV. Gasilci so nastopili v 800 primerih v borbi proti požarom, pri tem skupno z 9800 možmi. Poleg tega so gasilci stopiT v akcijo tudi pri drugh elementarnih nevarnostih, kakor pri povodnjih, snežnih in zemeljskih plazovih ter so brezplačno žrtvovali 45.000 delovnih ur kot prvo pomoč.
Tri sto novih obrtnih pomočnikov
Pred nedavnim je prejelo 298 mladih obrtnih kandidatov iz okrajev Celovec -mesto in dežela svoja vajeniška spričevala. Mladi pomočniki pripadajo 33 obrtnim strokam. Štirinajst izmed teh je prestalo izpite z odliko. Med novimi moškimi in ženskimi pomočniki je 37 krojačev, 26 mizarjev, 25 zidarjev, 20 frizerjev, 10 mehanikov motornih vozil in električne obrti, lo ključavničarjev in graditeljev kmetijskih strojev, 17 elektro- in radio tehnikov, 16 inštalaterjev za plinske in vodne naprave. Po eden so se odločili za opti-
karja, mlinarja, izdelovalca rokavic, mo-distinjo in dimnikarja.
V nagovoru je poudaril zbornični svetnik Gassner gospodarski pomeni obrti in njene naloge, ki se z razvojem tehnike niso zmanjšale, temveč narasle še mnogo bolj vsestransko. Tudi obrtnik se mora okoriščati s tehničnimi pridobitvami, toda stroj naj bo le pomožno sredstvo ne pa gospodar nad človekom. Selccijski predsednik ing. Dullnig je pomočnikom, ki so napravili izpite z odliko, osebna izročil spričevala obenem s knjižnim darilom.
visok macesen. Ko sta bla zaposlena z žaganjem, se je višje od njiju nenadoma sprožil 4 metre dolg močan hlod in se zakotalil navzdol. Pristovnik ni utegnil odskočiti in ga je hlod zaidel ter treščil na vozno pot. Hudo poškodovan je obležal z
V starosti 78 let je umrl Janez Brezne-ger, kmet p. d. Matevž v Viharji vasi pri Žrelcu. Spoštovanemu pokojn;ku bomo j»o-svetili V prihodnji številki nekaj več vrstic. Pogreb je danes ob 9.30 uri na pokopališču v Žrelcu. Žalujoči ženi izrekamo iskreno sožalje!
Razne vesti iz Koroške
V Beljaku je gospodinja Margareta Draksl za kratko časa pustila svojo nakupno torbico V veži neke hiše. Ko se je kmalu vrnila, ni bilo več torbe nikjer. Pohitela je na cesto in zapazila zanemarjenega moža, ki se je z naglico oddaljeval. Nekaj korakov dalje je zagledala svojo torbica na nekem dvorišču in jo pobrala. Kazalo je, da ničesar ne manjka. Ko pa je odprla denarnico, je ugotovila, da ji ije bil ukraden bankovec za 1000 šilingov. Nemudoma je zasledovala sumljivega moža in ga res našla V kavarni. Obvestila je policijo in, došli policist je moža prijel, lcer pa je ta odločno zanikal tatvino, ga je vzel s seboj na komisariat. Tam so ga pieiskali in res našli bankovec med srajce) in spodnjo srajca. Možu seve ni pre-ostajala drugega, kakor da ije tatvino priznal. Poleg tega so ugotovili, da je tat 49-letni Jožef Fasching, ki je bil že nič
Poučni izlet bodočih gospodarjev in gospodinj
Gojenci kmetijske šole V Podravljah in dekleta gospodinjskega tečaja v Celovcu so priredili dne 21. januarja t. 1. pod vodstvom svojih učiteljev poučno-strokovni izlet V Beljak in V okolico Šmohorja. Neugodno vreme jih pri tem ni motilo in je izlet zelo dobra uspel. O tem izletu poročajo:
V Beljaku smo si najprej ogledali mlekarno, kjer je obratovodja g. Dorfinger podal potrebna strokovna pojasnila. Zanimiva razlaga oibratovodje je b la za gojence zares zelo koristna,. Ob primerili dela v laiboratoriiu in drugih oddelkih so se lahko prepričali, kako odločilno važnost pri ceni mleka pomeni čistoča. Gojenci in gojenko so z velikim zan:manjem slediM detlu v obratu ter se seznanjali s pridobitvami sodobne tehnike v modemi mlekarni. Hvaležni so vodstvu mlekarne tudi za podarjeno malco.
Nato so si gojenci ogledali mesto in nijene zanimivosti. Občudovali so med drugim 182 m2 vel'k relief, kar pomeni izboklo sliko, naše dežele Koroške, kakršnega nimajo v nobeni drugi zvezni deželi. Po razlagi izvedencai so n,a reliefu vsi iskali znane kotičke, domačo vas, ljube domače griče in planine, potoke, jezera in reke. Relief predstavlja nazoren pregled naše dežele, med tem gospodarske značilnosti različnih predelov. Razvidno'je, kje najbolj uspevajo žita, kje je najbolj razvita živinoreja, kije prevladuje les ter kaže kraje, kjer so ugodne vodne sile za
pridobivanje elektrike in kako je dežela povezana s cestnim in železniškim omrežjem. Ogled reliefa je mladini samo priporočati, ker je zares zanimiv in zelo poučen.
Učitelji so povedli mladino še po drugih delih mesta, skozi ozke in široke ulice. Ogledali smo si stavbe iz 15. in 16. stoletja, ko je tu živel slavni zdravnik Para-celsus. Obiskali smo tudi staro gotsko cerkev in se spomnili tam pokopanih uglednih mož in gospodarstvenikov svojega časa. V odlomkih smo se poučili o zgodovini Beljaka, oi turških vpadih, o protestant,-stvu, epidemijah in elementarnih katastrofah, ki SO' prizadejale mesto. S starimi obzidji ohranjeni deli mesta, sto'p ter zanimiv model iz leta 1790 so precločili takratni način gradnje in utrjevanja ter način življenja v preteklih časih.
PraV tako smo si ogledali tudi dele modernega Beljaka. Videli smo novodobne stanovanjske hiše, med temi ogromno stanovanjsko kasarno, ki pa še ni dograjei-na Opazovali smo dela pri gradnji novega mostu čez Dravo. Nova mestna hiša na prostoru nekdanje KhevenhiillerjeVe palače ijei impozantna. Bamberški grad, ki je brez dvoma potreben obnove, je priča, kt>ko velik gospodarski pomen je imel Beljak pod gospostvom BamberžanoV.
Popoldne je vodila pot v Ziljsko dolino. Snega ni bilo nikjer, prijetna pa je presenetilo Preseško jezera s svojo čistočo,
V šmohoTski okolici smo si ogledali zanimiv odprt hlev na posestvu gospoda Schluge. Občudovali smo in se prepričali, da živina prenese tudi hud mraz v odprtem hlevu. Kakor je kazalo, se krave, teleta in konji počutijo dobro ter so odlične kvalitete. Gospa Schluga ije nadvse prijazno pedala vsa potrebna pojasnila in razkazala še ostale naprave, kakor električno napravo za mo'žo in sušilnico. Za mnoge izkušnje bogatejši smo sei od g. Schluge in njegove žene poslovili z iskreno hvaležnostjo.
Preostala nam je še nekaj časa, zato smo se peš napotili v Šmohor. Ogledali smo si med drugim bolnišnico in okrevališče za pohabljene otroke. Škoda samo, da od prelepa okolice nismo mogli kaj videti, ker so vse zastrli oblaki.
Ni dvoma, da ima od takšnih poučnih in smotrnih izletov mladina veliko korist. Širi si obzorje in dobro je, če spoznava svojo domovino, se seznanja z ljudmi in njihovimi običaji in načinom življenja, predvsem pa, da .se uči pri gospodarskih obratih, ki so jih napredni in razgledani ljudje dvignili na ustrezno višino ter korakajo z razvojem' časa. Koristna spoznanja lahko prenašamo na svoje domove in gospodarstva ter jih razumno izkoristimo. Ne nazadnje pel vodi medsebojno spozna;-vanje tudi k medsebojnemu razumevanju, v našem primeru k dobremu sosedskemu sožitju med1 obema narodoma v deželi.
manj kot dvajsetkrat kaznovani zaradi različnih kaznivih dejanj.
V Žalhi vosi pri Mostiču se je primerila tragična nesreča s smrtnim izidom. Kmet Franc Kral je pripeljal s traktorjem in priklopnim vozom, žagovina iz Masti-
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
Potujoči kino SPZ predvaja
slovenski umetniški filmi
Tri zgodbe
v soboto, 31. januarja 1959, ob 20.00 uri pri Tišlerju v Št. Janžu v Rožu.
ča Tik pred domačijo je ustavil vozilo in žena, ki je sedela na priklopnem vozu, je stopila na cesto. Ko je kmet spet pognal traktor, da bi ga spravil na dvorišč^ je na spolzki cesti spodneslo priklopni voz, da se je prevrnil na cestno brežino. Ko je mož zlezel s traktorja, ije na svoje veliko! prepuščanje videl, da je žena le» žala pod prevrnjenim priklopnim vozom. Nesrečno žena so sicer v najkrajšem čar sn sprostili, toda pomoč je bila že pret-pezna, Zdravnik je ugotovil, da se je zadušila pod težo voza in tovora.
Nn Ziljski Bistrici se je tesar in mali kmet Janez Makuc ponesrečil pri tovorjen nju lesa. Štiri metro dolgo deblo mu ja padlo na desno nogo ter mu povzročilo hudo poškodbo.
Mesto Celovec je po statističnih podatkih ob koncu leta 1957 štelo 66.715 prebivalcev, med temi 30.222 moških in 36.493 žensk. Za leto 1958 statistika še nii sestavljena. Po tej ugotovitvi oride na 100 moških 120 žensk. Leta 1957 je bilo v Celovcu rojenih 927 otrok domačinov. V primeri z letom poprej iie števila rojstev nazadovalo za 56. Na 1000 prebivalcev je prišlo 13,5 rojstev. Porok so sklenili leta 1957 668, medi temi je bilo 589 domačih parov, 79 pa iz drugih krajev. V istem letu je umrlo v Celovcu 949 domačin,av.
UDEMiaOEK
Petek, 30. januar: Martiea Sobota, 31. januar: Peter Nedelja, 1. februar: Ignacij Ponedeljek, 2. februar; Svečnica Torek, 3. februar: Blaž Sreda, 4. februar: Andrej Četrtek, 5. februar: Agata
30 januar 1959
Pcsfro in zanimive
Štev. 5 (872) — S
VESOLJSKI SPORED
Pred dobrim letom je človek s prvim 'ttietnim satelitom »potipal« v vesolje, potom so se vrstili uspeli in neuspeli poskusi V Sovjetski zvezi in v ZDA, za letošnje tpto pa popravljajo znanstveniki obeh tekmujočih dežel vrsto novih načrtov.
Po trditvah pisca v neki ameriški strokovni reviji se ruski znanstveniki resno Ukvarjajo z zamislijo, ki so ji dali ime •Boomerang«, torej s satelitom, ki bi zletel z zemeljske površine, obkrožil Luno ®li kako drugo nebesno telo in se spet Vinil na Zemljo. Razen tega baje Rusi pripravljajo raketo, ki bi jo poslali na Mars ®li na Venero. Američani imajo podobne Pačrte.
Na obeh straneh pripravljajo satelite, ki bi obkrožili Mesec in po televiziji posredovali za Zemljo posnetke njegove površine. Wemer Braun, ameriški raketni strokovnjak nemškega rodu, je napovedal •Lunin satelit« s televizijsko kamera.
Američani so> vprašali strokovnjake 38 tehničnih in metalurških družb, kako bi se dalo ured ti, da bi se vrh večstopne rakete zanesljivo vrnil na Zemljo. Vprašaje je bilo v zvezi z načrtom, d!a, bi V raketnem kljunu poslali v vesolje prvega človeka. Napovedali so celo datum: prvi januar 1960, torej za prihodnje Nevo leto. Prvi vesoljski potnik po vsem videzu ne Bo kak orjak, ker predlagajo strokovnjaki, °aj bi ne bil težji od 60 kg in ne višiji 155 cm.
Zan'mivi so načrti za tako imenovani stratosferski laboratorij. To bi bil balon, ki bi ga izstreliti z raketa ali pa bi se dvignil z zemeljske površine. Dosegel bi višino do 30 km, opremi; en pa bi bil s teleskopi, ki bi iznad zemeljskega prahu fo<-t°crafirali vesolje, predvsem najbližje planote. Znanstveniki civcaške univerze nameravajo poleti spustiti balon s preme-
rom 140 m. V aluminijastem valju bi bilo na njem 600 fotografskih plošč. Domnevajo, da bi ostal tak ba on »na pragu v ve-solje« kakih 48 ur potem pa bi ga poiskali z letali, ki bi skušala rešiti aluminijasti valj s fotografskimi ploščami.
Za letos napovedujejo Američani vsaj deset satelitov, iz katerih bi posebne naprave spust'le balone. V njih bi bili instrumenti za merjenje gostote atmosfere na robu vesolja. Balone bi spremljali s teleskopi. Razen tega pripravljajo tudi tako imenovani vohunski satelit, ki bi s televizijsko kamero snemal zemeljsko površino. Pravlio, da bi bil tak satelit črno' prepleskan in bi ga ne bilo mogoče opaziti. V tej zvezi je neki ameriški strokovnjak
izrazil domevo, da so ruski znanstveniki že istrelili tak satelit, ker je bilo lani septembra slišati skrivnostne signale, katerih vira niso megli ugotoviti. Rosni znanstveniki ne izključujejo možnosti, da so ti šumi prihajali od drobnih meteoritov.
V vesoljskih napovedih za letošnje leto je šla nemara najdlje ameriška revija »Electronic News«. Pisala ije o izstrelitvi posebnega vojaškega satelita »Mole«, ki bi lahko odstreljeval katero koli točko na zemeljski obli, pogonsko silo pa bi mu dajal atomski reaktor.
Največja kronika škandalov
Britanski aristokrati niso bili kdo ve kaj. Veseli, ko je izšel trinajsti zvezek zbirke »Complets Peerage« (»Vse plemstvo«), kaiiti to obsežno delo, katerega, prvi zvezek je izšel leta 1884 in ki obsega doslej že 15.000 tiskanih strani, ne poroča samo o junaških delih angleških aristokratov, marveč tudi o zločincih plemenitega rodu, o njihovih pustolovščinah in fantastičnih popatkih.
Pet zgodovinarjev, ki so doslej urejali to zbirko,, se ni prav nič ozirala na čustva ali morebitni odpor še živečih potomcev in sorodnikov nekdanj:h z’očincev, pa čeprav so to princi in knezi, marveč je navajalo le suha zgodovinska dejstva.
V poglavju o »Queemsberryjih«, enem najstaxqiših znanih angleških rodov, je zapisano, da je neki član tega rodu V navalu besne jeze pekel svojega kuharia živega na ražnju. Skoraj ob istem času je neki drug član tega rodu ubil svojega
200.000 žrtev brodolomov
Statistični podatki povedlo, diai zahtevalo brodolomi na morju vsako' leto po v-1 prečno po 200.000 žrtev, ker brodolom,-cem včasih niti najmodernejša tehnika ne Olore priskočiti o pravem času na pomoč, čeprav imajo malone vse oceanske ladja moderne pripomočke (radarje in drugo), *e vendarle primeri več nesreč, kot si običajno msiPmo. Svetovni tisk po navadi Ha široko piše o letalskih nesrečah, o ne1-*gcdah na morju pa beremo sorazmerno Znatno manj, dasi izgubi povprečno na leto življenje zaradi brodolomov okoli BOO.000 ljudi. Mnogi teh ljudi bi preživeli katastrofo, če bi le bile reševalne metode dovolj proučene in če bi bili ljudje bolje Popravljeni na morebitne nesreče.
Znani francoski zdravnik dr. Aury in
njegov pomočnik Baubart sta proučevala reševanje brodolomcev teoretično in praktično. Rezultati njunih raziskav so kaj zanimivi. Morska voda, človeškemu življenju ni nevarna, če je ne popijemo na dan več kot pol litra, seveda le v obdobju petih dni. Osnovno pa je: brodolomci bi morali takoj začeti piti morsko vodo, nikakor ne bi smeli čakati, da jih žeja, prisili k temu, V dneh, ko so brodolomci V »orehovih lupinah« sredi oceana,, bi morali biti dovolj spretni, da bi si znali ujeti ribei, katerih sok bi uživali, dokler ne bi dočakali dežja, Angleži so dolgo nasprotovali tej teoriji, zdaj pa se že zdi, da so jih francoske izkušnje prepričale, kajti vključili so francosko teorijci o reševanju brodolomcev tudi v učne načrte angleških pomorskih šol.
osebnega služabnika in je b:l Zato/ obsojen na, smrt. Pod vislice se je peljal v svoji naj lepši kočiji, ki so jo vlekli tri’e pari belcev, krvniku pa je tik pred izvršitvijo sodbe izročil svileno vrv.
V tej knjigi pa niso opisana samo strahotna dejanja, marveč tudi najbolj, neverjetne ljubezenske zgodbe, seve popolnoma po resnici. Grofica Castlemaina je tako pogosto in talko, hitro menjavala svoje ljubimce, da so se kralj Karel II. in dva plemenita lorda srdito spopadli zaradi očetovstva, ko se je grofici rodila hči Ana.
Lepa Vdova lorda, Primrosa je Vztrajno odklanjala snubljenje Earla of Staiir, zato je ta kar na, lepem vdrl v njeno, spalnico, stopil k oknu in skozenj pomahal mimoidočim. Tako je lordka; morala roči »da«, če se je hotela izogniti javnemu škandalu in zasmehu.
Ta zbirka ovrže in postavi na laž ali v črudino luč tudi marsikatero bajko o izvoru lordovstva in sploh plemstva. Ena izmed kneginj Chandos je začela svojo kariero kot žena kravjega hlapca, lci jo je na trgu prodal knezu za vrečko srebrnikov. Prav teko je zavit v meglo tudi začetek in izvor sedanjega bogastva plemenitaških hiš. Cumberlandski vojvoda, brat kralja Jurija I., je plačal nekemu zakonskemu možu iz rodu Earl 10 tisoč funtov, ko ga je ta zalotil v ljubezenskem razmerju s svojo ženo, richmondski lord pa je rešil svojo rodbino finančnega zloma s tem,, da je oženil svojega sina s trinajstletno hčerko nekega lorda. Nevestin oče je obljubil, da bo na dan poroke pozabil velike igralske dolgove ženinovega očeta.
Še več takih in podobnih grenkih zgodi-bic vsebujejo dosedanji zvezki »Complets Peerage«, vse pa kaže, da ta knjižna zbirka še ni končana...
Pogledi so uprti v vesolje
Ob nedavni tretji izstrelitvi ameriške rakete z umetnim satelitom »Pionir«, ki naj bi dosegel Mesec, so se spet začele množiti domneve o tem, kako daleč je dan, ko bodo tudi ljudje kren li v vesolje. Londonski »Daily Express« je v tej zvezi objavil ko'edar, v katerem predvideva nadaljnje osvajanje vesolja. Koledar je takšenle:
1958	— še nekaj ameriških, bržkone pa tudi sovjetskih raket bo izstreljenih nal Mesec, da bi zvedeli več o vesolju.
1959	— Izstreljeni bodo veliko večji sateliti. Nekateri bodo imeli posrebrene balone, da bi jih laže videli. Satelite bodo poskusili spraviti nazaj na Zemljo.
1960	— Sateliti z instrumenti, ki bodo da.iali podatke v vojaške namene, bodo! krožili okrog Zemlje. Ljudje bodo leteli v raketah, na Zemljo pa se bodo vrnili s pocebnimi padali.
1961	— Stroj, ki ga bo upravljal človek, bo dosegel hitrost 20 tisoč milj nai uro.
1962	— Satelit, ki je krožil okrog Meseca (brez človeka), se bo vrnil na Zemljo/.
1964	— Poskusili bodo izstreliti satelit, v katerem bodo ljudje, in ga spraviti nazaj na Zemljo.
1965	— Vzletela bo prva raketa na atomski pogon, s tem pa bodo ustvarili tudL pogoje za polete na druge planete.
1968 — Raketa brez ljudi bo pristala na Mesecu, spet vzletela in se vrnila na Zemljo.
1975 — Človek bo/ skušal upravljati rai-keito, ki bo letela okrog Meseca.
1978 — Človek se bo naposled.1 skušat izkrcati na Mesecu.
Hormon mladosti
Spričo napredka medicine in izbol j Šajnih življenjskih razmer se je zlasti v naj-šem stoletju v mnogih deželah občutno« podaljšala povprečna življenjska doba. Znanstveniki proučujejo možnosti za podaljšanje življenja. Mnogi menijo, da ni več daleč čas, ko bodo ljudje v normalnih razmerah živeli 95 ali celo sto let. Uspeh, ki ga je dosegel profesor harvardske univerze Williams pri večletnih raziskavah in poskusih z žuželkami, je pomemben napredek V prizadevanju, da bi človek ostal čim dlje časa mlad.
Williams je spoznal, da bube/ žuželk izločajo tako imenovani hormon mladosti. Neki žuže’ki je dajal dlje časa injekcije tega hormona, podaljšal s tem njeno mladostno razvojno dobo in tako zaustavil naravni biološki razvoj.
Potem koi je izločil ta hormon mladosti iz žuželk, je začel snov kemično' sintetizirati. Po njegovem mnenju pomeni poskus odločilno stopnja v raziskavah, ker bo lahko morda že V bližnji prihodnosti preizkusil ta hormon tudi na ljudeh.
i; • r" •—1	
	Kje sie,
	£>amniovi?
77	Anton Ingolič	..jš;|
	IllnJliiiiHi		
Podobno je tekel pogovor pri sosednjih Hiizah, kakor sem sklepal po posameznih ^sedah, ki soi mi od tu in tam udarile V Hbo/. Bilo je hrupno', žvenketale so čaše, ' Pravega veselja ni bilo. Šele ko se ja ^®>i iz kota oglasila harmonika — vlekel je prav tak starec, kakor so sedeli pri ^ajini mizi — in ko je dobro prleško vino ^ m vsem stopilo v glavo, se je oglasila tu-Pesem. Vendar je tudi v najbolj prešerni PHsini bilo na, dlnu nekaj žalostnega, trpke-Ba- Koroški fužinarji so bili v mislih pri ^0 kidanjih poljanskih fužinah in pri živ-Biiju, ki so ga živeli v domačem, kraju, . • pa sem bil na Strmcu. Kako samotno bilo materi za božič, brez očeta, brez kako samotno ji je nocoj! Kako bi šele bilo-, če bi vedela vso resarco? Kmalu po/ polnoči sem se dvignil. h “Kam, Markoi?« me je zadrževal Reber-^ »Sedi, pij! Bolie, da sl z nami, samo-ubija. Vem, dobro/ vem.«
Malo sem res še posedel, poltem me ni l0gla zadržati nobena beseda več.
najdaljši poti sem se odpravil na' sta-
novanje. Oster krivec mi je ohlajal vroča glavo, treznil misli in podil domotožje, ki me je V krčmi med domačimi ljumi zgrabilo s tako silo, da bi se bil najrajši razjokal ali se napotil peš domov. Zunaj v mrazu in snegu sem. bolj in bolj spoznaval, diai se ne morem vrniti prej, preden ne najdem očeta. Moram ga najti, moram mu odpreti oči! Dve, tri leta morava trdo delati, skromno' živeti in pošiljati materi prihranke. Dve, največ tri leta, kakor pravi Rebernak.
Ko sem, stopil v sobo-, ki sva jo z Amonom imela pri stricu Lenartu, je Amon glasno smrčal na svoji postelji, na moji pa je ležalo pismo.
Očetovo! sem pomislil prvi trenutek. Ne, pisava ni bila očetova. Šele ko sem ga vzel v roke, sem ijo spoznal. Bila je Štefkina. Torej pismo od doma! Prvi glas s Strmcal, čeprav sem jaz pisal že dvakrat, enkrat pa poslal denar in ga bom čez nekaj dJni drugič.
Spustil sem se nai posteljo in strgal ovitek.
Dragi brat!
V začetku svojega pisanja Ti moram sporočiti, da, so mati prve dni po Tvojem pobegu mnogo prejokali. Tolažila sem jih, da se ne boš izgubil, ker si že velik, in da jih ne boš pozabil, ker še nisi do ušes zatrapan v kaka frkljo. Nekolika so se pomirili šele/, ko si pisal, da sl našel oče-
ta in diai delata skupaj v železarni. Denar, ki sta ga poslala,, je mater nazadnje let prepričal, da sta na dobri poti. Vendar še zdaj tu in tam potočijo kako solzo, govorijo pa vsak dan o očetu in Tebi.
Bosta prišla na pomlad,? Mati za trdno pričakujejo, da boš prišel vsaj Ti, kakor si obljubil; jaz pa mislim,, če je dobro tam, kjer si, ja bolje, da ostaneš. Če prideš, mi prinesi svileno ruto! Oče so mi jo obljubili, a poslali jei nisoi.
Mati se lepo zahvalijo za denar. Rekli sio še, naj Ti pišem, da nam ni taka sila, da bi si Vidva morala pritrgovati. Če težko delata, morata, tudi dobro/ jesti. Očeta in Teibe pozdravljajo in želijo, da prideta za veliko noč diomcV. Božični prazniki so bili žalostni, ker Vaju ni biloi. Bila je zares tiha noč.
Želimo Vama vsi skupaj srečno Novo leto in Vama kličemo: Na svidenje! Ne pozabi na ruto! Lahko je rdeča ali pisana.
Tvoja sestra Štefka
Še tole: Mati SO' še naročili, diai paziš na očeta. Če ga pozimi kdaj preveč srknejo, gredo brez klobuka in tople suknje na sneg pa se prehladijo. Pozdravi strica Lenarta, teto Greto in oba bratanca!
Srečno!
Dvakrat sem pismo prebral, se slekel in padal V posteljo. Vedel sem, kako prav sem storil, da jim o očetu nisem pisal resnice/, vedel pa tudi, da zares na morem do-
mov, dokler ne izvem, kje je oče; še Več: dokler očeta ne pripeljem domov! Bolj kot prej mi je bilo jasno/, da se oče hoče odtrgati od Strmca,, od matere. Morda mu je odpust iz rudnika celo dobrodošel, da je lahko zapustil Strmec. Ni pretrgal z Mot-lanko, kakor smo mislili. Vse trdneje sem bil prepričan, da je njegov odhod, pravzaprav beg iz Donawitza, v zvezi z Mo(-lanko. Toda kam je šel? Nazaj v Jugoslar vijo gotovo ne, tam ne bi dobil dela. Kje je tedaj? Vsiljevale so se mi najbolj hude misli, odganjal sem jih, a vračale so se še hujše. Boril sem se z njimi, dokler me spanec ni rešil mučnega ugibanja.
Koi sem se zbudil, je bil že dan. Začudil sem se1, da je bila Amonova postelja prazna. Ob nedeljah ni nikoli šel nikamor brez mene. Skupaj sva se opravila, pozajtrkovala in šla v Leoben ali kam drugam ter se vrnila šele za kosila. ČepraV ni govot-ril, mi je bilo prijetneje, kakor če bi bil hodil sam ali s kom, ki ne zna našega jec zika. Vsaj jaz sem lahko govoril in vedel sem, da me Amon posluša in razume. Je že tako pozno, da se je oblekel in šel, mene pa pustil?
Bil sem, nejevoljen. Torej se bom moral do obeda dolgočasiti s tetinima dečkoma, ki ju prav toliko razumem kot samo teto, ali pa poslušati stričeve pridige a tem, da se moram čim piraj naučiti! nemškega jezika.
Dvakrat sem p/rebral Štefkina pasmo, po-
NAPREDNIH GOSPODARJEV
fflaš gozd v bedeče
Kakor vsa znamenja kažejo, je z Letom 1958 minila doba naraščajoče konjunkture v lesnem gospodarstvu in na lesnem tržišču. Cena lesa je padla za eno tretjino in kakor izgleda, se ne bo tako kmalu popravila ali pa zboljšala. Bolj verjetno je, da bo prišlo letos še do nadaljnega padca cene lesa.
Strogo gor.podarsko gledano moramo torej reči, da* bo imel les v bodoče za kmetijo še večja vrednost, kakor jo je imel v zadnjih letih. Zakaj?
Odgovor na to vprašanje je zelo enostaven. Vsaka naših kmetij potrebuje letno gotov znesek denarja, ki ga mora dati gozd. Ob visoki ceni lesa ga je bilo trebe posekati manj. Sedaj pa, ko je cena padla, ga bo za dosego istega zneska oz. izkupička iz gozda treba posekati več. Na sedanji stopnji gospodarstva v gozdu po naših va-eh pa je letni prirastek v gozdu še zelo nizek. Če bo treba* v bodoče v gozdu več sekati, bomo morali seveda v gozdu bolj premišljeno gospodariti, se pravi vzgajati gozd in sekati les tako, da se bo istočasno večal tudi letni prirastek v gozdu. Drugače bo lesa v gozdu marsikje zmanjkalo.
Stvar vsakega kmeta posebej, stvar naše vasi in kmetijskih strokovnih orgar nizacij je, da se bodo v bodoče v povečani meri kot doslej posvetili zboljšanju gospodarstva v kmečkem gozdu. Na kmetovalcih samih pa v prvi vrsti leži, da bode za to področje kmetijske pospeševalne službe pokazali več zanimanja, kakor so ga doslej. Prav v smotrnem gospodarstvu je pri nas v veliki meri ključ za uspešno nadaljnje kmetovanje.
Delo v gozdu in potroha strokovnega
znanja
Gozdarske« delo bi bilo najenostavnejše, če bi imeli neomejene površine pragozdov. V tem primem bi morali potrebno količino lesa samo posekati ih prepeljati do potrošnika. Vse de’'-' bi lahko opre Vili s priložnostnimi nekvalificiranimi delavci. Takih gozclcv pa V Evropi že davno ni več na omembe vrednih površinah. Zatol moramo gozdove smotrno gojiti in jih izkoriščati tako, da si zagotovimo neprekinjeno oskrbo z losom.
Kako izvršimo to nalogo, najlažje ponazorimo z namišljenim, takozvanim »normalnim« gozdom. Zamislimo si čist. smrekov gozd na površini 100 ha, v" katerem raste drevje 100 leit od zasaditve do poseka. Če želimo vsako leto prisekati enako količino lesa, nam je jasno, da lahko posekamo gozd na. površini 1 ha.
Rast in posek »normalnega gozda« bi se odvi jala od' etnega roiba proti drugemu v 100 letnih stopnjah. Ker bi opisovanje del v stotih starostnih stopnjah trajalo predolgo, združimo enoletne V štiri starostna razdobja po 25 let, Od katerih zavzema Vsako po '/< površine.
Štiri starostna obdobja gozda . . .
V	prvem starostnem razdobju je gozd visok od 0 do 6 metrov. Debelca pa imajo do 6 cm premera, kar daje koma j nekaj kod ja. S to površino imamo mnogo dela in sicer: nabiranje semena, vzgoja sadik v drevesnicah, pogozdovanje, nega mladja in nega goščavlja. Vidimo, da imamo mnogo izdatkov, a le malo dbhcdkov.
V	drugem starostnem razdobju, 25 do
tem sem šele vstal, se umil in oblekel. Ko sem hotel oditi, sem zagledal na Amonovi. blazini nekake lističe!. Stopil sem bliže Lističi so bili izrezani iz tistih nekaj knjig in časopisov, ki sva jih bila prinesla s seboj. Bili So razvrščeni lepo drug poleg drugega Sklonil sem se in jih prebral.
Grem dalje po svetu. Pisala inuja: »Ne išči me, ne povprašuj po meni!« SESTANEK PRI STRICU. »Na svidenje!« AMEN.
Presenečen, sem se ogledal naokoli: zares, Amon je Vzel Vse, kat je bile njegovega. Odšel je. Kam?
Se enkrat sem. prebral listke.
Že nekaj ča&a sem' čutil, kako mu je bilo teže in teže molčati. Najbrž je tudi videl, da marsikdo ve, čemu sl je naložil takšno kazen. Jaz o tem nisem govoril, stric pa seveda; ni mogel molčati, še manj teta. Imeli so ga za prismuknjenega.
Tako, ih zdlaj je šel. Oče je odšel že prej, zdaj še Amon. Torej sem sam. Stričevi SO kot tujci. Snoči prvič sem po dveh mesecih vidlel domače ljudi in govoril z njimi.
V kuhinji sem našel vse stričeve; stric Lenart je sedel za mizo in kot navadne ob nedeljah bral nemški časopis, teta je pripravljala kosilo, Hans in Karl pa sta se podila po kuhinji in kričala na vse pretege.
»Dobro jutro!« sem pozdravil.
50 lot imamo gozd, kjer je drevje visoko od 6 do 13 m, debelo pa od 6 do. 14 cm. Na tej površini pridobivamo) hmeljevke in drobnejše drogove, ki jih pa lahko vnovčimo samo, če imama hiter in cenen transport, zato imamo poleg rednega; dela — nege goščavja — glavno nalogo izgraditi dovolj gosto cestno omrežje, ki postaja z rastočimi dimenzijami sdrtimen-tov čedalje važnejše.
V	tretjem starostnem razdobju, 50 do 75 let, je drevje Visoko 13 dto! 20 m in. ima od 14 dd 22 cm premera1. Iz tegai lesa: dobimo nekaj gradbenega lesa, predvsem za letve, pretežno pa jamski ih celulozni les. V gozdu Vršimo redčenje, ki terja v tej starosti naijVeč strokovnega znanja in izkušenj.
V	četrtem starostnem razdobju, od 75 do 100 let je drevije visoko od 20 dot 25 m, na; odličnih rastiščih celo čez 30, debelo pa je od 22 do 28 cm. To drevje daje največ. hlodovine za žago poleg že prej naštetih drobnejših sortimentov. Tudi v tej starostni stopnji izvajamo redčenje Vse do stotega leta starosti, ko sledi končni posek in ponovno pogozdovanje. Les ima že visoke dimenzije, Vsled česar zahteva sečnja in spravilo lesa mnogo, strokovnega znanja.
... in kakšno nogo in delo zahtevajo
Oglejmo si dela v posameznih razvojnih stopnjah gozda malo podrobneje. V prvem razdobju — do 25 let smo med drugim na-
»Morgen,« je ozdravil stric, teta ni rekla nič. »Lahko bi se naučil Vsaj pozdravljati,« je rekel stric, ko je Videl jezni tetin obraz. »Guten Morgen! se rečei. Za nemščino imaš presneto trdo glavo.«
Oglasila se je še teta. Menim, da je rekla nekaj podobnega.
Priskrbim si listine in pojdem po svetu! sem sklenil. Med samimi Nemci bom že poskušal z nemščino, tako zabit nisem, marsikaj že razumem, ampak zakaj bi govoril nemški pri stricu, ki je dtoma s Strmca, ih piri teti ki bi se od strica že davno lahko naučila našega jezika? Snoči sem videl, koliko naših ljudi živi v tem kraju. Stric se jih izogiba., ker mu teta gotovo brani, dial bi hodil V njihovo družbo, in ker si misli,, da je bolje zanj in za dečka, če se drži domačinov, Nemcev. Pojdem in poiščem očeta, gotovo je šel v kak rudnik. Sploh je bolje v separaciji odbirati kamenje, kot nakladati mrzlo železo. Že V Podlogu sem začel v rudniku, rudar bom, rudar! Bežna misel je dozorela v trden sklep. Da1, da, čimprej v rudnik!
»Kje si bil snoči?« me je vprašal stric, ko sem brez besede sedel k mizi na svoje mesto.
»Pri Prleku. Povabil me je moj novi vozač TeVžej Rebernak, če ga poznate.«
»Ti nisem rekel, da v tisto krčmo ne hodi? Uradniki in orožniki, imajo zapisane vse, ki zahajajo tja. Prišla bo kriza' in najprej bodo leteli prleki«
šteli : pogozdovanje, nego mladij a in nego goščavja;. To so na videz enostavna dela, zato se v praksi pogosto izvajajo s prema-lim strokovnim znanjem, kar ima dateko-sežne posledice.
Pogozdovanje pa je neverjetno zapletena. stvar. Preidimo zopet po primer h kme tijstVu. Nihče pri nas ne skuša namesto jabolčnih sadovnjakov gojiti oranžne na-sadb, dasiravno so oranže mnogo dražje. Kakor se je jablana tekom tisočletij prilagodila na1 naša zemljišča in podnebje, tako se je tudi gozdno drevje prilagodilo rastiščem, na katerih prirodho raste. Razlike so le neprimerno manjše in težje zaznavne. Napake pogozdovanja, so Vidne šele tekam desetletji j, kot nasad, boleha;, ni odporen proti vremenskim VpliVoim in kar je glavno, no diaie toliko in tako na njegovo mesto' pogozden ustrezen sestoj. Iz gemiega vidimo, da pri pogozdoVnn ju ni dovoli izkopati jamice in vanje vsaditi kakršnekoli sadike1. Potrebna je temeljito proučevanje tal in podnebnih razmer, pravilna odbira drevesne Vrste, ki ima; ustrezno lokalna poreklo. Le na ta način se lahko izognemo velikim brezuspešnim izdatkom.
Ko je površina pogozdena, prične nega mladja, s čimer označujemo Vsa dela, dokler se krošnjice sadik ne strnete v goščo. To se zgodi, ko' dosežejo sadike '/% do 1,5 m Višine — odvisno od gostote sajenja,. V tem času odstranjujemo s površine; vse, kar konkurira sadikam: žaniemo travo, robido, razne trajnice in posekamo tu in tam kak grm, ki premočno duši sadike. Vse, kar sadikam ne škoduje, pustimo pri miru. S tem si prihranimo mnogo izdatkov, a nasad se na delno porastii površin;' mnogo pirirodneje razvija, kot. na popolni go ličavi.
Z nego goščavja označujemo delo. ki ga imamo pri pravilnem usmferjan;u gošče, tj. razdobje od časa, ko so se krošnjice strnile, pa do časa, ko so debelca dosegla dimenzije kolov in drobnejših drogov. V tej starosti je nasadi najtežje pregteden, zato je delo zamudno in, zelo drago. Ne smemo posekati vsega, kar ovira razgled' v sestoju, temveč samo' tisto, ka;r ovira pravilen razvoj najlepših drevesc.
V mladih sestojih delamo največ napak
V tej starosti sestoja zagrešimo v naših gozdovih največ napak, bodisi zato, ker take sestoje zanemarimo s tem., da iz njih ne moremo dobiti uporabnih sortimentov, bodiisi Vsled druge skrajnosti, ko posekamo preveč, s čimer izpostavimo goščavje nevarnosti snežnega pritiska. Premočno zrahljana drevesca pa postanejo vrhu tega še Vqjnata, kar daje, ogromno znižanje kakovosti in s tem dohodkov
Seveda je takoj povedal teti’, kje som bil, in potem je še ona padla po meni. Na sreča nisem razumel vsega, kar mi je ime*-!a povedati.
Moram odi tod. Za denar, kakor ga dajem tu za hrano in posteljo, bom, živel tudi dtugod.
»Mislim,« sem. rekel precej glasno, »da lahko grem, kamor hočem.«
»Dokler si v naši hiši, boš hodil, kamor bom' jaz hotel!« me je zavrnil stric. »N!si v Jugoslaviji, tu v Avstriji je Vse strožjo, zato pa tudi boljše!«
Še danes poiščem Rebernaka; in se pogovorim z njim! Nasvetoval mi bo, kaj mi je storiti, da, dobim potno dovoljenje. Naj je moj oče takšen ali drugačen, nečesa me je le naučil: ne se klanjati gospodi, naši in tuji. Stric pa je copata doma in izven doma. Še paglavca: sta lahko delala, kar sta hotela.
»Kaj jima pomaga, da se stari držijo Prleka,« je stric že prešel v svoje modrovanje, »mladina: je bila pri Habichtu. Mladina ve, kje je njena bodočnost. Stari Poljanci so bili, kot sem slišal, dobri fuži-narji, misli pa počasnih; drug Za drugim; umirate, z njimi umira Vse tisto, kar so prinesli s seboj, jezik in navade. Fant, če hočeš doseči kaj, se boš moral najprej naučiti nemščine in misliti tako, kot mislijo Avstrijci! Tudi Luka ne bo prišel nikamor. Preveč je svojeglav in še vedno mu roji pol glavi ruska revolucija!. Sreča
v bodočnosti, ko bo drevje zrelo za1 por sek. Ravno V teh delih je pomoč strokovnjakov najbolj potrebna in ima na končni uspeh gospodarjenja odloč len Vpliv Gozdnim posestnikom priporočamo, da iščejo strokovno pomoč pri pristojnih go-zdnemadzomih postajah.
V dobi drogotvnjaka se srečamo z no- i vim strokovnim delam — redčedjem. Dret- | Vesa rastejo V Višino in debelino, krošnje I pa se širijo, Vsled česar je v sestoju k mar 4 lu pretesno. Pomagati mo;ra gozdar, ki pat ne sme posekati karkoli, v preprosti že-1 Iji, enakomerno zrahljati sestoj. 'Potreben j je temeljit preudarek, in smotrno ukrepat ' nje!
Vemo, da se najhitreje zredi tisti puj- | sek, ki najrajši je. Z dreviem je slično. • Naihitreje prirašča tisto drevo, ki ima naj- J lepše razvito zdiravo krošnio. Ker nam pa ni samo do kakršnega kcili lesa, temveč želimo lep raven les, brez grč in drugih napak, moramo tak les tudi gojiti. V času, ko soi debelca še man. i kot 14 cm, debela, jih je še odi 2 do 3.000 po ha. Ce vemo, da je v zrelem gozdu še komaj; 300 do \ 450 dreves po ha, nam ne bo težko najti i
Vedno več traktorjev v kmetijstvu
V letu 1957 je bilo pristojnim organom i v državi prijavljenih 14.746 traktorjev. S j tem se je njihovo število koncem leta ' 1957 povečalo na 86.986. Od tega števila i jih je 71.217 traktorjev avstrijskega izvor I ra, 11.099 nemškega, 3396 angleškega 761 ameriškega, 344 češkega in 169 drugega izvora.
tolikšnega števila najlepših, drevesc. Od prvega redčenja do končnega poseka jo edina skrb dobrega gozdarja, da posoešu- • je razvoj teh izbranih dre Vese in skrbi za j njihov nemoten razvoj. Če ne dlelamo s ( tem ciljem,, temveč sestoj samo enako- I memo rahjjamo*, se izpostavljamo nevar- , nor ti, da bomo posekali prav tobko naj-boliš'h drevesc, kakor onih s slabšimi last- j nc-stmi. Če nam potem zraste V gozdu samo -3 dlo 5 m3 slabega lesa po ha letna namesto 2 d!o 3 krat toliko dobrega, <-e ne, smemo* čuditi.
Naposled nam ostane še delo v zadnji) starostni diobi, tj. zrelem gozdu. Tu vršimo končni posek.
Potrebno je mnogo vedeti o pravilni uporabi in vzdrževanju orodjai, če hočemo zmanjšati telesni napor in d drseči zadovoljiv delovni učinek. Ko je drevo podrto, nastopil najodgovornejše opravilo v teku cele proizvodnje: razrezovarje V sor-timente ali lerojenie. S krojenjem, zapečatimo Več kot 100 letno razvojno dlobo od semena did debla. Zato ni Vseeno*- kakšen sertiment izdelamo iz drevesa: Med drva-mi in žagarskim ali fumirskim hlodom je nekajkratna razlika v ceni. Z napačnim krojenjem utrpi Veliko izgubo ne le gozdi-in posestnik, ampak družbeno gospodarstvo kot. celota'.
za njega in za nas, da je šel. Orožniki so že povpraševali po n lem, Ker no maram s;tnosti, tj prepovedujem, daj bi hodil k Prleku, Tudi Amonu povej, naj ne zahaja tja!«
»Amona ni več v Donarvvitzu!« sem vzkliknil z olajšanjem.
»Saj sem rekel, da ni pri pravi!« je dejal stTic, ko sem povedal, kaj siem našel na njegovi blazini. »Norec, pravi norecb
Jaz pa sem bil prepričan, da Amon ni norec, da je norec stric Lenart, kil ie za kos črnega kruha zavrgel, kar je lepega prinesel s Strmca in kar je v delavčevi pesti moškega, upornega1.
Konec pomladi sem se spustil v jamo. Nisem se bal, vendar me je V grlu tiščalo in sTce mi jo začel stiskati nekakšen oklep, ko sem s paznikom* stopil v dvigalo, v katerem se je že trlo rudarjev Ko sem včasih V Podlogu razmišljal o tem trenutku, sem se videl ob očetu ini med znanimi rudarskimi obrazi, zdaj, sem bil med samimi tujci. Bilo je, kot da sem padel z neba naravnost V železni koš, v katerem bom vsak čas zdrknil za nekaj sto metrov pod1 zemljo. Sredi popoldneva sem prišel, poiskal ravnateljstvo, vprašal za delo, dlobil delo V nočni izmeni!, odnesel svoje stvari v skupno* stanovanje, jih zložil V omaro, ki sc* mi jo dodelili, in takoj prišel sem pred šaht.
(Nadaljevanje dedi)
3lj- januar 1959

Štev. 5 (872)
ANDREJ MOHAR:
Sonce je naznanja’© prelep zgodnjevi-Shdni dan in razspdo svoie še slabotne ^arke. Obir je ves žaret in žarki jutran;e-9a sonca so se bleščeče odbijali od beline ^ažne odeije, ki je vsa razcefrana pokritja vrhove in grebene ter strmo pada j o-^ pobočja skalnatih Karavank. Ob njihoi-
vznožju se je v velkem loku vijugala Drava kot srebrn trak med poraja.jd-Nm se bledim, zelenjem;, ki je vse bolj Sililo v ospredje in skušalo Zakriti sivo-rjave ostanke komaj minu’e zime. Zvončki so že odzvonili svojo pirvo vigredho peklil, rumene trobentice pa so postajale te bo'j glasne in naznanjale lepša in tot-Me dni.
V vso to poezijo porajajočega se življem aja pa, se je od nekod1 neuglašeno vmešajo kra-krakanie lačne poljske vrane...
Bilo je v času po prvi svetovni vojni. Duda leta so se vrstila in beda ter pomanjkanje sta številne ljudi prisilila, da so se opravili na pot, da dobijo vbogajme pri Acbri ljudeh. Meški in ženske z otroci so kodli od hiše do hiše. Kmetje so radi polagali, kjer so le mogli. Ta je prosil za ^Os kruha, drugi za kak groš, spet drugi *a večerjo in prenočišče. Dan za dnem «0 prihaia,’i shirani popotniki. Prenočevali So poi hlevih, skednjih in le tu in tam. so Pti dobrih liudeh lahko spali tudi V kamri.
In to jutro, ki je bilo še hladno, sta se Po stezi pod goro pomikali proti Vasi dVe Postavi — sključena starka in drobno dekletce. Starka, je bila ogrnjena: si številnimi temnimi kosi oblačila. Na glavi je1 ime-•a dve ruti, eno zavezano preko čela, diu-3o pa pod brado. Pri hoji pa so ji delali muko čevlji, ki bi jih bilo prisoditi težaku in ne stari ženici. Ob njej se je opotekala deklica, ki je bila vsa premražena. Njena oblekca je bila za ta letni čas vsekakor prelahka. Barvo obleke je bile le težko ugotoviti, ker je bila vsa preprede-
n—■■ —      ii    
Bor: Šel je popotnik
ie popotnih skozi atomski vek "j J* sanjal,
0a )e odnesel meč iz muzeja.
njim je pisalo.-
^farjev.
" Kaj boš z menoj? je rekel meč.
Tj Osvojil mi boš kraljestvo.
1 s‘ tega vajen.
Iyi res mu je osvojil kraljestvo arn na obalah atomskega veka, iajti meč je bil Cezarjev meč •a je bil tega vajen.
'o pa je popotnik spravil podse celo kraljestvo, je obšel strah, ne bi kraljestvo opravilo podse njega. kekel je meču: Brani me.
[n meč ga je branil,
*ajti meč je bil Cezarjev meč * je bil tega vajen.
[daj pa je popotnik 'l"risal kri z njega in ukazal: n zdaj mi prinesi še srečo.
^ meč je šel,
r?,al je srečo iz prsi ljudi
m jo nosil pred noge svojemu gospodarju.
pa je hodil po nji ‘n govoril: Kaj mi bo tuja srečaf prinesi mi srečo, ki ho prava, pr bo samo moja. pndar zaman —
*a)ti meč je bil Cezarjev meč n ni bil tega vajen.
s pisanimi krpami. Glavo s.o iji pokrivali na kratko pristriženi kostanjevi lasje. N? bose noge. je imela nataknjene pooo->ene lesene coklje.
Počasi sta se pomikali naprej. Njuni pogodi so bili uprti v tla, na stezo negoto-v°sti. Ves čas sta bili molčeči in kazalo m. da se prav nič ne menita za lepote pretepajoče sei narave.
Ju. nemi sta šli dalje...
Takih prizorov so bili. ljudje tisti čas Vajeni in zato se tudi niso' posebej me-teli za prihajajoči. Berači so prišli in zo-
odšli, nihče jih ni vprašal za ime in ^ kraj njihovega bivališča. Govorili so .moško in slovensko. Vsak je dobil sVoij te kruha.
časa do časa so se ljudje zaskrbi j e-^ spraševali, kako do’go bo še trajalo to , reZupna stanje. Obsojali so Vladajoče aToi3e:, ki so kazali brezbrižnost do obup-'/epai stanja v deželi. Brezposelnost je navala.
-^.Tudi za prihajajočo dvojico s© ljudje, 80 bili na polju in opravljali vigredna
Lenčkina trnova pot
ZLOČINI OBTOŽUJEJO:
dela, niso menili, ker niso pričakovali kaj p oreh nega.
In vendar sta bili prihajajoči petnici za vas nekaj posebnega. Že opoldne se je namreč zvedelo, da so deklico' vzeli za svojo pri Bregarju, kjer niso ime'i lastn;h otrok. Zvedelo se je tudi, da je deklica stara dvanajst let in da ji je ime Lenčka.
Starka je izginila: še isti dan in nihče je ni več videl. Lenčkina usoda je bila s tem zapečatena,. Priklenjena je bila na sredhre veliko Bregarjevo domačijo, katere lastnika sta bila poznana kot velika skopuha in garača.
Usoda dteklice je bila še tem krutejša, ker pri Bregarju ni bila: deležna prijaznega sprejema. Nihče dekletu ni več rekel Lenčka. Klicali so- jo Lena,. Nikdar ji niso nudili otroškega veselja, veselja, ki ga uživajo- otroci v srečnem: krogu družina Zgodaj je morala Vstajati, pred odhodom V šolo oskrbovati prašiče in pomagati pri živini ter prenašati težka bremenaL
Lem!n obraz je zgodaj zgubil otroške poteze, postal razbrazdan ih starikav. V šoli je bila pridna in je mimo sedela, saj tu se je tudi tepemo nekoliko spočila. Posebno nadarjena ni bila:, a izredtno dobro je znala brati. Solarji je niso imeli radi, keT je bila zelo uboga.
S štirinajstimi leti je zapustila tudi šolo in od takrat naprej se menda ni več premaknila z Bregarjeve domači'©, saj za to tudi ni imela nobene prilike. Še V cerkev je niso pustili, saj ji niso kupili nioi beme lepe obleke. Edino, kar ji je ostalo in kar jo je povezovalo s svetom, so bile stare slovenske knj;ge, ki jih je odkrila na podstrešju. Skrivoma jih je prebirala in jih čuvalai ket dragocen zaklad.
Ob delu in trpljenju je Lena dorasla v mladenko, a ta mladenka ni bilai nikdar lepa, nikdar privlačna in nikdar ljubljena. In vendar je bila1 videti zadovoljna:. Skromnosti se je naučila V stalnem ponižanju, v večni neprijaznosti. Krušni starši so jo zaničevali in Videli V njej le poceni delovno moč. Nikdar ji niso dali jedi pri pogrnjeni mizi. Vedho je: sedela le na nizr kem stolčku v kotu kuhinje: in jedla iz svoje železne poisode z veliko železno žlico Ob njenem stolčku pa je stala velika, skleda za psa, ki so ga imeli pri hiši Vsa leta, da je odganjal lisice in zverjad, pa tudi berači se hiši niso radi približali.
Vsega piotnižanja, Lena ni več čutila. Otopela je v svoji žalostni usodi. Vsak dan ie bil zanjo dan novih naporov. V deževnih dlmeh in v nedeljah je morala pasti tudi živino, In ta čas je bila prav gotovo najbolj srečna. Živina jo je ubogala in se držala bolj skupaj, tako da se je lahko vsa; predla'a knjigam, ki jih je eno za drugo nosila s seboj na pašo. Brala ie in brala. Na glas jih je prebirala; in teklo' je kot žlobudrajoči potoček ...
Posebno rada je brala pravljice, “lepe pravljice, ki so jo povedle v deželo' sreče, jo dvignile iz vsakdanjega življenja, trpljenia in pomanjkanja. V tej svoji zatopljenosti je bilai videti neizmerno srečna. Oči so' ii žarele ob neizmernem bogastvu pravljičnega sveta, ob b’esku in razkošju pravljičnih bitij, ob pravljični pravičnosti, kjer vedho zmaga dlobro nad zlim.
V pravljicah je našla tisto, kar ji življenje ni moglo nuditi, česar pa sii človek na tihem: vedno spet želi!. Iz pravljičnega sveta pa je bila vedno znova spet iztrgana v tegoba krute življenjske resničnosti.
Taka je bila usoda in življenje dekletca, ki. je zgodaj okusilo vse težke strani življenja. Neiredhosti, pomanjkanje in težka dlela so ji zgodaj načela njeno zdravje'. Lena je obo’elal za jetiko, ki je hitro' napredovala. V zadnjih mesecih drugo svetovne vojne se ji ije deževnegal dlnie v jeseni iz ust Vlila kri in za vedno je zatisnila oči. Bilo je, kot da bi se poigrala z njen no usodo tudli narava, saj je bilo' vse njeno živTenje en sam deževen dan. Nikdar ji ni sijalo sonce Veselja, nikdar ni bilo v njenem življenju pomladi.. .
Nekaj vaščanov je razpelo dežnike in v sivem, jutru spremljalo izmučeno Lenino truplo na: pokopališče. Pogreb je bil hitro opravljeni. Nobeno' oklo žalnih gostov se ni orosilo, le z dežnikov soi enakomerno padale debele kaplje in močile zemljo ob grobu. Župnik ji jei v slovo spregovorit le par besedi, več tudi ni bilo potrebno, ker tolažbe ni potreboval nihče. Leno je potolažila smrt ter ji dala večen počitek in spanje.
Rablji narodov
Nedavno je izšla v Kolnu knjiga o niim-berr.kem procesu proti vojnim zločincem.
Iz velikanskega gradiva sta poročevalca Leeb in Heydecker izbrala na j pomembne i-šo dokumente in razgrnila V posebni knjigi strahotno galerijo zločinov nacističnega režima, zlasti pa njegovih vrhovnih oblastnikov od prihoda: na oh’ast do konca na vešalih. V tej knjigi so opisana tudi grozodejstva, ki so se dogajala V koncentracijskih taboriščih in naslednji odlomek, je ppvzet iz poglavja, ki pripoveduje o množičnih moritvah V O.siviecimu ter drugih nacističnih taboriščih množičnih pomorov.
In noč ih dan so drveli vlaki skozi Evropo in vozili žrtve v uničevalna taborišča. Rudolf Hoss, poveljnik pokomčevalnega taborišča V Oswiecimu, je kot. priča v Niirnbergu izpovedal:
»Himmler je zato izbral Oswiecim, ker leži prometno najugodnejše.« Hossov nastop V ntimberškem procesu je b:l posvečen enemu izmed najmračnejših poglavij novejše zgodovine.
»In transporti so prihajali?« so ga vprašali.
»Vsak dan dva do trije vlaki s kakšnimi 2000 osebami,« je povedal Hoss.
»In. ko so transporti prispeli, so morale žrtve odložiti, vse, kar soi imelo na sebi, sleči so se morale do golega, odkfeti Vse vrednote. Je bilo tako?«
»Da!«
Ali ste kdaj spričo svoje lastne družine in otrok sočustvovali z žrtvami?«
»Dal«
John Ha.rlan Amen, ameriški tožilec: »Priča, izpovedali sto že pod prisego. Prosim, poslušajte me, prebral bom. Vašo izpoved:
— V Oswiecimu sem poveljeval do 1. decembra 1943 in sodim, da je bilo privedenih najmanj poltretji milijon žrtev, ki slo jih zaplinili ali sežgali; najmanj še pol milijona je umrlo za lakoto in boleznijo, tako, da bi bilo skupno število žrtev okrog treh milijonov. Med pomorjenimi in sežganimi žrtvami je bilo okrog 20.000 ruskih vojnih ujetnikov. Te so pripeljali
V	Osvviecim Vojaški transporti, ki so jih vodili redni častniki in vojaki. Medi ostalimi žrtvami je bilo približna 100.000 nemških ŽidoV in Veliko- število zvečine' židovskih prebivalcev iz Nizozemskega, Francije, Belgije, Poljske, Madžarske, Češkoslovaške, Grčije aili iz drugih dežel. Okrog 400.000 madžarskih Židov so samo
V	Osrvviecimu pokončali poleti 1944. — Priča, je vse- to res?«
Hoss: »Dal, drži!«
Amen: Zdaj začnem približno na, sredi: — Množično ugcnabljanje z zaplinjeVa-njern se je začelo poleti 1941 in, se je nadaljevalo do jeseni 1944. Končna rešitev židovskega vprašanja je pomenila: popolno iztrebljenje vseh ŽidoV v Evropi. Junija 1941 sem dobil povelje, naj uredim
V	Oswiecim,u moritvene naprave. Tisti čas so bila v generalni guberniji (okupirani Poljski) že tri taborišča: Belček, Treblinka ir. Volček. Obiskal sem Treblinko, d!a bi spoznal, kako pokončujejo ljudi. Poveljnik taborišča v Treblinki mi je povedal, da je siamoi v pol leta, pokončal 80.000 žrtev*. Uporabljal je plin z ogljikovim oksidom in sodil sem, da: njegova: metoda ni bila učinkovita. Ko sem torej uredil uni-čevalniicoi v Oswiecimu, sem začel uporabljati ciklon B, kristalizirano prusko' kislina, ki smo jo po majhni odprtinici vrgli
V	moriln.ico'. Trajalo je — pač poi vremenskih razmerah — tri do petnajst minut, da smo ljudi V morilnici pokončali. Kdlaj s<v bili mrtvi, smo vedeli po tem, da so nehali vpiti. Čakali smo navadho do pol ure, preden smo odprli vrata;, dat smo žrtve odstranili. Ko smo trupla izvlekli, so naši posebni oddelki sneli žrtvam, prstane in pobrali zlato zobovje1. — Je vse to' res in točno, gospod: priča?«
»Hoss: »Da!«
Amen: »— Neka druga izboljšava nasproti Treblinki je bila, da smo zgradili plinske celice, ki so lahko naenkrat sprejele 2000 ljudi, medtem: ko je desetero plinskih celic v Treblinki lahko' sprejelo le poi 200 ljudi. Žrtve smo, p:a takole izbirali: dva zdr a vni k a- esesovc a sta v Oswie-cimu preiskovala transporte ujetnikov, ki so prihajali V taborišče. Vsak ujetnik je
moral mimo zdravnika, ki je kar mimogrede izrekel sodba Za delo sposobne smo pošiljali v tabor'šče, ostale smo takoj poslali v morilnice. Nodoletne otroke smo dosledno pokomčevali, keT pač še niso bili dola, zmožni. Nemalokrat so skuša1© ženske skriti malčke pod obleko, ampak če smo jih našli, smo otroke seveda poslali V morilnico. Vse to pokončevanje bi bili morali opravljati skrivoma, toda gnili smradi, ki je silil k bruhanju ini se je. širil zaradi neprestanega sežiganja trupel, je prešinjal vso pokrajino ini Vse prebivalstvo, ki je ž.iveJo tod naokoli in vsi so vedeli, da v Oswiecimu ugonablijamo ljudi. — Je vse to res in točno?«
Hoss: »Dal«
Tri. milijone žrtev je navedel poveljnik; Oswiecima samo za svoje taborišče. A čeprav je imel Oswiecim, zaradi svoje »že-lezuiško-tehnično ugodne lege« posebna veliavo, se je še v neštetih drugih krajih kaddo iz dimnikov krematorjev: električna Vozila1 in tekoči trakovi so obratovali, da so spravljali pomorjence iz plinskih celic V peči za sežiganje mrličev.
Izpoved kakršna je HossoVal, so neizbrisni madeži v zgodovini. Lahko bi navedli še mnoga drugih, todla dejstva so tudi brez takegal kopičenja porazna. Samo ena iziava bodi še omeniena, ker je važna V nekem drugem pogledu: razkriva namreč' može, ki so stali V ozadju, in od-grinia poslednje zagrinjalo. To je poročilo Kurta Gersteana, ki je bil visok esesoV-ski funkcionar.
Gerstein je sredi avgusta 1942 srečal v. Lublinu esesovskega generala Globočnika. O tem pripoveduje:
»Globočnik je rekel: ,Vsa ta zadevščina je ena izmed naj večjih skrivnosti, kolikor jih je ta čas, lahko rečem, naiskrivnost-nejša. Ta čas nam obratujejo trije obrati: Belček ob cesti ih progi med Lublinom in Lvovom (največja dnevna! zmogljivost
15.000	oseb); Treblinka, 120 km severovzhodno od Varšave (največja, dnevna zmogljivost 25.000 oseb) in S ob ib or, tudi na Poljskem (največja dnevna: zmogljivost 20.000 oseb)."
Nato se je obrnil Globočnik k. meni in rekel: ,Vaša naloga je predvsem, desinficirati velikansko kopica tekstila. Vsa zbirko tekstila smo pridobili seveda le zato, da imamo oblačila za delavce z Vzhoda, to pa smo prikazali kot požrtvovalnost nemškega ljudstva,. V resnici dajo naše merilne naprave desetkrat ali dvajsetkrat več tekstila kakor zbiranje med n ©nemškim ljudstvom.'
»Nato«, pravi Gerstein, »sem razpravljal z najbolj zmogljivimi firmami o tem, kako bi tolikšne kopice tekstila: razkuže-Vali V razpoložljivih pralnicah in razku-ževalnicah. Saj se je nabralo ie kakšnih 40 milijonov kilogramov tekstila, to ja 60 popolnih toVomih vlakov. Nikakor ni bilo mogoče spraviti tolikšno količino pod streho.
Vaša druga, še dosti bolj važna naloga je,’ je rekel Globočnik, ,je preurediti: naše zapilinjevalhice, ki obratujejo zdaj z Dieslovimi plini, da bo zadeva tekla bolje in hitreje. V mislih imam predvsem prusko kislino. Predvčerajšnjim sta bila tu Hitler in Himmler. Po njunem navodilu vas moram sam povesti tja, nikomur pa ne smem dajati pismenih navodil.’
Višji esesovski Vodja Pfannenstiel je vprašal: »Kaj pa je rekel Fiihrer?« Globočnik: »Hitreje izvesti Vso akcija!« Hitlerjev spremljevalec, ministorialni svetnik dr. Herbert Linden iz notranjega ministrstva, je vprašal: »Gospod Globočnik, ali mislite, da je dobro in prav zakopavati cela trupla, namesto, da bi jih sežgali? Za, nami lahko pride pokolenje, ki vsega tega ne bi razumelo.«
Nato Globočnik: »Gospoda moja, če naj bi kdajkoli prišlo za nami kakšno poko-lenje, ki bi bilo tako mlahavo in mehko v kolenih, da ne bi razumelo naše velike naloga, tedaj je bil seveda veis nacionalni socializem, zaman. Jaz nasprotno sodim, da bi bilo treba postaviti bronaste table, na katerih naj bi bilo zapisano, dia smo imeli pogum izvesti to Velikansko in tako potrebno delo.«
Nato Fuhrer: »Piav, Globočnik. Jako sodim vsekakor tudi jaz!«
(Dalje prihodnjič)

Po sledovih šolske komisije v Zilji
/O
Nedolžna slovenska pesem., zapeta od mladih fantov V ziljskem vlaku, je dne 21. t m. razburila nemške šovinistične duhove ... Nihče ni vedel, da bo ta dam tod vozila šolska komisija niti komisija ni rli-šala pesmi, pač pa je ta pasem povzročila Vsaj to, da je javnost zvedela, da je šolska komis:ja prva dva dni preverjala stanje na šolah v Zilji.
Poskušal sem ugotoviti pot in slediti komisiji V tem najzapadnojšem koncu od' Slovencev naseljene zeml;e.
Kakor Vse kaže, iie komisija začela z delom v Melvičah. Ne vem, če jo je kdo opozoril na1 to, da je prav od tam pred pol stoletjem pričei bičati nevzdržne šolske razmere Veliki trbun koroških S’ovencev — državni poslanec France Grafenauer. Značilno naključje, da končno po pol stoi-letiu zahtev in terjanja pravic na šolskem področju od strani koroških Slovencev začne ministrska; komisija z Dunaia pre1-Verjati šolske razmere na Koroškem. Upamo, da je na licu mesta ugotovila, kako pravilno iie žigosal pomemčevalni sistem utrakvist'čne šole France Grafenauer.
To je lahko ugotovila zlasti v dveh nia-nadaljnjih šolah, ki jih je obiskala. Ali ni popolnoma nenaravno in nenormalno, če je morala ugotoviti V Goričah, da so se sicer odjavili slovensko govoreči otroci, da p« še nadalje obiskuieio slovenski pouk nekateri učenci nemško govorečih prišel ječ. cev? V Stefanu na Zilji pa je lahka ugotovila tako protinaravnost od'a v slovenska govorečih otrok, kakor predvsem tudi nepravilnost zadnjega ljudskega štetja. V Štefanu namreč pri zadniem ljudskem štetju niso našteli nobenega Slovenca, kljub temu pa se je na vprašanje komisije, kdo doma govori slovensko, javila pribbžno tretjina, na nadaljnje vpra-šarva, kdbi razume slovensko, pa še nadaljnja tretjina V ralzredu navzočih učencev.
Taka mi pripovedujejo šolarji, ko jih ustavim Wa poti iz šole. Sest jih je in Vsi govorijo z menoj v lepi ziljščini, poslušam še druge, ki hodijo mimo in slišim samo slovensko govoriti!
Ne vem, ali je učitelj tolmačil komisiji deianska stanje, ali jo je opozoril, da ne držiio številke ljudskega štetja, ali jo je poučil, da sta v bližini Štefana doma buditelja slovenskega ljudstva na Koroškem Urban Jarnik' in Matija Ma jar-ZiVski... Solarji, ki jih sprašujem, o teh svojih ve* likih prednikih nič ne vedo, v šoli jim
tega nihče ni povedal, v šoli slišijo samo nemško beseda... Ali ja komis5ja ugotovila to tragiko ljudstva na zapadni narodnostni meji?
In so ji na Čajni, ko si ije ogledovala čudovite slike Franca Wiegeleta, povedali, da se ta svetovno znani s’ikar nikdar ni sramoval govoriti v slovenskem jez!ku svojih roditeljev, kakor je govorila še vsa okolica za časa njegovih otroških let?
Prihajam po sledovih komisije na Bistrico. Za časa mojega šolanja tam ni bilo V šoli nobenega zgolj nemška govorečega otroka. Danes je stanje sicer nekoliko drugačno, ali nikakor tako, kakršno bi rada imela Sudmarkal. Prav na: Bistr!ci bi bila komislia lahko ugotovila kvarno in
ZILJSKA BISTRICA
zastrupljajoče delovanje te šovinistične organizacije, ki ji ne zadostuje le hujskanje proti zadUjim ostankom slovenščine V šoli, marveč začne tudi že s hujskanjem proti domačemu jeziku v cerkvi. Ne verni, če ji je učitelj vse to tolmačili da bi ji bil lahko pokazal resnično stanje, Vem, saj je domačin, ki je govoril doma isti jezik kot jaz in se še dobro spominjam, kak lep slovenski jezik je govorila njegova stara mati, ki se je ijezila:, ko smo se
otroci sankali po bistriškem klancu in brezobzirno drveli mimo ČiVknjaka. Da- -nes pa se sliši, da Siidmarka pritiska na Bistrici tudi na učitelje in hoče priznati le tiste za. »heimattreu«, ki se ji podrei-diijo... Ali je komisija zvedela tudi to, ne morem ugotoviti.
PraV tako tudi ne Vem, ali je komis5ji kdo tolmačil nastanek šole v Gorjah. Da je bil to že pred sto leti Matija Majar-Ziljski... Slišim, da se ije pri komisiji ne* ka delegacija V Gorjah pritoževala; nad novo učiteljico. Le škoda, da komisija pri-tožiteljeV ni dalj časa poslušala, ker bi lahko ugotovila, kakšno nemščina govorijo in škoda:, da jih ni vprašala,, kakšne »vzorne« vzgojitelje V šoli so imeli oni, ne da bi se bili kdaj koli pritoževali nad tedanjo Vzgojo. Morda bi potem komisija laže ocenjevala ta izraz šovinistične in politične zlobnosti... Hvala bogu pa je čas minil, ko so nekateri učitelji Vežbali svoje učence in učenke po Drti v nacističnem orožju in še v marsičem drugem, namesto da bi jih Vzgajali v spoštovanju do- izročil in jezika ljudstva, ki tam prebiva,. Sadove te vzgoje so pokazala ne-
stvarna in krivična iznašanja delegacija ki ji upam komisija ni nasedla.
Ko grem naprej po sledovih komisija se vprašujem, ali je na poti skozi Pod k'ošter in Bmco opazila, kako se zajeda med domačo kmečko prebivalstvo tuja in' dustrija s tu'erodn:m človekom? V Južnem Tirolu se nemška manjšina upravi če no bori proti doseljevanju tujega kapitala in tujega človeka! Zakaj pri nas drugo merilo, zakaj slovenskemu človeku ob ten> gospodarskem pritisku ne priznati nemočnost tako imenovane »svobodne« odločit-/ ve?
Če je komisija imela tozadevno odprte! oči, potem je morala V Diči vasi, kjer se je na koncu svojega potovanja po Zilji zglasila, ugotoviti nenaravnost in proti naravnost od!>av otrok, ki so vsi brez razliko — neobjavljeni in odjavljeni — navdušeno zapisii slovensko pesem, ki iih jo je naučPa mati, ki jo še vedno prenova oh zibeli in V domači hiši, le v šoli nai bi i utihnila, če to želijo nekulturni nestrp I neži...
Komisija baia ugotavlja le pedagoško j plat vprašanja... Ali je prav V tem uri- f meru sp-ozurta protinaravno vsem pedal- j goškim pravilom nasprotujoče stanje po naših šolah?
Posebno ugotavljanje manjšine ni potrebno!
(Nadaljevanje s 7. strani) naše kraje naselili z določenimi nameni in. s ciljem, da. bi umetna in načrtna spreminjali narodnostno sliko pokrajine, ki je že tisoč let domovina slovenske narodnostne skupine.
Pa še nekaj lahko ugotovimo ob obisku šolske komisi'e: V zvezi z reševanjem člena 7 državne pogodbe je vedno spet govora tudi o baje potrebnem ugotavljanju manjšine. Kako pa je ta zahteva v resnici neosnoVana, pove že dejstvo-, dal je komisija brez predhodnega povpraševanja ljudstva točno vedela, kje so- šole, ki jih po-leg nemško govorečih otrok obiskuje tudi slovenska: mladina,, kakor so za kraie s slovenskim in mešanim prebivalstvom! točno in, brez posebnega »plebiscita« Vedeli leta 1945, ko so ustvarjali dvojezično šolstvo.
Prav V teij zvezi pa je zelo zanimivo najnovejše stališče prosvetnega ministrstva na Dunaju, ki izjava predstavnika jugoslovanskega zunanjega ministrstva, češ da V šolski komisiji ni nobenega predstavnika koroških Slovencev, zavrača s trditvijo, dia je eden izmed spremljevalcev komisije slovenskega materinega jezika.
S tern je ministrstvo priznalo, da zadostujejo za- pripadnost k slovenski narodnostni skupini efektivni znaki kot n. pr. zna-nie slovenščine, kar pomeni, da le ucro-tavlianje manjšine na osnovi oh’ektivnll> znakov in dnlnn-.kega stania možno In sO teorije o načelu priznavanja v obliki pravice staršev ali uooiavliania manišln potom plehisclta v danih razmerah neuno-rabne. Če je komisiia pri svo'i inšpekciji dvo-iezičnlh šol dosledno upoštevala take objektivne znake in si bo njene uooto-vijve osvojilo tudi prosvetno ministrstva potem smo prepričani, da pravična rešitev tako šolskem vn-rašania kakor tudi vseh drugih določil člena 7 ne bo težka.
Proizvodnja nemških avtomobilskih tovarn
Sest velikih nemških avtomobilskih tr«-varn, namreč Volkswagenwerk, Opel -Daiimler-Benz,, Ford1, Auto-Unioa in Borg-wardl, je pretekla leto proizvedlo skupno 1,115.796 osebnih avtomobilov in kombi-Vozil. V primeri si prejšnjim letom je proizvodnja narasla, zai več kot 34 odstotkov Vs-e-h šest avtomobilskih podjetij je izvozilo 677.612 tovornih vozil.
flOnHDHIlIDHSDnGlIi
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
So-bota, 31. januar:
I.	program: 8.00 Popevke — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) —
14.00	Pozdrav nate — 16.20 M!adinrka oddaja — 16.45 Iz parlamenta — 18.15 Veselo zapojmo in zaigrajmo (slov.) — 20.15 Pustna oddaja — 21.00 Quiz za 100.000 šilingov.
II.	program: 8.20 Zabavni spored —
11.00	Ljudske melodije —	14.45 Tehnični
pregled — 15.00 Mladinski koncert — 16 00 španski zvoki — 17.10 Lena pesem — 17.40 Narod in domovina — 20.15 Sladki strup zvokov.
Nedelja, 1. februar:
6.10 Vesele melodije — 7.30 S pe-mijo in glasbo pozdravliamo in voščimo (slov.) —
9.00	Jutranje melodije — 11.30 Veselo petje
—	veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Šport — 20.10 Kdo je storlec — kriminalna uganka.
II. program: 7.05 Godba na pihala —
9.00	Operni koncert — 15.00 Operetni koncert —- 16.00 Plesna glasba — 16.30 Ponev-ke — 18.00 Melodije z v^ega sveta — 19.45 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Zaspi, moj otrok, zaspi.
Ponedeljek, 2. februar:
I. program: 8.00 Operni koncert —
8.45	Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, obiave. Kdo ve? fslov.) — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Marijine pesmi (slov.)
—	20.15 Fatty Georges s svojmi solisti.
TT. program: 8.20 Zabavne melodije —
15.30	Ciganski zvoki — 16.30 Vesele notice
—	17.15 Znanje za vse — 17.55 Zabavna glasba — 19.40 Pustni otroci.
Torek, 3. februar:
I.	program: 8.00 Narodna glasba —
8.45	Zakaj imate preveč apetita — 14.00 Poročila, objave. Kulturni koledar (slov.) —
16.00	Zabavna olarba — 17.10 Popoldanski koncert — 20.15 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju na ledu — 20.30 F. Mendelson-Bartholdy: Paulus, oratorij.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 15.30 Od melodije do melodije —
16.00	Oddaja za žene — 16.30 Avstrijska zabavna glasba — 17.55 Samo zate — 20.00 P‘san večer — 21.00 Štirje proti štirim.
Sreda, 4. februar:
I. program: 8.00 Pesmi iz povesti iz domovine — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.)
—	14.45 Glasba za mladino — 15.45 „Me-
Iščem žensko z dežele, ki bi pospravljala sobe in pomagala! v kuhinji.
— Penzion Miškulnik, Poidljerberk,, pošta Škofiče — Schiefllng.
phisto“, vesela zgodba — 17.10 Glasba, ki se nam dopade *— 17.55 Veselo in zabavno — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Življenje polno glasbe: Friedrich Schroder.
II. prooram: 8.20 Za zabavo — 15.30 Za ljubitelje popevk — 16.30 Zabavpo in za razpoloženje — 17.55 Za ve-el delopust —
19.30	„Komisar Schimmelpilz", igra. četrtek, 5. februar:
I.	program: 8.00 Zveneče filmsko platno — 14.00 Poročila, bbjave. Pust na slovenskem (slov.) — 15.45 Poti in ovinki k uspehu — 17.10 Popoldanski koncert — 18.15 Oddaja za delavce — 18.30 Mladinska oddaja — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alp-ka dežela.
II.	program: 8.10 Glasba na tekočem traku — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Za-
ljubljene gosli — 17.55 Zabavna in plesna glasba — 20.00 Zveneči filmski magazin —
21.00	Operni koncert.
Petek, 6. februar:
I.	program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Pesmi in narečje s Koroške — 14.00 Poročila, objave. Akustični mladinski list (slov.) — 15.45 Mojega ljudstva lepa domovina — 19.00 Zgrabi srečo :— 20.15 „Basovo življenjsko delo", slušna igra.
II.	program: 8.20 Zabavna glasba —
15.30	Bilo je nekoč — 16.30 Melodije Hansa Lohra — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Plesna glasba — 19.30 Humor v avstrijski narodni pesmi — 20.00 Pozdrav z Dunaja.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6.00. 7 00. 13.00. 15 00.
17	00; 22.00
Sobota, 31. januar:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Mladina poje — 10.10 Pesmi tujih narodov —
10.35	Zabavni kaleidoskoo — 12.15 Kmečka univerza — 12.25 Domači naoevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Skladbe za razne 'n-strumente — 14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.30 Za ljubitelje ponevk —
18	00 Jezikovni pogovori — 18.15 Godba na pihala — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino.
Nedelja, 1. februar:
6.00	Veder nedeliski jutranii pozdrav —
7.35	Godba na nihala — 8.00 Otok zakladov, igra — 9.00 Zabavna matineia — 10.30 Tako so peli naši partizani — 12 00 Voščila —
13.30	Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.40 Majhni zabavni ansambli — 16.30 Zbori in samospevi — 17.30 Pogodba o govedini — igra — 18 14 Vedri zvoki —- 20.00 Halo, balo — izberite popevko.
Ponede'jek, 2. februar:
5.00	Jutranje melodie — 6.40 Naš jedilnik — 8 05 Iz orkestralne glasbe — 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 9.20 Poje
mešani zbor gla bene šole — 11.35 Straussovi ; valčki — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 1 Nastopajo Logarski fantje'— 13,45 Ciganski napevi — 16.00 V svetu opernih melodij —
18.45	Od Spl'ta do Dubrovnika — 20.00 : Pisan spored zabavnih melodij.
Torek, 3. februar:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Zborov- j ske skladbe srbskih skladateljev — 8.40 Po- i topisi in spomini — 10.45 Za dom in žene
—	11.00 S popevkami po Evropi — 11.30 Oddaja za otroke — 12.15 Kmečka univerza
—	12.25 Zabavna ruleta — 13.55 Pisana vrta narodnih — 14.15 Zanimivosti — 14.30 Voščila — 16 00 Za glasbene ljubitelje —
18.00	Družinski pogovori — 21.00 Odpustljivi greh — igra.
Sreda, 4. februar:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Lahka glasba —
9.00	Jezikovni pogovori — 10.10 Znani pevci — znane popevke — 11.15 Pesmi raznih narodov — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Igrajo tamburaši — 16 00 Koncert po že-; ljah — 17.30 Makedonski plesi in pesmi —
18.00	Kulturna kronika — 20.00 Mozart: Don Juan; 1. dej.
Četrtek, 5. februar:
5.00	Pican jutranji spored — 8.40 Potopisi in spomini — 9.00 Godala v ritmu —-1C.10 V domačem tonu — 11.00 Za ljubitelje popevk — 12.15 Kmečka univerza —
14.30	Voščila — 16 00 Iz albuma priljubljenih ritmov in popevk — 17.10 Glasbene uganke — 18.45 Otroška paraliza — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in popevk — 20.5C Pojo ljubezni moje Vam nesreče...
Petek, 6. februar:
5.00	Jutranji glasbeni spored — 8.05 Operne uverture in arije — 11.00 Za dom in žene — 11.25 Od polke do calypsa — 12 15 Kmetijski nasveti — 13.30 Pozdrav iz Slavonije — 13.45 Zabavni zvoki — 15.40 I1 svetovne kniiževnorti — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne — 17.25 Melodije od tu od tam — 18 00 Padiiski leksikon — 20.55 Melodije iz glasbenih revij in filmov.